oliertiiijskili
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.. sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. *
Tečaj
Ljubljani v saboto 2'K julia 1854.
ïâs t

Od gnojenja
slamo

Po poljskih pridigah prof. dr. Stôckhardt-a.
Kako sna škoda za gnoj izvira gospodarju i
slabe klaje ?
2. Kakoršna rej a, takošen gnoj. Od slabo rej ene živine pride tudi le slab
5. Ali je slama, ali je živin ski gnoj
na vsako vižo potreben,da se polje rodo vitno naredi in rodovitno ohrani?
Popolnoma gotovo zamoremo na to vprašanje odgovoriti, da ne; zakaj dosto izgledov in gotovih skušinj imamo, da se polje tudi brez slame in brez živinskega gnoja zamore rodovitno obder žati. ce le na drugi poti dost tistih dvéh stvari
o i « u u j ^ n t/ i v i u t p i i u t mui i u ol a u	u au, ui/ i b na mi u^i uuu UUBI llnUII U V Cil SIVaJ
gnoj. Oče kmetijstva Thaer govori od tega ta-	dobiva, ki so. rastlinam naj potrebniši in naj ime
kole: „Ako se živini želodec le s tako klajo na-	nitniši živež, namreč: gnjilca (amoniaka ) in pa
baše
»a^, ktera le malo redi in zraven tega se se teško fosfora (fosforne kisline). Naj polje ta dva gnojca razkroji v trebuhu, kakoršna je z go I slama brez dobiva ali po človeškem gnoju ali scavnici, ali po kakega zelenja ali zernja, gré takošna klaja skor koščeni moki, ali po ogeršičnih prešah, ali pa po
ravno taka od živine, kakor je va-njo prišla ima cisto malo živalskih primečkov jih tudi dobila? saj suhi in medii nima
5
in
život
od kod
take živine
živinskem gnoju
potreba, da ju dobiva.
to je zemlji vse eno, le to je
• V
nic
od sebe dajati. Je scer že ta mervica
v •
zi
majal
Vémo, da marsikdo se bo čudil in z glavo , to slišati, ker ni kaj tacega nikdar od svo
valskega, ki se je v želodcu in čevah přitesala jih ljudi slišal, kterim je od nekdaj le živin ski
slami, zadosti, da slama potem hitreje sognjije,
al vse drugac močán je gnoj od take
gnoj
živine,
bila zmiraj s tečno klajo rejena ali celo pitana".
ki je
pravi gnoj. Al taki sodijo gnoj po kupih
i	1	•	•	» •	1 •	I	• >	V	1
5
tem so si skuseni kmetovavci ene misli
5
m

kar skušnja uči, poterjuje tudi kemijska pre iskava. Slavni Boussingault je riatanko pre- nim stvarém.
ne pa potem, kar je v gnoju tistega, kiďajéše le gnoju moč in rod ovit nost. Ta moč pa se najde v mnogoterih drugih stvaréh, ktere se, kakor je šim pridnim bravcem že znano, prištevajo k gnoj
iskaval gnoj take krave, ki je bila s s en o m in
Da je to resnica, da živinski gnoj ni neobhodno
krompirjem dobro rejena, zraven te pa gnoj potreben, nam poterjujejo velike kmetijstva na Sak
druge krave, ki je le zgol slamo dobivala , • V	9 i/ i v/ g u o jp u u a i i j u ^Ciu u x c zt v nc
gnoju perve krave je dobil v 100 funtih gnoja živine. Oj! to ne more biti, bo marsikdo rekel.
v
sonskem, ktere gospo da rij o celo brez vse
dva funta in pol gnjilca
krave pa le 1 funt in
i
v gnoju druge
Pa je
9
mu odgovorimo, in kdor ne verjame
lotov gnjilca

tedaj

naj
gré gledat na grajšine v Wo hl o, v Lawalde, v
v
ravno na pol manj tište stvari, v kteri je naj večja	Lehndorf, v Draždavo, v Bráunsdorf, v
gnojna moc. Ravno tako razmero gnjilca je dobil	Schlieben,— tu bo vidil lepe polja brez živine
pri preiskovanju scavnice perve in druge krave,	v hlevih; gospodarji gnojijo le z gori imenovanim
Očitno je tedaj iz vsega, da od živine, ki se	drugim gnojem. Naj gré po tem na druge grajšine
le s slamo redi, pride slab gnoj, od slabega v Lauterbach, Reichenbach, v Opice in v
tu bo najdel le malo živine in polje
gnoja pa slab pridelk. Kdor tedaj ne privoši ži- Hainsberg
• t	«	V	« V	«	« •	v «	» •	I	•	11	#___
9
vini tečne pice
si
sam sebi škodje, zakaj ne na dobro gnojeno in rodovitno.
to
?
Ittlll/ Uivt' , C5I O u III Ol/UI ORUUJV ,	UIVUJ liv lit»
da imamo kup gnoja, se opira dobro gleštanje
Ne pa
5
da bi kdo mi
slil

