GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil Redna izdaja št. 7, julij 1982 11 IM : Današnje Glasilo je vse v znamenju združitve z Av-tomontažo. To bo bolj ali manj tako v vseh naslednjih mesecih. Organizacijo, s katero se združujemo, bomo v teh nekaj številkah, ki so nam na voljo do novega leta, skušali kar najbolje in vsestransko predstaviti. Na enak način bodo delavci > taže spoznavali Avtotehno. Glasilo se tako v pri| na združitev vključuje kot močan propagandr ‘ :\ bo prispeval pomemben delež k temu, da ezultati referenduma taki, kot jih poslovodna struk tura, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tudi načrtujejo. Podpora poslovnim odločitvam je nasploh ena najpomembnejših funkcij, ki naj bi jo glasila delovnih organizacij opravljala. Zares želimo, da bi Glasilo kar največkrat uporabili v ta namen, in ni prav nobene potrebe, da bi ga uporabljali samo za tako zgodovinske odločitve, kot je ale, veseli bomo, kadar bomo lahko pripomogli < uspehu odločitvam tozdov, grupacij in služb. Mnogo bolj, kot pa smo tedaj, ko nam dogajanja v Avto-tehni dajejo le snov za epigrame. V navadi je že, da objavljamo ocene trimesečij, ki jih pripravijo direktorji posameznih tozdov. Do sedaj sta to opravljala le direktorja tozdov Servisi in Trgovina. Danes prvič objavljamo oceno tozda Zastop- Pred združitvijo rmrmmS/ mammm pripravijo te ocene v drugih dveh tozdih, pa tudi verjetno od tega, kar je imel v mislih generalni di- ;eči| predlagal, ivo sliko o tozduZastopstva. Iz tozda Zastopstva pa prihaja še ena vest. Kot kaže, je konec staremu načinu prodajanja a\ je upravičeno dvignil toliko prahu] mobilov, ki se je seveda 7 že zdavnaj brez škode polegel. Prodaja naslednje izvora. Pravna služba DO Avtomontaža je pripravila podroben rokovnik samoupravnih in strokovnih aktivnosti za združitev DO Avtomontaža in DO Avtotehna. Rokovnik omogoča vsem delavcem sprotno spremljanje dela samoupravnih organov in strokovnih služb v pripravah na združitev. Ker so nekateri roki že za nami, lahko že ocenimo realnost tega dokumenta in pravočasnost izvajanja posameznih zadolžitev. Rokovnik samoupravnih in strokovnih aktivnosti za združitev DO Avtomontaža in DO Avtotehna (obe DO s TOZD) I. Skupni sestanek predstavnikov obeh DO dne 26. 5. 1982 ob 12. uri v sejni sobi generalnega direktorja Avtornontaže, Ljubljana, Celovška cesta 180, s predlogom dnevnega reda: —• kratka predstavitev DO Avtomontaža; — kratka predstavitev DO Avtotehna; — dogovor o predsedniku skupne komisije, njegovemu namestniku in zapisnikarju; — razno. II. Predlog skupnim delavskim svetom za imenovanje komisij: — Avtomontaža — Avtotehna za združitev DO Avtomontaža in DO Avtotehna. Sklic sej skupnega delavskega sveta do vključno 24. 5. 1982. Prva seja obeh komisij kot skupne komisije dne 28. 5. 1982 v Av-tomontaži na Celovški cesti 180 ob 12. uri v sejni sobi DO. III. Imenovanje delovnih skupin od skupne komisije in generalnih direktorjev obeh DO za posamezna področja: —• delovna skupina za izdelavo pobude o združitvi; —• delovna skupina za po-slovno-tehnično in organizacijsko področje; — delovna skupina za ekonomsko-finančno področje; — delovna skupina za prav-no-samoupravno in informativno področje. IV. Izdelava pobude o združitvi : 1. Uvod. 2. Zgodvina razvoja DO Avtomontaža. 3. Zgodovina razvoja DO Avtotehna. 4. Osnove združevanja dela DO Avtomontaža in DO Avtotehna na osnovi dolgoročne poslovne politike obeh DO. 5. Kratek opis dejavnosti DO Avtornontaže. 6. Kratek opis dejavnosti DO Avtotehna. 7. Oblikovanje proizvodnega programa in dejavnosti. 8. Povzetek. Pismeno gradivo za pobudo o združitvi pripravijo skupine do vključno 15. 6. 1982 za: — samoupravno informativno področje; — ekonomsko finančno področje; —■ poslovno tehnično področje. V. Posredovanje pobude o združitvi DPO in samoupravnih organov obeh DO: —■ po obravnavi na DPO in danem soglasju se posreduje pobuda — v DO Avtomontaža poslovnemu odboru, v DO Avtotehna pristojnemu organu; — po obravnavi in soglasju na poslovnem odboru oz. pri- stojnem organu se posreduje pobuda SDS obeh DO; — po obravnavi in sprejetem sklepu SDS DO Avtomontaža se posreduje sklep SDS in gradivo DS TOZD in DSSS Avtomontaža v nadaljnjo obravnavo in potrditev. Isto velja za Avtotehno. Za organizacijsko izvedbo in rokovnik sta zadolžena: —• služba za samoupravo in informiranje DO Avtomontaža in — pristojna služba DO Av-totehne. Rok za izvedbo te točke je 20. 7. 1982. VI. Informiranje vseh delavcev (redne in izredne številke skozi delo, Informator in vse druge oblike obveščanja). Izvaja skupina za samoupravno informativno področje prek pristojnih strokovnih služb obeh DO. VIL Izdelava družbenoekonomske in samoupravne utemeljenosti statusne spremembe združitve — rok do vključno 2. 8. 