55 Sr KRONIKA 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 81'373.21(497.4 Gornji Grad)"1426" Prejeto: 30. 8. 2006 prof. zgod. in nem., Ruška cesta 110, SI-2000 Maribor e-pošta: becky_r@email.si Ledinska in hišna imena v okolici Gornjega Grada po urbarju iz leta 1426 IZVLEČEK V članku je predstavljen razvoj hišnih in ledinskih imen v Gornjem Gradu in njegovi okolici po urbarju iz leta 1426. Pri tem so imena prikazana po zaselkih, kot si sledijo v urbarju, kar pa ne ustreza vedno današnjim razmeram. Razvoj imen je prikazan glede na geomorfološke značilnosti pokrajine v okolici Gornjega Grada, glede na položaj kmetij, osebne značilnosti nosilcev imen in poklic oziroma dejavnosti nosilcev imen. KLJUČNE BESEDE Gornji Grad, benediktinski samostan, hišna imena, ledinska imena, Zgornja Savinjska dolina SUMMARY FALLOW AND HOUSE NAMES IN THE VICINTY OF GORNJI GRAD BY THE 1426 LAND REGISTER Presented in the article is the development of house and fallow names in Gornji Grad and its vicinity according to a land register from 1426. The names are presented by settlements as stated in the land register, which not in all cases corresponds with the present circumstances. The development of names is demonstrated in view of geomorphologic characteristics of the landscape in the surrounding of Gornji Grad, the position of farms, personal characteristics of carriers of names, and in view of occupation or activity of carriers of names. KEY WORDS Gornji Grad, Benedictine monastery, house names (hišna imena), fallow names (ledinska imena), Zgornja Savinjska dolina 355 3 KRONIKA 55 REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 — Današnja občina Gornji Grad sega od Črnivca na nadmorski višini 902 m do Radmirja v občini Ljubno ob Savinji ter do Vologa v Zadrečki dolini, ki spada v občino Nazarje. Sam Gornji Grad leži v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp ob vznožju Menine Planine, Lepenatke in Velikega Rogatca. Na poti od Črnivca proti Gornjem Gradu so danes katastrska območja Tirosek, Nova Štifta, Mačkin kot, Smiklavž, Dol in Lenart pri Gornjem Gradu, proti Radmirju pa leži Florjan pri Gornjem Gradu. Ob Dreti proti Nazarjam so območja Čep-lje, Slatina, Kropa, Bočna in Delce. Prvi poznani urbarji za posest benediktinskega samostana v Gornjem Gradu so nastali v začetku 15. stoletja. Najstarejši od njih je odlomek splošnega urbarja, verjetno iz leta 1420, kjer je bila popisana posest od urada Ljubno dalje. V celoti se je ohranil urbar iz leta 1421. Temu urbarju je sledil urbar iz leta 1426, ki je po Ignacu Orožnu povsem enak urbarju iz leta 1421 - z izjemo nekaterih imen podložnikov.1 Urbar iz leta 1426 hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, kamor je bil prenesen iz Deželnega arhiva v Gradcu.2 Gre za pergamentni zvezek pokončnega formata (33 x 13 cm oziroma 12,5 x 5 col), obsega 75 strani teksta, pisanega v gotski minuskuli. Poleg črne tinte je uporabljena še rdeča - predvsem za označevanje oziroma razmejevanje uradov med seboj. Urbar je vezan s tremi lesenimi ploščicami, ki so med seboj povezane z usnjem, na robu je sešit. Vsebinsko podaja seznam podložnikov in njihovih dajatev v vseh trinajstih uradih posesti gor-njegrajskih benediktincev. Dodana je še razlaga za mere dajatev. Urbar se začne z naštevanjem uradov po legi od Tiroseka proti vzhodu, na koncu so podani uradi Poreber v Tuhinjski dolini, Kožica v Furlaniji in Kojca ob izlivu reke Idrijce. Uradi so razdeljeni na zaselke, po katerih so zabeležena le-dinska in hišna imena podložnikov. Imena podložnikov, ledinska in hišna imena, so transkribirana pretežno v nemščini. Večina teh imen obstaja še danes. Na koncu vsakega urada je seznam glavnih uradnikov uradov. Na robu desnih strani urbarja so navedene merske enote letnih dajatev v oglejski valuti, razporejene po goldinarjih, markah in funtih. V nekaterih uradih so na desnih robovih strani s številkami označene oziroma klasificirane posesti. Na koncu pergamentnih strani so v desni koloni zapisane vrednosti davkov v oglejski valuti. Lega Gornjega Grada? Gestrin, Gospodarska in socialna struktura, str. 473. NŠAL, ŠAL, Gornji Grad A, fascikel 2, urbar 142 6. Veliki družinski atlas sveta, str. 192-193. 