naših njiv, ampak na to, da je gnoj močán, to vitna.
da zemlja v teh krajih je sama po sebi rodo
ni res, zemlja je tii taka, kakor pri nas.
je
5
da'ima dosto gnojnih stvari (gnjilca) v sebi. Gnojé jo, in jo morajo gnojiti, pa ne z živinskim
4. Ali je sama slama, ki jo gospodar
T:. .L-. * « J ^ « " ~	m t-. , «« JV, & - - r ^ - ~ -
pri delà, že zadosti, rodovitnost polja si
ohraniti?
Kmetovavci tega djansko še niso poskuševali, tedaj se iz teh skušinj tudi ne more odgovor dati na to vprašanje? Kemijska preiskavapa, ktera je natanko zvedila, koliko je za oral zemlje gnojne moči potreba, in ki je primerjala gnojivnost mno goverstnega gnoja (živinskega, guana, košene in
gnojem.
Al
5
riniti živinski gnoj
prijatli, ne mislite, da bi s tem hotli spod
namen naš je Ie pokazati, da
živinski gnoj ni neobhodno potreben za polje naše, in da tedaj, će nam tega zmanjka, se brez vse škode zamoremo pomagati z drugim, ki ga popolnoma dobro nadomestuje.
——
ogeršične moke itd.), nam pové, da bi ne bilo zadosti, če bi tudi vsa slama, ki jo je go s p odar z žitom přidělal, prišla na polje n a z a j ; rodovitnost polja bi se gotovo sčasoma zmanj- 7\f
Kmetijske skušnje

(Njivo prav globoko izorati tekne repi kaj
dobro.~) Neki kmetovavec na Francoskem
^	_	-	_	«	•	m m	m	"»
?
ki je
ce vij
sala

ako bi le s slamo gnojili, ker z edino slamo ne pride dovelj gnjilca, pa tudi ne fosforne kisline v zemljo
globoko oral, je přidělal sila ve
On pravi,
da
bi dostojno
liko in debele repe kakor nikdar poprej da se korenike v tako zrahljano zemljo lože globo
to
nadomestovala
kar
J 5 U a MI UUC31UJ I1V l\J Ml 14 U U II* U O I U T (
je bilo izpito in vzeto po z em ju v žitu
kej
vrinejo in repa potem loze gostej
stoji

ki
se je přidělalo na njivi
neki
vertnár sledeče: Kjer je polžev dosti, naj se naj
(PoUe v vertih pokončati) priporoča
238
bolje po kakem dežju enmalo
e
moke eno hiša v tednu potřebuje.
Zedinite se in prosite svojega
ali dve uri pred sončnim zahodom posuje. Na večer župana ali gospod fajmoštra, da bo doarje vsaki tedeu pride veliko polžev
lahko viamejo
En sam
moki na večerjo , da se natanko poberal,— da poskerbi, da se soseska na toliko
V	tfl	•	à V	• v	«	V	<«	« «V ««	i	• « V	1	•	«
jih je na
tako vižo
deržavnih dolznih pišem podpise, kolikor je po prevdar
v pol uri blizo 5000 vlovil. (Ce jih je le 500 bilo, jenju mogoce, kakor tudi, da nabrane dnarje vsacih
se že splača ta lov !)	tednov davkni gosposki odrajta in sploh vse gosposki v
(Stročje %elenega graha) ima toliko sladkora varstvo izroči
>
in slo bo io iti mora.
ki
Kako se bodete
mogli ponašati
ko se bo v vsih
ali cukra v sebi, da na vodi kuhano dá pijaco
je zlo enaka olu (piru), posebno če se mu pridene časnikih bralo: „Ta in ta soseska se je s 5, 6 ali tuđi se nekoliko žajbel
3
in vse skupej potem na več tavženti goldinarjev na novo posojilo podpisala
Ia
hladném stojí tako dolgo, da začne kakor most vreti. kako bo zadnjič Njih veličanstvo veselilo, ko bo zve-
kako so kmetiške soseske bolj domoljubne se ska-
kakor marsikter bogat stiskao!
Tudi Vi bodete potem pripomogli in veliko veliko bodete
vsih stanov : „sre-
zadevah deržavnega zajema.
Odperto pismice našim kmetom.
(Konec.)
Teh z majhnim trudom nabranih 4750 gold, bo
dilo, zale
?
pripomogli, da se nadloga vsih dezel bra nadavek ali ažio" odpravi, da se kupčija in obertnost spet oživi
da dragina ziveza in druzih potrebnih reci fari vsako leto 250 gold, obresti dajalo, s kterimi se mine, in cesarstvo spet sebi spodobno mogočnost zadobi.
Na noge tedaj ! Ročno se poprimite in nič ne maker je le do 20. prihodnjega mesca mogoče
že marsikaj oskerbeti dá, za kar bi se mogli dnarji med
farmani z velikimi težavami iskati. Ta fara
pa imela
dite
se
laimaui MA » V im 1 Ml 1 vvautuiui IDUHU«	j " " » f»	U1LC7 , AC! JO IO UU rm VS. p 1 IUUUIIJVmU IU Vuvu UlU^UVU •
po takem tudi še dobro zavarovano premoženje 5000 novega posojila vdeležiti. Ročno na klic cesarjev
mm	m m	•	I	m	1 I • v 1	1 • ^	- ~	*	m	V	• .
gold.

