12. štev. V Ljubljani, sobota 2. aprila 1921. Leto IL Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Teief. št. 77. Inserati po dogovoru. NOVA PRAVDA Pasamezna številko stane K 1*5 Upravni^+vo: Ljubljana, Gr dišče 7, ^lefon št. 7.'. fiaročnina: Mesečno 6 kni Glasilo NSS v Jugoslaviji. Jugoslavija. Ljubljana, 31. marca 19.21. Vlada je dobila večino, to se pravi pri glasovanju o sprejetju ustave, kakor jo je predložila sedanja vlada, bo glasovalo za vladni načrt toliko poslancev, da bode ta predlog sprejet. Za sprejetj-e ustave v predloženi Obliki bodo glasovali radikalci, demokrati, kupljeni Muslimani in pridobljeni poslanci SKS. Radikalci so izključno srbska stranka, vsi poslanci radikalnega kluba so Srbi iz vseh delov naše države. Isto-tako je skoraj tudi demokratski klub povečini sestavljen iz srbskih poslancev. Trije Slovenci in nekaj Hrvatov, ne izpremenijo na stvari nič bistvenega. Pri Muslimanih pa je težko reči, kam jih bolj vleče srce, ali k Srbom, ali k Hrvatom, kdor jih bolje plača, ta jih pa ima za seboj. SKS pa je izključno slovenska stranka. Tako si lahko predstavljamo kako je sestavljena sedanja večina naše vlade, ki hoče dati naši državi temeljno ustavo. Mogoče je, da bode ustava sprejeta v obliki in z vsebino, kakor jo je predložila sedanja vlada. Mogoče je, loda gotovo ni, kajti opozicija je šc jako močna >n ima za seboj še mnogo drugih argumentov, ki jih bo morala vlada na vsak način upoštevati, ako Vioče, da ne izgubi na ugledu tam, kjer je ugled najbolj potreben, to je v inozemstvu. Kredit naše države v inozemstvu je padel na ničlo, potemtakem pač ne more biti v interesu vlade, ugled naše države še bolj diskreditirati. V naši držav* živi sicer en sam narod, ki ima tri imena. Toda ta narod še ni ž'vel v skupni državi, razvoj posameznih plemen jc bil popolnoma različen drug* od drugega. Ne samo to, v zgodovini teh treh plemen) srečamo, saj nam ni treba iti preveč daleč nazaj, celo sovražno razpoloženje enega plemena napram drugemu. Bile so okol-nosti in interesi tretjih, ki so zakrivili te žalostne pojave. Tisoč let se je učilo tc tri plemena, da so samo Slovenci, oz. Hrvati ali Srbi. Sedaj pride naenkrat preobrat in hočejo rekateri čez noč prevreči zgodovino tisočih let. To je nasilje in nobeno nasilje ni dobro. Mi smo popolnoma prepričani,da hočejo biti dobri Jugoslov. pripadniki vseh treh plemen, toda zaenkrat hočejo biti pripadniki Jugoslavije pod lastnimi imeni. Zakaj bi sc jim to ne pustilo, ne Podlistek. Fr. Rojec: Obupan jezdec. Bilo je v ponedeljek 17. prosinca tega leta. Po več dnevnem južnem vremenu in deževju je sneg v Ljubljani skopnel popolnoma. Prejšnji dan jc bila lepa nedelja. Solnce je sijalo, po deževju izprana pota so sc začela osuše-vati. Tudi ponoči je bilo nekaj časa jasno, in tla so pomrznila. V ponedeljek zjutraj je bilo zopet oblačno in zemeljska površina je bila na rahlo zasnežena, da je bila videti, iakor bi jo bila ponoči pobelila močna slana. Redke snežinke so počasi padale izpod nizkega sivega obnebja. Ker ni bilo hudega mraza, so še tajale po hodnikih ob mestnih hišah, in pod nogami se je delala blatna mokrina. Kmalu po osmi uri sem šel tisti ponedeljek po Knaflovi ulici proti Blei-weisovi cesti. Klicala me je v oni del mesta dolžnost službenega opravka._ Ostale so za menoj prve hiše omenjene ulice. Pred menoj sta se pokazali na odprtem prostoru dve znameniti stavbi, ki se tako rad ozrem po njih, kadar grem mimo; še raje pa obiščem njune notranje prostore ob vsaki ugodni priliki. Na desni se mi je dvigalo operno razumemo. Vsak kdor ljubi svojo domovino, mora >n hoče isto poznati, poznati pa more zaenkrat le ožjo domovino. Prepričani smo, da ako bode ljubil ožjo domovino nad vse, bo ljubil sčasoma tudi širšo domovino z isto ljubeznijo. Ljudem je treba dati priliko, da sc počasi navadijo. To vedo tudi naši demokrati. /V zakaj delajo drugače, kakor pa zahteva zdrava pamet? Zato, ker presojajo vse s strankarskega in ne z državnega stališča. Demokrati mislijo, ako pojde pro-ccs spojitve polagoma, bodo dobili v Sloveniji politično moč klerikalci in oni bodo pritisnjeni ob steno. Toda kje stoji, da morajo v Sloveniji gospodariti le klerikalci? Klerikalci niso postavljeni od pamtiveka za gospodarje v Sloveniji. Naj delajo druge stranke enako. Naj druge stranke ne politizirajo za gostilniškimi mizami, naj primejo krepko za delo in videle bodo, da klerikalno gospodarsvo ni od pamtiveka. Ako pa bodo druge stranke lenarile, kakor so do sedaj, jim pa sčasoma tud« centralizem ne bode pomagal nič. Kljub centralizmu bodo izgubile vso moč in vso veljavo. Ustavo presojamo mi iz popolnoma drugega vidika, kakor državotvorni demokrati. Ustava mora biti taka, .kakor to zahtevajo državni, gospodarski in upravni interesi, nikdar pa ne sme b>ti taka, kakor to zahtevajo strankini interes«. Centralizem je v današnjem času prot' državnemu interesu, on ni vstanu, da bi vplival privlačno, centralizem bode odbival in to je za našo državo največje nevarnosti. Centralisti bodo to že šc doživeli, morda prav kmalu. t Vlada >ma za ustavo večino, toda ta, večina je taka, da se vidi, da jo hoče samo eno pleme, medtem ko so drug*a plemena proti. Mi moramo pa dobiti tako večino in tako ustavo, ki bodo za njo glasovale z veseljem vsa tri plemena. In ko se bode zgodilo to, potem bodemo lahko rekli, da bode naša država močna na znotraj in bode imela ugled na zunaj. Politika Rusov v Jugoslaviji. Naši časopisi prinašajo tu in sem prav resne vesti, da bode mogoče navsezadnje vendar le prišlo tako daleč, da se bode naša država vmešala v ru- sko zmešnjavo. Vsi obiski antantinih generalov v Beogradu se smatrajo tako, da se nekaj pripravlja. V naši državi živi okoli 400.000 ruskih beguncev in j c prav dobro, ako zvemo, kaj ti ruski begunci prav za prav mislijo »n kaj zasledujejo. Belgrajski dopisnik pariškega Usta „Journal des Debats" „Albert Mousset'* je poslal svojemu listu vsebino pogovora, k' ga je imel z glavnim komisarjem ruskih beguncev v Jugoslaviji Sergijem Paleologucm, ki