356 55 Sr 3 KRONIKA REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 Urbar benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1426 (foto: Rebeka Tajnšek). Urbar je bil objavljen leta 1877 v prvem zvezku drugega dela dela Ignaca Orožna Das Bisthum und die Diözese Lavant, z naslovom Das Benediktiner-Stift Oberburg. V tem delu je Orožen najprej predstavil ustanovitev benediktinskega samostana v Gornjem Gradu z listino z dne 7. aprila 1140. Nadaljeval je s prikazom dogodkov v in okoli samostana od opata Bertolda do nepotrjenega opata Gregorja oziroma do ustanovitve ljubljanske škofije in razpusta samostana v Gornjem Gradu 8. aprila 1473. Sledi urbar iz leta 1426. Pri tem je v opombah prevedel večino imen v nemščino oziroma ponekod v slovenščino (v urbarju so še vidni njegovi pripisi s svinčnikom). Ti njegovi prevodi so v veliko pomoč pri iskanju krajev in imen. Leta 1426 je bilo območje današnje občine Gornji Grad razdeljeno v urada Tirosek (Officium Ti-rolfseckf1 in Zadretje (Officium prope Drietam)? V urad Tirosek so spadali po urbarju naslednji kraji oziroma zaselki: Tirosek z župniščem Nova Štifta (Maha Neustift), hrib Črnivec z Volovljekom (Ochsenberg), Bezgovlje (Hollerberg), sv. Nikolaj z Mačkinim kotom (Katzenwinkel), Štangrob6 (Stein-grub), del Slemena sv. Lenarta (sv. Leonhards-berg), Kriška ves7 (Kreuz), Slatina (Sulz), Čeplje in Sv. Primož ali Florjanov hrib. Obsegal je torej območje od prelaza Črnivec do Čepelj nižje Gradiš.8 Vsi ti zaselki so danes v občini Gornji Grad. V urad Zadretje so po urbarju poleg delov Me-nine, Crete, Homca, Gorice in Melis, spadali še zaselki: Horn, Otok, Brezje, Lešje (Haslach), Brdo, Dobrova, Breg, Zgornje in Spodnje Pobrežje (Ober- in Unter-Pobrežje), Trnovec, Gorica, Hra-stovje, Dobletina, Žlabor, Kokarje, Brdo ob Creti, Lom, Tajna, Potok, Lačja vas, Pusto Polje (De-denfeld), Zgornje in Spodnje Kraše (Ober- in Unter-Kraše), Zgornji in Spodnji Volog (Ober- in Unter-Volog) s sv. Martinom, Zgornje in Spodnje Rovte (Ober- in Unter-Rovte), Podgoroj, Delce, Bočna in Kropa.9 V občino Gornji Grad danes spadajo zaselki Otok, Brdo ob Creti, Creta, Kropa, Bočna in Delce. Nekatera imena zaselkov iz urbarja se danes ne uporabljajo več. Tako se v urbarju omenjajo "le" podložniki v zaselkih Tirosek, Smiklavž, ob vasi Nova Štifta, Bezgovlje, Volovljek, Na Peči ob Mač-kovcu, Ob Repenščici, Mačkin kot, Slatina, Otok, Delce, Bočna in Nadbočna. Zaselkov Bezgovje, Na Peči ob Mačkovcu, ob vasi Nova Štifta in Ob Repenščici ni več oziroma se imenujejo drugače ali pa so del današnji zaselkov. Tudi nekatera ledinska in hišna imena so se s časom spremenila; nekaj kmetij je propadlo, nekaj jih je nastalo na novo, pri večini pa so ledinska in hišna imena ostala nespremenjena. Vidna sprememba je posledica porok in raznih prodaj oziroma nakupov kmetij, veliko hišnih imen pa je ostalo takšnih, kot so zapisana v urbarju iz leta 1426. Pri tej obravnavi nas zanima predvsem nastanek in razvoj hišnih imen ter njihova ohranitev do danes. V večini primerov so nastala iz ledinskih. Imena so podana po zaselkih, kot so zapisani v urbarju iz leta 1426, in sicer tako, da je najprej zapisano ime iz urbarja, nato današnje hišno ime. Orožen, Oberburg, str. 215-216. Prav tam, str. 216. Danes se imenuje Dol. Danes se imenuje Križ. Orožen, Oberburg, str. 215-216. Prav tam, str. 216. 