ktero pa se takole dobiček daje.
To,
iz zgolj
posamnih deržavnih dolznih pišem po

z zedinjenimi moč mi!
V zadnjem listu prosim na str. 2. tega odpertega
1000 gold, obstoječe premoženje dá soseski pomocke v pismica, kjer je plačilo na desetice in dvajsetice za 3
i
si v nenavadnih potrebah koj gotovih dnarjev pri- lota prerajtano, pristaviti vsak teden.
roko
skerbeti, ker se zamorejo deržavne dolžne pisma vsaki dan prodati ali zastaviti, ker so kakor gotov dnar.
M.
Mislimo si
i
soseska
9
ki nam je tukaj izgled, nima
Zgodovinske řečí
$
hiše
za solo , ali ima pa
tako slabo in nedostojno
9
da bi
se mogla na vsako vižo nova in bolj pripravna sozidati. Iz prevdarkov in rajting, ktere gosposka o tem naredi,
bi bilo za zidanje šolske hiše še go-
Tisti
9
Nekaj o M et odi ju in Cirilu.
ki so v letošnjem „koledarčku" brali
sosta
vek o Metodu, slavenskem aposteljnu
9
Be pa
pokaze, da
9
tovih 2000 gold, treba, će bi sosedje potrebnega sveta potem vožnjo in delovce zapstonj dali.
Da toliko dnarjev dobi, ni treba soseski nič dru-kakor samo 20 deržavnih dolznih pišem zastaviti
, in morebiti tudi marsikter drug bravec „Novic" bi utegnil rad zvediti, kaj Nestor, oče rusovske zgodovino, o tem pripoveduje.
3
zega ■■■■■HHIHp^l^HHH^I in obresti, ki jih dajejo, posodniku prepustiti; po takem
ji ostane še 30 dolžnih pišem, ktere 150 gold, obrestujejo.
sposoje
Ker sostavek ni preobsiren, podajamo bravcom celega iz staroruskega, ali bolj prav iz staroslovenskega po ruskem zavitega jezika zvesto poslovenjenega. Popisovaje zgodbe 6406. (898 p. Kr.) leta pripoveduje minih takole
X«/
33
Ker mora pa soseski na tem ležece biti
nih 2000 gold, berž ko je mogoče verniti 150 gold, obresti, ki ji vsako leto

