GLASNIK
OKRAJNEGA • LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 24. JULIJA 19-59
—m iimiii m—a
LETO VI., ŠTEV. 5?
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE NA 12. SEJI OKRAJNEGA ZRORA IN ZBORA
PROIZVAJALCEV OLO
.L Izvoljeni so bili naslednji sod-^^■Porotnikj Okrajnega sodišča v
Ivan Arjani, Stojan Armič, Slava ^.ybelj, Franc Babnik, I.ado Bač-J .* Franc Bajc, Cirila Bambič, ‘aJko Bašin, Olga Bartolovič. Rad-ta Bt-gajev, Stefan Bele, Janez Bi-Januša Bizant, Alojz Blažič, tada Blažič, Vinko Blažič, Jože Bo-•uisik, Leo[K>ld Bokavšek, Marija ,,l|zič. Stane Bratina, Vinko Brenčič, arej Brežič, Marija Bricelj, Adela -rnčič, Viktor Brvar. Zdravko rvur, Franc Cankar (Babna gora), ranc Cankar (Ljubljana), Julij urhrdek, Andrej Cvetko, Josip Cvijanovič, Bogomir Čadež. Anton Cer--vec, Alojzij Cižman. Anton Cok, !T»n Čuda, Dušan Cuk. Mirko De-i, jak, Ivan Delač, Roman Dermaša, r,urtin Deržnnič, Karel Dimnik, »/?nc> Dolinšek, Peter Dolničar, -ko Einspiler, Adolf Erbežnik, Va-Erjavce, Ivan Fajdiga, Fani Fa 1 a’ Tinca Ferlič. Vera Fettich. p T.*rd Fister, Alojz Fras. Zorka n' ,, • Marica Galič, Vida Ganoni. t «• ° Gavrilovič, Ivan Glinšek,
■ J*e Glinšek, Ludvik Godec. Nace »'•dob, Ivan Goltnik, Matevž Grad,
1 otnaž Grom, Viktor Grom, Bogo-Grzinič, Franc Gulič. Bogomira .'Vardjaačič, Mira Gvardjančič. Ivan tr?."!, Marica Ilaein. Janko Havliček, Tli j® Herzog. Danica Hinič, Mira '•dnik. Jože Hočevar Rado Iloče-p„r’ Anton Homovc, Martin Hosta, rjinJlc Hreščak, Gregor Hribar. Cilj,, ,y°vat. Anton Ingolič, inž. Ivica rj. a^"Vrabel, Marija Ivančič. Mahe,, JaRer, Anton Jarc. Ančka Jaz-* Ani' Ja,2ez Jesenovec. Andrej Jurca, JiirVn	Ludvik Jurič. Danica
Selc	'Drago Kačar Ivanka Kam-
n2.ea Kastelic, Rndolf Kavšič, KirnJ^5"*- Ciril Kiferle. Milka Aloil L.raitc Klešnik. Ivan Kriapič, KoV„i.Knavs, Vinko Kočan. Angela Ko,,,,Franc Koncilija. Marija Avl,.,"!*"0*««. Dolfe Kopeckv. Mart;„ *L?1>r'vnikar. Aloiz Korošec. Kotniv	Anton Košir. Franc
zin« t ^ra.nc Kovačič I.udvik Ko-Štane a Kožar. Frnnc Kralj, ^raret; raPl*< Janez Kregar. Franc KrznuJ.j, Metod Krmec. Francka ko Kun • Aleksander Kukovec. Tan-I>rot » **• Giril Lampič Mara T,am-Jič, " pT°Vo]d T.eban. Matija Lenar-LetoninVw^, Letonja inž I.udvik , an T.ikovič Milena Li-Mirka v War. Nada Makoter, Malo-.r8*®^ Frane Mali Franc N«r<»], r Adolf Marolt. Vladimir Y''Vorin V«7 Medved Ja k "h Meško, ir- Ivo ij i , *■ Marii« Mihailovič, Mi|,ol? Mjbelič. lože Mihelič Mariea
1'H U' * Vf;|------- z-ii— w:.i:x
ter.
Mikee Olga Rudi Mlakar.
Mirtič,
Marija tfoslar,
.	- - ...... Angela
Neliec, Tunez Nečemer, lvaveL £jn.°c- Olea Norrnšek Rožo v#6	' t ^orak. Angela Ogrine,
^bnahen. Jože Oražem, Jože
*"-in-r	r.nni M la K ar. vi arija
M,'t' '17X
Nol-,Me mec.
Otrin, Stanislav Otta, Franc Oven, Alojz Pahor, Jože Pakiž, Marko Pavšič, Vera Perkelj, Štefan Perše, Franc Pihler, Ivan Pipan, Vinko Pirc, Viktor 1'išlur, Jože Podobnik, Marica Pogačar, Marijan Ponikvar, Ivan Poženel, Ivan Prešern, Vladimir Prezelj, Milena Prodan, Touka Pungerčar, inž. Janez Pust, Franc Puš, Mišo Radoman, Rudi Rakovec, Miro Ramovš, Franc Recek, Janez Rupar, Mili Sagmeister, Ivan Selan (Zg. Kašelj), Ivan Selan (Vrhnika), Zlata Semič. Marijan Sevnig, Ilela Škulj, Gabrijel Sluga, Franc Sojer, Štefka Srnelj, Milan Stančič, Franc Stanovnik, Jurij Stante, Anica Stele, Predrag Stepcnovič, Djuro Stojnič, Teodor Stojšin, Janez Stritar, Rezka Strle, Stane Strle, Dominik Sušnik, Ivan Svetina, Fani Serjak, Ivo Šifrer, Ciril škoda, Franc Škof, Stane Skrabelj, Zdravko Skrilje. Stane Šmid, Evgen Stokelj, Karlo Strekelj, Justi Sobic, Anica Šušteršič, Marija Sventner. Silva Taurcr, Slavko Tekavčič, Martin Tepina, Alfred Tomažič, JožeTrampiš, Franc Trampuš, Roman Tržan. Heda Trobevšek, Ivan Turk, Franc Turšič. Bruno Valenčič, Ivan Valenčič, Jože Vaši, Draga Velkavrh. Darinka Vidmar. Frano Vidmar, Milan Vidmar, Radovan Vrabce, Jože Vrabelj. Stane Vrhovnik, Tomo Vukelič. Milena Wola, Viktor Zadnikar. Rudolf Znmida, Janez Zaolotnik. Miloš Zemljič, Ljudevit Ziger, Jakob Zrimšek, Pavel Zrimšek. Srečko Zuljan. Adolf Zupančič, Gabrijel Zupančič. Herman Zupančič. Jože Zupančič, Franc ' Žabjek. Emanuel žagar, Marija žagar, Vladimir Žagar. Ivan Železnikar. Stane Židan, Karlo živec.