357 KRONIKA SS -g REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 1) Tirosek: Tirosek je po urbarju eden izmed trinajstih uradov benediktinskega samostana v Gornjem Gradu in zaselek. Danes spada v občino Gornji Grad in sega od prelaza Črnivec do vasi Nova Štifta, ki ima kmetije: Završnik (v Volov-ljeku), Crnelšek, Drečnik, Zavolovšek, Podbrežnik, Kladnik, Pančur, Grozdej, Podpečnik, Pečnik, Se-dovnik in Cvetežnik (pred Šmiklavžem). ime po urbarju današnje ime Gregor Smid Jansko am gries Prodnik (v Dolu) Mathe Sneyder in der pressekk Presečnik Pangracz an der Rogatsnicz Rogačnik Ničla im Erlach Jelšnik (v Gornjem Gradu) Ničla Sedmak Sedmak (v Gornjem Gradu) Nicus an der Repenn Repenšek Selodecz vnderm poseg Požarnik Perko an der Repenn Repenšek Juri an der Repenn Repenšek Cristan an der Tratten Tratnik Nicus am percholin Perholin Christan an der leyten Reberšak Juri vnderm Rampht Podkrajnik Juri am Ras war Jansek im dull Dolnik Jansko drobem am Guph Strnad (v Dolu) Marko her got Im wertasch Vrtačnik Jansek im dull Dolnik Tabela 1: Podložniki Tiroseka™ Iz zgornje tabele je razvidno, da takratni Tirosek ne ustreza današnjemu. Domačije, ki so v tabeli se vrstijo na poti od Dola proti Gornjem Gradu. Izginili sta imeni Smid in am Raswar. Vidimo, da sta edini hišni imeni, ki sta se uporabljali, Smid in Sedmak. V začetku 15. stoletja pa so bila poznejša hišna imena Prodnik, Presečnik, Rogačnik, Jelšnik, Repenšek, Požarnik, Tratnik, Perholin, Reberšak, Podkrajnik, Dolnik, Strnad in Vrtačnik samo ledinska. Nemška ledinska imena so samo prevodi slovenskih, na primer na Preseki, ob Ro-gačnici, v Jelšah, na Repeni, pod Požego, na Tratah, na Perholinu, pod Rebro, pod Klančino (Kraj-no?), v Dolu, na Strmini, v Vertači. Uradniki gor-njegrajske pisarne so brez dvoma znali oba jezika, nemškega in slovenskega. Detajl iz urbarja (foto: Rebeka Tajnšek). 2) Šmiklavž (In villa Set. Nicolai): po urbarju je to zaselek med Novo Štifto in Dolom. Današnji Šmiklavž kot del občine Gornji Grad leži niže Tiroseka na glavni cesti, ki teče vzporedno z vasjo Nova Štifta in obsega kmetije Požarnik, Pod-linšek, Slapnik, Sluga, Citrovka in Podmeninšek. ime po urbarju Ničla pettek Vlrich podmenino Juri vnderm Stain današnje ime P^i^r Tabela 2: Podložniki ŠmiklavžaM V urbarju zaradi drugačne razmejitve od današnje ni zaslediti imen Požarnik, Podlinšek, Slapnik, Sluga in Citrovka. Je pa ohranjeno ledinsko ime podmenino, iz katerega se je razvilo hišno ime Podmeninšek, ki se je ohranilo do danes. Izginili sta imeni pettek in vnderm Stain. Pri imenu podmenino vidimo, da pisar urbarja oziroma uradnik slovenskega imena ni prevedel, ampak je zapisal le položaj kmetije: pod Menino. 3) Ob vasi Nova Štitta (Ob dem dortt): po urbarju so to kmetije, ki ležijo med Novo Štifto in Tomanovo planino. Danes se to ime ne uporablja več; kmetije, ki so omenjene v urbarju, spa- lo pr„,a„,„r.^22, 11 ».*<,«» 358 55 Sr 3 KRONIKA REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 dajo danes pod Novo Štifto: Toman, Matijaž, Po-gorevčnik, Bevčnik, Gluk, Vrtačnik in Poglednik ime po urbarju današnje ime Oswalt zymerman Juri Im Belcz Bevčnik Ničla itn lazz Laznik (v Mačkinem kotu) Martin am pogorielcz Pogorevčnik Tabela 3: Podložniki ob Novi Štifti™ V urbarju zabeležena ledinska imena Im Belcz, im Lazz in am Pogorielcz najdemo danes kot hišna imena Bevčnik, Laznik in Pogorevčnik. Ime zymerman je izginilo. 