1982. Pripravijo skupine za poslovno tehnično, ekonomsko finančno in pravno področje. VIII. SAMOUPRAVNE AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO ZDRUŽITVE 1. Sklic sej vseh DS, na katerih se obravnava in sprejme predlog družbenoekonomske in samoupravne utemeljenosti statusne spremembe združitve ter sklic zborov delavcev in posre- dovanje v obravnavo in potrditev. a) Rok za oddajo materiala družbenoekonomske in samoupravne utemeljenosti statusne spremembe združitve v službo za samoupravo in informiranje do 3. 8. 1982. b) Sklic sej vseh DS do vključno 1. 9. 1982 do vključno 7. 9. 1982 (v obeh DO) s predlaganim dnevnim redom: 1. pregled sklepov prejšnje seje, 2. obravnava in sprejem predloga družbenoekonomske in samoupravne utemeljenosti statusne spremembe združitve, 3. sklic zborov delavcev, 4. razno. c) Sklic vseh zborov delavcev od vključno 13. 9. 1982 do vključno 18. 9. 1982 (v obeh DO) s predlaganim okvirnim dnevnim redom: 1. izvolitev verifikacijske komisije, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, 2. obravnava in potrditev predloga družbenoekonomske in samoupravne utemeljenosti statusne spremembe združitve, 3. razno. 2. Priprava osnutkov SaS Rok do 15. 9. 1982, pripravijo skupine za ekonomsko finančno področje, pravno in samoupravno informativno področje. — obravnava osnutkov SaS na DPO obeh DO do 24. 9. 1982 (nosilec sindikat). 3. Sklic sej vseh DS od vključno 1. 10. do vključno 8. 10. 1982 — okvirni dnevni red: 1. pregled sklepov prejšnje seje, 2. posredovanje v javno razpravo osnutkov samoupravnih splošnih aktov, — SaS o združitvi v DO, — Statut DO, — Sa o osnovah plana, — SaS o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. 3. razpis referenduma in imenovanje organov za izvedbo referenduma (vsaka DO svoje organe za izvedbo referenduma, toda isti datum), 4. določitev vsebine glasovnice, ki bo predmet referenduma, 5. razno. 4. Od vključno 8. 11. do vključno 12. 11. 1982 strokovna obdelava predlogov, dopolnitev in sprememb osnutkov samoupravnih splošnih aktov oz. dopolnitev iz javne razprave in obravnava predlogov iz javne razprave na DPO obeh DO (nosilec sindikat). 5. Sklic sej vseh DS od vključno 22. 11. do vključno 26. 11. 1982 s predlaganim okvirnim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov prejšnje seje. 2. Obravnava in potrditev predlogov samoupravnih splošnih aktov za referendum. 3. Sklic zborov delavcev. 4. Posredovanje v javno razpravo osnutkov SaS, ki se sprejemajo na zborih delavcev. 5. Delegatska vprašanja. 6. Sklic vseh zborov delavcev od vključno 6.12. do vključno 8. 12. 1982 s predlaganim okvirnim dnevnim redom: 1. Izvolitev verifikacijske komisije, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika. 2. Obravnava dokončnih predlogov samoupravnih splošnih aktov za referendum. 3. Razno. 7. Referendum — 9.12.1982. 8. Sklic skupnega delavskega sveta dne 17. 12. 1982 s predlaganim okvirnim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov prejšnje seje. 2. Sprejem ugotovitvenega sklepa o izidu referenduma. 3. Razpis volitev v skupne organe DO. — skupni delavski svet; — skupni odbor samoupravne delavske kontrole; — v notranjo arbitražo. IX. Predlagani rokovnik samoupravnih in strokovnih aktivnosti v procesu združitve je postavljen na izhodiščih realnih možnosti za izvedbo s poudarkom, da bodo morali nosilci nalog svoj del zadolžitev realizirati v predvidenih rokih. Pravna služba Kosi-Turk Slavica, dipl. iur. Gorjanc Boštjan, dipl. iur. Zgodovina razvoja DO Avtomontaža Avtomontaža je bila ustanovljena leta 1936 kot delniška družba in prva karoserijska delavnica za gradnjo avtobusnih konstrukcij jeklene izvedbe. Prvi proizvod je bil DKW — Triglav. Leta 1938 pa je po zamisli takratnega tehničnega direktorja ing. Stanka Bloudka bila izdelana prva jeklena avtobusna karoserija v Jugoslaviji na seriji Klockner-Humbold Pobuda o združitvi DO Avtomontaža in DO Avtotehna v prvih dneh po zmagi revolucije, ko so, tedaj zaposleni delavci iz trofejnih vozil, ki so bila zaplenjena okupatorju, ustvarjali nov vozni park, ki je bil porušeni domovini še kako potreben. Nihče takrat ni vprašal o dolžini delovnega dne, temveč je sleherni videl pred seboj le in samo dokončanje sprejete delovne naloge. Iz dotedanjih barak je z udarniškim delom rasla v Kamniški ulici najprej ena in potem druga Že od aprila leta 1981 potekajo razgovori o sodelovanju med DO Avtomontaža in DO Avtotehna zaradi možnosti smotrne izrabe obstoječih proizvodnih kapacitet ter drugih razpoložljivih potencialov. Te potrebe in možnosti so bile podane predvsem z zmanjšanjem obsega poslovanja pri DO Avtotehna z izgubo zastopstev OPEL in FIAT. Istočasno pa so ob uresničenju že sprejetih planskih usmeritev naraščale potrebe DO Avtomontaža po dodatnih vlaganjih v razširitev proizvodnih kapacitet na področju izdelave podvozij avtobusov. Ob prvih pobudah so bile iskane s strani DO Avtotehna tudi druge možnosti in interesi povezovanja, ki so izhajale predvsem iz poslabšanega družbenoekonomskega položaja DO Avtotehna, ki je ta položaj želela reševati z lastnimi silami. To je delavcem Avtotehne tudi uspelo, in sicer je 1. četrtletje pokazalo že take rezultate (10 % zmanjšanje števila zaposlenih, 10 mio din za sklade, 10 % večji OD), da je bila s 1. 