Kedar so Sloveni in knezi njih kersceni bili, po slali so Rastislav in Svetopolk in Kocel k carju M haelu
, op udu jo- ------ — ---------- . — ■ ----r---- —-----— —- j — -—------—
bilo prav, govoreći: zemlja naša je kerščena in ni pri nas učitelja,
ostanejo, tako
v ta
nas podučeval in nam razlagal svete knjige;
ne
namen oberniti, da jih vselej v hranilnico (šparkaso) posije in obresti h kapitalu prideva. Vse hranilnice so
umemo ne gerškega jezika ne latinskoga; eni namreč
nas tako uče
9
tako osnovane
i
da se to zgoditi more in da 150 vlože
ne moči njih
nih gold, v 10 letih 2000 gold. dá. Tako bo soseska v 10 letih svoje zastavljene obligacijone spet rešila in
eni pa tako ; ker ne umemo knjižne oblike , pošljite nam učiteljev, ki nam zamorejo razložiti knjižne besede in pomen njih. To je slišal car Mihael in poklical modrijane vse, in povedal jim be-
sede vse slovenskih knezov. Ia rekli so modrijani: obresti dobivala, solo lahko s tem dobro obra vno vala in mož v Sel u nj u z imenom Lev; ima on sinove
evojih celih 5000 gold, spet imela, vsako leto 250 gold.
33
9
ki
umejo jezik slovenski, umna dva sina ima filosofa". Ke dar je to slišal car, poslal je po nja v Sel u nj k Levu.
Ře učenika plačevati zamogla.
Vse to je soseska s svojo krepko voljo, s svojo enovoljnostjo in s svojo domoljubnostjo dosegla. To vse govoreč: „pošlji k nam hitro sina svoja Metodija iu
Konštantina". Kedar je Lev to slišal, poslal ju je
je stalo vsako hišo samo 9l/2 krajc. na teden, in to priča
jasno, kaj se
da ,,z zedinjenimi
močmi" storiti.
hitro in prišla sta k carju, io rekel jima je:
99
'ej
9
po
Se nekaj! Postavimo: da je v celem cesarstvu, ki ima blizo 40 milionov ljudi, tacih sosesk z 2000 pre
slala je k meni slovenska zeoilja proseca učitelja sebi,
ki bi mogel jim razlagati svete knjige; tega namreč žele".
bivavci kakih 18 000. Če se vsaka teh s 5000 gold. Bi,a eta sprosena 0d carja in šla sta v zemljo k Rastislavu in Svetopolku in Koclu. Ta dva pa, kedar sta
novega posojila vdelezi, bi izdale celih 90 milionov gold. Soseske pa
9
ktere imajo manj kot 2000 duš, se lahko po svoji moci vendar s 4000, 3000, 2000, in naj manj
prišla
)
sta začela sostavljati čerke abedne po slovenski
V •
in preložila sta apostoJjsko djanje in
evang
elje.
u
premozne vsaj s 1000 gold, vdeležiti zamorejo.
Ne smete tedej misliti, da to malo, kar Vi pri daste. nič ne izdá. in da naj samo bogatini pripomorejo.
99
Razveselili so se SJoveni, ko so zaslišali veličja božje v svojem jeziku. Potem pa sta preložila psalme iu sveto mašo in druge knjige. Nekteri pa
so začeli gra
od
druge bolj krepko tega velicega djanja vdeležila.
UHUlv)	«v	, iu ua ua J na Hl u uugaiiiil |II ipuiUUl CJU.	---------------—----ro" --------- r~ ~~ ------
Timveč naj se soseska s sosesko skuša, da se bo ena 3ati slovenske knjige govoreći: „ne spodobi se nobenemu
narodu imeti bukev svojih razun Hebrejev, Grekov in
Latinov po Pilatovem pisanju, ktero je na križ Gospodov
napisal". Papež Rimski pa, kedar je to slišal, je po-
grajal une, ki mermrajo na knjige slovenske rekoč: da
Ne dajte se tedaj na nobeno vižo odverniti, da bi o tej priliki ralačni ostali in se s svojo nepremožnostjo
in s tim izgovarjali, da nimate
gotovega dnarja.
dni delati
Naj gre le od vsake hiše en priden delavec na
9
ali vsaki dan kak drug,
ali vsaki teden dva
Glej
99
Polnoe sobraniîe Russkih létop
izdannoe po vyso
ali trije, in kmalo bodete imeli par grošičev, kterih vsaka
cajšcmu povelěniju arheografićeskoja kommissieju. Tora per vyj
Sanktpeterburg 1846"
11
239
«e izpoloi knjižna beseda, da bodo hvalili Boga vsí na- preveč terpeti, se tedaj kmalo izdelajo. Redka je tedaj
1 ~	A'	i-'-!- u--:- Rusinja s prav zdravim rađečim obličjem; večidel so
narodi; in draga pa: vsi narodi razglasajo veličja božje
kakor dal jim je sveti dah odglašati; in če kdo graja slo-	blede. Nemke slovijo v Petrograda zavolj lepote tako
vensko pismo, naj bode odločen od cerkve, dokler se ne	da jim Rusi radi prikladajo perimek„krasiwaja Njemka"
popravi; uni namreč so voleje, pa ne ovce, ki jih je	Naj raji se sprehaja gospoja na „Nevskem pro-
*
treba po sadu poznati in varovati se jih.
Vi pa
9
9
božji
kvenega, kakor vas je učil Metodij, učitelj vas
Naj raji se sprehaja gospoja na „Nevskem otroci spektu" po zajterku od 12. do 2. ; ta čas se pripeljejo
poslošajte nauke, in ne odrivajte podačevauja cer- tadi gospe v štacane nakupit si potrebnih
»a Iro l/ni« roči îû n nil \T a i a ri i i nn!f nli «taoU IT^n	^ .. « _ ^ " — i. ^ « ______?_____,1_________
reci.
Kon
ětantin pa vemivši se nazaj, je sel učit bolgarski narod, Metodij
dvema in trem pa gré vse na drugo sprehajalisče je na tako imenovanem „angleškem zasipu", in kamor
Proti
ki
9
je pa ostal v M or a v i. Po tem pa je tudi carova rodo
9
pride
Je pa to sprehajalisče zares
Kocel knez postavil Metodija, skofa v Panii, na stolu sve- prijetno, kamor naj večja gospoda naj raji zahaja
tega Andronika aposteljna, enega od 70erih, učenca tù sčro tudi naj raji car Nikolaj
svetega aposteljna Pavla. Metodij pa je izvolil dva popa hitropisca in přeložil je vse knjige popoluoma iz gre-skega jezika v slovenski v 6 mescih, zaćenši od marca mesca do 26. dné oktobra mesca. Končavsi pa dostojno hvalo in slavo dal je Bogu, dajočemu tako milost škofu Metodiju, nastolniku
pride
, ker Veličansko to
delo dala
?
iz vode izpelj

