ST. 6 1934/35 V R T E C LETNIK 65 P. J. Stahl - A. A Maruška (Dalje.) IX. K-o eo ostre Tarasičeve oči gledale za ivanom, Iti je bežal skoz travo, se je MaruŠka obrnila do starega kmeta. Ta je stal pri velikili vratih iii, kot se je zdelo, brez vsake zahrbtae misli gledaj, kako se njegov gost oddaljuje. Ko je taieo nekaj časa gtedal, je šel v Jiišo. Čisto počagi je hodil in oikamor se mu ni mudilo. Zdaj je gledal v to, zdaj v drugo smer. Njegov pogled je bil pogled varčnegu in čuječega gospodarja, ki skjbi, da se po-pravi nered, ki je slučajno prišel v hiso. Stari očel* vzkliknc Taras, ki je tekel za njim. Povej torej, kje taborc /niki? Mislim, da so na Veliki Jarugi, a.. .€ At! Vidva tukaj, otroka moja!« Ustavil se je ter dobrodušno maja.1 z ^iavo: >Sta se dobro zabavala na vrtu? Ali sta utrujena? Ali sta lačna? No, dobro! Pridita, pridita, dobrih stvari imamo se; vojak ui pojedel vsegii. Pojdita za menoj!< Sel je pred njima. Prijazen nasmeh mu je igral na ustnicah. Česio je pokašljeval, Taras in Maruška sta stopicala poleg njega. Dasi je bil Taras zelo v skrbeh. kako bi natančno zvedel za kraj. kjer tabori soTraznik, se ni dal ugnati. Jedel je kakor volčicl V njegovih ustib so lcosci čudovito hitro izginjali, kakor da jih ineče vage. \ MaruŠB je jedla malo. PosluŠaj me, slari oČe!c je rpil Taras, ki ni bil veL lacen. >Če ta vojaJc diiju proti Stari Kresti. se to pravi, da sovražuiki ne tabore veL na Veliki Jarugi? Ni res?« ^Mislim, atrok moj, mislim,« je odgovoril priljndni in prizanesljivi dec|. ki je ponujal otrokom še nekaj kolačev. *Ob pravem času me Rpominjaš 81 ua neko stvai; treba bi bilo pogledati, kaj je z mrežami, ki smo jih ž&tf^P uastavili na kraju, ki si mi ga nasvetoval. MogoČe snio že kaj lcpih S&fe ujeli: kaj se ti zdi?« ¦ • >Često sem pozabi! na te mrežeU vzklikne Taras. ¦I >E, e, neinarnežlc pravi Kniš smeje se. pf >AIi veš kaj, stari oče? Nikakorne razumem, kako nisem mogel bolj misliti na to!... Tja grem, tja tečem!« se zažene ekozi vrata. Končno je Maruša ostala sama s startim kinetom, ki jo je sedaj pazljjvu gledal; tako čudno jo je gledal, da ji je srce začelo biti kakor kladivce. Nekaj trenuikov je Marusa gledala Kuiša kakor ocarana ptičica. Kja5 je govoril. Njegov glas ni bil več podoben onemu, ki je pred kratkim govoril vojaku lvanu ustužne besede. Prav tako je bilo % njegovim glasom kakor z mojstrsko vijoliiio, ki ni podobna vijoliiii ubogega slepca, ki prosi krnha pri usniiljenih srcih. Rede ji: >MaruŠka, tvoj prijalelj te želi videti. Ni daleč. Ali boceš vedeti, kaj ti ima povedati?< Maruskine oči so odgovorile doTolj jasno in Kuis jo je razamel. Ko je Knis dodobra pregleda] dvoiisče od vseh straui, je zapjskal. Veliki pes Krokar, ki je stal pri vežnih Tratih, je bil v dveh skokih prj svojem gospodarju, sedel na zadnje noge uprl oči v kmeta in čakal. >Ni tujca v okolici, Krokar?« K-rokar jc na prav posebcn nučin ncdolžno zagodel ter Kotel reči ga-spodarju: >Boditc mirni!