4. 1982 razrešena grožnje družbenega nadzora Sob Ljubljana-Center, pod katero je bila 9 mesecev. Prvi rezultati razgovorov o sodelovanju med DO Avtomontaža in DO Avtotehna so se že pokazali s prenosom montaže podvozij vozil MAN v TOZD Servisi DO Avtotehna. V skladu s širšimi družbenimi prizadevanji po dolgoročnem povezovanju proizvodnje in trgovine, s katerimi naj bi se zagotavljal trden družbenoekonomski položaj in socialna varnost delavcev, so pristojni samoupravni organi in družbenopolitične organizacije obeh DO ocenile in sprejele stališča o sprožitvi postopka samoupravnega združevanja DO Avtomontaža in DO Avtotehna. Na osnovi konkretno izraženih skupnih interesov in možnosti povezovanja sta skupna delavska sveta obeh DO imenovala skupno komisijo za pripravo predloga združitve, ki se je že sestala 25. 5. 1982 in sprejela rokovnik samoupravnih in strokovnih aktivnosti za združitev DO Avtomontaža in DO Avtotehna ter imenovala delovne skupine za naslednja področja: — za pripravo pobude o združitvi, — za organizacijsko tehnično področje, — za ekonomsko-finančno področje in — za pravno-samoupravno področje. Ob sprejemu rokovnika je bil še posebej poudarjen pomen pravočasnega informiranja delavcev o vseh najpomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na sprejemanje konkretnih odločitev. -Deutz. Ta proizvodnja je tekla do leta 1940. V obdobju 1940 do 1948 se je podjetje ukvarjalo predvsem z remontno dejavnostjo, po tem obdobju pa je začelo spet proizvajati karoserije, najprej specialne nadgradnje, kasneje pa avtobusne. V letih 1958—1960 je bil razvit prvi avtobus integralne konstrukcije »Janez« I z agregati TAM. Proizvodnja je vsako leto naraščala, bistveni skok v proizvodnji pa je bil narejen s preselitvijo iz Kamniške ulice na Celovško 180, leta 1962. Leta 1959 je bila podpisana pogodba o nakupu licence We-basto za proizvodnjo grelnih naprav, leta 1980 pa je bila ta pogodba dopolnjena s kooperacijsko pogodbo za vodne grelce. Leta 1967 pa je pripojen karoserijski obrat SAP Ljubljana, leta 1968 podpisana kooperacijska pogodba MAN — Miinchen. Razvoj, rast in uspešnost prizadevanj delavcev DO Av- tomontaže pri doseganju poslovnih rezultatov lahko prikažemo po posameznih razvojnih obdobjih, ki kažejo vsakokratne spremembe, ki so pogojene z gospodarskimi gibanji tovrstne dejavnosti. Vsa prizadevanja od razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pa se odražajo skozi bistvene nam poznane kategorije in kazalce. Od ustanovitve pa do leta 1965 so bila vsa prizadevanja usmerjena v reševanje takratnih težav, ki so jih ob dokaj dobri enotnosti tudi premagali. Ta enotnost kolektiva se je izkazala še mnogkrat in tudi tedaj proizvodna hala. Delovna organizacija je svoja razvojna prizadevanja in ekspanzijo gradila predvsem z lastnimi silami. Razmišljanja o bodočnosti so bila povsod podprta, zlasti pa na sejah samoupravnih organov in DPO. Morda je eden izmed prvih sklepov, sprejet na sejah delavskega sveta, bil prav ta, da tako kot doslej tudi v bodoče razmišljamo, kako z lastnimi sredstvi in silami nadaljevati razvoj in tudi graditi nove objekte, v katerih bomo lahko proizvajali več in boljše. Tako sprejetim odločitvam je pripomoglo tudi dejstvo, da je Avtomontaža že kmalu po zmagi revolucije s svojimi proizvodnimi kapacitetami zadovoljevala potrebe naše ljudske armade. Prav to sodelovanje in pa vse večje potrebe na našem domačem tržišču so narekovale tudi odločitev, da v letih 1960 do 1962 gradimo nove proizvodne prostore na Celovški 180. Po preselitvi v nove proizvodne prostore smo pričeli proizvajati večje količine, vendar so zahte- ve tako domačega kot tujega tržišča narekovale, da bomo kos vsem nalogam le in samo tedaj, če bomo v svojih hotenjih enotni. Ta enotnost se je v praksi tudi resnično odražala. Že v letu 1965 je 589 delavcev ustvarilo 33.659 tisoč din celotnega prihodka in 14.731 tisoč din dohodka ter 3.903 tisoč din sredstev za sklade. V nadaljnjem razvojnem obdobju od leta 1965 do leta 1970 je DO Avtomontaža dosegla ekspanzijo tako po ustvarjeni realizaciji, akumulativno-sti, stopnji zaposlovanja kakor tudi v pogledu vlaganj v osnovna sredstva. Od najmanjšega potrebnega osnovnega sredstva pa do največje investicije so sredstva zagotavljali iz lastnih virov. V