je carica Katarina nanraviti
>
da so pogreznili v globoko Nevo sila velike gra
nite in tako vodi vzeli velik prostor.
Sa eno pogostoma obiskovano sprehajalisče je „po letni vert", kjer se pa naj vež mladine vidi
Tù sèm
Andronikovemu. Tedaj slovenskega	peljejo učiteljce mlade gospodične, učitelji svoje učence
naroda učitelj je Andronik apostelj; po Moravi namreč	pesterne njim izročene otroke. Mično je viditi tù ru
je hodil in apostelj Pavel je tam učil; tam namreč je	sovsko mladino se prekucovati v narodni obleki K
_	rnm	_ . -	m	» *	_	m. m	am	- -	__-	«	V	—
f
Iljurik (Illyricum), ki je va-nj přišel apostelj Pavel
*
tu
k
>
Cerk
in pa M u šik
Vsi stanovi imajo
namrec so bili Sloveni prej. Tedaj slovenskega naroda namreč na Rusovskem navado, svoje otroke do 7
v 9 à t • t	rnk	«	i i ft	1 • 1	m	«	« i	m	___	«	_ __//	• « V . . «	m	m	V m m	9 m
učitelj je Pavel apostelj, od kterega naroda smo tudi mi 8. leta
Rusi; tedaj
n
tadi nam Rusom učitelj je Pavel apostelj. tudi gosposki
ali
Monjik" oblačiti. Kakor kmečki otroci imajo
krog in krog glave (na lonec) ostrižene ;
na glavi
>
Ker učil je narod slovenski in postavil je škofa in namést- vsak nosi majhen kaftanček z ličnim prepasom nika po sebi Andronika slovenskemu narodu; pa slovenski pa visoko tatarsko kapo. Poslednji čas oblaci pa rusov« narod in raski je eden, od Varegov so imé dobili Rusi, ska gospoda svoje otroke posebno rada po čerkesko
ktera se jim kaj lepo prileže, ker je zlo s srebrom na

ali prej so bili Slo veni; ce so se Poljane zvali, bila je beseda le slovenska; Poljani
v polju sedeli; ali narod slovenski bil je eden"
pa so dobili ime, ker so lišpana in s kožuhovino obšita. Ševle v 9. ali 10. letu

Ozir po svetu
oblaćijo otroke po europejski šegi. Čudno pa je, da tako ravnajo le pri fantih; deklice oblačijo iz mlađega po

franćoski šegi. (Dalje sledi.)
Potopisne čertice iz Petrograda.
(Dalje.)
Vřeme v Petrogradu je zlo spremenljivo, in po njem se spreminja tudi obleka Petrogradčanov večkrat na dan. Zima je dolga in huda, poletje je kratko pa
Novičar iz austrianskih krajev