II.	Izvoljeni so bili naslednji sod-n i ki-poro t n iki Okrajnega sodišča v Kamniku:
Martin Andrejka. Janez Anžln, Frane Avbelj. Srečko Berlot. Branko Bračič, Andrej Burgar, Julka Dolinšek, Stanko Drčar. Franc Drolc, Milan Ferlin. Franc Golob. Mirko Gorjup. Janko Gostič Ivan Orim-šič, Jakob Hribar. Silvo Hribar, Trena Hribovšek, Alojz Jeran. Peter Jereb. Jože Juvančič. Pavle Kobil-šek. Janez Kos, Mili« Kozole, Metod Lajevie, Jernej Lenič, Frane Luk-man, Vinko Majcen Roman Maliraj, Jože Merčun. Tvo Mihelič, Aton Mlinar. Janez Moneta, Stane Naiger, Jernej Nared. Jernej Nerat. Aloiz Palčič, Alojz Pančur, Stane Pavšek, Branko Pečjak Anton Podbevšek, T.eopold Starovasnik. Ciril Stelie, Anton Tavčar. Aloiz Vettoraz. Janko Vidmar. Vera Vrstovšek, Martin Zabret. Jože Zagore, Marijan Založnik. Jakob Zanoškar Mato Zabavnik. Franc Zore, Mitja Zupančič, Franc žun.
III.	Izvoljeni so bili naslednji sndniki-norotnikl Okrožnega sodišča v Ljubljani:
Anton Ahlin. Slavko Ambrož, Darinka Ambrožič, Ludvik Ambro-
žič, Vlasta Amerše, Ivanka Andro-mako, Mirko Anžel, Janez Anžin, inž. Stojan Arnič, Franc Avbelj, De-san Bajec, Stane Bajt, Pavle Bajželj, Ančka Banko, Angel Ban, Boris Bavčar, Jože Bedončič, Jaro Benov, Franc Bergant, Srečko Berlot, Milan Bernik, Franc Bertoncelj, Ivan Bevk, Ivanka Bevka, Ivan Be-zelj, Stane Boštjančič, Dore Bračič, Stane Bratina, Jožica Brejc, Zofija Breniselj, Oskar Brešan. Sonja Brezovec, Anton Brtoncelj, Drago Brulc, Franc Brulc, Franc Celestina, Janez Cesar, Franc Cater, Ivan Čebulj, Murija Černivec, Jernej Črtane, Jože Cubic, Emil Dulčič, Jože Debevc, Jože De jak, Nikola Depudja, Franc Dobnikar, Julka Dolinšek, Marija Dolničar, Jože Drobne, Janez Drolc, Pepca Erjavec, Dušan Fclfin. Franc Flegar, Milan Flerin, Vladi Flerin, Srečko Frantar, Janez Frčelj, Minka Frelih, Antina Ftinkel, Ančka Funkel, Anka Gaberc. Marica Galič, Franc Gašperšič, Milka Gerbec, Slava Gerkman, Stane Glavač, Franc Golob, Janez Goričnik, Ivan Gorjanc, Bogo Gorjup, Vlado Gorkič, Jože Gostinčar. Alojz Gostiša, Vinko Govekar, Matevž Grad, Stane Grčar, Ivan Grilc, Ivan Gri-žen, Francka Grohar, Hazim Had-ziomerovič. Alojz Hafner. Tinčka Hartman, Franc Herman, Dragica Hinič, Franc Hiti. Slavka Hočevar, Tončka Hodej. Jelena Hrast, Vinko Hren. Anton Hribar, Bogomir Hrovat. Stefan Hrovat, Rudi Hrovatič, Zinka Iluber, Stane Ilc, Anton IIc-nič, Ivan Ivančič, Lea Jakič, Štefka Jakše. Albin Jamnik. Ivanka Jamnik, Rado Jamnik, Nace Jamšek, Anton Jan, Peter Janežič, Viktor Japelj, Janez Jarc. Marija Jakoš, Franc Jenko. Jelena Jereb, Stane Jerin, Nevenka Jerneje, Jože Ješe, Pepca Jež, Vojin Jovanovič. Franc Junkar, Anton Jurečič, Tine Jtir-gele, T.udvik Jurič, inž. Drago Justin,-Srečko Kadunc, Jože Kalan. Jožica Kalan, Mirko Kambič. Olga Kapun. Franc Kariž. Slavka Kastelic, Dušan Kavčič, Nace Kavčič, Anton Kebe. Nada Kelšin. Jakob Kenk. Jakob Kerle. Albin Kermelj, Erno Kern. Edo Klenšek. Jože Klobučar. Mirko Klopčič. Tinca Klopčič, Pavla Knez. inž, Jože Knol. f.juho Kobal. Zora Koch. inž. Danilo Kocjan. Janez Kocjančič. Miroslav Kogej, Urban Kokali. Silvo Koler, Zora Konič, Srečko Kopač, Stanko Kopač. Alojz Korinšek. Marija Kos, Martin Kos. Nada Košorog. Aleksander Kovač. Minka Kovač. Franc Kozamernik. Olga Kraiger. Ciril Krai-nit, Slavica Kralj. Joško Kralt, Vili Kramar, Franja Kramaršič. Ludvik Kranjc. Janez Kregar, Franjo Kre-ševič, Franc Križnar, Ančka Kro-lielj. Majda Kronegger, Marija Kro-šelj. Špela Kržišnik. Vinko Kržišnik, Andrej Kumar. Vinko Kumar. Anton Kump, Milan Kušar. lože Kuščar. Franc Lampič, Inž. Miloš Lapajne,