mu jc povedal nekoliko besedi o ulogi rusk. beguncev. G. Paleolog'ue deli ruske begunce na dva dela; na one iz leta 1917, ki sc nahajajo danes v Parizu ■ti Nici in na bcgunce iz leta 1920, ki so živeli pod boljševiškim režimom. Kar se tiče prve skupine beguncev, ki so še danes pristaši Kcrcnskega, misli Palcologue, da ti nimajo nobene pravice brigati se za Rusijo. Da „prcnovi-jo“ Rusijo, so zmožni edino le oni Rusi, ki so pobegnili leta 1920. G. Paleo-logue jc rekel: Druga skupina beguncev se sestavlja iz zadnjih pristašev Denjikina '11 Wrangela in žive sedaj povečini v Srbiji. Ta skupina ne misli, da je bilo v stari Rusiji vse prav,pač pa je mnenja, da revolucija ne more uničiti stare temelje ene države, pa naj si dela tudi z močno demagogijo. Le ruska grupa, ki živi danes v Srbiji more odpreti pota razvitku Rusije. Prava Rusija, ta čaka na poz>v popularnega carja, pazi jn Imolči. K besedam, ki j*h je izrekel voditelj ruskih beguncev g. Paleologuc, je dodal Mousset sledeče: Kako tudi mislimo o besedah, ki jih je povedal g. Palcologue, ne smemo pozabiti, da Rusi iz Srbije, ki ne dajo nobenega povoda, da se o njih mnogva govori.. . predstavljajo eventuelni ele- ment monarhistične restavracije, k> je pripravljen, da dela hitro in odločno. Naša javnost sc vse premalo bavi z ruskimi begunci v naši državi. Cisto gotovo so nam ruski begunci, kot bedni Slovani dobro došli, toda ako uživajo našo gostoljubnost, smemo zahtevati, da ne spravljajo gospodarja v kake pustolovščine, — Toda potovanja generalov v Beograd nas vznemirjajo sedaj tembolj, ker moramo misliti, da je med temi potovanji in ru&. begunci v naši državi ter med našo državo neka vez. Ako hočejo ruski begunci svojega carja, naj ga čakajo, nas pa pustijo pri miru. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi se naša javnost sedaj, ko smo zvedeli iz ust voditelja ruskih beguncev namene, ki jih zasledujejo ruski begunci, za dejanja ruskih beguncev bolj brigala, kakor do sedaj. Vojaška zveza med Jugoslavijo in Francosko. Laški listi poročajo, da je sklenila naša država s Francijo vojaško zvezo. Čudno, kako hitro nas Francozi najdejo, kadar nas potrebujejo. Drugače pa ne vedo, kje jc Jugoslavija. Še le sedaj. V Sibiriji, zlasti pa v Vladivostoku se nahaja še veliko število naših rojakov, bivših avstroogrskih vojakov, ki so bili vjeti na ruski fronti. Sedaj, po treh letih jc razpravljal (če je res) o tem važnem vprašanju naš ministrski svet in odobril kredit, da sc naši vojaki prepeljejo v domovino. Na izvoznice in ministrske stolce sc je gospoda spomnila pa že pred tremi leti. Seveda skrb za ubogo paro ni državna potreba. Svetovni (pregled. Ljubljana, dne 31. marca 1921. Pred Veliko nočjo sta izšli dve knjigi, pisani od oseb, ki so igrale v svetovni vojni veliko vlogo ali pa so vsaj imele popoln vpogled v tiste kroge, kjer se dela velika politika. Eno knjigo je spisal vodja nemške socialne demokracije Scbeindemann, drugo knjigo je obelodanil bivši amerikanski državni tajnik Lansing. Scheidemann-ova knjiga začne s 24 julijem 1914, z dnem ko je poslala Avstrija Srbiji Ultimatum. »Jaz sem bil trd od nezaslišnosti avstrij. ultimatuma Srbiji« poroča Scheidemann in nadaljuje : »Premišljeval pa nisem veliko (tako pravi Scheidemann dobesedno temveč sem stopil v knjigarno in kupil veliko beležno knjigo.« Iz en' knjige jih je nastalo sčasoma 26. Teh 26 beležnih knjig pa je porabil Sche -demann za svoj spis, ki ga je našlo vil »Polom«. £ Za nas je interesantno, kaj pripo veduje voditelj internac. soc. demokracije. Človek bi od voditelja internacionalne socialnedemokracije pričakovai pač vse nekaj druzega, kakor pa d gledališče, ki je zdaj hram najvišje gledališke umetnosti Slovencev. Na levi jc vstala bolj v daljavi za skromnim javnim vrtičem z Valvazorjevim spomenikom v sredi palača ljubljanskega muzeja, ki hrani vsakovrstne zgodovinske, prirodoznanske in umetniške zbirke iz davne preteklosti, kakor tudi iz sedanjosti. Sel sem po oni strani ulice, kjer stoji muzej. Prišel sem do drevoreda, ki se začenja ob muzejskem javnem vrtiču z dvema vrstama dreves, a na drugi strani ob gledališču le z eno vr-stjo. Ta drevored ima tudi še to izjemno posebnost, da Ljubljančani iz meni neznanega vzroka ne dovolijo njegovim mladim kostanjem, da bi svobodno raztezali svoje veje v zrak, kakor druga drevesa. Vse veje so jim dali požagati nekaj metrov nad debelimi razrastki' Drevje žalostno moli svoje prikrajšane ude kvišku, da je podobno pohabljenemu človeku, ki čepi s svojimi bergljami ob cesti in prosi milo-darov. Zatopljen sem bil menda v jako resne misli, da nisem prej opazil jezdeca, ki se je zdaj tu v drevoredu kar nenadoma pojavil pred menoj. Visok konj rumenkaste barve in obtisnjenega života je počasi prištopical od leve po poti pred muzejem, prekoračil drevored in stopal na ulico. Na konju je sedel hitro ježo. Izpodbil se prekucnil z jezde- mlad gospod z močno temno rjavo brado, oblečen v svetlo rjavo suknjo in okrog vratu je bil zapažen s sivo volneno pasico. Razume se, da je imel na rokah rokavice in na glavi klobuk, ki je bil tudi siv, a o rokavicah več ne vem, če so bile rjave ali črne. Postal sem in gledal za konjem. Zanimali sta me njegovi izredno visoki zadnji nogi, ki sta bili spodaj močno zakrivljeni na znotraj. Kadar se je dvignila ena noga, da je stopila naprej, je vselej zadela s kopitom ob kopito druge noge. Mislil sem si: „Ta konj bi pa ne bil za bi sam sebe in cem sredi najlepše ceste!" Konj je napravil po ulici proti Bleivveisovi cesti le nekaj korakov, že ga je jezdec obrnil in polglasno zastokal: „To je res za obupati! Tam avtomobil, tu veje na poti 1“ Kmalu bi se bil prestrašil in obupan obrnil še jaz. Vendar sem prej stopil iz drevoreda na ulico in pogledal po nji, da vidim, kakšno grozno zapreko je bradati jezdec zagledal pred seboj, da ni mogel naprej. Pomiril sem se. Na levi strani ulice nasproti muzeju je stalo v drevoredu še nekaj kostanjev s celimi vejami. Dva delavca sta visela na dveh drevesih in ju pridno obžagovala. Pod njima so bile nakopičene veje in ‘so najdaljše segale nekoliko čez sredino ulice. Tam na desni strani pa je bilo še dovolj prostora za prehod za pešce, vozove in vsako štirinogato žival! Jezdec je jahal mimo mene proti mestu. Jaz sem se ozrl za njim in sem se moral nasmehniti: „Tale junak!