"Če pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč ja v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi!" France Frešeren: Uvod h Krstu pri Savici. Published monthly by Slovertian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Čuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year. 25<< per copy. Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40 LETNIK IX. VOLUME IX. TORONTO 1. JUNIJ 1958 ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6 MINISTER ZA VSELJEVANJiE IN DRŽAVLJANSTVO GA. E. L. FAIRCLOUGH verjetno, da bo svet nad komunistično igro še bolj zmešan). De Gaulle in Francija De Gaulle je začel 'praktično" reševati probleme zavožene fran- Pošta se bo podražila v ZDA Povečani stroški pošte so prisilili vlado, da je zahtevala od kongresa zvišane pristojbine: pisma 4c, dopisnice 3c, letalska pošta: pisma 7c, dopisnice 5c, ne-zapečatena pisma (voščila etc.) coske politike. Rezultate bo poka- 3c. Zvišane so tudi pristojbine za zala bodočnost! tiskovine in drugo pošto. Komunistična taktika Komunisti radi govore o miru. Rosolucije, govori, diplomatska pisma časnikarske konference in vsa razpoložljiva sredstva propagande so polne njihovih dekla-macij o miru in spravi. Dejanja govore seveda drugače. Skoraj ni boleče točke na celotni zemeljski obli, kjer ne bi komunistični a-gentje podpihovali požare in pri-livali goriva. Namen: izsiliti koncesije od Sovjetov za obljubo miru, ki bi jo v kratkem zopet prelomili in začeli cirkus z nova. Ta burka sicer ne traja že tisoč let, toda dovolj dolgo, da bi jo mogli vsi kolikor toliko trezni ljudje spregledati. Žal se še vedno najdejo v še svobodnem svetu celo ugledni ljudje, ki igre ne spregledajo in prirejajo vse mogoče akcije, pozive in celo demonstracije, ki slabe žc itak ne fcelo močno fronto še svobodnih narodov in držav. Dr. Ciril Žebot — profesor na Georg-town University Dr. Ciril Žebot, ki je doslej poučeval na katoliški univerzi v Pittsburghu, je bil imenovan za profesorja ekonomske vede na Graduate School, Georgtovvn Uni-versitv v Washingtonu, D.C. Georgto\vn University je najstarejša katoliška univerza v ZDA. Ustanovili so jo že v koloni jalrii dobi Poleg drugih oddelkov ima tudi diplomatsko visoko šolo. Gospodu profesorju dr. Žebotu k imenovanju iskreno čestitamo! DR. CIRIL ŽEBOT • SOCIAL ORDER, mesečnik jezitskega centra za družboslovne znanosti v St. Louisu, Mo., pri i-naša v seriji pogledov na sodobni komunizem članek pr:f. dr Cirila žebota iz Washington, D.C. o Kanadski ministrski predsednik John Diefenbaker je poslal predsedniku SNZ v Torontu dr. A. Kuku posebno zahvale za čestitke ob priliki velike zmage pri zadnjih volitvah. Dr. Rudolf Bliiml — šestdesetletnik Sredi aprila je praznoval 60-letni življenski jubilej prvo-bori-telj tako na duhovnem kot na narodnem polju koroških Slovencev g. kanonik dr. Rudolf Bitimi.. Rojaki so za jubilej priredili v uršulinki dvorani slavnostno akademijo, kjer so se z pesmijo, besedo in igro "Žrtev spovedne molčečnosti" spomnili in počastili delo slovenskega duhovnika, ki je vse svoje duhovniške sile porabil v borbi za duhovno in narodno svobodo svojih rojakov. Rojakom na Koroškem se pridružujemo tudi Slovenci to stran oceana z častitkami in gorečo žel p k Bogu naj ohrani milostljivega g. kanonika se mnoga leta v vinogradu Gospodovem. WE OUOTE TITO'S GREAT FAILURE "Disillusioned by "socialist reality" the Yugo-slav youth of today want, above ali ,more personal and political freedom. They speak most ardently of proteCtion against arbitrary arrest, the right to \vorship freely, assembly freely, organize freely. They are opposed to a Leviathan government that tries to mold their lives and, what is worse, their thoughts ... (75|76) "The young people admire America, but they believe that a welfare state of the British or Swe-dish type is more suited to Yugoslav realities than U.S. capitalism .. .(76) "Djilas' lonely isolation in 1954 shows his fai-lure to master the art of Balkan intrigue and power politics . . . While in Yugoslavia, I spoke to series people — younge and old — and for most of them prewar political parties and leaders are just ancient history . . • "In the political vacuum that would follow the downfall of Communism, the Church in Roman Catholic Croatia and Slovenia would certainly be called upon to assume an important role of leader-ship . .. But to retain leadership sueh a movement vvould have to be both Christian and social in scope "One of the best hopes that freedom will in the end prevail over tyranny lies precisely in the fact that the children of the Communist revolution have rejeeted their inheritance" (77) Matthew M. Mestrovic, The Commonwealth, Vol. LXVIII., No. 3., April 18,1958. Kardinal Strich umri (Reuters—U.P.) V Rimu je umrl kardinal Samuel Strich, star 70. let. Pred mesecem so mu odrezali desno roko. Na poti okrevanja ga je 19. maja zadela kap. Nastale so komplicacije katerim je podlegel 27. maja. V Rimu predvidevajo, da ga bodo verjetno nadomestili z enim od kanadskih kardinalov — toront-skim nadškofom, Njegovo Emi-nenco James Kardinal McGuigan-om ali, nadškofom montrealskim, Njegovovo Eminenco Paul Emile Kardinal Leger—jem. V vsemirju bo kmalu treba nastaviti prometnike Sovjetskim znanstvenikom je supelo, da so spavili v vse-mirje nad 1.000 kg težko luno, ki dela družbo še trem ameriškim satelitom, ki so mnogo manjški, ki pa jim napovedujejo daljše žilvjenje. Amerikanci so pred kratkim tudi sporočili, da so rešili vprašanje, kako zagotoviti taki umetni luni varen povratek i v atmosfero, ne da bi zgorela. Domnevajo, da upajo tudi Sovjeti, da se njihova tretja luna ne bo razblinila v nič kot sta se prvi 1 dve. • Za tiskovni sklad SD so darovali: E.G., Columbus, $9.50, dr. J.G., 10,--$, A.S. Milvvaukee, $3.- Novi podlistek VIGRED SE POVRNE . . . SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA V dneh 17. in 18 maja je Glavni odbor Slovenskega državnega gibanja na seji v Clevelandu pregledal razvoj gibanja in pre-motril novejše dogodke, ki zadevajo bodočnost Slovenije. Glavni odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da naravno načelo slovenske svobode v okviru enakopravne slovenske državnosti postaja bolj in bolj zavestni cilj velike večine Slovencev. Tefnja po slovenski svobodi je danes istovetna i načelom enakopravne slovenske driave. Do te države ima slovenski narod pravico in si jo je trdno odločen ustvariti. To je tudi osnovna in izhodiščna točka programa Slovenskega državnega gibanja. Motreč razvoj v Evropi pa se Slovensko državno gibanje v pol-: ni meri zaveda zgodovinske nuj-; nosti in naraščujoče stvarnosti širšega evropskega združevanja. Z ozirom na to združevanje pa je bistveno, da se vsi, ki hočejo Sloveniji pomagati do svobode, zavedajo, da je enakopravna slovenska državnost mogoča samo v neposredni zvezni pripadnosti. Vsak ovinek ali posrednost v zvezni pripadnosti bi bila isto- vetna z zanikanjem slovenske državnosti in z njo slovenske kulturne samobitnosti, ki je duša i« smisel narodnega življenja. Razvoj evropskega Združevanja in svetovnega položaja pa še nista dosegla stopnje, ko bi že bilo mogoče predvidevati konkretni okvir in obseg bodoče zvezne skupnosti, ki bo objela bodočo svobodno' slovensko državo. Slovensko državno gibanje zato ne more biti proti' nobeni zemljepisno in politično možni zvezni tvorbi, v kateri bi vse pripadajoče narodne države bile državno-pravno in politično enakopravne ter narodno-kultumo svobodne. Toda iz važnih in samoumevnih razlogov gospodarskega razmaha in zveznega političnega ravnovesja si jc želeti čim širši evropski zvezni okvir. U tega praktičnega vidika je zveza, ki bi bila omejena zgolj na državne