4) Bezgovje (Hollerberg): po imenih, navedenimi v urbarju je Bezgovje obsegalo strnjeno območje ob cesti od Črnivca proti Novi Štifti, zahodno od zaselka Ob vasi Nova Štifta (Ob dem dorff). Danes se to ime ne uporablja več. Kmetiji Toman in Matijaž spadata danes pod Novo Štifto, domačije Drečnik, Podbrežnik, Crnelšek in Zavo-lovšek pod zaselek Tirosek. ime po urbarju današnje ime Jarne bazowgy Toman Janes zabezowgy Rifelj (v Gornjem Gradu) Michel bezowgy Michel Matijaž Nicla pobresnik Podbrežnik Cristan v drity Drečnik Juri Im tschernielcz Crnelšek Maiko vnderm Ochsenperg Zavolovšek Virich Im drag Tabela 4: PodložnikiBezgovja™ Iz tabele vidimo, da sta izginili imeni bezowgy in Itn drag, čeprav za slednje ime Orožen piše, da je bila to huba v Dragi (v Volovljeku), ki je bila že v 19. stoletju združena s kmetijo Planinšek oziroma Rosec.14 V 15. stoletju je že bilo v rabi hišno ime Podbrežnik: pobresnik Ledinska imena Michel, v drity, Itn tschernielcz in vnderm Ochsenperg so se razvila v hišna imena Matijaž, Drečnik, Crnelšek in Zavolovšek, ki so se ohranila do danes. 5) Volovljek (In dem Ochsenberg): danes zaselek Volovljek, in s tem kmetija Rosec, ne spadata pod občino Gornji Grad, ampak skupaj s 12 Prav tam, str. 224. 13 14 Podvolovljekom pod občino Luče. Danes so tu naslednje kmetije: Završnik, Šunce, Rosec, Funtek, Obcir, Selišnik, Mlinar, Petek, Žagar, Rep in To-maževec. Imena Kladnik, Grozdej, Cvetežnik in Sedovnik spadajo danes pod Tirosek. ime po urbarju današnje ime Vlrich planinschak Rosec15 Martin am guph vnderm ochsenberg Nicla Cladnik Kladnik In pharenn Michel Grozdej Cristan Im Tschertwes Cvetežnik Paul Im Satel Sedovnik Tabela 5: Podložniki VolovlJeka.16 Leta 1426, ko je bil napisan urbar, sta bili v zaselku Volovljek v uporabi dve hišni imeni: planinschak (ta huba se je po Orožnu združila s hubo v Dragi in se danes imenuje Rosec)17 in Cladnik (Kladnik). Obe imeni sta zapisani v slovenščini. Iz ledinskih imen In pharenn in Im Tschertwes sta se razvili hišni imeni Grozdej in Cvetežnik. Ledinsko ime im Satel je prevod slovenskega imena v Sedlu v nemščino. 6) Na Peči ob Mačkovcu (Am Stain): to ime označuje območje med Tirosekom in Mač-kinim kotom. Danes se to ime ne uporablja več. Imena, ki so omenjena v urbarju, danes najdemo v Tiroseku (Podpečnik), Volovljeku (Završnik) in v Mačkinem kotu (Laznik). ime po urbarju današnje ime Michel vnderm Stain Podpečnik Od hub im obernlaz Zgornji Laznik Jansek Im nyderm laz Spodnji Laznik Matico hinderm guph Završnik (v Volovljeku) Tabela 6: Podložniki na Peči ob Mačkovcu)* Vidimo, da sta v 15. stoletju obstajali dve le-dinski imeni Laz, iz katerih je nastalo hišno ime Laznik: itn obernlaz in Im nyderm laz. Danes je v bližini potoka Mačkovec ohranjeno le ime Laznik. Iz ledinskih imen vnderm Stain in hinderm guph sta se razvili hišni imeni Podpečnik {vnderm Stain: pod pečjo) in Završnik (za vrhom (Volovljeka)). 7) Ob Repenščici (Reppenn): tudi to ime se ne uporablja več. Repenščica je majhen potok, ki Prav tam, str. 224-225. Prav tam, str. 225. 15 16 17 18 Orožen omenja, da se je ime Rosec združilo z imenom Planinšak. Prim. Orožen, Oberburg, str. 225-231. Prav tam, str. 225. Prav tam, str. 226. 359 3 KRONIKA 55 REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 — teče od Šmiklavža do Dola. Tu tudi leži kmetija, ki je omenjena v urbarju in se je ohranila do danes: kmetija Podlinšek Ime Rebršak se danes zasledi v Dolu, Lešnik v Mačkinem kotu. Ime Skrlovšek je izginilo. ime po urbarju današnje ime Janez vnder der Mül Podlinšek Matko ob der mül Swetecz In der Eben Reberšak Od am schirlogn Skrlovšek19 Petek Nicla Paul Im haslach Lešnik (v Mačkinem kotu) Tabela 7: Podložniki ob Repenščici™ Edino ime, ki se je že v 15. stoletju uporabljalo kot hišno, je Petek, ki je do danes izginilo. Prav tako je izginilo ledinsko ime ob der mül Hišna imena Podlinšek, Reberšak, Skrlovšek in Lešnik so se razvila iz ledinskih imen vnder der Mül (Pod-mlinšek oziroma Podlinšek), In der Eben, Öd am schirlogn in Im haslach (Haselnuss je nemški prevod za slovenski lešnik). 