zlo vroče. Ce tedaj vidiš pozimi vse v debelih kožuhih ti kaže poletje tanki pajčolan in lahko svilo.
i
Se bolj pa kakor vreme spreminja življenj
po
Iz Pole v Istrii 22. julia. Konec mesca aprila
sem Vam bil pisal, da pričakujemo dobre letine, ker
takrat je okrepčal dež našo okrajno , in je kazalo polje in sadje rodovitnost obilno. Al naše želje so prišle skor v ničico, ker od tistega časa imamo spet silno sušo, da nam celó dobre vode za vsakdanje potrebe pomanjkuje.
cah različnost bogočastja, po kterem se ravnajo spo-znovavci te ali une vére. V petek, ki je neđelja Ma-homedanom, se prikažejo, sveti dan praznovaje, Turki s svojimi turbani, Perzijani s cernimi bradami in Tatari
V saboto postopajo po ulicah Judje
V Poli imamo vendar studenec
9
voda je večidel motna
ia teška, pa še Bog
9
da je
ker ni druge.
V Dinjanu
pa in v druzih krajih okolice naše še te dobrote nimajo,
in hodijo po vodo k nam. Oljka kaze do zdaj se precej
v	__.	.	Vi.	i V.	V	V	1
z obritimi glavami. v černosvilnih kafcanih, ker je njih sabat pa obhajajo kristjan
lepo
ce nam pa Bog skorej ne posije dezja,
bo se sla
V
delj
gradu naj vec;
0 V
naj
svoj praznik. In teh je v Petro-
se vé da starovercov, veliko
več
manj katolicaoov m protestantov
vsi
obnašajo po
bej od lanske letine. Vinogradi so bili spomladi tako lepi, da bilo je veselje jih viditi, al zdaj so grojzdi večidel plesnjevi. Prejsne leta je bilo tukaj vino po 6 iu po 8 krajc. bokal, zdaj ga pa pijemo po 28, po 32 in
jem
Take dm se vidijo mnogoverstne obleke
9
posebno
pa ob tako imenovanih „carskih dnevih", ki so veliki deržavni prazniki. Ob tacih dnevih vse mergoli po nekterih ulicah ia v tako različnih opravah, da od Pariza noter do Pekinga se ne pogrešaje tu nobena obleka.
Petrograd je prav za prav mesto mož kih. Žensk je tu 100.000 manj kot možkih ; Petrogradčani si tedaj ne morejo veliko izberati. Rusinje pa tudi niso tako zale kakor so možki: nježnim cvetlicam ne tekne oštra sapa
celo po 36 kr., in še to ni dobro. Sam ne vém kaj bo ker tukajšni ljudjé so vajeni vina tako, če ga nimajo, jim polovica vžitka manjka. Bolj revni so pili druge leta
prešovino, al zdaj tudi te ni
9
voljo tega pa pijejo
kteri kis (jesih) z vodo; al po njem jih kolje po tre
?
da jih veliko zboli, nekteri celó pomerjejo
9
ker tem
da kemijško pripravljen jesih ni zdrav,
Bog vé, po kakošnih posodah je bil
buhu
ta jesih ni vinski, ampak kemijško pripravljen
pa nočem reci, ali jaz mislim
da
severnega podnobja. Za tega volj
pa
5
ker je v Petro
že prelivan in kolikokrat
9
že
premesan
>
dokler je sem
gradu premalo ženstva, morajo te pri veselicah in plésih
Pervo žito je bilo precej dobro

99
T
Slovensku jazyku
An'dronik apostol
do nas přišel, vendar je bilo veliko gluhega zernja vmes
, pa Pri ti
V
Moravy bo hodil, i apostol Pavel ucil tu; tu bo
jegože dohodil apostol Pavel, tu fbo)
m » ' . en___a .i	•	i	v.,-... . .
Iljurik
priložnosti Vam se povem
9
da tukej večidel le mozk
Temže Slovênsku jazyku učitelj jest Pavel, ot njegože jezyka putJiavijoju v uinjiiuc	----
i my jesme Rus': temže i nam Rusi učitelj jest Pavel apo- na tléh prostor (guono) za mlatbo Zita. i\aj popřej
ii	• v	v «i A	-	.	.	_	^ •	a«.«	« i	/* v «	i i	______! i 4
Sloveni pervêje
plévejo in žanjejo. Kozolcov ali stogov nimajo takej ; snope
Pavel, ot njegože jezyka
postavljajo v majhne kupice
bi
kterih tudi napravijo
stol, po nježe
skop
jazyk Slovênsk, i postavil jest epi- mlatijo bolj debele pridelke
mlatijo bolj deoeie priaeiKe, kakor fežol, bob, grah itd., tako da na zadnje mlatijo pšenico tudi na tej guoni, ker
i namêstnika posebê Andronika Sloven'sk
yk
A
Sloven'sk jazyk in Rus'skyj jedin ; ot Var jag bo prozvaša
_ •	Ti_____ ___A •	i av	i	a	v v	.
Rus'ju, a pei
sja, no
ska
besa Slovène ; ašče i Polj bê: Polj
zvahu
skednjev tukej
malo poznajo
Marsikteri bo grajal
• v
polji sêdjahu
9
jazyk Sloven'sk jedin
prozvasa sja, za njeze
takošno mlatenje na gorkem solneu pod milim nebom; al tudi ta napčnost ni brez vse koristi, ker ni treba mla
240
tičem požerati toliko prohu kakor v skedojih. Proti ve- dobrega dnarja.
—	.	v	•	«	m m	I I V t	111« if	• _ •	_ _	f ____ ... __^
cera