Ivan Lavrič, Jože Lavrič, Valentin Lavtar, Vlado Lenardič, Stanislava Lepin, Rudi Lesar, Stane Levičar, Marijan Levstik, Stane Lindič, Slavo! j ub Lipičar, Milena Lipovec, Vlajka Lokar, Zdravko Lončar, Jakob Lotrič, Ludvik Lovka, Ljubica Lozič, Karel Lubej, Miroslav Majcen, Adolf Malavašič, Jože Mandeljc, Marko Marion, Jože Markelj, Stane Markelj Viljem Markuž, Ivan Marn, Slavko Marn, Ivan Marošek, inž. Dušan Martinčič, Roko Martinčič, Ivanu Matelič, Mirko Matko, Franc Medja, Anton Medved, Slavko Medved, Marija Mervič, Dušan Mihelič, Ivan Miklavž, Angela Milinovič, Dane Mišič, Slavko Mlakar, Jože Makarel, Lado Mole, Marijan Mo-škovič, Mirko Mrva, Ivo Nebec, Janez Nečemer, Jože Nejedly, Milena Nemanič, Mara Nerad, Emil Novak, Jernej Novak, Karla Novak, Milan Novak, Poldka Novak, Dušan Obit, Janez Oblak, Milan Ogris, Jože Okr.šlar, Alojz Oman, Anton Oman, Rezka Omejc, Jože Orehek, Anica Orožen, Franc Oven, Marijan Ozimek, Jože Pajer, Bojan Pajk, Ciril Pangeršič, Jože Paradiž, Alojz Pavlič, Vlado Pečnik, Vera Penca, Janez Perhaj, Ivan Perme, Zdravko Peško, Alojz Peternel, Franc, Peternel, Ivan Petrič (Kranj), Ivan Petrič (Lj.-Studenec), Anton Petrovič, Alojz Pirc, Karel Pirc, Alojz Plankar, Albin Plantan, Zorko Pirnat, Ivan Podrekar, Alojz Podgoršek, Ignac Pogačar, Ivan Pogačar, Franc Pogačnik. Hinko Polak, Janez Polda, Vinko Poličur, Milka Poljnar, Ančka Polc, Jože Posevc, Crt Potočnik, Vera Povše, Nace Prašnikar, Rafko Pretnože, Stane Pretnar, Peter Prevc, Franc Purič, Jože Plunk, Alojz Pur-kart, Klemen Rabič, Franc Rakovec, Zora Rančigaj, Alojz Rant, Milan Regovc, Ivan Rekar, Ludvik Rekelj, Rudi Repovec, Jože Ribarič, Drago Roglič, Frane Rozman, Franc Rudolf, Marija Rndolf, Franjo Ržišnik, Alojz Saje, Rajko Sajevič, Andrej Sajovič, Jože Sedevčič, Janez Silvar, Cvetko Simčič, Ciril Simončič, Zlatko Sivec, Tone Skrt, Janko Slabe, Julij Smodiš, Vilko Smolej, Rudi Smrekar, Marijan Srakar, Ivan Stanlša, Jože Stare, Alojz Starič, Ignac Strlekar, Marijan Strniša, Miha Stupar, Krista Supan. Dominik Sušnik, Vida Svetek, Melita Svetina, Miran Svetina, Jovo Sčenanovič. Emil Sčurlc, Draga Šercer, Ivan Šifrer, Jože Sile,
I.udvik Šinkovec. Branko Sirce!;, Jože Škerjanc. Franc Šmit, Donat Stibelj. Zdravko Stibili. Janez Sti-bernik. Nada Sturm. Heron Suhic. Marica Suhic, lože Sure, Anton Šušteršič, Albert Svegelj, Lado Švigelj, Anton Speglič. Slavko Tekavčič, Franc Telič. Anka Trčeli, Nikolaj Teržan. Anton Tesel ič. Martin Te-ft sovnik. Marija'Tolnzzi. Zina Toma-® zin, Ivan Tomažič, Matija Tome, Stane Toplak, Dušan Tratnik, Milan Tribušon, Karel Trobec, Frane Trk-man, Frančiška Trpin, lanez Turk. Radovan Turk. Ančka Udovič. Alojzija Umnik. Gvido Urlep. Tatjana Vakseli, Slavka Vanič, Vladimir Va-nič, Milena Vehovec, Janez Verbič, Davorin Vičič. Rafael Vidmar, Jožo Virant, Jaka Vodniav, Jelena Von-dra. Stane Vovk, Stane Vrhovnik,
GLASNI*
STRAN 210
£3
Milan Vrtačnik, Ivan Zajc, Ludvik Kaje, Marko Zapušek, Janez Zig-'mund, Ivan Zore, Angela Zorec, Miroslav Zorič, Silvo Zorine, Ladislav feorko, Milan Zorko, Stane Zrini ec, Dragica Zupančič, Mitja Zupančič, jljože Železnikar, Ciril Žerjal, Stane Žcrovnik, Albin Žibret, Franc Žižek, Zlata Žugelj, Alojz Žumer.
Dr. Franc Ivanšek je bil razrešen kot sodnik Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Franc Černe je bil razrešen kot 'sodnik Okrajnega sodišča na Rakeku.
Uroš Petkonjak je bil razrešen kot sodnik Okrajnega sodišča v Kočevju in izvoljen za sodnika Okrajnega sodišča na Rakeku.
Komisija za izvajanje proračuna
OLO je bila pooblaščena, da odloča o dajanju nagrad za izredno delo jir posebne uspehe pri delu uslužbencem organov uprave OLO.
Komisija je v naslednjem sesta-,Vn: Emil Lesjak, predsednik, in člani: Tone Murtinšek, Franc Cesar, 'Anton Fon in Zofka Stefanec.