8) Mačkin kot (Im Aczelnak): ta zaselek leži nad Smiklavžem ob cesti proti prelazu Črnivec. Po urbarju obsega veliko večje ozemlje kot danes. Tako so danes tu kmetije Enci, Belin, Vrbočnik, Lešnik, Skrotnik, Remšak, Laznik, Repenšek, Pa-hovnik in Breznik. Po urbarju pa je Mačkin kot obsegal še današnji Lenart pri Gornjem Gradu, kjer so danes kmetije Zgornji in Spodnji Speh, Pustoslemšek, Knebovšek, Ugovšek, Potočnik, Pod-rečnik, Spodnji in Zgornji Kos, Belaj, Suhovršnik, Završnik, Grčnik, Ajnik, Ježič, Zastavnik, Ošter-man, Gmajnar, Rogelj, Kokalj, Srnak, Lamprečnik, Bezovnik, Spodnji Majk, Podmiršek in Knebl. Za ta zaselek je zanimivo, da je bilo v njem že veliko hišnih imen: Vrbovčnik (Im herbowec), Završnik (Sauersnik), Rosancz, Knebl (knyebalt), Špeh (Spech), Lamprečnik (Lampretschak), Klad-nik (Cladnik), weber, Berglez (Bergles) in Slapnik (wslopnaky). Do danes so izginila imena Rosancz, am hynik, Cuyas in der priprin, Im Ortoflak, weber, hinter der eben, am Modrost in an der la-kowicz. Ostala hišna imena Enci, Vrbovčnik, Pa-hovnik, Suhovršnik, Podrečnik, Potočnik, Kos, Breznik, Podmiršek, Kanolšnik, Knebovšek, Zupan, Srnak, Bezovnik, Vodušek, Kovšak, Završnik, Sle-menšek, Pustoslemšek, Remšak, Zavolovšek, Po-žežnik, Jamnik, Ramšak, Zgornji Jamnik in Spodnji ime po urbarju današnje ime Janez Enci Im herbowec Vrbovčnik Micla Im polchonik Pahovnik Janes Im durrenberg Suhovršnik Prim o s am patriarch tum Podrečnik Mertl Im pach Potočnik Nicla Sauersnik Završnik Jacob am garrengall (Zgornjji in Spodnji) Kos Jansek an der F rem derh üben Breznik Jansek Rosancz Martin an der ponemer Podmiršek Gregor Im kanol Kanolšnik Herman knyebalt Knebl Herman In der Arlicz Knebovšek Thomas Spech (Zgornji in Spodnji) Speh Peter Suppan am Stain Župan21 Peter Lambrechtschak Lamprečnik Otto Im Zernak Srnak Peter Im Hollenberg (Zgornji in Spodnji) Bezovnik Nicus am hynik Jansko In wodul Vodušek In Wentten thomas Kovšak Juri Cuyas in der priprin Cuyas Juri am guph Završnik Matko Cladnik Kladnik (na Otoku) Jansek vnd Nicla Im Ortoflak Marin am virst Slemenšek Marko weber Vinczencz vnderm virst Pustoslemšek Cristan am virst Slemenšek Peter in der Eben Remšak Peter hinter der Eben Michel Bergles Berglez Thomas am Modrost Nicus wslopnaky Slapnik Nicla w Plase hinderm Oxenberg Zavolovšek Zwetecz am poseg Požežnik Thomas an der lakowicz Renpot am lum Jamnik Michel an der eben Ramšak Michel in der gruben Zgornji Jamnik Marin in der öden gruben Spodnji Jamnik Tabela 8: Podložniki Mačkinega kota?2 1Q Orožen ga še omenja, do danes je ime v tej obliki izginilo. 20 Prim. Orožen, Oberburg, str. 227. 91 Orožen ga še omenja, do danes se je ime razvilo v Zu- 22 pan. Prim. Orožen, Oberburg, str. 227-231. 360 SS Bf 3 KRONIKA REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 Jamnik so nastala iz ledinskih imen Janez, Im her-bowec, Im polchonik, Im durrenberg, am patri-archtum, Im pach, am garrengall, an der Fremder-huben, an der ponemer, Im kanol, in der Arlicz, Suppan am Stain, Im Zernak, Im Hollenberg, Im wodul, In Wentten, am guph, am virst, vnderm virst, in der Eben, hinderm Oxenberg, am poseg, am lum, an der eben, in der gruben, in der öden gruben. Vsa ta hišna imena so se ohranila do danes. Zanimivo je tudi, da sta se iz enega imena kmetije v urbarju pozneje razvili dve kmetiji, ponavadi zgornja in spodnja: Zgornji in Spodnji Kos, Speh in Bezovnik Najverjetneje je to posledica porok oziroma dot in dedovanja. 