< In v dokaz. da je vse res čisto mirno ziuiaj in da iorej more notri vsak delati po mili volji vse. je Krokar zaČel loviii muhe. Kniš se je zanesel na to in se je Trnil z Maruško proti kmetiji. Stopil je na nuiU mostovž in šcl sko?ii ^T-ata na tlesno, ki so bila obrnjena proti sobi, kjer so zajtrkovali, in odprl vrata na levo. ki so držala v slirambo. Neodloono se je Maruša ustavila na j^ragu te sobe. ki je bila tako založena, da se je zdelo nemogoče preriti se skoz ujo. >Na levo«, ji je rekei Kniš, vzdiguil tedaj s svojima moČniioa rokaina z žganjum uapolnjen sotlček in sc z nogo uprl ob pod, ki se jc odprl, Maruša je videla skozonj raajhne lesene stopnice, ki so vodile v spotloje prostnre, kakor se je ztfelo, ^Počasi in nalahko stopaj, deklica«, pravi KniŠ, miii na noge pazi, ker malo drsi.« ^H x. 9 Po teh ozkih stopuicah, ki so se tipopibale in tresle pod njima, staj^| navzdol. \d čim globlje sta prihajala, tem mrzlej&i je postajal zrak. Sol^H ni bilo se nikoli prisvetilo v to globoko klet. -,^^| Od Časa do Časa je deklica euiila, da jo na težavnih krajih P^^^H inoČna m zanesljiva roka. Končuo sta stopila na zadnjo stopnico. ^tl^^H je prijel z roko in že sta šla po femnem hodniku. Na ovinku je z Y@^^| Ul širok trak luci in razsvelljeval podzemlje. Tu se je počasi spreha^| poslanec. Brž se je obrnil k ujima. ^H >Marušku, ti dobra svetovalka rnoja!« je vzkliknil in se sklojoj^H otroku. iSrečen sera, da te zopet vidiin in ae ti morera zahvaliti.« "^H jjoj, ubozec!« mu je odvrnil. »Koliko sii moral pretrpeti v seod^H prihodu vojakov in nn poti, ko se je Ivaii smukal nkoLi voza!« 'j^| Stari KaiŠ se je nbrnil in si otrl solzo iz očesa. iPojdimo Še mak) ^^^| bomo bolj na varnem.t je dejal, ^^M Naredili so nekaj sto korakov po podzemlju, ki se je zdaj zo&n^^f zdajse zopet Širilo; zdaj je bilo STetlo, zdaj so hodili t temi. Kjer ]& ^H 82 bvl-iIo, so videli stopnice, ki so ee nehavule z dobro zakritimi izhodi, da so niogli prebivalci v podzemlju vedeti, kaj se godi na dvorišen in na vrtn. >Malo Časa imamo. Izbiraj torejl< je rekel KniS Čečviku in mu po-kazal vdolbino, ki je bila shramha za blago, orožje iii obleko v gradn. Čcčvik se je pripognil in potegail iz srode kapa raznovrstnih oblek, dolgo belo brado in eudno, staro ublačilo, ki bi ga človek pripisoval kakemu atareuiu popotaemu pevcu. Z-raven so ležale še dobro otirajijene redke, starinske gosli. Vse je imel, da se preobleče: lasulja. brki, celo obrvi so Icpo skladale z brado. To bo inoje,< je rekel veselo. »Poglejmo zdaj, kaj bi se MaruSki : j^oije prilegalo!< ;Maruška te bo spremljala?« vprasa Kniš. Ker je dvomii* da bo povsod sla s poslaneem vse dotlej, da doseže cilj svojega potovanja, se je na Marnškinem navadno tako railem obraza odra-žalo ogorčenje in jeza. Kaj bi rekel oče. kaj mati in kaj bi dejal tale, če bi Ie polovičarsko jzvrŠiia svojo nalogo?« >Dekle, pa veš, kam gre?< od"\Tne Kniš. >Ali veS, da tc more tam doleteti smrt in ni ramo verjetno, da bi se rrnila živa in zdrava?< •VI i ue omenjate tega samo za(o, da bi me prestrašili in bi ga zapu.-sli!a?< je vprašala od sramoie vsa zardela. Ah. juuaška hčerka!« je vzkliknil Kiiiš. »Daj, da te objamem! Bog d«ij, da bi bil Taras tak!< -Ce bi bil Taras v mojih letili, bi stOTil isto. Mar mali nc tuKta. vrdno. kako bo sam iztrebil v-se sovražnike Ukrajine?