V Komisiji za konjnnkturno službo za kmetijske pridelke na območju okraja so bili:
razrešeni: Franc Pungerčar kot predsednik komisije, Mirko Prešeren in Ljubo Kobal kot člana komisije:
imenovani: Vlado Pekle za predsednika komisije, Franc Pungerčar, Jože Zor in Ivan Modrica za člane komisije.
Imenovani so bili upravni odbori naslednjih finančno samostojnih zavodov Tajništva za kulturo OLO:
1.	Mestni arhiv: dr. Milko Kos, Marija Verbič, Lidija Prudič, Stane Flegar, Vili Strašek.
2.	Mestnt muzej: Radovan Gobec, Jonko Černut. Boris Orel, Franc Ostanek. Pavic Kunaver.
3.	Slovanska knjižnica: Boris Urbančič, Rozka Stefan, Franc Zadravec, Danica Huda les, Branko Božič, Stone Mihelič. Stane Virtič.
4.	Pionirska knjižnica: Venčeslav "VVinkler, Zorka Peršič, Josip Ribičič, Ferdo Godina, Alenka Gerlovič, Anton Šušteršič. Janez Tomšič, Marjana Novak. Marta Šmid, Stone Repar, Jože Mencinger, Franček Boha n ec.
5 Koncertna direkcija Slovenije: ,Snmo Hubad, Nastja Zg ur, Rudolf Starič. Marija Del k in, dr. Lev Milčinski dr Stanko Škerl, Marijan Vodopivec, Niko Lukež, Kosiju Kon-valinku. Karlo Rupel.
Imenovan je bil upravni odbor Narodne banke — podružnico 61)0-11 Ljubljana: dr. Stefan Soba, inž. Franc Živec. inž. Dušan Sodnik, Vencelj Perko Stane Peterca. Adi Osterc, Lojze Koder, Mara Cnfarin. Janez Pezdir. Srečko Ivane, Boris Prezelj.
Imenovan je bil upravni in nadzorni odbor Komunalne banke v Ljubljani:
t. Upravni odbor: Franc Nehec 7n predsednika. Ivan Brumen za podpredsedniKo; člani: Lojze Bukovec, Rudi Klarič, Milan Sler, Anton Petkovšek Tone Koprivnikar. Niko Kavčič, Martin Gosak, Slane Bregant.
2.	Nadzorni odbor: Matija Babnr zo predsednika; člani: Miran Ribnikar, Franjo Vetrih, inž. Franc Živec.
OBČINA GROSUPLJE
311.
Na podlagi 16. Člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) je ljudski odbor občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. junija 9519 sprejel
ODLOK
0	tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek ali oddih lastnika.
1.	člen
Za zgradbe, ki služijo za počitek ali oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek ali oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov:
t. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 kvad. metrov, pri čemer se ne štejejo stranski prostori;
2.	če zgradbo lastnik ali njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih ali počitek oziroma jo dajejo za počitek ali oddih na razpolago tudi drugim osebam.
2.	člen
Ce je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek ali oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku
16.	člena zakona tudi če presega 70 kvad. metrov skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena tega odloka.
3.	člen
Kot zgradbe za počitek ali oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje.
4 člen
Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz l. oziroma 2. člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se no glede na to šteje kot zgradba za počitek ali oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič 1. r.
OBČIN* »RASTNIH
312.
Na podlagi 2. odstavka 49. člena zakona o veterinarski službi v
1	R Sloveniji (Ur. list LRS št. 6/59). 2. odstavka 15. člena in 2. točke 30 člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. tO-Rfl'52) in 3 ter 8. člena temelineca zakona o prekrških (Ur. list FI.R1 št. 2'59t je občinski ljudski odbor Hrastnik na svoji seji občinskega zbora in na seii zbora proizvajalcev dne 9. junija 1959 sprejel:
ODLOK
o uvedbi pavšalne skočnine oziroma osemenievnlnine
ter o n reditvi vzdrževan in plemenskih bikov in osemenjevalne službe na območju občine Hrastnik.
1.	člen
Na območju občine Hrastnik se uvede plačevanje pavšalne skočnine oziroma osemenjevalnine (v nadaljnjem besedilu: skočnimi), ki so jo dolžni plačevati rejci plemenic na območju občine Hrastnik. 'Za pleme, niče se štejejo krave in telice, stare nad 1 leto.
Rejci plemenskih bikov so dolžni plačevati za svoje plcmenice pavšalno skočilino v enaki višini kot kmetijska gospodarstva. Oproščeni so plačila tisti rejci, ki dokažejo, da so plačali pavšalno skočnino za tekoče gospodarsko leto že drugod.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine določi za vsako koledarsko leto vnaprej svet ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo. Določeno pavšalno skočnino plačujejo rejci plemenic pri pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora. Pobrana skoč-nina se mora odvesti na poseben račun pri področni komunalni banki.
3.	člen
Vsako leto v času od 1. do 31. januarja so dolžni vsi rejci prijaviti upravnemu organu ObLO vse pic--menice in plačati pavšalno skočnino zanje za tekoče leto.
Rejci plemenic iz sosednih občin, ki žele pripuščati svoje plcmenice plemenskim bikom, lahko z dovoljenjem pristojnega občinskega ljudskega odbora plačajo pavšalno skočnino v občini Hrastnik in imajo v tem primeru iste pravice iz. tega odloka kot rejci na območju občine Hrastnik.
Kolikor rejec v navedenem času ne prijavi spremembe stanja plemenic v svojem gospodarstvu, je dolžan plačati za naslednje leto pavšalno skočnino zn isto število plemenic, kot jih je redil prejšnje leto.
4.	člen
Vsako spremembo v stan in plemenic v teku koledarskega leta je rejec dolžan v roku 8 dni prijaviti občinskemu ljudskemu odboru. Ce za novo nabavljene plcmenice pavšalna skočnina ni plačana pri nobenem občinskem ljudskem odboru, jo je dolžan rejec ob prijavi plačati zn tekoče gospodarsko leto pri občinskem ljudskem odboru Hrastnik. Ce sta prodajalec in kupec plcmenice iz območja občine Hrastnik, ob spremembi lastništva pavšalne skočnine za tekoče gospodarsko leto ni treba ponovno plačati.
