1 obertnijske Izhajajo veako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. * Ljubljani x sredo 8. julija 185Ï. Kmetijske skušnje jati Ce je toča mesca majnika polje pobila, se dá se se-dveverstni ječmen, tudi grahorca za klajo, (Kako ravnati, da turšica prej dozori.) Vne- mala turšica, jara ogeršica, repa, riček, lan in kterih krajih včasi slana že okoli Malega Srnama polje po- konoplja, toda ue za seme; vprav gorkih krajih se more pali, da tursica veliko škodo terpi. Jo te uime obvorovati, tudi se krompir saditi, v srednjo mero gorkih pa pesa in je gosp. Taller na Koroškem po večletnih skušnjah zve- kolarabe, če se morejo še sadike dobiti. j kako gré s turšico ravnati, da 14 dui poprej kot na __- m a • i mm nm « * V # Mesca r o z u i k a (junija) se dajo do srede mesca še r i č e k i dil vadno dozori. Vedel se je ou pri tem tako le: Ko je tursica repa in jara ogeršica, celi mesec pa še grahorca zoreti začela, je pažil, kje že kak zrel storž doli visí; za klajo, čveteroverstni ječmen, pesa in kolate storže je potergal in iz perja slekel, potem jih obesel rabe saditi. na kak zračen kraj, ter jih pustil do druge setve viseti. Ka Mesca malega serpana (julija) se sejejo repa, dar je čas turšico saditi, se poberejo storži s palic in vsak grahorca za klajo, ajda, in noter do polovice tega mesca storž spodaj in zgoraj oruži, da za seme le tisto zernje se da še pesa saditi, vendar se ne more več cel pridelk pri-ostane, kar ga je okrog srede storža. Razum tega je ćakovati, ampak le dve tretjini. pa v se Mesca vélikega serpana (augusta) se more le v pervi je m polovici le V se sejati, in > to treba, da se turšica zgodaj, ze pred sv. Jur-sadí. To storí, da ima turšica lepe in polne storže. (Prav lahko in gotovo sredstvo zoper žitne-ga červa) nam gosp. administrator Bahman iz Batinske doline prijazno po naslednjem dopisu naznanja: „Ko sem oskerbništvo tukajšne grajšine nastopil, sem najdel vse žit- ših krajih se mora setev po toči 8 do 14 dní poprej opra grah or a za klajo in repa v sterniše MB ^^^ ^^ ce je kraj posebno gorák, še en teden pozneje Vse to veljá sploh za kraje srednje toplote i kjer ne raste več vino, vendar pa turšica še dozori. V merzlej nice polne žitnega červa, kterega se, naj sem pocel kar viti, kakor je gori rečeno bilo m te * . m m m mT t m • V # » • • 1 • i i i i t j sem hotel, znebiti nisem mogel. Nakljucilo se mi je bilo, veliko pozneje da sem neki pomoček zvedil, in ker je bil brez vseh stro- Afl škov, sem se ga berž poprijel, in v krátkém je bilo po cer-vičih, kteri se dosihmal (že 3 leta) niso več povernili. Pre-gnal sem jih pa tako le: naredil sem majhne povezke iz prav dišečega sená po košnji in jih po kupih ua- v prav toplih pa je še cas Poljodelstvo in kemija (Konec). Pa tudi kar živina povžije iu v dele svojega trupla sutega žita in okrog njih sem tertje pometai. In zitni červiči so zginili iz žitnic in niso več prišli, ker vsako leto sem jih s tako novo mčrvo pregnal." spremení, dobi zemlja nazaj. Kar ni šio skoz Dober svèt takim 9 kterim živino v gnoj, se je spremenilo v kr( in meso in kostí živalske. Živali pa služijo uam v živež. Ce tedaj ostaie kosti sožgemo in njih pepél zvozimo na njive, dobi zemlja vse rudninske dele nazaj. Pa tudi v našem truplu ostale rudninske stvari bodo enkrat đovala toča polje poško- tje prišle, kjer so doma, namreč v perst. Po spisu direktorja Walz-a v Hohenheimskem časniku. I*: (Dalje in konec.) y i Krompir ju toča škoduje, da mu perje oklesti, podzemeljcam je pa le toliko v škodo, da drobneje ostanejo, ker se perje iznova ob- raste in vse to gré na škodo