9) Slatina (Ze Sulcz): to ime se danes uporablja za zaselek pri Bočni, niže Gornjega Grada. Kmetije, ki so imenovane v urbarju spadajo danes pod Križ in Florjan pri Gornjem Gradu: Vodušek, Storgelj, Vršnik, Pistotnik, Spodnji Kovšak, Zgornji in Spodnji Plaznik, Mavric, Spodnja in Zgornja Lepa Ravna, Droben, Zavolovšek, Požežnik, Dro-bež, Lepičnik, Ramšak, Završnik, Petek, Krepsi ter Zgornji in Spodnji Jamnik. ime po urbarju današnje ime Virich ze Chrewczen Michel na Frangovem Ajnik Janko am puhel Strnad (v Dolu) Jansek Droben Drobež Nicus Im Rayn Požežnik Matko Storgelj Jansko wudolnik Vodovnik Christan Im Schrot Skrotnik Thomas In wentten Vinczencz Im kall Mertl Im pach Posarnik Požarnik Im Slopniwerh Slapnik Jacob et Janes Im Reinprech tseck Kos Im hugowecz Ugovšek Martin vicinus suus Ošterman Gertsnik Im wudol Grčnik Item Janes Ježič Marko Im Asang zawerhom Završnik Michel ze Sulcz Slatinšek Tabela 9: Podložniki Slatine™ Tudi za Slatino so v urbarju večinoma navedena ledinska imena, izjemi sta le Droben (Drobež) in Posarnik (Požarnik). Tako kot v vseh dru- gih zaselkih je tudi pri imenih podložnikov v Slatini poleg ledinskega oziroma hišnega imena uporabljeno še krstno ime. 10) Otok (In villa Newndorf, Otoky): to ime se uporablja za zaselek pri Bočni pod Gornjim Gradom. Edino ime, ki je zabeleženo v urbarju in se je ohranilo do danes, je Krvevnik Ime Kolenc je danes priimek kmeta v Gornjem Gradu. ime po urbarju današnje ime Marin wolay Krancz Juri Krynownik Krvevnik Ničla wuodl Mathe ßlius Virichs Kolencz Kolenc Janes wolay Tabela 10: Podložniki Otoka^ Kraj Otok v urbarju (loto: Rebeka Tajnšek). Iz tabele je razvidno, da sta se iz 15. stoletja ohranili le hišni imeni Krvevnik (Juri Krynownik) in Kolenc (Kolencz). Hišno ime wuodl se v podobni obliki danes pojavlja v Gornjem Gradu: Vodi oziroma Vodule (v Vodulah), vendar ni nuj- 23 rravtan,,,,^, 24 ft.v^-,.251. 361 3 KRONIKA 55 REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 — no, da gre za isto ime. To je poleg Bočne edini zaselek, v katerem so vsi podložniki zapisani s hišnim in ne ledinskim imenom: wolay, Krancz, Krynownik, wuodl'm Kolencz. 11) Delce (Dyelcz, deelczech): to je mejna vas med občinama Gornji Grad in Nazarje, ki leži med Bočno in Vologom. ime po urbarju današnje ime Janes Chraincz Ihus Kraj ne25 Oswalt Peter perko Jamtschecz pinter Tabela 11: Podložniki Dele.26 Podobno kot za Otok velja za Delce. Edino hišno ime, ki se je ohranilo do danes, je Kranjc. Imena Oswalt, perko in pinter so iz Dele izginila. Priimek Pinter oziroma Pintar se danes pojavlja v Ljubnem ob Savinji in v Gornjem Gradu. 12) Bočna (Votschen, Botschina): vas pod Gornjim Gradom, gledano po Zadrečki dolini. Danes je tu več manjših kmetij, ohranila pa so se imena Erjavc, Sek, Kovač, Pirček in Bulk. ime po urbarju današnje ime Hensel Eryawecz Erjavc Juri Schiekch Sek Mathe hayczer Marin Faber Kovač Marin Kapuz Peter Kapuz Juri vberprucken Perschekch Pirček Perko Swerczer Thomas ludweygs Hanse bulikch Bulk Peter kapus Andre zabawnikch Tabela 12: Podložniki Bočne?7 Bočna je poleg Dele edini zaselek, za katerega so podložniki v urbarju navedeni s hišnim in ne z ledinskim imenom. Izginila so hišna imena hayzer, Kapuz, Kapuz, vberprucken, Swerczer, ludweygs, kapus in zabawnich. Razen pri imenu vberprucken, ki je nemški prevod slovenskega hišnega imena, gre pri vseh hišnih imenih za nemško transkribcijo slovenskih hišnih imen. 25 Orožen prevaja to ime kot Ježeš, vendar danes v Delcah ni nobenega podobnega imena, je pa ime Kranjc. 26 Prim. Orožen, Oberburg, str. 261-262. 13) Nadbočna (Oberfotschn): tako se imenuje predel Bočne ob potoku Bočnica nad Bočno. Danes sta tu večji kmetiji Hribernik in Pavel. ime po urbarju današnje ime Jacob in der eben Hribernik Ničla w am puhel Pavel Michel Eryawecz Myke krywowenyk Krvevnik Gregor Chramer Tabela 13: Podložniki nad Bočno?8 Iz 15. stoletja sta se obdržali le kmetiji s hišnim imenom Hribernik in Pavel. Obe imeni sta se razvili iz ledinskih imen in der eben in am puhel. Hišno ime Krvevnik se je razvilo iz imena krywowenyk, ki je nemško transkribirano slovensko hišno ime. Ime Chramer oziroma Kramer se danes pojavlja