“ Obenem pa se mi je čudno zazdelo, kako da ni izustil svojega obupanega vzdiha. Ne vem zakaj mi je to prišlo na misel. Morda zato, ker jc njegova slovenščina ciknila na nemščino ali zato, ker si nisem mogel misliti, da bi bil ta žalostni junak slovenskega rodu! Napravil sem ovinek po ulici mimo vej in pogledal po strani na delavca. Bila sta oba mlada in oblečena v, kratka suknjiča kakor ob drugem letnem času. Žagala sta kar naprej, in veje so padale na tla. Z rokami in očmi sta bila zaposlena pri svojem delu in nič nista videla, kaj se godi spodaj na ulici. Gotovo tudi jezdeca nista opazila. On pa sc je najbrž prav na ta delavca v srcu jezil, ker sta mu napravila z obžagovanjem dreves tako nipriliko in ga pognala v obup! Jezil se je morda celo tudi na pusto meleno, sneženo vreme ter na solnce, ker noče sijati takrat, ko se on blagovoli napotiti na svojem visokem konjiču na izprehod ali po kakem velevažnem in neodložljivem opravku! (Dalje prih.) vstopi pred neizogibnim izbruhom vojne v khjigafuo in si kupi beležno knjigo. Voditelj internacionalne socialnedemo-kracije Scheidemann je predvsem Nemec. To srečamo v njegovem spisu vedno in vedno. Sedaj je nam tudi jasno, da je morala doživeti ob izbruhu vojne internacijonala polom, kakor ga je v resnici doživela. rti Scheidemann je upal na nemško zmago, kakor so to upali vsi in da zmaga nemška misel mu ie bilo več vredno, kakor da bi zmagala internacionala. Šele ko je šel v Stockholm in tam videl in spoznal svetovni položaj, se mu je začelo svitati, da bode mogoče Nemčija v svetovni vojni !e podlegla. Tedaj še le začne vodja internacionale premišljevati, pa ne kako bi rešil internacionalo, temveč kako bi rešil NemcVo. Po lem leta 1917, torej po času, ko je bila Nemčija radi neuspeha vojne s podmorskimi čolni razočarana je povedal Scheidemann ministru zunanjih zadev, ki ga je poklical k sebi, da na zmago nihče več ne veruje. Resnično pa je nastalo nezaupanje med nemškim ljudstvom splošno. Hindenburg in Ludendorff sta hotela imeti podmorsko vojno predvsem za to, da povzdigneta moralo med vojaštvom, kajti morala se je začela čudno majati. Pred Verdunom so pognale 4 francoske divizije, 5 nemških divizij v beg oziroma so jih vjele. Državni tajnik Zimmermann je rekel ze leta 1917, da je vojska zgubljertn, ako bode vojska trajala še eno leto bode morala Nemčija sprejeti vsak mir. Približno istega mnenja je bil Bethmann. Ta dva državnika skupno s socialni-demokrati so hoteli rešiti kar bi se za Nemčijo še rešiti dalo. Toda računali so brez generalitete. Hindenburg in Ludendorff Sta imela faktično vso moč v rokah. Nikdar ni dobro ako imajo generali preveliko moč, za Nemčijo pa je bilo to naravnost usodepolno. Hindenburg in Ludendorff nista imela pojma kako stojijo stvari doma. Delavci so padali v delavnicah in tovarnah od gladu. Glad, sila ln bolest so razjedali nemško ljudstvo. Vse ni nič pomagalo, volja Hindenburg« in Ludendorffa je ostala merodajna. Bethmann in Zimmermann sta morala odstopili, prišlo je celo tako daleč, da je Hindenburg zagrozil, ali morata pasti Bethmann in Zimmermann, ali odstopita Hindenburg in Ludendorff. Interesantno je kaj je povedal tajni svetnik Rietzler v pogovoru s Scheidemannom. »Bethmann in Zimmermann« je rekel Rietzler »sta mo rala odstopiti, ne ker nista dosegla nič, temveč ker sta dosegla vse, kar je bilo v tedanjih časih doseči mogoče«. Torej skoraj poldrugo leto pred polomom je vedel Scheidemann, je vedela socialdemokracija, da bo Nemčija zgubila vojno in kljub temu so nemški socialdemokrati podpirali nemško vlado do zadnjega. Celo Nemčijo sta vodila Po svetu. Kako drago je v Ameriltf? Znana komorna pevka Selma Kurz se je pretečeni teden vrnila iz Amerike na Dunaj. Poročevalcu „N. F. P.“, ki jo je obiskal z namenom, zvedeti nekaj zanimivih stvarij iz Amerike, je povedala med drugimi jako interesantnimi podatki cene, ki veljajo danes v Ameriki. Stanovanje v hotelu stane dnevno 36 dolarjev, to je po današnjem kurzu dolarja v našem denarju 4320 kron. Jzvošček od kolodvora do hotela stane 15 dolarjev, to je 2100 naših kron. — Obed v hotelu stanc 6 dolarjev, jc 840 naših kron. Najmanjša napitnina znaša 1 dolar, to jc 140 naših kron. Stane torej v Ameriki enkrat spati, enkrat obedovati, enkrat se z izvoščkom peljati in ena napitnina 7400 naših kron. • Da je to ravno ceno, to bi niti jugoslo-vnski veržnik ne mogel trditi. Prošnja za sočutje >n volilni glas. Peticijski odbor parlamenta v Budimpešti se je te dni pečal s prošnjo, da se razveljavi izvolitev: poslanca Gabrijela Benko. V prošnji, katera ni' brez humorja, je med drugimi navedeno tudi, da je Benko razširjal za časa splosnili državnih volitev vest, da je umrl. Vesti je pridal zadnjo njegovo željo in ta je bila, da bi ga naj voblci volil' kljub temu, da jc umrl. Na glasovnico naj le dva moža Hindenburg in Ludendorff. bila je to diktatura dveh generalov in socialdemokrati so to natančno vedeli in kljub temu so podpirali diktaturo Hindenburga in Ludendorff«. To je pač dokaz, katerega ni mogoče ovreči, da nemška socialdemokracija ni Čutila internacionalno in tudi danes ne čuti internacionalo. Nemški socialdemokrati so ,v prvi vrsti Nemci. Po polomu je postal Scheidemann prvi uradnik nemške republike. Kot tak !je rajši demisijbnihd. kakor pa, da bi , sprejel pogoje, ki jih je antanta stavila 1 Nemčiji. Nemčija more biti ponosna na narodno zavednost nemškega dela in-ternacijonalne socijalne demokracije. Ako prečitamo pazno knjigo, ki jo je spisal Scheidemann, nam postane jnsno, zakaj je morala propasti internacijonala. Vsi* člani internacijonale so i bili skrajno narodni, da naravnost ne trdimo, šovinistično narodni. V amerikanskih in angleških listih objavlja bivši amerikanski državni