narode sedanje Jugoslavije na najnižji stopnji zaželjenosti, tudi če bi bila izvedljiva v svobodni odločitvi prizadetih narodov. V. skladu s svojim stvarnim stališčem v vprašanju zveznih okvirov, Slovensko državna gibanje take najmanjše zvezne možnosti ne izključuje, a si realistično žjeli in pričakuje širši evropski zijezni okvir. Konkretni zvezni okvir enakopravne slovenske državnosti je odprto vprašapje bodočnosti. Kdor bi ga še liotel vnaprej, ali pa načelno zapirati v obseg sedanj;; Jugoslavije, bo moral najprej dokazati ngle, da jfe tak ozek zvezni okvir resnično izvedljiv in oliranljiv v svobodni odločitvi, temveč tudi, da se bo vsako širše evropsko zvezno združevanje nujnd ustavilo zahodno, severno in vzhodno od Slovenije. Ti zaključki ^ogično sledijo iz narodnega programa slovenske svobode v enakopravni slovenski državnosti. Njih razjasnitev bo olajšala skupni napor vseh ljudi slovenskega porekla v svobodnem svetu k uresničenju cilja enako* pravne slovenske države. GLAVNI ODBOR SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA P.S. Dopisi, poročila in prijave Slovenskemu državnemu gibanju naj se pošiljajo na naslov: Mate Resman, 1089 East 68th St., Cleveland 3, Ohio ali pa na naslov SLOVENSKE DRŽAVE. V. majniski številki smo končali objavo daljšega spisa, ki ga je že pred dvema letoma napisal slovenski študent, ke je bil še otrok ob izbruhu revolucije, pa se je le prebil do prepričanja, da za Slovence ni rešitve v komunizmu. Posrečilo se mu je, da je pobegnil preko meje in je kmalu nato sestavil svoj »pis, ki kljub počasnemu objavljanju v teh dveh letih ni zastarel. Za stoletnico objave slovenskega narodno-poltičnega program (Dunajska Slovenija- 28. aprila 1848) je izšla v Špitalu ob Dravi majhna knjižica, ki jo je napisal Peter Levičnik. Naslovljena je bila: Slovenska državna misel (Ob stoletnici njenega oživljenja). Ker je bila razmnožena v majhnem številu in je mnogim nepoznana, jo bo SD ponatisnila v podlistku, čeprav ne soglaša z vsemi avtorjevimi zaključki. "United Appeal" v Torontu Za leto 1958. so postavili vsoto nabiranja na $8,750,000. Novi minister za državljanstvo in vseljevanje Ponovno izvoljeni predsednik. kanadske vlade John G. Diefen- 1 baker je ob zašetku poslovne dobe novega parlamenta imenoval za ministra za državljanstvo in vselje vanje go. Ellen L. Fairclough, P.C., M.P., C.P.A. iz Hamiltona. Doslej je vodil to ministrstvo mi-. nister za pravosodje g. Fuiton. Korošci, učite se slovensko! Prcf. r. Kari Treimer, vseuči-liški docent na Dunaju, je poslal koroškim listom Naš Tednik — Kronika, Volkszeitung (glasilo avstrijske ljudske stranke) in Die Neuc Zeit (glasilo socialistov) v objavo članek, ki končuje: "Na Koroškem, v tej obmejni deželi, človek ne more nikdar znati dovolj jezikov ... Zato je treba enkrat za vselej povedati, Korošci, vaši otroci naj se uče slovenščine! Jo bodo vedno nujno rabili. Je to zadeva nas vseh". (Navedeno po Našem tedniku-Kroniki, 3. 4. 1958, str. 3). Titovi zaupniki med begunci Po poročilu Demokracije 1. aprila t.l. je zaprla italijanska policija štiri osebe, ki jih je obdolžila, da vohunijo med begunci v taboriščih v Italiji. Policija trdi, da so bili Bruno Sergo iz Pazi na. Ivan Andrejčiči, Ivan Fabijan in Joško Valenčič zaupniki jugoslovanske policije in so poročali o družinskih podatkih beguncev. "Pobratimija" Kruščev je v čestitkah maršalu Titu za njegov rojstni dan izrazil željo po pomirjenju. (Vse zato "IN MEMORY...» Nehru brani Tita Nevtralec Nehru, čigar nevtralnost je v večini primerov v korist Sovjetov, je enkrat izirazil nezadovoljstvo nad stremljenjem Moskve, da bi si popolnoma podredila Tita, Nehru je imenoval sovjetske težnje vmešavanje od zunaj v domače zadeve. Churchillov College v Angli ji Sir \Vinston Churchill je plačal prvih 70,000 v sklad za nov kolegij pri slavni Cambridge University, ki bo nosil njegovo ime. Celotni stroški bodo znašali ekrog 10 milijonov dolarjev in zbirajo zanje ne samo v Britskem imperiju, ampak tudi v ZDA. Malo po ovinku Indonezija ni mogla kupiti orožja od ZDA— sedaj ga je dobila od Jugoslavije, ki ga jc dobila od ZDA. Slovenščina v italijanskem uradnem listu Rimska "Gazetta Ufficiale" ja objavila 14. marca 1958 v slovenščini obširen jugoslovansko-italijanski sporazum o dobavi vode Gorici z Mrzljeka. DOMOBRANCI, LEGIONARJI . . . (ZGORAJ) POČITEK NA UMIKU (LEVO) ČEZ LJUBELJ — USPAVANKA — Koncert Korotans v Clevelandu Med številnimi kulturnimi prireditvami od jeseni pa do poletja je bil letošnji koncert pevskega zbora Korotan pomemben kulturni dogodek in na taki višini, da zasluži posebno pozornost. Korotanev koncert, ki je že šesti po vrsti, se je letos prvikrat vršil v novi šentviški dvorani zadnjo nedeljo v aprilu. Da se slovensko občinstvo y polni meri zaveda velikega poslanstva in požrtvovalnosti Korota-JMVth pevcev in dirigenta, je tudi letos pokazalo s številnim obiskom in tako ponovno potrdilo, da je Kprotanov vsakoletni koncert naša reprezentančna prireditev, ki na lepi umetniški višini prikazuje slovensko pevsko kulturo, kakor se je bila ustalila zadnja deseteletja v ■ Sloveniji. Zbor, ki sedaj šteje 67 pevcev in pevk, sestavlja izključno mlajši rod novonaseljencev (mnogo pev- | cev je letos šele prvič nastopilo), i ki so izvajali celotni koncertni spored — 18 pesmi — na pamet. | Spored sam je bil zelo pestro ses-! tavljen in po izbiri kompozicij kaže gotova umetniška stremljenja, saj smo poleg preproetlh, pri jub-Ijenih narodnih in drugih pesmi slišali tudi nekatera zahtevnejši dela, n.pr. Maroitovo , Ribniško, Kernjakov venček koroških "Je biv an gospud Bebenav', GobSevo kompozicijo "Vidi baba muho". Prvi dol koncerta so iz valjali v' samostojnih nastopita mešani, ženski in moški zbor (vsak po t vi pesmi) ter bari toni.t Pavle Borštnik, v drugem delu pa so se vrstili ženski zbor, baritonist Jože Dovjak, moški in merani zbor (prav tako vsak s tresmi pesmimi). ženski zbor se nam je v prvem delu koncerta predstavil z Bučar- ( jevo štiriglasno priredbo narodne "Ko bi jat vedela", s Pregljevo ljudsko "Tam u dolu" (lepo se je j uveljavila Mimi Veider, ki je pela melodijo prvega soprana), skladatelj Ivan Zorman pa je bil zastopan s triglasno priredbo narodne "Slovo". V. drugem delu pa je ženski zbor zapel Jtri._Jlnearj€vo' priredbe: "Vse rožice rumene", I "Pastirc pa pase ovce tri" in "Dve! let in pol". ženski zbor (32 glasov), ki je letos nastopil brez klavirske spremljave, je posebno v drugem nastopu, ki je bil zaradi večje sproščenosti boljši od prvega, pokazal zelo lop napredek tako v dinamiki kot v glasovni skladnosti, k čemur so pripomogli tudi alti, ki so se okrepili s kvalitetnimi glasovi. Vsi štirje glasovi se v ženskem zboru lepo dopolnjujejo in so v petju sigurni. Posebne odlike ženskega zbora so: čut za vsebino pesmi in lepoto melodije ter lepa glaeovna ubranost. Zadnjo pesem so dekleta moral ponoviti. Kljub temu, da moškemu zboru (35 glasov) primanjkuje kval -etnih tenorskih glasov, so se vem-darle fantje dobro postavili. Boljša kot Nedvedova "Mili kraj" v prvem nastopu je bila Slatnarjeva skladba "V dolini tihi", posebno pa je ugajal moški zbor v pestro sestavljenem, in ritmično zelo razgibanem venčku koroških narodnih "Je biv an gospud Bebenav", ki ga je priredil Pavel Kernjak. Zelo naravno in v skladu s pesmijo je pel oba šolo vložka Karel Zajec. Občinstvu je pesem zelo ugaljala, saj jc bila podana dovršeno in zbor jo je ponavljal. V drugem delu rporeda jc moški zbor zapel Fleišmanevč Baritonist Jože Dovjak je v drugem delu koncerta samo3f)jno nastopil Volaričevo "Dekliško tožbo", Premrlovo skladbo "Delavec" in na zahtevo pubUie pa je š' dodal narodno "So še rožce v har-telcu žalovale". Sovjaka