kot priimek Kramer v Gornjem Gradu, Rad-mirju in Ljubnem ob Savinji. Ime Eryawecz oziroma priimek Erjavec ali Erjavc se danes prav tako pojavlja v Gornjem Gradu. Sklep Če pregledamo ledinska, hišna in lastna (krstna) imena, ki so v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1426 zapisana v slovenščini ali v nemškem prevodu, vidimo, da je nastanek hišnih imen na območju današnje občine Gornji Grad neposredno povezan s pretežno hribovito pokrajino. V imenih se skrivajo geo-mor-fološki pojmi: raven (Ramšak, Remšak), suhi vrh (Suhovršnik), trata (Tratnik), vrtača (Vrtačnik), poseka (Požežnik), potok (Potočnik), jama (Jamnik), peč (Pečnik, Podpečnik), sedlo (Sedovnik) itd. V naslednjo skupino spadajo imena, ki opisujejo lego kmetij: na Rogatcu (Rogačnik), v Dolu (Dolnik), pod Menino (Podmeninšek), v Dreti (Drečnik), pod mlinom (Podlinšek), za Volov-ljekom (Zavolovšek) itd. V tretji skupini so imena, ki so nastala iz osebno-značajskih oziroma fizično-antropoloških lastnosti ali iz vzdevka njihovih nosilcev: Speh, Drobež (Droben), Erjavc (Erjawecz), Sek (Schiekch), Pirček (Perschekch), Bulk (bulikch), Zabavnik (zabawnik). Iz poklicev oziroma dejavnosti nosilcev so nastala naslednja imena: Cimer-man (zymerman), Kramer {Chramer), Svercer (Swerczer), Hajcer (hayczer), Kovač (Smid, faber), Mlinar, Veber (weber), Volaj (wolay), Pinter (pinter). Ime Kranjc (krancz, Chraincz) označuje poreklo nosilca imena. 27 Prav tam, str. 262-263. 28 Prav tam, str. 263. 362 55 Sr 3 KRONIKA REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 Na splošno lahko rečemo, da se je večina imen v okolici Gornjega Grada razvila iz ledinskih imen: am gries (Prodnik), in der pressekk (Presečnik), an der Rogatsnicz (Rogačnik), itn Erlach (Jelšnik), an der Repenn (Repenšek), vnderm poseg (Požarnik), an der Tratten (Tratnik), am percholin (Percholin), an der leyten (Reberšak), vnderm Rampht (Pod-krajnik), im dull (Dolnik), am Guph (Strnad), Im wertasch (Vrtačnik), podmenino (Podmeninšek), vnderm Stain (Podpečnik), Im Belcz (Bevčnik), im lazz (Laznik), am pogorielcz (Pogorevčnik), ba-zowgy (Toman), zabezowgy (Rifelj), pobresnik (Podbrežnik), v drity (Drečnik), Im tschernielcz (Crnelšek), vnderm Ochsenperg (Zavolovšek), Im drag (Dražnik), In pharenn (Grozdej), Im Tschert-wes (Cvetežnik), Im Satel (Sedovnik), im Obernlaz (Zgornji Laznik), Im nyderm laz (Spodnji Laznik), hinderm guph (Završnik), vnder der Mül (Pod-linšek), ob der mül (Mlinšek), In der Eben (Reberšak), am schirlogn (Skrlovšek), Im haslach (Lešnik), Im herbowec (Vrbočnik), Im polchonik (Pa-hovnik), Im durrenberg (Suhovršnik), am patri-archtum (Podrečnik), Im pach (Potočnik), Sauers-nik (Završnik), am garrengall (Kos), an der Fremderhuben (Breznik), an der ponemer (Pod-miršek), Im kanol (Kanolšnik), In dere Arlicz (Kne-bovšek), Im Zernak (Srnak), Im Hollenberg (Bezov-nik), am hynik (Hojnik), Im wodul (Vodušek), In Wentten (Kovšak), am virst (Slemenšek), vnderm virst (Pustoslemšek), in der Eben (Remšak), hinter der Eben (Zaremšak), wslopnaky (Slapnik), hinderm Oxenberg (Zavolovšek), am poseg (Požež-nik), Renpot am lum (Jamnik), an der eben (Ram-šak), in der gruben (Zgornji Jamnik), in der öden gruben (Spodnji Jamnik), na Frangovem (Ajnik), am puhel (Strnad), Im Rayn (Požežnik), Im Schrot (Škrotnik), Im Slopniwerh (Slapnik), Im Rein-prechtseck (Kos), Im hugowecz (Ugovšek), Im wudol (Grčnik), Im Asang zawerhom (Završnik), ze Sulcz (Slatinšek), in der eben (Hribernik), am puhel (Pavel).29 Prevladovanje hišnih imen, ki so se razvila iz ledinskih, nad hišnimi imeni, ki so se razvila iz osebnih lastnosti nosilcev imen, izvira iz načina poseljenosti pokrajine: območje Gornjega Grada je postalo bolj gosto naseljeno s pojavom industrije v 19. stoletju. Pred tem so tu prevladovale samotne