petletnem obdobju se je celotni prihodek Avtomontaže povečal z letno stopnjo 22,4, dohodek s stopnjo 20,1, osebni dohodki s stopnjo 21,6 in skladi s stopnjo 22,6. Skladi za delavca so hitreje rasli kot osebni dohodki na delavca, razmerje v dohodku pa je bilo naslednje : osebni dohodki 60 odst. in skladi 28 odst. Vrednostno izražene rezultate s stopnjo rasti prikazujemo v tabeli 1. V obdobju od leta 1971 do 1975 pa se je celotni prihodek zaradi priključitve Cosmosa izredno povečal (letna stopnja rasti 39,8), vendar so porabljena osnovna sredstva naraščala veliko hitreje (letna stopnja rasti 68,1), zato v tem polletju zasledimo padec akumulativnosti in zmanjšanja skladov na delavca. V tem obdobju so izredno porasle tudi obveznosti iz dohodka. Razmerje v dohodku je bilo naslednje: OD 59 odst. in skladi 25 odst., kar prikazuje tabela 2. V obdobju od leta 1976 izkazuje Avtomontaža najugodnejši porast dohodka, osebnih dohodkov in skladov. Pri letni 21,5 odst. rasti celotnega prihodka se dohodek povečuje z letno stopnjo 41,0, osebni dohodki z letno stopnjo in skladi z nadpovprečno stopnjo rasti (IND. 1360). V strukturi dohodka zavzemajo osebni dohodki in skladi 23 odst., kar kaže na to, da so obveznosti hitreje naraščale. To prikazuje tabela 3. Prav v tem obdobju so potekala intenzivna združevanja. Konec leta 1977 so se delavci Kovinarske Vrhnika in delavci Tovarne transportnih naprav Cerknica izrekli na referendumu, da postanejo TOZD v okviru DO Avtomontaža in prav tako v letu 1978 Kovinar Hrpelje. Proces se je nadaljeval tudi v letu 1979 in z januarjem 1980 tudi delovna organizacija Utensilia Ljubljana sprejme sklep, da postane TOZD DO Avtomontaže. S TABELA 1 (v 000 din) Absolutna vrednost Povp. letne Elementi stop. rasti Indeks 1965 1970 1970/1965 Celotni prihodek 33.658 92.469 22,4 275 Porabljena sredstva 18.928 55.752 24,2 295 Dohodek 14.731 36.797 20,1 250 Bruto OD 8.522 22.678 21,6 266 Skladi 3.903 10.793 22,6 281 Štev. delavcev 589 821 6,8 139 TABELA 2 (v 000 din) Absolutna vrednost Povp. letne Elementi stop. rasti Indeks 1971 1975 1971/1975 Celotni prihodek 117.355 625.415 39,8 533 Porabljena sredstva 67.041 535.538 — 799 Dohodek 50.314 99.876 14,8 199 Bruto OD 28.268 61.334 16,8 217 Skladi 20.546 16.707 -4,1 81 Štev. delavcev 880 1.061 3,9 121 TABELA 3 Elementi Absolutna vrednost Povp. letne ■ stop. rasti 1980/1976 Indeks 1976 1980 Celotni prihodek 981.890 2,590.756 21,5 264 Porabljena sredstva 852.142 1,866.446 17,0 219 Dohodek 129.748 742.310 41,0 558 Bruto OD 92.497 331.682 29,1 259 Skladi 13.127 178.504 — 1.360 Štev. delavcev 1086 1966 12,6 181 takšnimi integracijskimi procesi smo dejansko uspeli obdržati dosedanje proizvodne programe priključenih TOZD, z dopolnilnimi proizvodnimi programi se zagotavlja v teh TOZD nemotena proizvodnja. Vzporedno z rastjo delovne organizacije in skrbjo za dopolnjevanje in razširitev proizvodnega programa je raslo tudi prizadevanje za doseganje še bolj ugodnih rezultatov in izvajanju stabilizacijskih prizadevanj na vseh področjih dela in življenja. Dolga leta so delavci Avtomontaže pri investiranju angažirali izključno lastna sredstva. Prvi investicijski program, v katerem sodeluje s svojimi sredstvi banka, se pojavi v letu 1971 in predstavlja izgradnjo oz. podaljšanje proizvodne hale na Celovški cesti 182. Nadaljnja investicija, pri kateri se kot vir financiranja pojavljajo bančna sredstva, nastopi v letu 1978 s programom za modernizacijo TOZD Tovarna opreme. Vrednost investicijskih naložb v zadnjih desetih letih je bila 258.553.000 din. Delež v družbenem proizvodu je znašal v obdobju 1971—1980 11,2 odst., kar je v primerjavi z naložbami v SRS zelo majhna stopnja. V družbenopolitičnem razvoju je Avtomontaža bila že od ustanovitve delniške družbe ena najnaprednejših organizacij, saj je bila istočasno z ustanovitvijo podjetja ustanovljena tudi partijska celica, katero je takrat vodil Stanko Bizjak. Leta 1941 je bil med prvimi v industriji ustanovljen tovarniški odbor OF in leta 1950 prvi delavski svet. Sedanja družbenopolitična dejavnost in samoupravna organiziranost sledi splošnim družbenopolitičnim interesom. DO Avtomontaža ima 46-let-no tehnološko in družbenopolitično tradicijo, ki je glavni porok nadaljnjih poslovnih uspehov. Zgodovina razvoja DO Avtotehna Avtotehna je bila ustanovljena ob koncu leta 1953 z dekretom Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije. Kolektiv je ob nastanku štel 23 ljudi. Leta 1956 se podjetje Adria Impex pripoji k Avtotehni in ta postane generalni zastopnik FIAT za Jugoslavijo. S povečanjem prometa, obsega poslovanja in dela je naraščalo tudi število delavcev in potrebe po novih prostorih, servisih in skladiščih. Leta 1953 je Avtotehna začela z delom na skupno 1.782 kv. m površin, leta 1980 pa je imela že nad 34.000 kv. m pokritih površin in 82.000 kv. m razpoložljivih zemljišč, uporabnih za širitev dejavnosti. V obdobju hitrega razvoja je Avtotehna odprla 7 predstavništev na področju SFRJ, zgradila nove poslovne stavbe in sodobno urejene servise ter skladišča. Vsa ta investicijska vlaganja v osnovna sredstva so bila iz lastnih sredstev DO, kar je rezultat znanja in strokovnosti ter še posebej velikih prizadevanj celotnega kolektiva. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je bil ta čas zelo naklonjen zunanjetrgovinskim organizacijam, saj se je jugoslovansko gospodarstvo intenzivno navezovalo na zahodno tehnologijo. In ta čas je Avtotehna znala izkoristiti, saj se je razvila v eno najmočnejših zunanjetrgovinskih DO, katere zastopniški programi so vsebovali največje svetovne firme (GM, FIAT, OPEL, BOSCH). Vsa ta leta od 1954 do 1970 strmo narašča konsignacijska prodaja in višina provizij ter se akumulacija veča hitreje kot sredstva za OD. Leta 1971 se prično velike spremembe na področju zunanje trgovine, kar vpliva tudi na naše poslovanje. V tem srednjeročnem obdobju je razvoj Avtotehne upočasnjen, kar je razvidno iz naslednjega pregleda. (Glej tabelo 1 A.) TOZD smo oblikovali sedanji TOZD Zastopstva, servisno dejavnost pa združili v TOZD Servisi; TOZD Notranja trgovina pa je ostala nespremenjena. Leta 1979 je bil sklenjen Sporazum o združitvi v SOZD Livnica željeza i tempera Ki-kinda, kar je bilo rezultat dolgoletnega sodelovanja in prizadevanj, da z načrtovanimi programi in naložbami povečujemo dohodek in si ustvarjamo pogoje za nadaljnji razvoj. Bilo pa je to tudi leto, ko je Avtotehna izgubila zastopstvo Opel, Fiat in Valvoline. To pa je pomenilo velik izpad dohodka v letu 1980 in kljub prizadevanjem kolektiva najti nadomestilo, nam to ni uspelo. Za primerjavo k tabeli, ki prikazuje stopnje rasti 1976 do 1980, navajamo tudi te stopnje za obdobje 1976 do 1979, ki kažejo nazadovanje prav v letu 1980. (Glej tabelo 2 A.) V tem obdobju smo intenzivno iskali možnosti povezave s proizvodnjo, sorodno našim zastopniškim programom, toda nismo našli načina in možnosti to v celoti tudi realizirati, pač pa le delno. Splošno gospodarsko stanje v SFRJ ni naklonjeno zastopniškim dejavnostim, še posebej TABELA 1 A (v 000 din) Elementi 1971 1975 Stopnja rasti Indeks 75/71 Celotni prihodek 278.906 348.242 4,5 125 Porabljena sredstva 209.986 278.863 5,8 133 Dohodek 68.820 69.379 0,2 101 Bruto OD 20.514 43.838 16,4 214 Skladi 34.830 14.130 16,5 41 Štev. delavcev 500 710 7,3 142 Se posebej restrikcije na področju uvoza, uvedba uvoznih režimov dovoljenj, obdavčevanje konsignacijske provizije in marže, vse to je botrovalo takšnim rezultatom poslovanja. 20-letni razvoj Avtotehne je tako širil področja zastopanja in spremljajočih dejavnosti (Notranja trgovina, Servisi), da je leta 1974 prišlo do velike samoupravne preobrazbe. Iz delovne organizacije je formiranih pet temeljnih organizacij: TOZD Komercialna vozila TOZD Osebna vozila TOZD Elektroproizvodi TOZD Elektronika, maziva, industrijske naprave, uvoz-izvoz in TOZD Notranja trgovina. Obdobje 1976—1980 je bilo obdobje pomembnih dogodkov za Avtotehno. Leta 1978 je izvedena reorganizacija, s katero smo iz vertikalne povezave dejavnosti prešli na horizontalno povezavo. Iz zastopniških delov prodaji blaga široke potrošnje. Zaostrovanje pogojev iz leta v leto manjša možnosti hitrega prilagajanja novim razmeram. TABELA 2 A (v 000 din) Elementi 1976 1980 Stopnja rasti Indeks 80/76 St. rasti 76—79 Celotni prihodek 325.705 730.377 17,5 224 35,2 Porabljena sredstva 207.117 529.228 20,6 255 39,7 Dohodek 118.588 201.149 11,1 170 26,5 Bruto OD 54.068 113.436 16,0 210 26,3 Skladi 27.193 23.790 —2,7 87 25,6 Štev. delavcev 703 694 —0,3 99 Dejavnost delovne organizacije Avtomontaža (glavne dejavnosti) Registrirana glavna dejavnost TOZD Avtomontaže je naslednja: Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil, od tega: — proizvodnja komercialnih vozil in avtobusov ter vozil posebne namembnosti, gasilskih in drugih posebnih vozil, — proizvodnja šasij in izdelava karoserij za avtobuse in posebna vozila, — proizvodnja tovornjakov in priklopnikov za tovornjake in traktorje, prikolic, komer- cialnih vozil ter vozil posebne namembnosti, — proizvodnja šasij in izdelava karoserij ter transportnih kesonov — palet za tovornjake in posebna vozila ter popravilo šasij in karoserij za vsa vozila, priklopnike in prikolice, — proizvodnja puš, matic in podložnic za ležaje, kovinskih izdelkov, karoserij za tovornjake, gasilskih prikolic, lahkih enoosnih prikolic in posebnih vozil. Proizvodnja termičnih aparatov, od tega: — proizvodnja grelcev, klimatizacij skih naprav itd. Proizvodnj a utensilij za tekstilno industrijo. Proizvodnja žičnikov, kovic