podzemeljskemu sadu. Vselej je škoda tukaj manja kakor pri pesi, zatega voljo in ker se škoda tudi lahko ceuiti ne dá, ni treba krompirja zava rovati. Štaj arsk m Trava in detelja. nemška detelja (lncernska) ter pajuje toca pite po toči sicer toliko kot druge rastline; ce zlo potolkla, se ne obrastete rade ali pa celó ne, da ju je bolje berž pokositi, ker potem bode druga košnja toliko bolja. Konoplji in lanu je toča zlo škodljiva; večidel je bolje njivo preorati in kaj druzega sejati. Taka je tudi z hmelj em. Kaj naj se seje ali sadi po toči? Rudninske stvari, ktere serkajo rastline v-se, 6e ne morejo za zmiraj odtegniti zemlji, ampak vernejo se zmiraj nazaj na svoj dom, ko so pot skoz rastline in živali dokon-cale. Pa komaj domá nastopijo spet svoje potovanje. Ce tedaj skerbno spravljamo vse hišne in hlevne od-padke in posebno na gnojnico pazimo, da se nam nikamor ne odtaka, ker je posebno polna fosfornokislih soli, bo kro-gotek posebnih rudninskih stvari zeló redoven. Ce pa ne pazimo na gnoj in na gnojnico, da se odteka in zgublja za nase polj e, bo vstalo cez vec let na nasi zemlji tako pomanjkauje rudninskih stvari, da jih bomo mogli od drugod dovaževati. Koliko gnojnice steče v reke po velicih mestih! dežele skušamo pa poravnali z dovaževa-njem guana in košene moke. Iz tega je pa tudi viditi, da bi ne bil noben razloček ako bi namesto gnoja le njegov pepél nosili na njivo; sej tako ali tako dobi zemlja enako mero rudninskih stvari. Zato so pa tudi že začeli rabiti rud ni uski gnoj. Vsak ki seje deteljo, vé od čisto rudninske stvari, to je, od mavca ali gipsa (ki ni druzega kakor žvepljenokislo apno), kako čuda-polno okrepčavno moč ima v sebi. Znano je pa tudi, da ima detelja posebno veliko apna v sebi, in da ga tedaj zemlji To zgubo za nase ? tem je gledati na kraj, zemljo in čas, kdaj in veliko vzame. Sicer ima večidel vsaka njiva zadosti apna, kje je toča bila, da se seje ali sadi kaj takega, kar še do- pa ne v tako lahko raztopljivem stanu, kakor je gips. Sku- zoreti more. sili so tudi, da so zmlete kosti, košeno oglje in guano za ? o o 21 žita ravno tako čudapoln gnoj, kakor gips za deteljo. Vzrok spod gonit s korobačem iz svete svoje cerkve take nesnage, tega je, ker imajo te stvari veliko fosfornokislega apna v kakor jih je nekdaj spodil iz svojega tempeljna, — koliki je sebi, ki je vedno v zernji našega žita, pa v persti ga je le pac razloček med sedaujimi uebožnimi orglarji in nesramnimi malokdaj kaj in še takrat le malo. Pri rastliuski rasti nima prodajavci tadajnimi? tedaj perst na njivi nič druzega opraviti, kakor pripušati, da Lufft razlaga v časopisu v Jahr buch fiir Eltern uod Erzieher XI. Jahrgang" pod naslovom rastlina iz nje serka raztopljive rudninske stvari in da to, „uber das Orgeispiel" predigro takole: „Mislim si predigro kar ji darujemo, v sebi shranuje toliko časa, dokler ga v širjem pomenu nekak vvod (ouverture) spevoigre ali ope-ne rastline tirjajo. ro, v kterega so .najlepše viže cele spevoigre ali opere ka- ro, v kterega so najlepse vize cele Poljodelska kemija si tedaj šteje v dolžnost, pripravljati kor v harmonično celost vlite." Po tej razlagi bi bila tedaj gnojivnih rudninskih stvari, kakoršnih predigra ričet ali iderska hosta najlepšib viž maše, polita s poljodelstvu tacih prejšina nevednost ni znala sipripravljati. Ona nas opomioja tropinami harmoniških zvijač in skokov. na vsakterni gnojni pepél, na soli in na mnogoverstne ostanjke, kteri ostanejo pri domu in po fabrikah neporabljeni. Ona skerbi si pridobiti naravnost iz rudnin tisto stvar, ki bi kaj vljaš, kar Jez pa sem teh misel, da ui