kot pevca odlikuje posebno barvit in zelo voluminozen glas s tako dramatično izrazno močjo, da je Dovjak pevec in igralec obenem. Posebno osvaja v dramatičnih partijah. Občinstvo je njegov nastop nagradilo z obilnim aplavzom. Kakor Borštnika tako je tudi Dovjaka spremljal pri klavirju dirigent zbora Metod Milač. ki je oba solista lepo dopolnjeval. ZBOR "KOROTAN" "Vinsko", ki je donela mogočni; sledila ji je za solista in zbor zelo zahtevna "Ribniška", ki je ena izmed Maroltovili mojsterskih kompozicij. Četudi spremljava zbora v drugem delu in zaključek nista prišla do polne veljave, je vendarle moški zbor pokazal v tej ' pesmi lepe zmogljivosti in tehnično uvežbanost. Posebno pa se je uveljavil kot solist Jože -Dovjak, Id je pel solo-partij'3 s takim dra-ma<'jskim izrazom, tako barvito *"". ipolno, da je pesem zaradi odlične-' ga solistovega nastopa ter zadovoljivega izvajanja moškega zbora in zaradi karakteristične d:rigen- , t-ove interpretacije pesmi, n*. mah osvoljila vse poslušalce*, da j? i moral zbor pesem pionoviti. Me.o- 1 dijozna Jerebova "O kres" bi go- ' levo zadovoljila, ako ne bila na .sporedu moškega zbora kot zadnja, ko smo (zaradi ponavljanja "Ribniške") čutili pri pevcih glasovno urtujenost i:». škodo harmonične jr. mosti. Z drugačno razvrstitvijo sporeda bi -tudi ta pesem zvene'a. kakor sa ostale. Kot solist je v prvem delu spo- eda samostojno nastopil baritonist Pavle Borštnik, ki je s svojim prvim nastopom pred slovenskim 'občinstvom prijetno presenetil. Zapel je Pavčičevo "Pred durmi", Gerbičevo' skladbo "Kam", dodal pa je ša narodno "Moja ko;a". Borštnik je izrazit pev°c z lirično j dispozicijo, z zelo melodijoznim in mehkim glasom, da je osvojil srca poslušalcev. S tem prvim zelo dovršenim nastopom je Borštnik dokazal, da se z marljivostjo in šolanjem glasu dosežejo lepi uspehi. Želimo, da bi ga kaj kmalu zopet slišali! Koncertni spored je začel in zaključil nastop celotnega mešanega zbora (67 pcvec in pevk). V začetnem nastopu smo slišali Adamičevo "Vipavsko", lepo ubranost in dovršenost v dinamiki pa je: zbor pokazal v Adamičevi "Vsi so prihajali" in Hubadcvi priredbi narodne "Škrjanček poje". Obe pesmi, ki sta bili izvedeni dovršeno, sta potrdili kvalitete mešanega zbora. Pesem "Škrjanček poje" je bila po izraženem občutju, melo-dijozno-ti in dinamiki med najboljšimi. Tudi zaključne tri pesmi (Fleišman: "Pod oknom", Le-siejak-Kramolc: "Pesem o rojstvu" inRadovan Gobec: "Vidi baba muho") moremo uvrstiti med najbol. uspele, kar jih je kdaj mešani zboi izvajal. Vse tri je zbor pel ; občudovanja vredno svežino in i takim zanosom, da je zbor mora zadnji dve pesmi ponavljati.Pose-bej naj omenimo Kramolčevo priredbo "Pssmi o rojstvu", katero je zložil in ji dal napsv znani koroški ljudski pesnik in pevec F. Leder Lesičjak in je bila v priredb: mešanega zbora prvikrat izvajana v Ameriki. Vso pesem poje bariton šolo ob spremljavi mešanega zbora. Z lepim naravnim glasom in velikim smislom za humor te je kot solist odlično uveljavil Ivan Haupt-man, pa tudi mešani zbor je z dovršenim petjem in v pravilnem odnosu spremljal solista, da je "Pesem o rojstvu" kot celota (solist in zbor) naredila najboljši vtis. Z zahtevno Gobčevo pesmijo "Vidi baba muho", kateri je dirigent dodal s tempom posebni učinek, je mešani zbor dokazal, da je dosegel • vioko stopnjo 'iivefbsnosti in da je »nožen tudi tehnično zahtev-' R?je:h jkladb. ! * i Dirigent zbora Melod Milač, ki | nam je s svojim zborom letos že | šestič pripravil pravi praznik slovenske pesmi, zasluži vsa prizna nje. S koncertom je pokazal vzgledne glasbeno-pedagoške sposobnosti, pa tudi v umetniškem hotenju pomeni kor.cert korr.it naprej. Tudi po svoji zunanjosti nr.prav-lja vsakoletni Korotanov koncerl svojstven vtis zaradi vzorne organizacije, za kar gre priznanje celotnemu odboru, ki mu letos preTI-seduje Miro Odar in čigar roka se> je posebno poznala vsepovsod. Za lepo ureditev odra pa je poskrbela Zalita Likozar. Posebro v.l-,a o daje pevskemu zboru Korotan r*>. gov svojstveni značaj kot nerd\ n0 kulturno društvo, ki je zajelo v svoje vrste skoraj vso doraslo mladino, ki ji je slovenska pešam pri srcu. Zato Korotanov 'koncert tudi vedno zbere vso slovensko družino v Clevelandu, saj j letos obiskalo koncert okrog 600 poslušalcev. Med številnimi ofličnimi gosti pa se j« koncerta udeležil tudi prevzv. škof dr. Gregorij Rozman. USPELA SPOMINSKA PROSLAVA V CLEVELANDU V nedeljo 25. maja je cleve-landski krajevni odbor Zveze slovenskih potikomunističnih borcev priredil Spominsiko proslavo v počastitev vseh protikomunistič-nih žrtev. Prireditev se je vršila v veliki dvorani Slov. nar. doma in elevelandski Slovenci so jo napolnili v zelo velikem številu. Z lepim petjem je prireditev povzdignil pevski zbor Korotan (dirigent Metod Milač) in mladinski zbor Slavček (dirigent Torontčani prvikrat gostovali v Clevelandu. Pokazali so nam gledališko kulturo, kakršne od "Razvaline življenja" in "Slehernika" v Clevenlandu nismo več videli. Torcntski igralci se niso ustrašili velikih naporov, ki jih morajo premagovati zaradi pomanjkanja prostorov in odra, kjer bi mogli vaditi in pa dolge poti, ki so jo imeli po predstavi zvečer še pred seboj, kajti naslednji dan je bil delavnik. Poleg občudovanja RAZVALINE TURJAKA DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI PROSIMO — • PODPIRAJTE Podjetja, ki podpirajo vaš časopis • KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu • OB nakupu/ določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. • S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. • POMNITE — to je VAŠ list, ki se bori, da ostane nas jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! Z letošnjim koncertom nam je zbor Korotan podal sadove svojega celoletnega deto, ki je bilo kronano z zasluženim in lepim uspehom. Zato iskreno čestitamo Vsem pevkam, pevcem, solistom in dirigentu Metodu Milaču! Njihova peee.n je osvojila hvaležne poslušalce, kajti peli so res iz srca do srca in z zanosom, kot ga zmore sr.mo mladost! — S.Š. Miodl\*g Savernik), z izbranimi recitacijami iz črne maše pa sta nastopila Miro Odar in Jože Li-1 kožar. S pomembnim in zelo lepim govorom o domobranstvu se je padlih slov. mož in fantov spomnil Zvezin predsednik Fr:nce> 'Gram iz Rochestra. V drugem delu prireditve pa j je nastopilo Slovensko gledališče iz Toronla (Kanada) z izvirno slovensko dramo "Zadnji krajec", ki jo je napisal Marijan "VVillenpart. S tem nastopom so vredne delavnosti in požrtvoval- j nosti so pokazali tudi plemenito gesto in prišli igrat v dobrobit domobranskih invalidov. Čeprav je bila celotna prireditev predolga, je vendar zelo lepo uspela in s svojim obiskom so jo počastile številne odlične osebnosti, med njimi tudi prevzvišeni škof ur. Gregorij Rožman. Predstava Willenpartove drame "Zadnji krajec" pa je bila kot celota (igralsko in režijsko) na taki višini, da se bomo k njej povrnili še v prihodnji številki. BLED Travel Service «113 St. Clair Ave., Gleveland 3. Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete svojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Bled Travel Service sprejema tudi pismena naročila. Uredniku pišejo KANADSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK G. J. DIEFENBAKER Z NOVIM DRŽAVNIM TAJNIKOM G. H. COURTEMANCHE JEM (NA LEVI) IN NOVIM MINISTROM ZA OBRAMBNO PROIZVODNJO G. R. 0'HENRY JEM (na desni) Iz slovenskega tiska Narodna država — velika realnost ("Klic Triglava" stv. 227. str. 7.) Na Zgornjem Avstrijskem pravijo: Gris hatzen (heizen—netiti, kuriti). To poment: kres kuriti. Nekoč so živeli na Zg. Avstrijskem Slovenci. Koroški in drugi alpski Nemci imajo besedo: Jause, jžu-snen. Jause pride od slovenske besede: južina, južinati; to je opoldne jesti, ko je sonce na jugu. Po vseh vrfrodnih Alpah so živeli Slovenci. Blatnemu jezeru na Ogrskem so dali Slovenci ime. Nemci so iz tega naredili: Plat-tensee, Ogri pa: Balatom. Vse polno slovenskih besed imajo Ogri. črešjam pravijo: czeresnye; grabljam: gereble; biku: bika; mizi: ostol; sredi: serdo; četrtku: cuttrtk; petku: pentek; milosti: molost; mački: mooka i td. V«e polno Kovačev je med Ogri. Zakaj smo toliko slovenske zemlje, toliko slovenskega naroda izgubili Vse vzhodne Alpe so bile slovenske ob Blatnem jezeru in po sedanji ogrski ravnini so prebivali Slovenci. Eni so se ponemčili, drugi 60 se pomadžarilj. Zakaj? Zakaj smo ohranili samo majhen del prvotne slovenske zemlje? Zato, ker smo izgubili svojo narodno državo. Naš narod je pri' šel! pod tuje narode, pod Nemce in Madžare. Narod se oiifani le v narod.ii državi, pod tujci, propada in umira. Če bi Maribor ne bil prišel 1. 1918- v Jugoslavija in bi bil o:tal v nemški državi, bi bil danes ravno tako nemški, kakor je Celovec. In če bi bil Celovec 1. 1918 prišel v Jugoslavijo, bi bi! danes ravno tako slovenski, krkor je Maribor. Zakaj stoji danes tako rfabo s Slovenci na Koroškem kljub členu 7. drlavne pogodbe? Zakaj se Koroška neprestano in brez prenehanja potaplja v nemško morje Zakaj so vsa mesta in trgi nemški? Saj če bi bila slovenska Koroška 1. 191S. aH 1920. prišla v Jugoslavijo, to se pravi: v narodno državo, bi bili danes Veli-kovec, Pliberk, Borovi je, Grebinj, Železna Kapla slovenski kot so: Celje, Ptuj, Slovenjgradec, Kranj, Skofja Loka itd. Na Koroškem je danes samo manjšina Slovencev še narodno zavedna. Samo ti narodno zavedni koroški Slovenci še hočejo biti Slovenci; se ne sramujejo svoje slovenske narodnosti; se potegujejo za svoje narodnosten pravice. Večina pa je že vgrla puško v koruzo, ie obupala nad svojo slovensko narodnostjo; ne ljubi več svoje sloveske narodnostji; .da, «3 je celo sramuje in se je hoče iznebiti! Da, tako je! In zakej je tako? Zato, ker so se ljudje naveličali biti večrti narodni mučeniki; zato, ker ljudje vidijo, da slovensko nič ne pomeni, nič ne velja. Ljpdje vidijo: slovenstvo je na Koroškem brez moči, brez veljave, brez kredita! Kdo da slovenstvu moč, ugled in kredit? Narodna država! V narodni državi narod svobodno zadiha in pride do moči, veljavo in kredita. Saj ljudje niso načelno ali pnn-cipielno proti slovenstvu. O, če bi slovenstvo dobilo moč, veljavo in ugled, bi hoteli biti Slovenci! A v teh razmeraih, ko slovenstvo na Koroškem nič ne velja in nič ne pomeni, nočejo biti Slovenci! Nočejo biti Slovenci! Saimo narodna država da slo- i ventsvu moč, Veljavo in ugled! Kdo bi se v narodni državi sramoval slovenstva? Kdo bi v narodni državi ne hotel biti Slovenec? Sel.: v narodni drŽavi postane Slovenec: "na svoji zemlji svoj gospod". Pod tujci pa velja: "plah lazil preko razvalin je, tujcem rob, domači sin!" Če bi bil po prvi svetovni vojni slovenski Korotan prišel v na» rodno slovansko državo, bi bilo na Koroškem konec nemšfcutarije; mesta in trgi bi s? bili namah poslovenili; šok bi bile postale slovenske in v ljubezni do slo- venske govorice in do slovenske narodnosti bi otroke vzgajale. A v obstoječih razmerah? Komaj začne slovenski otrok hoditi v šolo, že je ves srečen, da vrže proč slovensko govorico in da govori nemško! Kajti otrok čuti dobro, da je šala nemška in učiteljstvo z malimi izjemami nemško in meškutarsko, ki nima ne srca ne ljubezni do slovenske narodnosti in do slovenske govorice! Ljubljana bi bila novembra 1918. Koroško lahko rešila. A spala je in zamudila veliki trenutek. Slovenski narod tedaj ni bil zrel, da bi bil rešil svojo slovensko zemljo. Slovenec Univerzalizem in slo-> vensko državno gibanje "Politične silnice, ki danes gib-jejo mednarodno življenje, vodijo k ustvarjanju občečleveške organizacije ,ta pa nujno predpostavlja enakopravne narodne države. Zato je dolžnost in ne samo pravica narodov, ki jo še nimajo, da se zanjo bore. To dobro razumejo afroazzijski narodi, ki junaško lomijo oklep« kolonializ-ina io doprinašajo ogromne žrtve za svojo državno svobodo. Tudi narodi izza železne zavese, kot n. pr. Ukrajinci, Hrvati, Slovaki, Macedonci itd. se ne bore samo za zrušenje komunisma, ampak za svojo popolno, državno svobodo. To moramo razumeti tudi Slovenci in se enotno, kljub vsem težavam, boriti za svojo državo, to ne zahteva samo naša liarodno-poli-tična zrelost, ampak tudi med-narodno-politična stvarnost. če se ne odločimo za to borbo, bomo ostali samo drugorazreden narod, preko katerega bo šlo kolesje časa. Gonilo slovenskega državnega gibanja ni škodljiva zaverovanost v lastni narod, ampak živa zavest, da bomo ostali pri življenju in storili svojo mednarodno dolžnost samo kot državen narod. Ena bistvenih potez slovenskega državnega mišljenja je zavest odgovornosti do občečloveške skupnosti. Prof. L. Ehrlich je imenoval v podobi Slovenijo srednjeevropski kolodvor, torej stičišče, prehod, vezni čen. V tej zavesti ' druženja in zaradi središčne lege ' in majhnosti slovenskega ozeml-| ja, ki nikdar ne bo moglo nikogar ( ogrožati, je tudi predlagal, naj bo prav Ljubljana prestolnica Inter-marija—državne zveve med Baltikom in Egejem. Druženje in posredovanje, to je mednarodni pomen slovenske države. "Z borbo za slovensko državo ne vršimo samo naše narodne dolžnosti, ampak pomagamo tudi i v duhu sodobnih mednarodnih pri-! zadevanj graditi boljšo, pravič-j uejšo bodočnost sveta". Pavle Verbic, Slovenska i 1. VI., št. 1 str. 314. pot, NOVICE • Škodovi avtemobili bodo na prodaj v ZDA. Upojo, da, bodo predali Letos 8.000 teh potniških avtov, ki stanejo pri izkrcanju $1.395. • Podpora zaostalim deželam. Po-očilo OZN kaži, da so zaostale dežele dobile -o letih 1954—1956 lad ZDA 2.8 milijard dolarjev v dar in 1.5 milijarde dolarjev od SSSR večinoma v dolgoročnih posojilih. • Nova zvezda na sovjetskem nebu je Frol Romancvič Kozlov, ki jp postal prvi namestnik predsednika vlade v SSSR. • Sovjetska vk.da je obljubila delavcem v sovjetski težki industriji, daj bo delovni čas skrajšan od 46 na 40 ur septembra 1953. Dolgoročna obljuba je toliko manj ' vredna, ker bodo večino delavcev prestavili ii kategorije delavcev, ki so plačani na uro, v akordne delavce in bodo morali proizvesti v 40 urah to, za kar potrebujejo sedaj 46 ur. "Vaš list mi zelo ugaja, ker t vidim, da se je vendar nekdo l.til nepristranskega obdelovanja naš? polpreteklosti'in navaja dogodke, kakor so se odražali ' in dogajali v očeh naroda. Članek o MeKajlo-vičevtsvu v Sloveniji mi je posebno ugajal, le nekaj ni t.čnb v njem. Da poveljniki domobranskih postojank niso bili cd nikogar postavljeni, od nikogar izvoljeni, pa vendar potrjeni od vseh. Tu manjka piscu člankov podatkov o organizaciji gorenjskih domobrancev, o pogojih, ki smo jih staviliNemecm, pod katerimi smo bili pripravljeni sodelovati z njimi za pobijanje komunizma. Originalni zapiski so verjetno še danes zazidani v neki hiši v ____ To smo storili z namenom, da bomo lahko dckazali pozneje, kako in sakaj smo sodelovali z Nemci.... "Zanima me če kdc zbira podatke o dogodkih 3. maja .45 pa do predaje. Zbiralcu teh podatkov bi lahko dal nekaj zaninivih pojasnil..." F.E., Australlja "■List mi je zelo všeč, škoda le, da ne izhaja bolj pogosto in da nima več dopisnikov kot je Mirko Geratič, za stare slovenske emigrante pa Ludvik Krški. Upam, da bo s svojim podlistkom odprl oči marsikateremu Slovencu, ki je še do sedaj kot slep tavala v temi...." S.U., Bcundary Falls, Ont. "Želim tudi omeniti, da mi je ( Vaš list zelo všeč, v kolikor sku-j ša razširjati idejo slovenske države, čeprav se ne spomnim, da bi dosedaj bral kak članek, ki bi ta problem obdeloval s popolnoma parktičnega stališča. S samo teorijo in politiziranjem bo težko pridobiti kaj več kot mlade študente, ki se itak hitro navdušijo za revolucionarne ideje. Prav tako si ! mi zdi, da samo napadanje in kritiziranje drugih strank, — ki imajo morda iste želje za samostojnost, pa je ne poudarjajo tako glasno zato, ker dandanes v svetu ni mogoče več biti tak individua-list kot je to bilo "moderno" v preteklem stoletju, w ni niti pametno niti konstruktivno." 