thj-nik Lansing utise, ki jih je dobil na pariški mirovni konferenci. Kolikrat smo se vprašali, kako je bilo mogoče, da se je sklenil tak mir, ki ne pomeni nič drugega, kakor da se je vojsko preneslo na drugi čas. Lansing nam opisuje vlogo, ki jo je igral na mirovni konferenci \Vilson, pove pa tudi, da je bil edini, ki je na mirovni konferenci komandiral Clemenceau. Lansing se je udeležil 76 sej »sveta devetih mož«. To je bila srednja skupina med štirimi velikimi zastopniki: Lloyd George, Wilson/ Clemenceau in Orlando ter med plenarnimi sejami konference. Lansing govori objektivno in z veliko odkritosrčnostjo, iz vsega pa se jasno vidi jeza in nazadovoljnost nad vsem, kar je mirovna konferenca naredila. Lansing nam odkriva zmote, ki jih je napravil Witson ter opisuje nasilnost francoskih in italijanskih šovinistov. Kako je bilo mogoče, da so dobili prezidenta ameriških držav na konferenco — kako je bilo mogoče, da so ubili na konferenci ves idealizem Wil-sona? VViison ie prišel v Francijo in bil tam sprejet s častmi, kakor jih do-sednj ni doživel noben kronani vladar. Sprejeli so ga kakor svetnika, navdušenje francoskeša. ljudstva za \Vilsona je mejilo na norost. Sprejem je bil tak, da bi zmotil tudi drugega moža, ki bi ne dal toliko na priznanje množice ir* javno laskanje. Od tega trenutka naprej je postal VViison popolnoma drugi •človek in to je bil že prvi povod, da je na mirovni konferenci podlegel. Kajti tudi vodilni možje so bili polni laskavega priznanja in Clemenceau je bil naravnost mojster v umetnosti, kaj prav prijaznega povedati. Državniki vseh evropskih veledržav so bili polni hvale krasnih idej, ki jih jq prinesel Wilson v Evropo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bilo vse laskanje la?njivo, ter da so se \Vilsonu le laskali, da bi napišejo njegovo ime, zraven imena'pa naj napravijo križ. Na ta način jc. dobil Benko veliko glasov, ker ga je veliko volilcev volilo 'z pietete. Prej, da jc pustil razširjati vest o svoj' smrti, jc potoval po volilnih potovanjih v spremstvu čevljarja, ^kateri jc meril vol'lcem nove čevlje, kajti Benko je rekel, da bode preskrbel kmetom nove čevlje. Nov nač»n umora. Senat države Utah je sprejel zakon, da sc usmrtijo na smrt obsojeni s strupenimi pl*n*. Tudi ta napredek imamo zahvaliti svetovni vojn:. Palača v zraku. Prvi angleški oso-bni zrakoplov, o katerem sc jc dolgo govorilo, je izgotovljen. Pišejo, da jc ta zrakoplov prava palača, ki leta. po zraku ter da lahko konkurira z vsak>m prvovrstnim hotelom. Prostora ima za 50 oseb. Izgleda kakor Pullmannva-gon na perotih. Spalnica jc popolnoma enaka spalnici v železniških vozov>h, tako da služi po dnevu za salon. Vs' prostori so vezani s telefonom, z zemljo pa je zvezan z brezzičnim brzoja-vom. Prvi polet novozgrajenega zrakoplova pojde v Eg'pt. Dohodki prezidenta amerianskih držav. Novi predsednik amerikanskih držav dobi letno plačo v znesku 15.000 funtov šterlingov. Ta plača je trikrat večja kakor jc bila plača prvega predsednika Georgea ,Washingtona, katera ga spravili na led in to se jim je v polni meri posrečilo. VViison ja prišel, pravi Lansing, popolnoma nepripravljen. Ničesar drugega ni prinesel s seboj, kakor znanih 14 točk ter izježan načrt o zvezi narodov. Tako se je moglo zgoditi, da so izdelali glavne mirovne točke Angleži in Francozi ter da sta imela ini-cijativo vedno Lloyd George ali Clemenceau. 1 Prebrisani Clemenceau je izvršil celo to umetnost, da VViison ni bil izbran predsednikom mirovne konference, temveč d« se je udeleževal mirovne le kot navaden delegat. S tem js bil upliv VVilsona uničen. Lloy4 George. Clemenceau in Oriando so kmalu spoznali, da je VVil^onu veliko na tem ležeče, da se ustanovi zveza narodov. Ujeli so VVilsona s tem, da so mu 1 tiskali, da bode zveza narodov naj večjega pomena za človeštvo. Tako so VVilsona spravili z glavnega tira, kjer 30 potem sami delali, kar so hoteli. In Clemenceau? Lansing nanv poda krasno sliko tega zli duha, ki je faktično diktiral mirovni konferenc*. Tajništvo mirovne konference je bilo francosko in zastopniki drugih držav niso nikdar pravočasno zvedeli za dnevni red, tako da je bila vsaka priprava izključena. Nepozabljiv ostane pogled na starega moža, pravi Lansing, kako jc stal z na širokih ramah vzidano glavo, v sivih rokavicah z na mizo naslonjenimi rokam'. V začetku govori počasi in enolično, kmalu pa se veča ostrina, hitrejši 'n hitrejši prihajajo stavki iz njegovih ust, kakor da bi metal besede delegatom v obraz. Komaj, da je končal, že je zakričal, ne da bi čakal glasovanja: sprejeto. Ako si je upal kdo kljub temu kaj oporekati, ga je zaničljivo zavrnil in rekel: Dovolj jc tega. Na mirovni konfercnc* je bilo bolj srednjeveško, kakor današnjemu času odgovarjajoče, bolj de-spotično kakor demokratično. Bila je to burka, bila pa je tudi žaloigra. Bila je to burka za tiste, ki so bdi navzoč* na seji, a bila jc to žaloigra za miljone onih narodov, k* so prišli v nesrečo sani* rad* tega, ker je en človek tako hotel. • Naši čitateliji sedaj vidijo, kako se je delalo na mirovni konferenci, kako malo so se brigali za pravico, delali so z zvijačami iti nečednimi sredstvi, radi tega pa je tud* gotovo, da bode stavba, katero so postavili na pariški mirovni konferenci čisto gotovo razpadla. Nemčija. V Nemčiji so nastale zopet notranje ho,matije. — Cisto gotovo, je, da je nemško ljudstvo radi zasedanja. nemškega ozemlja po antant' hijdo razburjeno. Ta razburjenost je prišla popolnoma prav komunistom in misli- je veljala do leta 1873. Teclaj je bil na novo izvoljen general Grant, k* jc izjavil, da s 5000 funti ne more izhajat', radi tega so mu povečali plačo na 10 tisoč funtov. Leta 1905 je bil na novo izvoljen za predsednika Roose\vclt in je zahteval, da sc mu zviša plača na 15 tisoč funtov. Razen plače ima predsednik popolno oskrbo v Beli hiši, more brezplačno potovat' po cel' državi in ima še druge ugodnosti, katere mu jc priznal kongres. Ako se račun* vse, plača država predsedniku 5° soč funtov, to jc naših kron 27 