in drugega žičnega blaga. Popravilo, vzdrževanje in remont cestnih motornih vozil ter traktorjev in kmetijske mehanizacije. Drugo projektiranje — izdelava tehnične dokumentacije (projektiranje), izvzemši gradbeno. Trgovina na debelo v naslednjih skupinah trgovskih strok: — motoma vozila, nadomestni deli in potrebščine, —■ kmetijski stroji in orodja, naftni derivati, mazila, olja ... — električni material, —- tehnično blago za oskrbovanje proizvodnih podjetij in obrti, — proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas____ Zastopanje tujih firm: Izvoz in uvoz blaga v skupinah proizvodov oziroma trgovinskih strokah: — cestna motoma vozila, deli, pribor in gume za motorna vozila, —• kmetijski stroji in orodja itd.... —• oprema in utensilije za tekstilno industrijo, oprema za strojno, kovinsko predelovalno in drugo industrijo, razen za tekstilno industrijo in električno opremo, — kovinsko predelovalno in tehnično blago. — Izvoz lastnih proizvodov in uvoz za potrebe proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela V, sestavu DO. Opis dejavnosti DO Avtotehna Delovna organizacija Avtotehna je specializirana trgovinska delovna organizacija s težiščem na zunanjetrgovinski dejavnosti. Glavne dejavnosti so: — Prodaja na aroono v naslednjih trgovskih strokah: — motoma vozila, nadomestni deli in pribor, —■ glasbila, radijski aparati in potrebščine, — naftni derivati, maziva, olja in masti, antikorozivna sredstva, — proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas. čuka in plastičnih mas. — fotografski aparati, optični aparati, instrumenti in pribor, — pisarniški material, —* barve, laki in kemikalije, — športna oprema, prikolice, — kmetijski stroji in kmetijsko orodje, lahka kmetijska mehanizacija, — video in audiovizualni aparati, zabavna in profesionalna elektronika. Trgovina na debelo v naslednjih trgovinskih strokah: — motoma vozila, rezervni deli in pribor, — barve, laki, kemikalije, razredčila, rastlinska in mineralna olja in maziva, razna lepila, smole, — proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, — elektrotehnični material, — glasbila, radijski aparati in potrebščine, — tehnično blago za preskr-bovanje proizvajalnih podjetij in obrti, — medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine, — fotografski in optični aparati, — naftni derivati in maziva, olja in masti v orig. embalaži. Zastopanje tujih firm: — Uvoz-izvoz blaga, od tega: — olja (motorna idr.), — masti (za ležaje, šasije idr.), — hladna sredstva za čiščenje motorjev, — antikorozivna sredstva, — oprema in utensilije za tekstilno industrijo, oprema za strojno, kovinsko, predelovalno in drugo industrijo, razen električne opreme, — kovinsko, predelovalno in tehnično blago, — motorna vozila, nadomestni deli in pribor. Servisiranje in druge tehnične storitve za proizvode zastopniškega programa TOZD DO Avtotehna. Osnovni cilji združevanja Pri pregledu dejavnosti obeh delovnih organizacij in njenih srednjeročnih planov lahko ugotovimo: DO Avtomontaža ima v svojem proizvodnem programu veliko končnih izdelkov. V zadnjih petih letih je s proizvodnega stališča uspela realizirati zaključene tehnološke-proizvod-ne celote. S tem je bil strateški cilj razvijati in izdelovati zahtevane ključne programe v okviru delovne organizacije, dosežen. Razumljivo je taka koncentracija dejavnosti na organizaciji proizvodnje imela za posledico določeno zanemarjanje funkcije trženja, ki pa postaja danes v zaostrenih pogojih gospodarjenja vedno bolj upoštevanja vreden faktor. DO Avtotehna se je od ustanovitve ukvarjala predvsem s trženjem, in to z vsemi pripadajočimi dejavnostmi, zunanjo trgovino in servisi. Zaostreni pogoji gospodarjenja imajo v trgovinskih delovnih organizacijah glavni odraz v pomanjkanju blaga in zato se ustvarjajo kapacitetni viški. Te viške kapacitet v strokovnem, pro- storskem in finančnem potencialu je potrebno izkoristiti za večji in kvalitetnejši plasma proizvodov Avtomontaže doma in na tujem. Na tej osnovi so se pričeli in razvijali vsi dosedanji razgovori. Pri tem so prevladovali predvsem ekonomsko tehtni razlogi, vezani na razvoj obeh delovnih organizacij, ob upoštevanju zaostrenih gospodarskih pogojev v širši družbenopolitični skupnosti. Iz navedenega izhaja, da so osnove združevanja v naslednjem: 1. Skupno načrtovanje in izkoriščanje obstoječih proizvodnih, servisnih in trgovskih kapacitet na podlagi ustrezne delitve in organizacije dela obeh DO. 2. Raziskava tujih in domačih tržišč predvsem na področju direktnega izvoza. 3. Skupna investicijska vlaganja in hitrejše zadovoljevanje tovrstnih potreb. 4. Razširitev možnosti za nove razvojne programe. 