kmetije, ki so bile posejane po okoliških hribih. Te kmetije so bile druga od druge precej oddaljene, tako da je veliko bolj prišlo do izraza hišno ime, ki je nastalo zaradi naravne lege kmetije, kot ime, nastalo po osebnih lastnostih gospodarja. Posebej je potrebno omeniti imena, ki so že zametki priimkov, ki so se praviloma razvijali v 18. stoletju: Sedmak, Petek (pettek, Petek), Cimerman (zymerman), Matijaž (Michel), Kladnik (Cladnik), Enci (Janez), Završnik (Sauersnik), Rozanc (Ro-sancz), Speh (Spech), Zupan (Suppan), Veber (weber), Berglez (Bergles), Štorgelj (Matko), Požarnik (Posarnik), Ježič (Janes), Volaj (wolay), Krvev-nik (Krynownik), Kolenc (Kolencz), Perko (perko), Pinter (pinter). Pri pregledu ledinskih in hišnih imen lahko torej zaključimo, da so hišna imena v okolici Gornjega Grada zelo stara in da nekatera izvirajo iz časa pred letom 1426. Hišno ime, ki je nastalo iz imena ledine, na kateri hiša oziroma kmetija stoji, je izraz povezanosti prebivalca z ledino in zemljo, ki jo obdeluje in je zato ostalo skoraj ali popolnoma nespremenjeno. Ravno ta hišna imena so se ohranila do danes in ljudje se še vedno bolj poznajo po hišnih imenih kot po priimkih. Statistično gledano se je torej od 139 imen, ki so omenjena v urbarju iz leta 1426, do danes ohranilo sto imen, kar je 71,94%. VIRI IN LITERATURA VIRI NSAL - Nadškofijski arhiv Ljubljana: ŠAL, Gornji Grad A. LITERATURA Gestrin, Ferdo: Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju iz leta 1426. Zgodovinski časopis, Kosov zbornik, 6-7, 1952-1953, str. 473-514. Orožen, Ignaz: Das Bistum und die Diözese Lavant (Das Benediktiner-Stift Oberburg). Maribor : Im Selbstverlage, 1877. Veliki družinski atlas sveta. Kranj : Monita, 2004. 29 Tu so našteta ledinska imena, ki jih še danes najdemo v okolici Gornjega Grada. 363 3 KRONIKA 55 REBEKA TAJNŠEK: LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OKOLICI GORNJEGA GRADA PO URBARJU IZ LETA 1426, 355-364 — ,»....„„..».. Flur- und Hausnamen in der Umgebung von Oberburg (Gornji Grad) laut dem Urbar von 1426 Sichtet man die Flur-, Haus- und Eigen-(Tauf-) Namen im Urbar des Benediktinerklosters Oberburg (Gornji Grad) von 1426, so stellt man fest, dass die Entstehung der Hausnamen im Gebiet der heutigen Gemeinde Oberburg (Gornji Grad) mit der Hügellandschaft aufs Engste verbunden ist. Die Namen spiegeln geomorphologische Begriffe und die Lage von Bauernhöfen wider. Im Allgemeinen kann festgehalten werden, dass der überwiegende Teil von den Namen in der Umgebung Oberburgs von den Flurnamen hergeleitet wurde. Die Vorherrschaft der von den Flurnamen hergeleiteten Hausnamen vor denen, die von persönlichen Eigenschaften der Namensträger herrührten, ist auf die Besiedlung des genannten Gebietes zurück- zuführen: die Industrieentwicklung des Raumes Oberburg zu Beginn des 19. Jahrhunderts hatte eine intensivere Besiedlung zur Folge. Vor diesem Zeitraum hatten auf den umliegenden Hügeln verstreute Bauernhöfe vorgeherrscht. Sie lagen ziemlich entfernt voneinander, so dass eher der Hausname zum Tragen kam, der von der natürlichen Lage des Bauernhofes herrührte, als der Name, der die persönlichen Charakteristika des Hausherrn zum Ausdruck brachte. Bei der Sichtung der Flur- und Hausnamen kann also festgehalten werden, dass die Hausnamen in der Umgebung von Oberburg sehr alt sind und dass einige von ihnen aus der Zeit vor 1426 stammen. Ein Hausname, der aus dem Namen der Flur herrührt, auf der das Haus bzw. der Bauernhof steht, ist Ausdruck der Verbundenheit des Einwohners mit der Flur und dem Grund, den er bestellt, und blieb daher fast oder ganz unverändert. Gerade diese Hausnamen erhielten sich bis zum heutigen Tag, und die Leute kennen sich immer noch besser nach dem Haus- als nach dem Familiennamen. 364