milijonov 600 tisoč. Predsedniku dostavlja plačo v kuverti vsakega prvega v mesecu sekrctarica v finančnem ministrstvu. Kaj se krade na Dunaju. V Hi- tzingu so ukradli dve plošči z napisi: Rettichgasse in Isbarvgasse. Pri enem mostu so bile ukradene tri ulične svetilke. Modri tat j c najbržc mislil, da bo mogel s terni svetilkami razsvetlit svojo sobo. Pri nas v Ljubljani so tat-je bolj izbirčni in kradejo boljše stvari, kot so ulični napisi. Otroška beda v srednji Evropi. List „Le Pouple“ priobčuje statistiko otroške bede v Srednji Evropi. — V Nemčiji je milijon otrok bolnih, v Avstriji je od gladu umrlo 70.000 otrok, na Madžarskem je od 100.000 v prejšnjem letu rojenih otrok 45.000 bol- mo, da ne trdimo preveč, ako rečemo, da tudi netnškim reakcijonarcem, vse-nemcem 'n junkerjem. V Moskvi delajo na vse kriplje, da bi zanetili svetovni požar in ne izpustijo nobene prilike. Tako je zagrabila Moskva tud* nemško nezadovoljnost in nemški komunisti so hoteli porabiti to priliko, da Hi dobili nekaj uspehov. Nastali so v nemških mestih pretečeni teden velik* nemiri, ki niso bili nič nedolžni temveč so zasledovali velik preobrat. Težki boji so bili v Eislebcn, kjer ie bilo 20 mrtvih. V Magdeburgu so komunisti ju-r-išali mestno posvetovalnico -ter raz-trelili z dinamitom hišo generalnega ravnatelja. Bilo je nekaj mrtvih in težko ranjenih. V Torgau je bilo pri bojih 8 mrtvih, 6 komunistov in 2 vojaka, V Halle je prišlo do bojev na barikadah. V Hamburgu 'n Berlinu jc prišlo *sto-tako do resnih spopadov. V' Berlinu so hoteli z dinamitom razstreliti policijsko ravnateljstvo. Komunisti so silili delavce, da so stopili v stavko ter da so stopili v vrste aktivnih bojevnikov. Italija. Enake vesti prihajajo 'z Italije. Na Laškem močno vre 'n ljudstvo ima menda vzrokov dovolj, da jc nezadovoljno. Da 'ma tudi na Laškem Mor skva svoje prste vmes jc gotovo. V prvi vrsti jc seveda kriv vseh dogodkov današnji družabni red, ki nc pozna pravic, ki pozna le voljo močnejšega. ____L Grška. Zadnjič smo poročali, da se nnsl' Grška s Turčijo bojevati. Sedaj prihajajo poročila, da so se sovražnost* pričele, poročila nam pa povedo tud*, da so bili Grki že tepeni ter da letijo s polnim parom — nazaj. Anglija. Anglija je sklenila z boljševiško Rusijo trgovinsko pogodbo. Je to trgovinska pogodba, ki sc jc sklenila pod J čudnim pogojem, da sme Rusija po- j godbo odpovedati, ako bo Angliji za- ’ plenjeno rusko zlato ali druga ruska imovina v prid upnikov Rusije, ki »majo od Rusije terjati dolgove, ki jih je napravila Rusija, ko je vladal še car. Kaj bo rekla k temu koraku Anglije Francija, ki je- posodila svoj čas carju 40 milijard, to očividno Angleže ne briga čisto n*č. Da pa Francijo vendar malo potolažijo, je v tej trgovinski pogodb' rečeno, da se bode o vprašanju dolgov govorilo tedaj, ko se bode sklepalo med Rusijo in antanto mir. Interesantno je to, da sta sklenili Anglija in RusijaNtrgovinsko pogodbo, ne da bi bil sklenjen med tema državama mir* Sta še vedno v vojnem stanju, toda trgovinsko pogodbo sta. že sklenili. Anglija rabi Rusijo, Rusija Anglijo. Le- nih in na Poljskem strada milijon otrok v pravem pomenu besede. Skoro poldrugi milijon brezposelnih v Angliji. Število prezposelnih je zadnji teden narastlo za 57.386 oseb. Vsega skupaj je sedaj na Angleškem 1,375 400 oseb brez dela. Iz sovjetske R,usije. Društvo sovjetskih uslužbencev skupaj z zastopniki delavskih in kmetskih sovjetov je odobrilo načrt nove ureditve sovjetskega upravnegd aparata, kojega namen je zmanjšati število uradništva in poenostaviti upravo. — Sovjetska vlada poživlja ruske emigrante, naj se vrnejo v domovino in pomagajo pri delu gospodarske povzdige mesto da žive^ v inozemstvu od milosti drugih. — I*rancos-ka vlada je ustavila Wranglovcem vse podpore in jim predlagala, naj se ali vrnejo v domovino ali pa izselijo v Sao Faolo v Braziliji kjer jih čaka delo. Deželni zbor romunske socijatf-stične stranke je odklonil pristop k III. internacijonali in odločil prepustiti končno odločitev splošnemu glasovanju romunskega proletarijata, ki se bo vršilo 8. maja. Ti sodijo, da bodo Leninovi pogoji z veliko večino odklonjeni. Sirite Jono Pravdo". mn hvali angleške kapitaliste, Llovd George pa je pokadil Leninu in rekel, da, so voditelji boljšcviške Rusije prav zmožni ljudje. Obe stranki hočeta, pridobiti na času in si hočeta trenotno pomagati. Na angleškem raste strah vsem, kapitalistom moč delavske stranke prav sumljivo in Lloyd George računa* da si bode pridobil precej simpatij, v angleških delavskih krogih, ako jim pokaže, da je odpustil rdečemu papežu in, mu podal roko. Na drugi strani pa bi Lloyd George rad potpagal, tudi anglešk' industriji in kolikor mogoče spodrinil nemško industrijo, ki grozi poplaviti celo Rusijo. Pa tudi Lenin rabi Anglijo, rabi industrijske produkte, nujno potrebno je, da. povzdigne gospodarstvo Rusije in sc poslužuje pri tem zapadnega kapitalizma, da bi potem potom tega ovinka razširil komunizem. Lenin in Lloyd George hočeta prekaniti eden drugega, kdo bo tisti, ki bo končno ogoljufan? Slovenifa. Volilci Ljubljane, Celja, p| Maribora in Ptuja. Bližajo se občinske volitve. Občinske volitve za Ljubljan'*, Maribor, Celje in Ptuj so že razpisane in se bodo vršile v torek dne 26. aprila. Volilo se bode v Ljubljani 48 odbornikov in 49 namestnikov, v Mariboru 40 odbornikov in 40 namestnikov, v Celju 32 odbornikov in 32 namestnikov in v Ptuju 24 odbornikov in 24 namestnikov. Volišč bo v Ljubljani 14, v Mariboru 5, v Celju 2 in v Ptuju 1. Volilni imeniki, večinoma bodo tisti, ki so veljali za volitve v kon-stituanto bodo v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in v Ptuju razpoloženi 3 dni in sicer 31. marca, 1. in 2. aprila od 9 do 12 ure dop.in od 15 do 19 ure popoldan. Kandidatne liste morajo biti vložene do 5. aprila do 19. ure, v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve, v drugih mestih pri okrajnih glavarstvih, in sicer na tiskanem obrascu,ki gaje dobiti na magistratu oziroma okrajnemu glavarstvu