5.	člen
O prijavi in plačilu prejme rejec zn vsako prijavljeno plemenico potrdilo z opisom plcmenice, zn katero je pavšalno skočnino plačana.
6.	člen
Potrdilo o pavšalni skočnini opravičil je rejca plcmenice:
t. do dvakratne pripustitve ple-meniee k določenemu priznanemu plemenskemu biku na območju obči-ne Hrastnik ali do dvakratne umetne osemenitve pn osemenjevalni službi kolikor je zn okoliš rejen organizirana:
2. do lireznlnčneirn pregleda plamenice po občinskem veleriunrin, kolikor se plamenim po dvakratni pripustitvi oziroma osemenitvi ne hi obreiiln:
3.	do tretje pripustitve oziroma osemenitve v primeru, če jo odobri občinski veterinar;
4.	do povračila plačane skočnine, kolikor plcmeniea ni bila pripušča-na iz opravičenih vzrokov, katere ugotovi občinski veterinar.
7.	člen
Kolikor zahteva rejec še četrto in nadaljnje pripustitve oziroma osemenitve zn isto plemenico v tekočem letu in ta pripust oziroma osemenitev odobri občinski veterinar, mora za četrto pripustitev oziroma osemenitev rejec ponovno plačati pavšalno skočnino in s tem pridobi ponovno vse pravice p° 6. členu tega odloka.
8.	člen
Potrdilo o plačani pavšalni skočnini mora rejec predložiti pred pripustitvijo oziroma osemenitvijo rejcu plemenjaka ali osemenjevalcu. Rejci plemenjakov v občini Hrastnik ne sinejo pripustiti plcmenice. za katero rejec plcmenice ne predloži potrdila o plačani pavšalni skočnini za tekoče leto.
9.	člen
Potrebna navodilu zn izvajanje tega odloku izda zu kmetijstvo pristojen svet občinskega ljudskega odboru.
10.	člen
Število in razvrstitev priznanih plemenjakov ter določitev plemeni}' nih okolišev določi svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Hrastnik sporazumno s kmetijsko zadrugo na podlagi števila plemenic. Isti organ ureja organizacijo umetnega osemenjevanja na območju občine.
tl. člen
Priznani plemenski biki in osemenjevalna služba na območju občine sc vzdržujejo prvenstveno i* sredstev, zbranih s plačilom pavšalne skočnine, po potrebi pn tudi iz drugih sredstev zn pospeševanj®
kmetijstva.
Plačana pavšalna skočnino sme uporabljati samo zn namen® iz tega člena.
12.	člen
Rejci plemenskih bikov in osemenjevalna služba ne smejo od rejcev plemenic pobirati nobenih pl"' čil za pripustitev oziroma za osemenitev.
13.	člen
Zn kmetijstvo pristojni uprava' organ občinskega ljudskega odboffl sklene s kmetijskimi zadrugami pogodbe o reji, v katerih se doloČU^ pogoji reje in vzdrževanja plemenskih bikov. .
Pogodbe o reji in vzdrževanj1' plemenskih bikov s kmetijskimi z°* drugami odobrava zn kmetiis,v pristojen svet občinskega ljudske# odbora.
14.	člen
Zn kmetijstvo pristojni 8Vr*.0iifl •finskega ljudskega odbora dol oj način uporabe in razdelitve sr<rj], štev pobrane skočnine ter drug sredstev za nabavo in vzdrževanj priznanih plemenskih bikov. !(fl brana skočnina se deli med xC’s\. priznanih plemenskih bikov Prn „ loma po številu izvršenih ozire predvidenih pripustitev v letu.
13. člen	.p
Rejci priznanih plemenskih •, kov so dolžni voditi razvid o I
glasnik
STRAN 271
Pustitvah in izdati za vsako pripustitev rejcu plemenice potrdilo ua način, ki ga določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
16.	člen
, Za kmetijsko inšpekcijo pristoj-ui upravni organ ObLO izvaja nadzor nad rejci priznanih plemenskih bikov glede izvajanja določb tega odloka in pogodb o reji plemenjakov, občinski veterinarski inšpektor P° glede zdravstvenega stanja pridanih plemenskih bikov in glede litvajanja veterinarskih predpisov o varstvu živine pred kužnimi boleznimi.
17.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinar-J°v se kaznuje:
. L rejec bika, ki pripusti pleme-®*co, za katero ni bilo predloženo Potrdilo o plačani pavšalni skočnini ‘U tekoče leto;
2. rejec bika, ki za pripust za-(aiuna kakršno koli odškodnino. “Pravno kazenski postopek izvede kazen izreče sodnik za prekrške občinskega ljudsk. odbora Hrastnik.
18.	člen
. T® odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vest-»ika okraja Ljubljana.
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
L odlok o določitvi ekočnine. ki 1° Pobirajo bikorejci in rejci merjascev od rejcev zaskočenih krav 'n svinj v območju občine Hrastnik, ^"Javljenem v Uradnem vestniku ULP Trbovlje št. 12/56;
2- odlok o višini skočnine zn ple-nC5S»e b'ke na območju občine »odeče, objavljenem v Uradnem vestniku OT.O Trbovlje št. 16/56:
. 3. odlok o uvedbi pavšalne skoč-n,ne oziroma osemenjevnlnine ter ?, "reditvi vzdrževanja plemenskih bikov in osemenjevalne službe v ob-,ni Hrastnik, objavljenem v »Glns-Oikn«, uradnem vestniku okraja
Ljubljana št. 92/58:
. *• odlok o uvedbi pavšalne skoč-bine ter 0 ureditvi vzdrževanja ple-n,‘nskih bikov v občini Radeče, oli-t ,'enem v »Glasniku«, uradnem ostniku okraia Ljubljana št. 100/58. St. 04/7-77/3.