5. Krepitev družbenoekonomskega položaja, zlasti povečanja produktivnosti, ekonomičnosti in s tem tudi večji družbeni standard in socialna varnost zaposlenih. Osnove bodoče samoupravne organiziranosti V nadaljevanju opisani predlog združevanja dela in sredstev upošteva naslednje predpostavke: — predlog združevanja, katerega je izdelala Avtomontaža in posredovala v pismeni obliki dne 21. 4. 1981, — nove odnose Avtotehna — LŽTK, ki se bodo realizirali med letom in jih po dogovoru iniciativnega odbora za združitev ne obravnavamo v aktivnostih združevanja, — sugestije, ki so bile dane s strani DPO obeh delovnih organizacij, — najracionalnejše rešitve, ki bodo pri procesu združevanja lahko povzročale določene težave, vendar bodo dolgoročno edino te rešitve zagotavljale uspešnost integracije. 1. TOZD Notranja trgovina Avtotehne bi se združila s Komercialnim sektor DSSS Avto-montaže. Tako nastali novi notranje-trgovinski TOZD s sedežem na Titovi 25 in Titovi 36 bi prevzel komercialno funkcijo vseh Av-tomontažinih proizvodov. Ocenjujemo, da bi ta imel ca. 100 zaposlenih in 2000 mio celotnega prihodka. Poleg Ljubljane bi ta TOZD zadržal prodajna mesta še v: Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Reki, Splitu, Skopju in Varaždinu. Poleg sedanjega programa dela bi TOZD razširil s to združitvijo dejavnost predvsem na prodajo gospodarskih vozil iz kooperacije AM-MAN in na rezervne dele iz programa TAM. 2. TOZD Servisi Avtotehna (brez servisa osebnih vozil in elektronike) bi se združil s TOZD Montažo in servisom Avtomontaže. Novo nastali TOZD bi imel ca. 100 zaposlenih in 600 mio celotnega prihodka. Sedež TOZD bi bil na Celovški 228 z dejavnostjo montaže in servis gospodarskih vozil in traktorjev. 3. TOZD Zastopstva Avtotehne bi se združil s TOZD Zunanja trgovina Avtomontaže. Novi TOZD bi imel sedež na Titovi 36, ca. 300 zaposlenih in 1.700 mio celotnega prihodka. Predstavništva bi imel v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Reki, Varaždinu, Sarajevu in po potrebi še Titograd in Priština. Zaradi izredno razvejane dejavnosti TOZD bi moral biti organiziran v sektorje, ti pa še naprej razdeljeni v samostojne obračunske enote. V okviru tega TOZD bi formirali tudi nov kreativni oddelek priprave izvoza predvsem za gotove proizvode Avtomontaže. 4. Ostale službe DSSS DO Avtomontaža in DSSS DO Avtotehna bi se združile. Proučiti bi bilo treba upravičenost organiziranja interne banke. Služba za informacijski sistem Avtotehne bi se specializirala za konsignacijsko dejavnost, s tem bi postal Elektronski računalniški center Avtomontaže usmerjen v poslovno proizvodno informatiko. Iz vsebine predložene ponudbe o združitvi DO Avtomontaža in DO Avtotehna je razvidno, da obstoje skupne osnove in obojestranski interes za tesnejše samoupravno in dohodkovno povezovanje. Ravno tako je mogoče realno pričakovati, da bi se z uresničitvijo te pobude odprle nove možnosti in perspektive delavcev obeh DO, da z ustreznim organiziranjem in vlaganjem dodatnih naporov skupaj dosegamo še boljše rezultate pri upravljanju z družbe-To pa je eden od temeljnih ciljev, ki si ga spričo izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja zastavljajo delavci v celotnem združenem delu. Opredeljeni cilji združevanja bi morali na podlagi ustreznih ekonomskih analiz potrditi svojo upravičenost, saj so vsi po vrsti zasnovani na realnih ocenah naših možnosti in trenutnega družbenoekonomskega položaja obeh DO. Na nas je, da te analize čim hitreje opravimo in z rezultati seznanimo najširši krog delavcev, kajti zavedamo se, da se bodo vse odločitve v zvezi s tem sprejemale skupno ter se bodo na tak ali drugačen način dotikale slehernega izmed nas. Zato bo tudi v vseh nadaljnjih razpravah veljala največja pozornost ekonomskim utemeljitvam, čeprav pri tem ne gre zanemarjati tudi drugih vidikov samoupravnega povezovanja, ki v veliki meri vplivajo na naše pogoje gospodarjenja. Kakšne bodo končne odločitve delavcev pa je v mnogočem odvisno tudi od uspešno izvajanih nalog DPO, ki jih imajo v zvezi s tem. Zato je pomembno, da se le-te pravočasno vključijo v vse razprave, ki bodo vodene med delavci in še posebej na samoupravnih organih, saj bodo s svojimi stališči in predlogi pripomogle k njihovemu lažjemu opredeljevanju. V Ljubljani, 11.6.1982 Vse fotografije: arhiv Avtomontaže Delovna skupina za pripravo pobude TOZD ZASTOPSTVA Vaja enot CZ Ocena poslovanja prvega polletja 1982 Sporočamo, da pričakujemo v prvem polletju naslednje poslovne dosežke: Vsakoletna vaja enot CZ v sestavi delavcev, zaposlenih predvsem na Celovški 175 in 228, je bila 9. 6. 