1 , dr. B.P., Bronxville, N.Y. J. JUNIJ 1958 SLOVENSKA DRZAVa 3 MED SLOVENCI Toronlo • Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka je imela sredi maja tridnevno inšpekcijo državnega inšpektorja od ontarijskega ministrstva za zavarovanje, ki izvaja državno kontrolo nad kreditnimi zadrugami v Ontariju. G. •Robinson je bil s poslovanjem zelo zadovoljen. Denar in. knjige so bile vse v najlepšem redu. Nezadovoljstvo je izrazil nad nekaterimi člani, ki ne vračajo posojil, kakor so obljubili, ko so posojilo prejeli. Naročil je odboru, da mora odslej postrožiti izterjevanje pri zamudnikih. Stanje koncem aprila izkazuje vlog $163.404.99, posojil 129,-325.80, 403 člane in 110 izposoje-valcev. predavanje o Lurdu. Predaval je p. Odilo iz Lemonta, ki bo tudi med lurškimi romarji in sicer celo voditelj ene s&upine slovenskih romarjev, • Provincial slovenskih frančiškanov p. Benjamin Tomšič iz Ljubljane je prišel na obisk v Združene države. Obiskal je slovenske frančiškanske postojanko v Ameriki. Cleveland • Slovenska sola pri fari Marije Vnebovzete v Colinv/oodu. Mate . rinska proslava. Na materinski dan so Slovenski otroci povabili svoj 3 ■starše in prijatelje na prireditev Oftawa • Pri družini Direta in Sante Sedlar v Ottavvi so dobili 23. maja malega sinka Marka, da bosta Metka in Andrej imela družbo, Srečnim naše čestitke in obilico zdravja kričaču. Montreal • Družini ing. Poldeta" m Marije Čop se je rodila 13. aprila ti. hčerka, ki so jo krstili za Marjetko Marijo. Iskreno čestitamo! New York • Tukajšnje kulturno društvo "Prešeren" je priredilo 26. aprila igro "Matura", Po igri je. bila prosta, zabava. Oboje je dobro uspelo. - • 10. maja je "priredilo isto društvo v cerkveni dvorani materinsko proslavo. Po proslavi je bila prosta zabava. • Poroka. V. soboto 10. maja ste, si v slovenski cerkvi sv. Štefana podala roke v zakonsko zvevo Janko Burjek in Hana Velbl. Oba sta rada sodelovala pri naših kulturnih in družabnih prireditvah. Naše iskrene čestitke ter najboljše želje na skupni življenjski poti! • Predavanja o Lurdu. Liga slov-kat. Amerikancev je prireja v sobot 26. aprila uspelo skioptično pod naslovom "Njena pot". Otroški zbor slovenska šole pod vodstvom Ivana Riglerja nas je presenetil. Naštudiral je celo vrsto pe m:c ki so jih otroci .izvajali na parne.. Poleg nastopa otroškega zbora moramo še omeniti sledeče skupinske nastope: simbolična vaja, rajanje in nastop harmonikarjev. Od starejših so pri prireditvi sodelovali: ga. Milka Novak, Janez Hauptmaii in Miro Odar. Glavni rež.ser je bi) Rudi Knez, pevovodja Ivan R;gler, za oder je skrbel Miha Vrenko. Prireditev je trajala dobri dve uri in ves čas so si sledili nastopi kalinvudske slovenske mladine. Občinstvo, ki je napolnilo šoisko dvorano, je bilo s prireditvijo zeli zadovoljno in dalo otrobom mnogo priznanja. Ob tej priliki zasluži posebno priznanje učiteljstvo, ki je prevzelo to odgovorno in pomembno delo ter tako omogočilo obstoj kalinvudske slovenske šole, potem ko so v začetku šolskega letaTias-topile težave. Priznanje in zahvalo zaslužijo: Mira Adamič, Andreja Stanonik in Miro Celestina. Seveda gre priznanje tudi fari Marije Vne bo vzete in č.g. J. Vargi, ki kaže posebno prizadevanje za slovensko mladino. • Po 13 letih zopet pri svojih starših. Pred 13 leti, ko so vojne strahote dosegle svoj višek s prihodom komunistov, je morala družina Alojzija in Marije šef pustiti doma eno leto staro hčerkico, ki je pred nedavnim prišla v Ceveland in spoznala svoje starše, ki so srečni in z veliko ljubeznijo objeli svojo 14 letno hčerko Slavico. Družini Alojzija Šefa čestitamo in želimo mnogo zdravja in zadovoljstva. *Dve poroki. V cerkvi Marije Vne bpvzete sta se 1^. maja poročila IZ SLOVENIJE Misij on v Mariboru V mariborski stolnici so imsli letos pred velikonočnimi prazniki sveti misijon, ki so ga vodili očetje jezuiti. Stolnica je bila skoraj vedno polna. Tudi mnogo mladih ljudi je prišlo k pridigam ter prejelo svete zakramente. Seveda ni manjkalo tudi komunističnih opazovalcev. Fantje pri vojakih — lačni Kakor vedno, tudi pod Titom morajo fantje odslužiti vojaški rok v — Srbiji. Srbi se pa šopirijo v Sloveniji. Iz nekega pisma zvemo, da so fantje pri vojakih — lačni. Neka mati je posllala sinu paket za Velikonoč, toaa vojaška oblast je paket poslala nazaj. Tudi se mnogi pritožujejo o vsah mogočih šikanah, ki so jih deležni v Titovi vojski. "V SLOGI BRATSTVA" VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED" Kdor še izmed rejakov-rojakinj ni član V.P.Z. Bled, naj vpraša svojega prijatelja, kateri je že član, kaj pomeni biti član dobrega podpornega društva? Vzajemna Podporna Zveza Bled je edino Slovensko Podporno Društvo v Canadi, katero je last slovenskih priseljencev;. V času 25 letnega delovanja je izplačano: Bolniške podpore ________ SI 32.262.00 Posmrtnine......$12,191.75 in ima v blagajni z zatmim marcem 1958 svato $65,878.74 Sprejema novo članstvo od 18 do 50 let starosti Za vsa pojasnila se obrnite na glavnega tajnika: Frank Račič — 91-A, Taylor A ve. KIRKAND LAKE, ONT., CANADA Knjige in revija VREDNOTE, četrta knjiga, izdala Slovenska kulturna akcija v Bue- ir » ivriz x Ivraz (Patentirane 3945.) FRANCOSKE SPODNJE HLAČE 555 Posebej krojene z lahko oporo — udoben elastični pas — — sam patentiran — zapirajoči "KrižxKraž" sprednji del, daje kroj, ki ugaja — narejene iz finega česanega bombaža. Pranje lahko-likanje nepotrebno. Dolga nošnja. Odgovarjajoča majica._ WS-8 gdč. Angela Dumpelnik, doma iz zavedne slovenske družine v šteb nu pri Pliberku in g Stane Hočevar, doma iz Dobrepolja. ženin je iz Colorada in je naael nevesto v Clevelandu, kamor je lansko jesen prišla na obisk k svoji sestri Pepci in svaku Francu Kastigarju. No-voporočencema čestitamo in želimo vso srečo v novi domovini. V. soboto 31. maja sta se v cerkvi sv. Vida poročila gdč. Mimi Veider in g Štefan Rezonja, oba zvesta člana pevskega zbora Koro-tan, pri katerem je nevesta v:a leta nastopala tudi kot solistka. Pridno je pomagala pri zboroviih list Slovenska država. Naročnina za celo leto znaša le $3.