Hrastnik, dne 9. junija 1959. Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Stanko Brečko 1. r.
N	* ■
zai. ® Po<11aKi 29. člena temeljnega teznin!*' Vnr*tv” rastlin pred bo-pl pi '» ln škodljivci (Uradni list 4y*xL	“8*) v zvezi 7. točke
tinsUl. R. 70k.°"0 o pristojnostih ob-tr|v in 'n °krajnih ljudskih odbo-Fl ni bJibovih organov (Uradni list odi),., u	je občinski ljudski
zhor0 , nstnik na seji občinskega 'lile q **• na.,$eji zbora proizvajalcev Junija 1959 sprejel
ODREDBO
zatiranju rastlinskih n,» škodljivcev in plevelov
tiegnn^Q^j bolj intenzivnega in uspeš-hle(e-n lrof,ja koloradskega hrošča, fešnj; Pujka, ameriškega kaparja, ^ieča *tgi kaparj^, jabolčnega za-^ota ’• akr|upa, krompirjeve plesni, Uhči,,„ln..roK0vilčka se na območju bran; ;'[ustnik odreja skupno zn-ijivcJ! *.eh rastlinskih bolezni, Škod-ev m plevelov.
Skupno zaritanje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov iz 1. točke te odredbe na območju občine Hrastnik organizirajo in izvedejo Kmetijska zadruga Dol in Kmetijska zadruga Radeče ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun.
V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov lastniki sami. Kmetijske zadruge so pri tem dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
3.
Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetiistvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Hrastnik.
Za kmetiistvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijskih zadrug tudi predele, na katerih mora io izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
4.
Za storitve, opravljene po 2. točki te odredbe, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila. gorivo, amortizacija, režijski stroški).
9.
Ce lastniki na območju, zn katerega je določil za kmetijstvo pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvrševati vnrstveije ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun.
V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga lastnikom polno ekonomsko ceno.
6.
Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov posebno evidenco.
OBČINA LITIJA
314.
Na podlogi 2. odstavka 49. člena zakona o veterinarski službi v LR Sloveniji (Uradni list LRS št. 6/59), 2. odstavka 15. člena ter 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. točke 26. člena statuta občine Litija in 3. ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 25. junija 1959 »prejel
ODLOK
• o uvedbi pavšalnega plačevanja s tarifo predpisanega plačila za osemenjevanje
1.	člen
Na območju občine Litija se uvede plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino plačujejo vsi lastniki krav in telic, ki so 1. januarja vsakega leta dopolnile 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo.
Vsi lastniki plemenic morajo vsako leto najkasneje do 15. januarja prijaviti za kmetistvo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanje vseh plemenic, za katere so dolžni plačati pavšalno skočnino. Pavšalno skočnino so dolžni plačati najkasneje do 1. marca v letu.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine za vsako leto vnaprej določi svet ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo.
3.	člen
Pavšalno skočnino pobira za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO.
Skočnino, ki do določenega roka ni plačana, izterja uprava zn dohodke občinskega ljudski
Za kršitve L, 2.. 3. in 9. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena. 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred bo-leznimi in škodljivci (Urodni list FLRJ št. 52/57).
8.
Ta odredba začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
9.
Z dnem, ko stopi ta odredbo v veljavo, preneha veljati odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov (»Glasnik«. uradni vestnik okraja Ljubljana št. 92/58).
St. 04/7-1112/9.
Hrastnik, dne 9. junija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Stanko Brečko 1. r.
________________ _______ega odbora
prisilno. Pobrana skočnina se mora odvesti na poseben račun pri področni Komunalni banki.
Rejci plemenjakov oziroma osemenjevalci ne smejo zahtevati od lastnikov plemenic za pripust oziroma osemenitev nobene odškodnine.
4. člen
Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje upravni organ ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo vzdrževal-nino vsem oskrbovancem priznanih plemenjakov ter osemenjevalnim postajam.
9. člen
Višino vzdrževnlnine določi svet ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo na podlagi števila skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaka.
6.	člen
Sredstva pobrane skočnine se smejo uporabljati tudi zn dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov ca plačilo stroškov osemenjevalne službe in za nabavo pripomočkov pri umetnem osemenjevanju. Ta sredstva se smejo uporabljati samo za namene, ki jih določa ta odlok.
7.	člen
Svet ObLO, ki je pristojen za kmetijstvo, se pooblašča, da izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din sc kaznuje:
1. kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu upravnemu organu število plemenic;
2. rejec bika oziroma osemenjevalec, ki bi za pripust oziroma osemenitev zaračunal kakršnokoli odškodnino.
Upravno ■ kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru Litija.
9. člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem preneha veljati odlok o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževolnino za plemenske bike (Glasnik št. 5/58).
Predsednik ObLO Litijo: Stane Pungerčar 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-CENTE?.
315.
Na podlagi 2. odstavka 9. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 52/57), je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. julija 1959 sprejel
ODLOK
o odstopu sredstev družbenega
investicijskega sklada občine
Ljubljana-Center gospodarski organizaciji »DENTAL«, Ljubljana
1.	Člen
Gospodarska organizacija »Den-tal«, Ljubljana, vloži v svoj sklad osnovnih sredstev del dohodka v znesku 234.824 dinarjev, ki je ustrezen prispevku, ki pripade za leto 1958 družbenemu investicijskemu skladu občine Ljubljana-Center.
2.	člen
Vložena sredstva sme uporabiti gospodarska organizacija za odplačevanje anuitet Komunalni banki 600-70 v Ljubljani.
3.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 03/2-3951/2.
Datum: 15. julija 195{X PredsedniK'
občinskega ljudskega odbora!
*W Stefan Šoba 1. r.
OBČINA UUBLJANA-SENTVlu
,316.
Na podlagi 1. odstavka 15. člentt in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52)
2. odst. 224. člena in 3. odst. 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ št. 52/56) ter 26. členu statuta občine l.jub-ljann-šentvid je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Sentvid sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. junija 1°S9	___,
ODLOK
o podeljevanju socialnih podpor
1.	člen
V skrbi za socialno varstvo ljudi daje občinski ljudski odbor Ljubljana-Sentvid socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviril za to določenih proračunskih sredstev in na podlagi predpisov tega odloka.