ali pri poverjeništvu za notranje zadeve, Opozarjamo naše organizacije, da gredo nemudoma na delo, čas je kratek in je nujno potrebno, da se po- rabi vsaka minuta. Naša mlada stranka je pokazala pri volitvah v konstitu-anto toliko moči, da se nkm ni treba bati ničesar, seveda samo ako bode napravil vsak svojo dolžnost. Ne ozirajte se na razne klepetave govorice ljudi, ki so v službi drugih strank. Naša deviza mora biti delo, in zopet delo. Le z deloip bodemo zopet zmagali, le z delom bodemo zamogli nuditi ljudstvu vse, kar potrebuje. Tovariši! Nadelo, 26. april mora biti dan naše zmage, 26. aprila mora narodno-socialistična misel zmagati. Kako dela pri nas vlada draginjo. J. L. piše: Neki osješki trgovec je naročil v Pragi 2 kg, to je 36 parov usnjatih rokavic. Za te rokavice je plačal tranzitne carine v Avstriji 242‘/a avstrijskih kron. Ta denar se mu je potem povrnil. Za iste rokavice je plačal jugoslovanske uvozne carine v Zagrebu 416 60 dinarjev (1666 40 K) ali 8332 avstrijskih kron. Taka je razlika med avstrijsko in jugoslovansko carino. Potem pa naj imamo upanje, da bode pri nas draginja kedaj ponehala. Tako dolgo, da bodemo imeli tako vlado kakor sedaj bo draginja vedno večja. 46-30 K carine za 1 par rokavic to je malo preveč. % & Tedenske novice. Za tiskovni sklad so darovali člani kraj. org. N. S. S. — Novomesto; Uršič Franjo 20 K, Bele Jožko 40 K, Vukadin Marija 24 K, Bukovec Franjo 20 K, Zgaga Milče 20 K/Nagelj Franjo 20 K, Geržina^ Ludvik 20 K, Flandija Ivah 20 K, Žvab Vinko 20 K; dalje tovariš Erbežnik Albin, Stara cerkev pri Kočevju 30 K; skupaj 234 K. Najprisrčnejša zahvala. Posnemajte! Občinski volilni red za Slovenijo. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel nov volilni red, po katerem se bodo vršile tekoči mesec občinske volitve po Sloveniji. Volilni red, ki je izšel v jako priročni izdaji bo dobro služil občinskim uradom, glavarstvom, kakor tudi strankam, ki bodo.posegle v volilni boj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6 in velja s poštnino vred 4.40 K. ako se denar v naprej pošlje. O nežigosanih bankovcih. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva opozarja občinstvo in interesente na to, da so se v zagrebških listih razširile vesti o naknadni zamenjavi nežigosanih bankovcev avstro-ogrske banke po 1000 kron. Te vesti so prosto izmišljene. Ministrstvo ni izdalo nobenega tozadevnega odloka, ki bi predvideval zamenjavo teh bankovcev. Eks-cesar Karl na Madžarskem. Madžarski korespondenčni urad poroča, da je na velikonočno nedeljo popoldne prišel nenadoma v Budimpešto bivši cesar Karl ter obiskal državnega upravnika Nikolaja Horthyja. Po kratkem razgovoru je bivši cesar na željo državnega upravnika, v Budimpešti prisotnih elanov političnih strank in članov vlade zapustil glavno mesto — Vlada je zagotovila bivšemu cesarju, da se mu omogoči povratek v kako nevtralno državo. V Budimpešti je vladal popoln mir. Občinstvo je komaj doznalo za prihod bivšega avstro - ogrskega cesarja. Italija prepovedala uvoz mesa iz Jugoslavije. Italijanska vlada je ustavila vsak uvoz mesa izJugosla-vije. Ljubljanski mesarji imajo vsled tega milijonsko škodo, ker je veliko mesa že prodanega v Italijo ter je deloma že natovorjeno. Skušali bodo prodati meso v Avstrijo in ga bodo deloma shranili v mariborskih hladilnicah, ker Ljubljana nima nobene hladilnice. Ljubljana bo te prepovedi gotovo vesela, ker se je prebivalstvu že z vseh strani napovedovalo, da o praznikih ne bo v Ljubljani niti betvice mesa. No, pri tem se bo pač upravičeno pojavila tudi škodoželjnost za tiste, ki so za sicer drag denar hoteli skrbeti za sit želodec narodnega sovražnika, rodnemu bratu pa niso hoteli niti za veliko noč privoščiti koščka skromne pečenke! Nova ^ovarna. Tvrdka Sajovic $ Komp. je napravila na Celovški cesti št. 26 a (Sp. Šiška) tvornjco kovinastih izdelkov. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, imalastno topilnico in livarno, brusilnico in galvanotehnično delavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje specijelno z izdelovanjem zifonskih glavic in sprejemalo v popravilo aparate za sodavičarsko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobene tovarne. Z obratom se prične v kratkem. Pozdravljamo novo industrijo, s katero je storjen zopet en korak na poti naše narodno-gospodarske emancipacije. Socijalno in gospodarsko panje. Zagorje ob Savi. Pretečeni teden So začutili »socijalpatriotje« iz Zagorja potrebo napasti našo stranko, ter je priobčil »Naprej« zlagano poročilo o našem shodu. Dopisnik iz Zagorja, ki ne stanuje daleč proč od »Čobalovega konzuma« je izrazil v »Napreju« pobožno željo, da se NSS ladja v Zagorju potaplja. O, vemo dobro, da vse nam nasprotne stranke to prav iz srca želijo, ako pa bodo naši nasprotniki to dočakali dvomimo. Komur še ni znano mu ob tej priliki povemo, da se je socijal-patrijotska barka v Zagorju že davno potopila in manj vredni ostanki te barke plavajo po umazani vodi politične strasti ih blatenja. Pa tudi to Vam ne bode pomagalo, ker ljudstvo je z egoisti že obračunalo. Mi narodni socijalisti pa zvesti svojemu programu gremo po začrtani poti naprej, da rešimo naše ljudstvo pred kapitalizmom in egoizmom in kdor še strinja z nami naj stopi v naše vrste Št. Pavel pri Preboldu. Sicijalni demokrati se na' vse načine trudjo, da bi med predilniško delavstvo, ki je organizirano v Narodno - sodjalni Zvezi, zanesli razdor in sovraštvo, da bi potem lahko v kalnem ribarili in izkoriščali delavstvo za. svoje strankarske namene. Obljubljajo seveda vse mogoče in njihovo glasilo „Naprej“ se ne straši inti najpodlejših obrekovanj. Toda. njihov namen je preveč jasen in naše narodno zavedno delavstvo ve kam spada in sodjalni demokrati bodo skupili v Št. Pavlu ono, kar jim g*re. Ameriška socijalistična stranka je odpovedala delegacijo v Rusijo. Kot delegati bi imeli oditi v Rusijo sodru-gi: Algernon Lee, Aleksander Trach-tenberg, Josip Lohen in Marjeta Ber- gezova. Razen teh bi se imelo potovanja udeležiti nekoliko