Dezevoo vřeme mesca maja je jezi-ko začne tukaj navadni vetriček pihljati, vejejo cam (konopru) tako škodovalo, da jih se za domačo
žito
)
tudi na guonj, metaje ga kvisko; dobro žerno pada potrebo ne bojo přidělali.
Ker je goveja kuga z
ravno na tla, plévě in prah veter odnese.
Đelavcem veliko silo se spet začela v Moid a vi, so navadne po
pri novem mornarskem arsenalu se ne godi dobro , ker jim pomanjkuje živeža, ki ga dostikrat ne morejo dobiti
stave za obrambo te
kuge
spet vpeljane na mejah na
sega
cesarstva.
Spet se kaže, kakor da bi hotli Rusi
J I 111 JIUIIIMUJIIUJ V MJiW\JMJ^y « » ^^	W^w «V	VJ v —------- - -	- f ' ------- 7 ---------------------
se za denar ne. Celi ljubi dan se pečejo na gorkem Bukurešt zapustiti; eredišče njih armade gré proti
soncu med skalovjem in mnogo jih přenocuje pod milim K&lugereni, desna stran proti Foksani nazaj; tako je nebom; ni tedaj ćudo, da v bolnišnici jih je veliko, ki armada proti Donavi obernjena. Omer-paša in Napo-
i _ _ _	„ ___:____ ri ~ * ~ i, „ „ „ r>i, „ * „
5	—J----•>--- ----------- J— J -------7 -	--------- r--------------y	*	y
imajo zimo (merzlico). Ta arsenal bo skorej tako velik,	leon sta v Gjurgjevu, G o r sa k o v v Bukureštu. „Cas
kakor je sedanje mesto. Pred nekimi tedni so začeli	pravi, da jePaskievič spet popolnoma zdrav in da bo27*
kopati v arsenalu ětirno, in kopaje so prišli na starine;	t. m.spet prevzel poveljstvo cez dunavsko armado. Rusovski
veliko kamnja so izkopali z mnogoverstnimi napisi; na	oficirji za gotovo pripovedujejo, da austrianska armada
enem stebru je viditi podoba Herkula.
Kuk.
ne bo posedla Moldave in Valahije.
Đrambo donav
lz Podberda na Tominskem. A. Sk. Ni davno, skih izlivov so Rusi opustili, ker se te mesta ne dajo kar paseta dva fantina iz Kuka drobnico pri potoku mlin- ubraniti. — Napier je naznanil ministerstvu v London, skem, kar deževati jame, in smuk! jo v ondašnji mlin da od morske strani se Sweaborg in Kron-
potegneta. Mlajši iz med nju, 8 let star fantè stopi h stadt ne dasta premagati. Lord Rusel je oznanil kolesu, ki se je počasi vertilo, in s srebotom, ki ga v spodnji zbornici, da bo zedinjena armada vzela S eha
roki derží, v kolo dregne.
Hipoma kolo srebot
zagrabi
s to pol.
Poslanec pruski general Manteufel je24.
Na-
in fanta seboj potegne, ki pri ti prići med kolesom in t. m. zapustil Dunaj; kaj je opravil, se ne ve. gpodnjim klinom pritisnjen mertev ostane« Težavno je mestni kralj egiptovski Alas-paša je v veselje cele
bilo merliča vunkaj spraviti. — Naj je to starišem nov dežele umerl; naslednik njegov jeSaid-paša, naj sta-
Spanjska kraljica je raz-
izgled :
kako treba je čuti nad malimi otroci, in da ta- reji sin Mehmed Ali-ta.
kim otrokom, ki ne umejo sami sebe varovati, ne gré glasila, da bo spolnila pravične želje ljudstva. — 22*
tudi varstev živine izročevati, še manj pa mlajših otročičev. t. m. se je v Parmi vnel punt, pa armada ga je kmalo
lz Ljubljane. Gosp. Jože Globočnik, veliko zaterla.
Na južnem Francoskem, posebno v Mar
let katehet in na spodnjih gimnazialnih šolah ljubljanskih seilu, razsaja kolera strasno; přemožní tudi učenik slovenskega jezika, gré v dobro zasluženi so zapeřte, kupčija je zaostala.
so zbežali, šole
pokojni stan.
Misionstvo v Afrik i ne gré po sreći;
po naznanilu „Danice" sta spet dva duhovna umerla CMartin Dovjak in Oton Trabant), nekteri bolehajo; dva
Hruška in Sašel sta se vernila domu. Šašel je že
Pesem veselih mlatičev.
Ze je pretékel čas žéťve, Že je pretékel čas sétve,
Snop
po
obračaj
Rejte pa urno sukajm
spet v Ljubljani. Podnebje afrikansko je za Europejce Přišel je, přišel čas mlatve; Zraven veselo ukajmo
tako nezdravo, in življenje misionarjev j« s tolikimi te
zavami sklenjeno, da se ni čuditi, da vsak boleha

kdor Gosp.
Dajmo le: pika, pik, pok!
Fantje, dekleta! vstanimo, Hitro nasajať začnimo,
Daj
le : pika, pik, pok!
tje pride. Le gosp. Knobleher se dobro derzi.
Jož. Pavšler, tehant v Dolini blizo Tersta, pride za Pár le za parom vložímo;
Dajmo le: pika, pik, pok!
korarja v Ljubljano.
Novičar iz mnogih krajev