2.	člen
Podpore se dajejo osebam, ki prebivajo na območju občine Ljubljana-Sentvid in so za delo nezmožne in nepreskrbljene. Za delo nezmožno se smatra oseba, ki se ne 'more sama preživljati zaradi mlado* leinosti. študija, bolezni, telesnih in duševnih hib, starosti in onemoglosti ter zaradi oskrbe nedoraslih otrok.
STRAN 272
G1.A8NIS
Za nepreskrbljeno se smatra oseka, ki nima zadostnega premoženja in tudi ne dohodkov, s katerimi bi le mogla preživljati, nitTnima svoj-fcev, ki so jo dolžni preživljati po lakonu, pogodbi ali sodni odločbi.
3.	člen
Postopek za priznanje podpore Je začne na predlog stranke ali po iiradni dolžnosti.
4.	člen
Socialne podpore so:
a) stalne; b) začasne; c) enkratne in č) dijaške.
Pravica do stalne, začasne in dijaške podpore pripada od prvega dne naslednjega meseca, ko je bila bodpora podeljena, razen če ni v pdločbi drugače določeno in pre-peha s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadli pogoji, zaradi katerih je bila socialna podporo podeljena.
5.	člen
Stalna podpora se prizna osebi, ki je trajno za delo nezmožna in Nepreskrbljena in pri kateri ni pri fakovati, da bo v doglednem času Nastopila bistvena sprememba.
Stalna podpora se praviloma pri-tnava do višine najnižje družinske pokojnine. V posebno težkih primerih, ko je podpirancu, ki se preživlja le s podporo, potrebna tudi tuja pomoč za postrežbo in notro, Bme biti podpora primerno višja.
Za delo nezmožni in nepreskrbljeni osebi, ki živi v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanjo, se da Jtalna podpora, če povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana ne presega višine hajuižje družinske pokojnine ali no presega davčni predpis od kmetijstva mesečno 400 din na osebo.
6.	člen
Začasna podpora se lahko podeljuje osebam, ki so zaradi trenutkih izrednih okoliščin, na primer zaradi bolezni, nesreče in podobno, le začasno socialno ogrožene in se V tej dobi ne morejo preživljati Z lastnimi dohodki.
Začasna podpora znaša največ 4500 din mesečno, lShko pa se v posebno težkih primerih podeljuje posameznim osebam tudi v večjem znesku.
7.	člen
Enkratna podpora znaša največ 10.Q0O din, pravica do te podpore pa se more priznati le izjemoma osebam, ki so potrebne take pomoči zaradi težke bolezni, smrti v družini plačila pogrebnih stroškov in plačila vozovnice in stroškov preživljanja na povratka v domačo občino.
Enkratna podpora se lahko prizna tudi socialno ogroženim osebam za nabavo ozimnice.
8.	člen
Dijaške podpore lahko prejemajo dijaki gimnazij in strokovnih šol. vajenci ter slušatelji visokih šol, če ti ne prejemajo štipendije.
Dijaške podpore se podeljujejo predvsem otrokom žrtev fašističnega terorja ter otrokom socialno ogroženih družin.
Pri podeljevanju dijaške podpore se upošteva uspešnost pri študiju.
Dijaška podpora znaša največ 4000 din mesečno.
9.	člen
Osebam, ki imajo nepremičnine, ue lahko iz proračunskih sredstev,
namenjenih za socialne podpore, če
izpolnjujejo pogoje, predpisane v tem odloku, dodeli stalna ali začasna podpora s tem, da le-ti podarijo svoje nepremičnine splošnemu ljudskemu premoženju ali da dovolijo zemljiško-knjižno zavarovanje na svojo nepremičnino do višine prejete podpore.
O podpori po določbi tega člena se sklene pogodba, ki jo za občino podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
10. člen
Iz proračunskih sredstev za podpore se lahko dajejo-podpore in prispevki za doplačilo hrane, letovanja in taborjenju socialno in zdravstveno ogroženih otrok oziroma mladoletnikov.
tt. člen
Osebi, ki je v oskrbi socialnih zavodov ali v drugi družini na delne ali celotne stroške občine, se določi podpora v višini celotne ali delne vzdrževalnine.
O potrebi oddaje osebe v ustrezni socialni zavod ali drugi družini na delne ali celotne stroške občino sklepa organ, ki je pristojen za odločanje o socialnih podporah.
Oskrbovanci, katerih dohodki ne zadoščajo za plačilo celotne zavodove oskrbnine, si smejo pridržati za svoje dnevne potrebe tolik del dohodkov, kolikor določajo pravila poedinih zavodov.
12. člen
Osebi, ki se ji priz.na podpora za čas, ko čaka na uveljavljanje svojih pravic do stalnih dohodkov, ki ji gredo po zakonu ali po pogodbi, se da podpora le proti pismeni obvezi, da bo povrnila podporo v delni ali popolni denarni vrednosti glede na pridobljene dohodke.
IV člen
Stalna podpora se praviloma dodeljuje za dobo enega leta. V zadnjem mesecu pred iztekom dobe. za katero je bila podpora priznana, mora uživalec stalne podpore zaprositi za ponovno priznanje le-te. če jo želi prejemati še dalje.
14. člen
Podpora se prizna z odločbo, ki se glasi na ime podpiranca. Podpora se izplačuje podpirancu, njegovemu zakonitemu zastopniku, socialnemu zavodu ali rejniku, če je oseba v oskrbi zavoda ali druge družine, kar mora biti navedeno v odločbi.
Socialne podpore »e izplačujejo praviloma v gotovini, lahko pa se odredi dodelitev podpore v naravi.