reprezentahtor strokovnih organizacij. Ravno tkko je sklenil izvrševalni odbor ameriške socijalistične stranke ne poslati delegatov na dunajsko mednarodno konferenco, ker je bila dana na razpolago prekratka doba, drugič, ker stranka nima zadostnih finančnih Sredstev in tretjič — ker med članstvom še ni določeno enotno naziranje za mednarodno razmerje do ostalih svetovnih soci-jalnih organizacij. Zahteve profesorjev. Profesorsko udruženje je poslalo ministrstvu prosvete zahtevo po’ povišanju profesorskih plač, v kateri naglasa, da 'bo gotovo trpel pouk, če se zahtevam ne udovolji. Stavka pekovskih pomočnikov v Zagrebu. Vsled mezdnega gibanja so stopili v večini zagrebških pekarn pomočniki v petek v stavko. Sodi se, da stavka ne bo imela nikakih posledic, ker je delna in ker mojstri sami delajo. Znižanje plač železn. uslužbencem v Londonu. Z ozirom na cenejše življenje v Londonu se bodo plače železniškim uslužbencem znižale in sicer na podlagi dogovora med vlado in železn. strokovno organizacijo za pet šilingov tedensko od 1. aprila nadalje. Izobraževalno društvo „Bratstvo“ je nanovo organiziralo svoj tamburaški odsek. Ta odsek goji narodno glasbo, prireja tamburaške nastope i. t. d. — Da se\iapravi prvovrsten orkester, se razširi število izvršujočih članov od sedanjih 30 na 50. Vabijo se k sodelovanju vsi, ki imajo veselje in se zanimajo za tamburanie. Priglaša se tajniku tamburaškega odseka Bratstvo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 8. - 9. zvečer'in vsako nedeljo od 9. — 10. dopoldne v društvenem lokalu, Kersnikova (Nova) ulica 5, gostilna pri Boletu (dvorišče). Za „Bratstvo“ so darovali: g. France Petelin zasebnik v Celju 40 K, Frančiška Zavodnik, gostilničarka v Celju 40 K, 1. Tašker, kleparski mojster v Celju 10 K, Splošna gospodarska v Celju 200 K. Darovalcem naša iskrena hvala ter ostalim vzgled in posnemanje. Odbor »Bratstva«. Glavno zborovanje NSS V soboto, H), t. m. se je vršilo v ,,Veliki dvorani" Narodnega doma v Ljubljani glavno zborovanje NSS. — Zborovanja so se udeležili delegatje vseh ljubljanskih, kakor tudi skoro vseh ostalih krajevnih organizacij NSS iz vse Slovenije. Ob četrt na deseto uro dopoldne je otvord načelnik stranke tov. Deržič. zborovanje s pozdravnim nagovorom. Zlasti je v znesenih besedah pozdravil slovan. brate s severa, delegate češkoslovaške socijalistične stranke, ki so se udeležili zborovanja. Njeg'ov govor je prekinilo navdušeno pozdravljanje, posklanje ,,živijo bratje Cehi, živela jugoslovansko - češka vzajemnost". V daljšem govoru je tovariš Deržič povdarjal važnost prihoda, čeških bratov med nas, da navežemo z njimi novih stikov ter sklenemo čim najtrdnejšo zvezo med našo in močno čehoslovaško NSS. Dalje je govoril o razvoju in napredku stranke in nje pomenu za narod in državo ter konstatiral, da je na-rodno-socijabstična misel že prodrla v vse sloje naroda. Tajniško poročilo je podal tov. Tavčar in ga prinesemo v prihodnji številki. Blagajnik tovariš Čebin je dal poročilo o denarnem prometu stranke, ki je v prošlem letu dosegel blizu pol milijona kron. Izdatki so bili veliki za vzdržavanje srankine pisarne, za tiskovine, shode itd., zasti pa so stranko finančno zelo obremenile volitve v konstituanto. Velikih gmotnih žrtev je zahtevalo tudi dnevno izdajanje »Nove Pravde" za časa volitev. Nasproti tem izdatkom so bili dohodki tako majhni, da si je stranka morala pomagati z večjim posojilom. Za sanacijo gmotnega stanja si bo morala stranka na vsak način priskrbeti novih virov dohodkov. Zato bo predlagal predvsem zvišanje strankinega davka. Tovariš Est je kot član nadzorstva izjavil, da so bdi računi in blagajniške knjige pregledani ter se je pr1 vsem denarnem poslovanju našel vzoren red. Predlaga načelstvu absolutorij. Predlog je bil sprejet z navdušenjem. Ker se je ob pol ii. uri vršil javen shod v Unionu, je predsednik tpf, Deržič ob en četrt na IX. uro prekinil zborovanje. Ob pol 3. uri popoldne je predsednik zborovanje na novo otvorU ter podal besedo tov. dr. Rybaru, ki je v krasnem in temeljitem referatu podal jasno sliko našega zunanje političnega položaja. Po referatu je predlagal resolucijo, ki je bda sprejeta z viharnim odobravanjem, kakor so živahni pr»-trjevalni vzkliki tudi opetovanokrat prerušili dr. Rvbarevo poročilo. Referat in resolucijo prinašamo na drugem mstu. Po dr. Rybarevem referatu je bilo na dnevnem redu poročilo poslancev-Ker je kot prvi poročal predsednik zborovanja poslanec tov. Deržič, je oddal predsedstvo tov. Juvanu ter nato v stvarnem poročilu orisal naš današnji notranjepolitični položaj. Podal nam je sliko ustavotvorne skupščine ter orisal delo ustavnega odseka. Za Deržičem je govoril poslanec tov. Brandner o taktiki sodelovanja naših dveh poslancev v skupščihL Omenjal je, da večina političnih strank išče v Belemgradu le sebe ojačiti in trenotno zadovoljiti svoje vodice ter svojim strankarskim interesom ali celo interesom posameznikov podrejajo koristi države >n naroda. Ker temu vzgledu naša poslanca nista mogla slediti, se nista doslej pridružila nobenem političnem klubu, marveč sta ostala sama ter s’> ohranila proste roke in svobodno voljo, dasi so ju snubile največje in najmočnejše stranke v svoje klube. Zadnji čas pa so izstopili poslanci slovenske Samostojne kmečke stranke iz Zemljoradničke stranke zajcdnice, •ker j>h je za tvoritev kluba premalo, snubijo naša poslanca, naj z njimi za-jedno stvorijo klub. Dasi se še nista odločila ter sta oba >z principa proti vstopu v klub, vendar z ozirom na disciplino v stranki prepuščata odločitev v tem oziru načelstvu stranke. Po Brandnerjcvem govoru se je oglasil k besedi tovariš Lenščak ter povdarjal, da mora biti v stranki odločilna ideja ter da treba ohraniti ■»arodno-socijalistični prapor čist »n »eomadeževan. V ostalem izreka obema poslancema zahvalo in neomejeno zaupanje. Tov. Žabkar povdarja, da sta sc oba poslanca izkazala v vsakem oziru vredna zaupanja volilcev ter jima izreka zahvalo. Tov. Tavčar omneja, da je načelstvo razmotrivalo položaj, ki