— Istotarn sprejemajo tudi neva naročila za list. I. in drugih prirediteh, sodelovala je pa tudi pri cerkvenem zboru, z.i kar so se ji pevci oddolžili z lepim petjem pri pročni sv. maš'. Iskreno čestitamo! • V potniški pisarni Bled na St. Clairju sprejemajo naročnino za MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Street OB. 3401 (Eglinton in Dufferin) Mrs. 8. GLAC nos Airesu, '£57 .uredil Ruda Jurčec. četrta knjiga Vrednot prinaša naslednjo vsebino: Svoboda mesa pri M.M. Tarajevu (P. Krajnik;, Krekovo delo v letih 1900—1907 (V. Brumen), Filozofija automacije (I. Ahčin), Sodobna' razvojna stopnja družabnega nauka (Stanko Milolič), Iz gradiva o žaklju-ke-dinskem (T. Debeljak). Gozdni PRISTNI SLOVENSKI MED — akacijev — žajblov — ajdov -dobite samo pri bojev SWISS HERBAL REMEDIES, TORONTO 479 vcnsko državno Izročilo. Tvorci tedanjega in prihodnjega slovenskega narodnega političnega programa so zahtevali "kraljestvo Slo • \vnijo" na osnovi narodnega na-lavnega prava. O slovenski zgodovini imajo le čisto nedoločeno predstavo neke prvotne svobode. Še dolgo slovenski inteligent misli c preteklosti svojega naroda kot rjegov največji pesnik France Prešeren, da je s slovensko zgodo-v in o ob Samov: smrti katastrofalni konec, da mimo Samove slave nima slovenski narod nobene druga luči v svoji preteklosti, da se da vsa njegova nadaljneja zgodovina povzeti v štiri vstice en sonetne kitice: ' Obtežile očeov razprtije Pipinovi so jarmom sužnjo rama, cdtod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanj« Turčije." Še v času polnega uvelj&vljenji slovenske politične misli je zaslužni katoliški politik Franc? Fovše v dunajskem parlamentu nekemu liberalnemu nemškemu poslancu na očitek "brezzgodo-vinskosti" slovenskega naroda odrezavo odgovoril: "Ako smo Slovenci brez zgodovine, imamo pa geografijo." Tako je s tem odgovorom sicer dovolj krepko spomin! nemškega poslanca da smo Slovenci v monarhiji neutrajljiv politični f.'ktor, molče pa je priznal, da ne pozna zgodovinskih argumentov zoper ta očitek. Tako dolgo se je toem oblikovala slovenska narodna politična volja ne da bi ji bih slovenska preteklost živo oblikujoče izročilo. Ncdvomo bi mnogo omahovanj, negotovosti in nejasnosti v slovenskih političnih terjatvah odpadlo, nedvomo bi bila slovenska politična dejavnost neprimerno bolj naravnost usmerjena na cilj, bolj samozavestna in odločna, ako bi bil v našem naroda živ spomin slovenske države, ako se ne bi bila slovenska državna tradicija pretrgala. Tako pa je šeb zgodovinska znanost — in to predvsem v tekočih štiridesetih letih — v glavnih potezah obnovila podobo prvotne slovenske zgodovine in državne samostojnosti. Vse predolgo je na*e zgodovinopisje živelo pod vtisom Peiskerjeve teorije o prvotni sužnosti Slovencev, kar je bilo po godu tudi jugoslovanskim centralistom, ki so sahte-vali, da jc mladi slovenski izobraženec natanko poznal dogodivščin*: srednjeveških sbrskih kneževin, skoraj nič pa vedel o slovenskih srednjeveških državnih tvorbah. 1. Slovensko državno izročilo Za časa drugega rodu, po dokončni naselitvi Slovencev — (593.), nam viri poročajo ime Va-luka (ok. 630), kneza slovenska karantanske države. Neodvisnost Valukove kneževine nam dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je bila pribežališče političnim beguncem izpod obrske (bolgarski knez Alcidk) in langobardske (sin furlanskega vojvode Lupa) oblasti. Valkunova Karantanija tvori kon-federirano državo velike Samove srednjeevropske konfederacije. Ob kritju tega sodržavja prodro Slovenci po zmagi nad Bavarci pri Aguntu (v bližini danačnjega Lienza) leta 628. do izvirov Drave. Ob itsem času slovenska zmaga nad furlanskim vojvodom Ferdulfom zagotovi slovenske položaje bb furlanski nižini. Slovenska Karantanija živi samostojno življenje tudi se po Samovi smrti, ko je razpadla! njegova državna tvorba in v geografsko dobro zavarovani "koroški trdnjavi" uspešno odbija obrske napade, že v svoji prvi državni tvorbi slovenski narod izkuša usod •nost svojega geopolitičnega položaja med vzhodom in zapadom, ki je vsa nadaljnja stoletja stalnico njegove zgouovine. Zaradi povečanega obrskega pritiska je v letih 744-45 tedanji suvereni vladar Karantanije knez Borut zaprosil bavarskega vojvodo Odilona za zavezništvo zoper Obre. To ni bila p.rva b&varsko^slovej&lfa zaveza. Nekaj le* preji? sta « obe državi, ki sta branili svojo ( mostojnost, Bavarska zoper Fran- f ke, Karantanija zoper Obre, le enkrat skupaj borili zoper sovražnike svoje samostojnosti ob priliki f r a n k o vpk o-b avarske vojske. Združena slovensko-bavarsla vojska je rešila karatasko državo pred Obri, vendar je na osnovi pogodbe med Odilonom in Borutom karatanska država po zmagi nad Obri morala utrpeti nekaj svoje samostojnosti, tako da je odtlje naprej bavarskemu vojvodu šla pravica potrjevati slovenske kneze. V času po letu 744 -45 sta prejela kneževiča Gorazd in Hotimin sveti krst. Slovenska kneževiča sta prva člana izmed slovanskih vladaječih rodbin, ki sta sprejela krščanstvo. Z njunim krstom se začne pokristjanjevanje Slovencev kot na-loda. Tako se je Borut dokončno odločil za zapadno orientacijo, slovenska Karantanija pa priključila nastajajoči skupnosti zapadnih krščanskih narodov. V tej skupnosti so hranili Slovenci svojo državnost, narodonosocialno strukturo in pravno samobitnost, Karantanija svoj slovenski značaj, slovenski narod zagotovila svojega nadaljnjega obstanka. Vladarji Slovanov vaihodno od Labg, ki so ravnali drugače kot naš Borut in se postavili zoper krščanski Zapad na sovražno stališče, so svoje narode pahnili v narodno smrt. Tej so'zapadli tudi Obri, komaj petdeset let po slovenski priključtvi na zapad Po frankovski zmagi nad njimi. Obrska usoda bi zadela tudi Slovence, ako bi jih našla med njihovim zavezniki. Od Gorazdovega nastopa vlade (750) vlada Karantaniji vrsta slovenskih krščanskih vladarjev: Ho-timir, Vulkun, Pribislav, Semika, Stojmir Edgar. Zdi se da je že veljalo nasledstveno pravo v meški liniji Hotimirjevih potomcev. Od bavarskega vojvoda je prešla pravica potrjevati karantanske kneze, po volenitvi Bavarske v Fran-kovsko državo na frankovske kralje- V dobi narodnih krščanskih vladarjev je dobil svoje prve krščanske prvine umestitveni obred karantanskega kneza. Tedaj je moral nastati značilni verz, ki ga je narod pel po končanem usto-ličenju svojega kneza, medtem ko je novi vladar trikrat jezdil okoli knežjega kamna in so kresovi naznanjali deželi, da ima zopet vladarja, izvoljenega na veCI (ve-ča-zbor) slovenskih kmetov- svobodnjakov. Religioznega in demokratičnega duha prve slovenske države nam ne poočituje nič bolj kot ta zahvalni spev; "Hvala Tebi BogeVsemogonti, Iže stvori nebo i zemlo, Da si dal nam in naše dežele Knez in Gospod po naše vole." (Hvala TebiVsemogočni Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo, da si dal nam ip naši deželi kneza in gospodarja po naši volji.) Tako je slovenska Karantanija najstarejša srednjeevropska demokracija in sredi v fevdalizmu tonečega okolja vredna Itovarišica druge slovenske demokracije, novgorodske mestne republike. V protiogrskih odpravah Karla Velikega (791-796) so izdatno sodelovali karantenski in isveokarsn-tanski Slovenci. slednjimi navajajo viri ime kneza Vpjnomira, ki j« najverjetneje vladal v gor- njem Posavju. Po zmagi nad Avari se nahajajo tudi Slovenci gornjega Posavja, Posavinja, srednjega Podravja, kakor tudi panonski Slovenci, v karantanskem državnem sestavu, ki si je leta 788 priključil tudi obsoške, kraške in istrske Slovence. V teku časa bi te bili vsi Slovenci zbrali okoli edinega geopolitičnega centra svojega ozemlja, okoli "korške trdnjave", ako ne bi šel razvoj dogodkov v drugačno smer. Da so imeli karantanski Slovenci živ občut za stvarno svobodo in zlasti živo zavest krvne skupnosti z brati, dokazuje njih udeležba v velikem juzno-slovanskem uporom pod vodstvom Ljudeviia Po-savksega. Nad vse usodno je postalo za nadaljnji slovenski politični razvoj, da je bil leta 819. zlomljen karantanski sektor južnoslovanske-ga upora, ki je bil v nekaj naslednjih letih zatrt kljub Ljudevitovi spretnosti v vsem svojem obsegu, zmagoviti Nemci so aplicirali na Karatanijo določbe nemškega vojnega prava: zemlja upornikov kakor tudi neobdelana zemlja je postala vladarjeva last, namesto slovenskega kneza stopi nemški grof .samovladna slovenska karantenska država postane pokrajina nemške države. Kocljeva obnova slovenske države v Panoniji — na ozemlju med Ptujem in Pečuhom — zaradi nezavarovane geopolitične lege ni mogla obstati. Odkar sta prišla sv. Ciril in Metod v Kocljevo prestolnico na Blatenski grad ob Blatnem jezeru, je dotedanji nemški mejni grof za el s čisto sanostojno nacionalno slovensko politiko. Preprosto opiše žitje sv. Cirila nastopek Koclj evih razgbvo-rov z Levovima iz Soluna v stavku: "Vzljubil je (Kocelj) slovenske knjige." Polni historični smisel temu stavku more dati le-ta interpretacija: odločil se je za kulturni koncept slovanskih apostolov. Na prošnjo male panonske Slovenije papež Hadrijan II. posveti Metoda za nadškofa obnovljene panonske (sirmijske) nadškofije, kar pomeni popolno verkveno osamosvojitev od nemških škofij. Ko Hadrijan II. piše "ljubemu sinu Koclju", slovenski vladar prvič in zadnijč dopisuje s Svetim Sedežem. Panon-sko-slovenski knez, ta najbolj idealni kneževič, kar sta jih srečala na svojih poteh d Bizanca do Rima sv. brata,je bil po odpadu Svetopolkove Velike Moravsko edina politična opora Metodovega misijonskega dela. Svojo zvestobo Metodu je plačal z glavo. Končno je uničil njuno delo naval Madžarov (896). Njj-h naselitev v Panoniji pomeni za ta del slovenske zemlje začasno kulturni zastoj, Ea ves slovenski narod pa usodno prekinitev ozemeljske zveve s severnimi Slovani. Dokazala pa jj Kocljeva Slovenija svojo kulturno preanoč nad madžarskimi prišleki; posredovala je tem stepsklm Ipvpem pojme in naprave civilizacije. še danes madžarsko imenoslovje priča s kulturni sili Slo-venev pb Muri, Rabi, Zali in Blatenskem jezeru. (nadaljevanje prihodnjič) VESTI IZ KOROŠKE Nonča vas Zločinski napad neonacistov na brezbrambne ženske in deco. Brata Ignac in Maks Rudolf sta 14. marca 1958 vdrla v dvorano Pauličive dvorane v Nonči vasi ter z nasilnimi dejanji preprečila predavanje č. g. Vinka Zaletela ■o božji poti v Lurd in Marijinih prikazovanjih. Pri tej priložnosti sta motila javni red in mir ter prizadela g. Francu Buhvaldu p. d. Puklovemu očetu, težke telesne poškodbe, zbila sta mu prednje zobe ter polomila dve rebri. Z vpitjem "Slowenen heraus!" sta zahtevala, da se predstava ne vrši. Kljub temu da sta dva orožnika bila navzoča, nista aretirala bratov Rudolf kot to predvideva zakon. Ni čuda, ko je skoro vso orož-ništvo soražno do Slovencev in če celo sam obrambni minister grozi Slovencem. To so torej pravice, ki jih imajo korošski Slovenci in to v času, ko avstrijska vlada po-vdarja evropsko skupnost in brat-svo! np< * linje 29. marca je bila zaključna sveta maša za absolvente tinjske kmetijske šole. Zopet je nekaj naših JAVNA TRIBUNA NOVICE Taboriščni zbornik slovenskih beguncev v Astenu pri Linzu v Avstriji prinaša sestavek "Bridko razočaranje", ki so ga podpisali cerkovnik Roman Zrim, organist Anton Zore in Janez šurk. Pritožujejo se, da na lanski poziv in prošnjo za slovensko čtivo, tudi prebrane časopise in revije, niso dobili skoraj nobenega odziva. "Odkritosrčno hvaležnost smo dolžni slovenskemu župniku v Argentini g. Antonu Oreharju, ki nam je poslal kot odgovor na to prošnjo tri knjige, in sicer: Vir največje sile, Mati hašega Odre-šeniika, Po svetli poti, zraven pa 50 izvodov knjižice Moj prijatelj 1957. Tudi pismo nam je poslal Pavle Masič v imenu g. Oreharja in v njem pripombo: Prepis zgoraj imenovanega vašega pisma smo izročili upravi Svobodne Slovenije in upravi Katoliških misi-I jionov. "Razočarani smo, ker nismo od Svob- Slovenije dobili nobenega izvoda časopisa prav talko nefoene številke Katoliških inisijonov ali Duh. življenja ali Božjih stezic, kar smo vedno tako zelo težko čakali---- "Samo šc uredniki Slovenske nadi in ZDA, kakor ga je terjal g. ■ nedeljske misli Njegova Excelenca , Amertikl satelit Vanguard 11 Stare. Medtem je g. dr. Kolednik Sfoof Fulton J. Sheen. L , , , , .. . ,. i ,„ , ,. , ,. tako dobro kroži oicrog zemlje, da naprosil svojega prijatelja v ! Toda ali se vam ne zdi, da bi na ZDA, naj organizira zbirko, da1 tako razžirjen pojem verskega znanstveniki pričakujejo, da se bo j reši iz zadrege slovenskega tabo- j čtiva verniki z začudenjem gledali? obd^al v tem Položaju vsaj se j riščnega duhovnika v Avstriji. j To je ponovni primer, kako neka tisoc let- Z veseljem uistrežemo tej pno- politična skupina Slovencev še šnji in prosimo, da pomaga vsak vedno opredeljuje ljudi in časopi- | • Aiigteški ekonom Calm Clark je s svojim prispevkom. Če se na- se po kriteriju, v koliko so ti za , v «ovoru v N«w Yorku 14. aprila bere več kot znese dr. Straretova ali proti že skoraj pokojni poli tiči i 1958 ^iavl!> da se bo gospodarski terjatev, bo dr. Kolednik porabil liniji SLS. Tistim, ki so ji iz P°ložai v ZDA zažel boljšati ši presežek za potrebe slovenskih kakršnega koti razloga, osebnega Pred zatonom letošnjega leto. Izja- beguncev. ' ali drugega, še ostali zvesti, po- vil je tudi, da je previsoko ob- Prispevke prejema uprava Slo- darjajo v javnosti bleščeči pride- j čavčenje glavni krivec, da cene venske države, 646 Euclid Ave., vek "Katoliški", tistim pa, ki so se rastejo in vrednost dolarja pada Toronto, Ont., Sanada. "uradni" liniji odpovedali, pa pri- • Prvi maj — dan postav v ZDA --devek ne-katoliški, če že ne proti- in dan dela v SSSR. Značilnost katoliški (kar bi si nekateri morda letošnje vojaške parade v Moskvi "Kampanja Za celo prav želeli). Je _bila' cia ni biI° P°vdarka na „ Mi pa vemo, da je nad vsem tem orožj u. Verski tisk . umetno ustvarjenim Babilonom „ naša vest in Bog. ki ne bo sodil • Predsednik ZDA D. Eisenhower Pod tem naslovom poroča april- nasa . ... ... .. , it /m , ! po tem v kolikor smo bili za ali in zunaji minister J.F. Dulles ska 'Božja beseda iz Toronta, da * „uradm„ ..katališki» rio. bosta obiskala OtUwo 8 do 10. ju- je moška veja Katoliške akc je, s j skupnosti> ampak po naiih lija. Predsednik Eisenhovver bo go-; scotts scrap book A^ DOGSv^ust> By R. J. SCOH 1K VVARTARt CU -1HL. MIDDLE. A.qtS. POMERANlAM, X mMjvt on. t K K A.R H »• ►OKtRAHIA.. POME.RANIAN, . K SMAU. LCH4- »lA-lUJLD^Dog. I IK LUm 8t' ,-fe M/ZlVLi 01 V»'. A.FK.ICA. I« ki S,A.ME KMiNJJl IM H. A.KLMCAH? " 5ucA.it m asi/. FMUJ* VMUJ^I kt>w LAH.SL RAILMOHL o* Bito« 7 \Yx POUHDS. pomočjo ostalih verskih organiza- j cij v župniji, v mesecu februarja izvedla zelo.uspešno kampanjo za verski tisk med Slovenci v Toron- i tu. Nabiralcem, ki jih je bilo 60' ! in ki so obiskali skoraj vse slovenske družine v Torontu, je uspelo pridobiti 82 novih naročnikov d?lih in to ne glede, iz katero ! skupnosti izdajamo. Jaku Fed-up. , voril na skupnem skupščine m senata. zasedanju PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! DARUJTE V TISKONI SKLAD! POSTANI ARTIVNI ČLAN SLOVEN. DRŽAVNEGA GIBANJA! fantov iz Zilje, Roža in Podjune države v Torontu (v Kanadi) so končalo svoj študij, da se nato i nas razumeli, od januarke šte-posvete naši slovenski koroški i vi.lke dalje nam pošiljajo 20 izvo- zemilji. Odhajali so s trdnim sklepom v srcu, da sc bodo še ndi večkrat oglasili ter z vso vnemo dov zastoj, na naslov, kar eno-.stavno:Begunsko taborišče, Asten bei Lin/. Austiria (Ta naslov laih- skrbeli, da bo še mnogo sloven- ko porabite tudi vsi, ki jim moških kmečkih fantov iz slovenske (rete poslati kake prebrane slo-Koroške prišlo iskat strokovno in venske liste ali revije, ki jih sicer versko izobrazbo v lepe Tinje. • pomečete v koš—op. ur.) Spo-Celovec ' štovani uredniki v Torontu, naj- Na plenarnem zasedanju Kane- i srčnejša zahvala vam gre, ker razu-tijske zbornice za koroško je slov. j metc naš težkl Položa* v bcgun" zastopnik, svetnik g. Janko Ja- stvu - na ta nacm sle nas pK nežic zahteval podroro za slov. tudi Pridobili za edino pametno kmetiski in gossodinjsko šoli kot jo dobivajo nemške kmetijske šole. Za nemške gojence in goj čuke pride na leto po 2000 šilingov podpore, za 140 slov. gojencev in gojenk, ni ne na Koroškem ne na iKinaju niti enega šilinga na raz-polago. To_ je torej eakopravnost! Radiše Na sončnih Radišah je bil izvoljeni za župana Slovenec g. Nužej Wieser p. d. Subernk. G. Wieserju častitaimo in želimo obilo uspeiha za svoje delo. Dunaj Univerzitetni