1982. Ob znaku alarma so se na zbornem mestu zbrale ekipe PMP, RBK, gasilci, reševalci, obveščevalci, vzdrževalci reda in splošna enota, ki je formirana na objektu Celovška 175. Po krajšem pregledu, kjer so pripadniki CZ, zbralo se jih je 41, prevrili stanje opreme in ugotovili številčnost posameznih ekip, se je ogla- sila sirena, ki je bila znak za izbruh požara. Ekipe so že po utečenem redu izvajale svoje naloge, tako da so bile glavne nevarnosti (požar, ranjenci) hitro odstranjene. Za nekatere opazovalce celo prehitro. Pa vendar, vaja je uspela, vsaj tako je ugotovil štab CZ po končani vaji. Opaziti je bilo sicer nekatere pomanjkljivosti kot je posebna sirena, nekatere ekipe so številčno prešibke in (nadaljevanje na zadnji strani) din % doseganja plana celotni prihodek 280,000.000 77 poraba 204,000.000 84 dohodek 76,000.000 65 IPO TOZD Dipl. iur. Goran Kanalec ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sineta Boštjana se iskreno zahvaljujem kolektivu Avtotehne za darovani venec in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem tistim, ki so ga obiskali na domu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Fani Pečovnik z družino (nadaljevanje s prejšnje strani) še kaj, to pa naj bo le opomin, da je potrebno na tem področju več delati. Kajti to je področje, kateremu naša družba daje velik pomen, zato vlaga velika finančna sredstva in ne nazadnje nanje računa ne le v mirnodobskem času, ampak tudi v času vojne pripravljenosti ali vojne, da odigrajo vidno vlogo v našem sistemu SLO in DSZ. Marjan Kokalj prišli ^ ◄ odšli DSSS: Odšli 16. 5. 1982 Miklič Ivanka 31. 5. 1982 Cedilnik Danela TOZD ZASTOPSTVA, n. sub. o. Prišli 18. 5. 1982 Zupanič Roman TOZD ZASTOPSTVA, n. sub. o. Odšli 17. 5. 1982 Tavčar Gorazd 23. 5. 1982 Zekič Dragoljub 23. 5. 1982 Skopec Ivan 31. 5. 1982 Zakotnik Janko TQZD SERVISI, n. sub. o. Prišli 5. 5. 1982 Dolšek Alfred 26. 5. 1982 Mitrovič Stojan 25. 5. 1982 Remec Iztok TOZD SERVISI, n. sub. o. Odšli 31. 5. 1982 Kozin Alojz Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72. Obrambni dan Avtotehne Letošnji obrambni dan oz. dnevi so bili v prvih dneh meseca junija. To je teden dni kasneje kot je bila to naša ustaljena navada, ko smo izvajali aktivnosti s področja SLO in DSZ v okviru praznika 25. maja — dneva mladosti. Zakasnitev enega tedna ni bila namerna, temveč splet objektivnih okoliščin. Kljub temu lahko ugotovimo, da so dnevi obrambnih aktivnosti delavcev Avtotehne glede na začrtane naloge uspeli. V primerjavi z lanskim letom moramo pohvaliti predvsem večjo udeležbo pripadnikov NZ kakor tudi članov CZ, predvsem pa to, da so bili rezultati v streljanju z vojaškim orožjem veliko boljši. Pozabiti pa ne smemo na strelsko društvo »Proleter«, ki deluje v okviru vojašnice Šentvid, katere člani so nam priskočili na pomoč pri izvedbi streljanja z vojaškim orožjem. Nudili so nam ves potrebni material, kot so puške, pištole, municijo, tarče itd., kakor tudi strokovno pomoč za organizacijo. Rezultati: STRELJANJE S PUŠKO Moški: Ženske: 1. Gazvoda Jože 48 1. Smole Bojana 41 2. Kanalec Goran 47 2. Košak-Štim Frida 41 3. Petrič Miro 46 3. Černič Jana 32 4. Šebenik Drago 46 4. Grmek Tatjana 23 5. Hajdinjak Štefan 46 5. Bregant Vlasta 23 STRELJANJE S PIŠTOLO Moški: Ženske: 1. Podobnik Ivan 34 1. Železnik Erika 7 2. Blatnik Franc 34 2. Černič Jana 6 3. Šebenik Dragan 30 4. Masten Brane 29 5. Hajdinjak Štefan 28 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Moški: Ženske: 1. Šebenik Dragan 76 1. Alič Helena 139 2. Blatnik Franc 74 2. Cič Irena 135 3. Podobnik Ivan 73 3. Košak-Štirn Frida 128 4. Masten Brane 73 5. Hajdinjak Stefan 73 (pri enakih seštevkih smo določili razvrstitev po številu boljiih zadetkov). Strelske vaje so bile 4. 6. 1982 na strelišču Strelske zveze Slovenije na Dolenjski cesti. Na vajo so bili povabljeni vsi pripadniki NZ kakor tudi vodje obrambnih priprav v TOZD in DSSS Avtotehna. Na zboru, M je bil sklican ob 13. uri, se je zbralo 73 udeležencev. Prisotne so poučili o načinu streljanja, rokovanju z orožjem in ne nazadnje o redu in disciplini, ki mora biti zagotovljena pri takih vajah. Zanimivost pri tem je bila predstavitev polavtomatske puške (PAP) in vojaške pištole 7,62, kajti s tem orožjem smo delavci Avtotehne prvič streljali na naših vajah. Po končanem zboru so se udeleženci razvrstili po strelišču. Vodje obrambnih priprav, načelniki in poveljniki NZ ter vodje trojk so streljali s pištolo, vsi pripadniki (člani) NZ s pušlko, pripravljeno pa je bilo tudi streljanje z zračno puško. Omeniti še velja, da so strelci s pištolo streljali tudi s puško. Vajo smo zaključili, kot po navadi, v gostinskem obratu »Krim«, kjer smo ob skromni (stabilizacijski) zakuski razglasili rezultate tekmovanja in obenem podelili priznanja najboljšim. Marjan Kokalj SKUPNO PIŠTOLA IN PUŠKA 1. Avsec Bojan 152 2. Uhan Jože 136 3. Rober Franc 134 4. Bogosavljevič M. 133 5. Podobnik Ivan 127 Streljanja se je seveda udeležila tudi Erika Železnik. Koga vse je vzela na muho pa si preberite v naslednji številki.