Odločba mora vsebovati opozorilo, da mora uživalec takoj sporočiti vsako spremembo okoliščin, ki so bile odločilne za priznanje socialne podpore in da bo moral neupravičeno prejeto podporo vrniti.
t$. člen
O dodelitvi podpor odloča po prostem preudarku odsek za splošne in notranje zadeve pri Občinskem 1.0 Ljubljana-Sentvid Zoper odločbo o dodelitvi stalne, začasne, enkratne in dijaške podpore je dopustna pritožba v roku 15 dni po prejemu na Svet za zdravstvo in socialno varstvo. Obl.O Ljubljana-Sentvid.
t6. člen
Socialne . podpore, ki jih podpiranci žc prejemajo, »e vskladijo
z določbami tega odloka v teku enega meseca, ko začne veljati ta odlok.
17.	člen
Odlok o podeljevanju socialnih podpor z dne 24. februarja 1958, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 27/58, se razveljavi.
18.	čleh
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 02/1-1975/1-59.
Datum: 19. junija 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Pipan 1. r.
a)	za pljučno pečenko, očiščeno (brez kosti) 500 din za kg;
b)	za meso 1. kategorije (s kostmi) 550 din za kg, (brez kosti) 480 dinarjev za kg;
c)	za meso 11. kategorije (s kostmi) 100 din za kg.
Meso goveda l.a in I. vrste j® dovoljeno prodajati le v posebnih za to določenih prodajalnah ali ko* pakirano blago.
Pri maloprodaji govejega mesa je dovoljena naslednja priklada:
a)	za stegno in pleče (izločeno vraščene kosti) do 30"/«;
b)	za bočnik in vrat (izločene vraščene kosti) do 25*/o;
c)	za bržolo in šimhas (izločeno vraščene kosti) do 15°/».
OBČINA VRHNIKA
317.
Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS št. 36-185/58) in pooblastilu občinskega ljudskega odbora Vrhnika z dne 24. oktobra 1958 izdaja svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Vrhnika po sklepu seje z dne 22. maja 1959
ODREDBO
o določitvi najvišjih maloprodajnih cen ta goveje, svinjsko in telečje meso po kategorijah za območje območje Vrhnika
Najvišje cene na drobno za sveže svinjsko meso se določijo na območju občine Vrhnika takole:
a)	za meso 1. kategorije (kar6 stegno, pleče) 350 din za kg;
b)	za meso II. kategorije (rebra s flamom in vratovino) 330 din za kS-
Dovoljenn priklada pri malo* prodaji svinjskega mesa, iz katerega so izločene vraščene kosti, j° do 20»/«.
6.
Najvišje cene na drobno za sveže telečje meso se določijo na območju občine Vrhnika sledeče:
Za goveje meso se določita dve kategoriji, in sicer:
a)	1. kategorija, r katero spadajo stegno, hrbet, šimbas in pleče;
b)	TT. kategorija, v katero spadajo: bočnik, vrat, bržola, podnleč-na rebra, rebro s flamom, robček in prsni koš.
Očiščena pljučna pečenka se prodaja izven kategorije.
za meso za jetrca za rajželc za pljučka za glavo
350 din za kg 350 din za kg 60din za kg 80 din za kg 50 din za kg
Za goveje meso goveda, za katero so dogovorjene odkupne cene na podlagi povprečne maloprodajno cene 300 dinarjev za kilogram, se določijo v občini Vrhnika naslednje najvišje cene na drobno:
a)	za pljučno pečenko, očiščeno (brez kosti) 500 din za kg;
b)	za meso T. kategorije (s kostmi) 3t5 din za kg. (brez kosti) 430 dinarjev za kg;
c)	za meso tl kategorije (s kostmi) 270 din za kg.
Za drobovino in kosti se določijo naslednje najvišje cene na drobno:
za jezik ta srce za pljuča za jetra za vranico za smrček ta vampe ta ledvice
270 din 200 din 70 din >00 din 300 din 80 din 200 din 270 din >30 din 150 din
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
možgane i loj
i glavo —
spod. čeljust 16 din za kg glavo — ostalo 70 din za kg kosti	60din za kg
Za goveje meso goveda I. n in I. vrste se na podlagi povprečne maloprodajne cene 330 dinarjev za kilogram določijo na območju občine Vrhnika naslednje najvišjo cene na drobno:
Dovoljena priklada pri malo* prodaji telečjega mesa, iz kutereg® so izločene vraščene kosti, jo n® 40 »/e.
7.
Za kaznovanje kršitev določb te odredbe se uporabljajo določbo 6. u točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (U*> list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58)-
8.
Ta odredba velja takoj. S io odredbo prenehajo veljati najviŠj,® maloprodajne cene za goveje, svinj' sko in sveže telečje meso, ki so bi'9 določene z odločbo Sveta za gosp9' darstvo občinskega ljudskega odboru Vrhnika pod št. 04/1-2578/3-*®' z dne 17. novembra 1958.
Vrhnika, dne 24. junija 1959. Del. št. 06/1-2305/1,
Predsednik
Sveta za .gospodarstvo:
Anton Voljč 1. r.
VSEBINA
favoiitve, imenovanju In rarrelltv* ** i tt teji OLO. dne U. Julija 1911.
Sil Odlok o lem. katere r.gradbe «e
kol tg radii* ta počitek ali oddih Uti"1* občine Grosuplje
312 Odtok o uredbi pavlalne »kočnine roma osemenjetalnine ler e ure«1' vtdrlevan|a plemen,kih bikov In ®: f ninnjevnlne službe na območju ob*' Hrastnik	j
SIS Odredba o »kupnem zatiranju lailliPt?,,« baletni. Ikedi|i*cev In plevelov ob' Hrastnik	j
314 Odlok o uvedbi pavfalnega plačevf^, t tarifo predpisanega plačila ta ot« njevaaje občine Litij«.	_
311 Odlok o odstopu sredstev drutbr1"^. Invesllelj.kega »klada občine l.j"blr'(1|« Center gospodarski organitariji »D«* Ljubljana	j
316	Odlok o podeljevanju socialnih pu*P^
občine I.juhljunu-Seulvid	~
317	Odredba o določitvi najviiiih mnj» du j u ib cen ta goveje, svinjsko to »ja* meso po kategorijah ta območje Vrhnika