docent prof. dr. Kari Treimer riperoča vsem Korošcem naj se uče slovenščine. Pravi, da jo bodo vedno nujno rabili in da je to zadeva nas vseh. Kaj pravi k temu g.prof. Ein-spieler, ki svojim učencem na gimnaziji ravno nasprotno svetuje? Celovec 16. aprila letos, je slavil mil. prelat dr. Rudolf Rluml svojo šestdesetletnico. Naš rojak nam je dobrodošel povsod, čestitamo mu k temu jubileju tudi mi ter mu želimo, da bi še mnoga leta bil med nami ter deloval za naš narod na Koroškem. Bog Vas živi, son slovenske Zilje! IZ NAŠE ZGODOVINE naročnikov i Več kot pol tisoč-letja je že ga trdno oklepali tudi v svoji, ima svoj temelj pač v zdravem naročnikov ' Preteklo» odkar J« bil na Gospo- novi domovini, ki je prva stoletja demokratičnem mišljenju naših z i "Kato 'svetskem P°'ju na knežjem kam- po naselitvi obsegala razen da- slovenskih prednikov in v slo- .... .........,'*, ! ny pod Krnskim gradom posledn- našnje Slovenije še vse ozemlje1 liske misijine 25, za Canadian i ... ^ , , J J , , . jikrat po starodavnem slovenskem današnje Avstrije tja do Dunaja slovenski kato-i . , ,, . , J v, narodnem običaju ustoličen vla- in preko Donave. Koroška z Go- "Ave Marija", 74 "Božje besede", 28 "Duhovnega življenja venskem izročilu. Magna Carta je dogovor med vladarjem in plemiči, o ljudstvu ni sledu, pri ustoli iRegister" 16, liški dnevnik "Ameriška domovi , , „ », J . , na" pa 20novih naročnikov. ' Koroške dežele, koroški voj- spovetskim poljem je toraj tak- čenju koroških vojvod pa sta Požrtvovalnim članom verskih jVoda' Bil° t0 18, marca 1414"' rat bila nekako središče sloven- pogodibeni stranki slovenski kmet društev in članom laičnega apos | ko je na slovenski knežji kamen-; .^kega ozemlja. i torej najmočnejši predstavnik tolata, ki se zavedajo važnosti' Presto1 sedel vojvoda Ernest j ČQ inštitut ustoličevanja koro- ljudskega sloja in pa. novoizvol- Zelezni. Sicer to ni bilo zadnje vojvocj primerjamo n. pr. z jeni knez, ki iz kmetovih rok, to- KNJIGE IN REVIJE rešitev iz trpljenja polnih okoliščin, v katerih Slovenci že toliko stoletij živijo: samo naša lastna SLOVENSKA DRŽAVA nas more rešiti — in zato vam danes •odkritosrčno pišemo: nobenih Strank in strančič več, nobenega zapeljevanja več od strani tolikih domišljavih "voditeljev", ki so nas zapeljali v tolike nesreče! Edina pametna rešitev za Slovenca je: lastna slovenska država, stran od Srbov, ali če že mora biti kaka Jugoslavija, da bomo vsaj enak: Srhom in Hrvatom, sicer pa stran od Srbov, daleč stran od njih!... "Glas Iz Astena" 1957 Zbornik str. 36. KDOR MORE, NAJ POMAGA! Prcč. g. dr. Kolednik je znan kot najplodnejši slovenski prevajalec, ki je razširil sloves slovenske knjige po skoraj vsem civiliziranem svetu. S svojimi prevodi si je pridobil podporo številnih slavnih pisateljev, škoiov in kardinalov, odlikovanje Francoske Akademije in članstvo v galeriji kanadskih pisateljev. Ko je g. Nande Kolednik zopet pripravil vrsto rokopisov za tisk, se je podal v Evropo, da poišče novih založnikov. Na obisku Evrope je obiskal zapuščene Slovence v taboriščih. Ko j C zvedel, da išče škof Zauner že dve leti duhovnika za kakih 3.000 slovenskih beguncev v treh taboriščih, se je odločil, da se verskega tiska v dobi duhovnega torezbrižja in poplave materialističnega, protiverskega čtiva, gre za i njihov trud vse priznanje. Čitatelje "Slovenske države" pa zanima, kako pride "Ameriška domovina" do tega, da jo uvrščajo y Skupino verskih in nabožnih listov, če prav pojmujemo značaje različnih listov, bi po našem mnenju Ameriško domovino lahko označil s časopisom, ki se bavi v glavnem s poročanjem o posvetnih, dnevnih, političnih dogodkih in osebnih novicah. Nikjer v omenjenem časopisu običajno ne moremo zaslediti " člankov izključno versko-vzgojnega, ali dušaopastirskega značaja, kateri edini lahko dajejo listu verski značaj. Če je pisanje ustoličen je, ker so se koroški knezi dali ustoličevati še vse do prve polovice 18. stoletja, toda ne več na - Gosposvetskem polju, ampak v celovški deželni hiši, ter tudi ne po starem slovenskem obredniku. Zakaj si prav v tek dneh kličemo v spomin ta že davno umrli slovenski državnopravni inštitut? —K temu nas sili današnji čas, ko miru na svetu ne ogroža več samo spor za interesna področja, ampak tudi bistveno nasprotno pojmovanje demokracije. Mi Slovenci, ki smo ravno prav zaradi pravilnega pojmovanja demokracije in dejanske borbe angleško "Magno Carto", mora- rej od ljudstva simbolično prej- nio najprej ugotoviti, da je Ma- me oblasta nad ljudstvom, ki ga gna Carta, ki vsebuje temelje, na je izbralo, da mu vlada po nače- katerih se je pozneje oblikovala lih poštenosti in pravice, da skrbi angleška demokracija, pač vsaj za njegovo blaginjo in ga brani za nekaj stoletij, toraj mnogo pred vsemi sovražnjki. mlajša. Pa tudi v ostalem so med Danes o. ustoličenju koroških Ameriške domovine svetovnona-! zan^° moraIi zapustlti domovino zorko katoliško, je to gotovo hva- in st°PiU na razočaranj in gren-levredno in upoštevanja vredno, j kobc PoIno Pot brezdomskega be-Samo ta svetovnonazorska orienta- finskega življenja, lahko vsemu j cij a pa še ni zadostna, da bi ga -wet" dokažemo, da smo že ob verska društva lahko kar avtoma- svojem prihodu v zgodovino ime-. tično prištela k verskim časopisom 1» bolj demokratično, urejeno j in ga kot takega uradno širila v, življenje, kakor ga imajo morda mesecu kampanje za š.rjenje I danes narodi, ki svojo demokra-verskega tiska. eijo drugim kažejo kot vzor. In Tako pristransko uvrščanje ust- eden najjasnejših dokazov za to varja samo zmešnjavo med pre- j je prav izbira koroških vojvod in prostim slovenskim čitateljem ke.- njih ustoličevanje, o katerem trdi I ga zavedno ali nezavedno navaja na mnenje, da sta pridevnika "katoliški" (rabljen izključno pri Slo vencih za označenje gotove, skupine' tako zvanih "pravovernih" verni- j kov) in pridevnik "verski" ena- j kopravna. Če bi temu bilo tako, j potem bi morali organizatorji kam panje v svoji objektivnosti poleg j Ameriške domovine razpečavati še druge slovenske časopise (n. pr. Slovensko državo), ki tudi pišejo v ; katoliškem svetovnonazorskem i nazaQ duhu, četudi si ti javno francoski pravnik Bodin, ma para na svetu". "da ni- že davnij predno moremo pri ostalih evropskih narodih, ki danes s ponosom kažejo na svojo] • Krožek slovenskih znanstvenikov v ZDA "Studia Slovenica" namerava izdajati v angleščini poedine knjige o slovenskih vprašanjih. Prvo knjigo je napisal dr.'^ a,oacli llrou 11Jillal . . (<0,__■ • i- „„ , , ..... . J j vatnika; ni glasilo verske ali cenc- «■ anez Arnez: "Slovenia in Euro- kot taboriščni dušni pastir. V. ta-1 . .. - ..... , . , , ,, . „ ,, .. c, , ... . „. . , vene organizacije. Ce bi bil, bi kot pean affairs. Reflections on Slo- bonscu Astenu pri Linzu je z . , ... , . , . t, .... , tr , „ „ ...... . ..... tak bil podrejen krajevnemu veman Political History". Stane velikimi žrtvami zgradil tudi ta- $3.50 in se naroča pri Studia Slo- boriščno kapelo. I demokracijo, Zaslediti prve klice i j demokratičnega urejevanja druž- j ' be, so si naši pradedje na Gosposvetskem polju svobodno ustoličevati svoje svobodno izbrane kneze. V katero stoletje sega institut ustolič nja, Knežji kamen njima velike razlike. » Magna vojvod govori samo še zgodovina. Carta namreč določa samo pod- Ko so Slovenci izgubili svojo sa- lago za nadajni razvoj držav1 nega mostojnost, so nekaj časa to svojo ustroja v demokratičnem smislu, posebnost še obdržali, z naraščan- ustoličenje koroških vojvod pa je jem nemškega pritiska in nepre- , vešajo pridevnika "katoliški" najjetno pa je, da so ga Slovenci že do podrobnosti izoblikovan, v stanini dotokom novih tisočev avstrijskih \ -a .