Po dunajskih novicah je bilo v vsem skupej do 25. t. m. že 110 milionov deržavni zajém podpisanih.
Naglo ■ Dobro po
Cisto, le čisto omlatimo; Dajmo le: pika, pik, pok!
za cepce primimo, snopih nažgimo,
Vendar tud ne pozabimo, Da od Boga vse dobimo. Njega zato počastimo ; Dajmo le: pika, pik. pok!
Hvalo Bogii zaženimo. Hvalo le Njemu recimo Njega ponižno molimo 5 Dajmo le: pika, pik, pok!
5
Janez
ki
so cesarskim in drugim javnim vrad
Tište polajšave, nikom po naj višjem sklepu od 5. t. m. o tem zajému dovoljene, so tudi dovoljene duhovnom in učiteljem zastran tistih dohodkov, ki jih potegujejo iz cesarskih, verskih, šolskih ali drugih javnih zakladov. — Bčrzo-
Pogovori vređništva
§
Gospodu L. D. : Kemijska preiskava lani poslane
studenčnice iz T. D. je dogotovljena v lekarni
gosp
R.
Ni
se
iz Ljubljane v Terst pa s kurirjem se bo začel prihod nji torek. Iz Dunaja bo šel vsaki dan zj utr ej 10 minut po 7. uri, opoldanska postaja bo v Gradcu, zve-
našlo nič posebnih delov od navadnih v nji. Po tem takem ostane
voz (Eilzug) iz Dunaja v Ljubljano po železnici, studenčnici le nenavadna toplota (20 stop. R.) , pa zavolj te
bi utegnila imeti kakošno zdravilno moč, kakor jo imajo sloveče Gastunske toplice na Solnograškem (Gastein), ktere tudi ni česa druzega v sebi nimajo kakor vsaka studenčnica, le da njih toplota je 37 do 38 stop. R. V tacih okoljšinah morajo skušnje
čer 13 minut čcz 8. uro pa pride v Ljubljano; drugo razodeti, česar ne razodene kemija. — Gosp. J. K. v P.: Za jutro ob 5. uri gré v Terst; izperva bo le za 19oséb ponuđeno „trikratno srečanje" prosimo.
prostora v tem vozu iz Ljubljane v Terst. Na železnico do Ljubljane se bojo jemali popotni le v 1. in 2. klas vozovi z blagom se ne bojo vozili z berzovozom. — Ker
je zgodilo přetekli pondelek : streha (iz kotlovine) sila velike hiše
9
Današnjemu listu je pridjana 19. póla „občne zgodovine".
Stan kursa na Dunaji 27. julia 1854.
se na Dunaji že dolgo ni zgodilo, se
Obligacije
deržavnega
dolga
„Schottenhof-a" je popolnoma zgorela in vse, kar je pod streho bilo. — Deželno poglavarstvo v Zagrebu je ondašnji kmetijski družbi velelo nasvetovati: kako bi Oblig. 5
5
4
3
0/
/
o
2 r>
w »
82% 72% 67 52
fl.l Esterhaz. srečke po 40 fl. 83
1
a
o
o
2 v
v * li n
od leta 1851 B
41 y2
95
ki
se dalo ljudstvo naj pripravniše podučiti o dobičku, ga donaša s vilo rej a, in kako bise dalo svilarstvo naj
Oblig, zemljiš. odkupa 5% 79 Zajemi od leta 1834 . .
loze vpeljati.
Casnik
y>
Lloyd
u
v Peštu toži zavolj
dragíne mesa, kterega funt v središču ogerske de žele veljá 13 krajc. Še huje pa je na Dunaju, kjer je sred tega mesca poskočila cena mesa na 16 krajc.
55
55
55
r>
1839 1854
222 124 '/ 87 V
v
55 v
9)
Y)
55 55 4 55
Windišgrac.
Waldštein.
Keglevičeve
55
55 »
55 20 „ 20
r>
29
283/
fl.
r>
4 v>
55
« 10«
10%
n
s 55
Cesarski cekini......5 fl. 48
Napoleondor (20frankov) 9 fl. 45
Suverendor.......16 fl. 57
Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 24 Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. 23 V- fl.
Loterijne srečke: V Terstu 26. julia 1854: 51. 2. 28. 53. 60.
Prihodnje srečkanje v Terstu bo 9. augusta 1854
Odgovorni vrednik: Br. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.