je nastal z izstopom poslancev SKS iz zcmljo-radničkega kluba ter da uvideva težak položaj naših poslancev. Navzlic temu pa je načeloma proti vsiopu naših poslancev v kljub SKS. Vendar želi slišati mnenje ostalih zborovalcev. Tov. Tavčar govori na to o dobrih in slabih posledicah, ki bi jih imel ta korak za stranko. Razvije se debata, v katero sta zlasti živahno posegla tovariša Rupnik in dr. Rybar. Vsi zborovalci so bili edini v mnenju, da naši poslanci v klubu SKS nimajo kaj iskati. Pomembna pa je bila debata zato, ker se je ugotovilo popolno soglasje vseh zastopnikov stranke, da je treba vedno in v vsakem slučaju podrediti vse trenotne koristi in interese stranke veliki in močni ideji, katero stranka zastopa. Ideja je vse, stranka pa le okvir, ki to idejo obdaja. Tovariš Fakin je podal nekaj glavnih programatičnih točk ter označil naše stališče do ostalih političnih strank. Vsled pomankanja časa njegovo poročilo ni moglo biti obširno, zato pa je b’-lo jedrnato. Ker je čas potekal ter se je štajerskim delegatom mudilo na vlak, sta se morala referata o organizaciji in tisku ter o občinskih volitvah črtati iz dnevnega reda. Prešlo se je takoj k volitvam ter je bil za načelnika stranke zopet enoglasno izvoljen tov. Deržič, I. podna-čelnik Juvan Rudolf, II. podnačednik Selinšek Fran. Člani načelsva: Tavčar Ivan, dr. Peterlin Viktor, Hiter Ivan, Urbančič Karol, Pesek Anton, Bajtova Marija, Fakin Zorko, Babnik Jakob, Ambrožič Josip, Bavdek Vekoslav, Est Rudolf, Rupnik Fran, Malgaj Anton, Porenta Peter, Leitgeb Anton. Člani nadzorstva: Verbič Ivo, Zupančič Maks, Jakič Aleš, Kranjc Ivan, Hvala Milan, Šimnovec Rudolf. Med slučajnostmi je predlagal tov. Est zvišanje strankinega davka. Tov. predsednik je otvoril debato, katere so se udeležili tov. Juvan, Pesek, Zupan, dr. Jureček Avguštin, Čebin 11 slavospevi ofici-jelnih in oficijoznih velikih duhovnov in levitov in minister se je mogel mirno in samozavestno vrniti v svoje nedostopno svetišče. Kritika, tudi če .se je oglasila, rnu ni mogla škoditi: saj ni bil nikomur odgovoren razven lastni, a zelo gluhi vesti. Ni tedaj čudno, da med avstrijskimi narodi ni bilo nikakega zanimanja, za vprašanja zunanje politike. Ta panoga javnega življenja se je atrofizira-la. Dunajski parlament se je pač tresel od razburjenja, če se je kak minister predrznil n. pr. odpreti'slovenske pa-rarelke na celjski gimnaziji ali pa imenovali češkega sodnika v kako mesto takozvanega sklenjenega nemškega' ozemlja na Češkem; temu tako občutljivemu parlamentu in sploh vsej avstrijski javnosti pa je bilo več ali manj vse eno, ali se vež\: monarhija z Rusijo ali z Italijo; ali jc nj mogla, temveč je vedno bolj izgubljala upliv celo tam, kjer jc bil ta vpliv nekdaj odločujoč, kakor na pr. v Levanti. Le to zanimanje, to nepoznanje zunanje politike, to pomanjkanje vsake kontrole nad poklicno diplomacijo nam razlaga, kako je mogla taka ničla, kakor je bil grof Berchtold, izzvati leta 1914- konflikt, iz katerega je nastala in morala nastati svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami in posledicami. Zalibog so bivši a. o. Jugoslovan? to mentalitet®, to nezanimanje prenesli tudi v novo državo. V času, ko sc bile oči vsega sveta obrnjene v Pariz in ko so vsi narodi napenjali vse svoje sile in zapostavljali notranje borbe, da si zagotovijo ugodno rešitev svojih »mednarodnih vprašanj, je kazalo politično življenje naše države naravnost obupno sliko. Naši politiki so mislili, da so s tem, da so poslali delegacijo v Pariz, že storil* vse, kar je potrebno za dober uspeh. Kakor v Avstriji so bili mnenja, da je zunanja politika nekaj, kar nima z notranjo nič opraviti. Da sta pa v resnici v najtesnejši-zvezi in medsebojni odvisnosti; da sta pravzaprav le različni obliki enega >n istega državnega življenja in da ni mogoče delati dobre in uspešne politike na zunaj, če ni država v notranjosti vrejena in močna, na to so naši politiki le preradi pozabljali. Brez ozira na iz-vanredno težki mednarodni položaj naše države (vse meje so bile sporne; naši najnevarnejši sovražniki [Italija 'n Romunija] so bili člani antante in konference, eden celo član vrhovnega sveta in torej sodnik v lastni stvari) so naši politiki doma uganjali najbolj sterilno strankarsko politiko in slabil' ugled in moč države na zunaj in na znotraj z neprestanimi ministrskimi krizami v najresnejših momentih in ob najbolj malenkostnih vprašanjih. Dalje prihodnjič* Razširjajte ,Novo Prav Izdaja konzorcij „Nove Pravde“., Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani« karikaturi parlamentarnega zastopstva, Oni gospod črnih brkov, ki nas jo pri svojem povratku semkaj, v včerajšnem vlaku tako prijetno zabaval in med drugim pripovedoval, da ima radi vporabe ,,6rdal~a<1 za nokoliko vinarjev tedensko — mehke in gibčne čevlje, je naprayil na moje hčerke: Prisko, Urško, Porcijunkulo in Školastiko globok utisok, in se naproša, ako je še tukaj, da nas obišče. Evsebiie Lukavlč, vila: ,Dekliški golobnjak.‘ Mariborska eskomptna banka Maribor, Aleksandrova ulica štev. 11. Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC.-« Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Franc Branat ^ Ljubljana # 6—9 Mestni trg štev. 25, I. n. 'V s Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne ==z.=3 edino le na domačo tvrdko —- Tone Malgaj 13—11 pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. Pnevmatike M. KUŠTRIN Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. PoMnica: Maribor Jurčičeva ulica št. 9. za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—\i #kr Vajenca sprejme za pleskarsko Obrt Kolodvorska ulica štev. 6. Tone Malgaj Plača po dogovoru. 22—6 Kapital: Z0.DQQ.00fl kron. Rezerve okrog 6,000.000 K. Slovenska eskomptna banka LJUBLJAN jkfeibarpa ul. Interesna skupst s Jniatsho estaptno feanko“ in ,.Srbsko banko" v Zagreim. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnaj; Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eskoncpt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza. 20-