« 4 jTo je pa res, prav res,c je prikimal KniŠ. >Samo Saj ni treba, da bi bila porlobna beračici,^ si je mislil. Baš je vrgel xia kup razcapauo obleko, ki jo je morala noeiti kako nesrečno dekle. ki je I ¦ silo laUoščine pri mimoidočih. Maruška jo je pobrala. 1 -Kot beračica moram bitiTt je rekla. >Tole obleko hočem. ie cunjel cl.lcčem.« I Stekla je v mračen koi, naglo slekla stojo lično obJeko in v hipu se jel t>ogata kmečka deklica ¦vimla oblečena koi beTačica. Toda kako je bila ponosua še v tej raševini, kako žareČ je bil njen pogled in ka.ko ji je bilo srce od veselja. >Ah, dete! ji je rekel KniS. iPodobna ai pieoblečeni priacezinji. TudiJ oči boS morala spremeniti.* % >Uboštvo mi jih bo dalo, Kdo ve, če ne bova umirala tudi od lakote?* Medtem se je poslanee preoblekel. KakŠcn Iep starČek! >Je io ivoj rled, M.truSka?c ¦Prijatelj Ukrajine je. Pojdimo!< ¦ Upanje je nepotovo,< je pripovedoval KoiL. >Poveod viada nesloga, ki ! Vrnimo Ukrajino Ukrajincem! Polem se ptrajmo, če že -hofete, ne pa prej! pravijo. Stokrat prav imajo. Dva 'tuunaoa imarao: prvi je plemit, drugi prijatelj preprostih. Sovražiia se in iir/nupanje jii razdTaja. Verjetao je. da se bosta živa požrla: Rusi, Poljnki in laiari pa podpihujejo sovraŠtvo, ker jc le njim t korist. Blagoslovljeiu ki prinese alogo nameato zbesnelih straeti!Za veliko uslugo te prosim.t 'Govori, otrok!< Prijela ga je za roko. Hotela je govoriti, a iz prekipevajočega sroa ji je prišlo le: iLjabljenemu očetu povej .. . dragi mami reci!< Iz o& so se ji ulile solze in ji tekle po licih. Moža sta bila ganjena. Končno je z največjim naporom in močnejsim glasom pricela: >Reci jinia, da bo Ma-ruška, če ju ne bo več videla, umrla, misleča nanju, misleča tudi na bratca, na Ukrajino in njega, ki 50 me dali za hčer za ves čas boja. Tvojo roko poljubljam za očetovo. Z Bogom in Bog ti plačaj!« >DaT Ijuha mala,< ji je rekel stari kmet >Bog ie vodi! V nebesih je tvoj prari prostor.« Če bi bil Čečvik oče male spremljevalke, bi je ne mogel gledati bolj nežno in bolj ponosno. • >Veš,« je rekel Knišu, >da bo ta trs moja opora?« Kniš je pokimal, hotec reči: *Res, prav imaš!« in dal mali beračici gosli t roke, rekoČ: »Čas je že, pojdimo! Povedem vaju na cesto in še pred nočjo se vrnem domov.c Petjal ju je iz podzemlja skozi drug izhod, skozi katerega so prišli na dvorišče za hiso, kjer so se kupičila stara kolesa, razdrti vozovi, orodje in plugi. ki niso bili več za rabo. Če bi jih kdo videl iti po cesti, ne bi nihče mislil, da so to tisti, ki so bili še pred kratkim pod zemljo. Stari godec je bil videti ubožen, upognjen od let in nadlog. Maruška, vesela Maruška, ni bila več kot uboga majhna beračica in stari Kiiiš počasen in težak kmetic. Hodili so, hodili dolgo, ne da bi spre-govorili. Kot Ijudje, ki si nimajo nič veČ povedati. Mimo njih je dirjal ruski oddelek, ne da bi se kaj prida vec zmenil zanje kot za cestni prah. Ustavili so se in počivali, dokler ni zadnji jezdec izginil v daljavd. Tedaj so rslali. Zadnjikrat so si stisnili roke, zadnjič so jim zagorele oči in njih zadnji pozdrav so bile tri besede: »Vse za domovino!-t; (Dalje.)