hvale vredno delo, ako popolnega, kakor Je petje, v pokvarjeni podobi predsta-se mora vsak pot zgoditi, kolikorkrat viže sv. maše nam nadomestovala najbolji gnoj, košeuo moko. Ta ruduinska igraš brez besed. Bolje razlaga predigro, kdor pravi, da stvar bi bila za žito to, kar je za deteljo in sočivje gips. je pripravljanje k cerkvenemu opravil u. Ona razkrojuje tudi mnogoverstne gnojne stvari, in jih vreduje po njih sostavkih in vrednosti, da bi spoznala, kteri gnoj bi bil za to ali uno rastlino, ali za to ali uuo perst svoje predigre volii. Te opravila so razlićne in spremenjujejo se po cerkve-nem času in praznikih. Po tem bo previđen organist vedno naj priležnejši. Imeuitui in organistu važni prazuiki so: advent, božič, Navadni gnoj ima tudi rudninskih stvari v sebi, kakor postni čas, velika noč, biukušti ali duhovo, sveta trojica, je bilo že rečeno, iu od teh izvira uajbolj njegova vrednost. sv. rešnje telo in Mariini mesec. Pa gnoj prepuša zemlji iu koreninicam rudninske stvari le, kadar sperstenuje, tedaj kaj počasi. Ker je za popolno sper- Značaj predigre v teh časih bi utegnil sledeči biti. Advent cas stenjenje gnoja treba več let, v kterih se pripravljanja na prihod Odrešenika. njiva večkrat pre- Hrepenjenje po njem iu upanje napolnuje takrat serce. Pred- orje, postane tedaj perst skoz in skoz enako gnojna, kar je igre naj bojo polne, krepkih akordov in moćnih iger (ven-posebno ugodno rastliuski rasti. Pa tudi dež ne more izprati dar brez mikstur), semtertje tudi kaka fuga, pa ne prehitra. in odnesti rudninskih stvari, ki so v gnoji, tako lahko, ka- 2) Božič, čas veselja, hvaležnosti. Začetek, gloria, ho- zana, in konec polnoglasen z všemi orglami; če imajo dva ročnika, z veliko flavto. Medigre naj so proste selanke ali stirske viže (pastorale) in naj posnemajo melodije, ktere pastirji den vsakteri rastlini, kar ne velja od gipsa, košene moke, na pišalke iz bičja, rogov ali tudi na pišalko iz drevesne je pri nas neznano, v tirolj- kor ko bi bili potresili le rudninski gnoj po njivi. Gnoj obderži tedaj dolgo časa svojo vrednost v persti ; in ker obstaja iz ostanjkov mnogoverstnih rastlin, je tudi ugo- pa gorah pepela itd. Tudi navadni gnoj zemljo zrahlja, kar je ve- skorje izdolbljeno igrajo like vrednosti za rastlinsko rast, in v tem se razloči od skih in švajcarskih rudninskega gnoja. Iz vsega tega vidimo, da ni kar pa se vedno čuje v « . • 3) Post, čas poKore iu žaiovauja. Vse olepševanje naj mogoče z rudninskim gno- se iz prediger izpušča in noben glasen register naj se ne jem pri vsaki okoljšini to doveršiti, kakor z navadnim gno- odprč. Cveteroglasna složba z enojnim pedalom, ki se veči-jem, in da tedaj ni vse eno, ali če pest pepéla, ali če voz del v troglasji (čistém akordu) in počasno ziblje, je tukaj gnoja spravimo na njivo. na svojem mestu. Véliki teden naj le mehki, mili glasovi Iz vsega tega sledi, da se poljodelstvo obce vendar ne septajo (Molltonart), dokler popoluoma ne omolknejo. Mesto bo tako zeló spremenilo, kakor je bilo misliti pervi treuutek, respouzorij med psalmi nekteri orgauisti igrajo kadence in ko je bila prišla nova poljodelska teorija na dan. G • V verseto (to je, kratke viže od 12 taktov). bo ostalo še aj zlata jama za kmeta Vsled vsega tega, kar smo tù razložili, obstojí vred cas 9 4) Velika noč, cas aleluje, slave in radovanja. Zdaj je da organist vse svoje moči in umetnosti pokaže. Iz- nosi kemije za poljodelstvo večidel v tem, da nam natanko verstni sostavljeni spevi (fuge) in umetne slozbe naj se v gotovih številih vé povedati, kar je bilo popred le poverh igrajo. Kteri organist, ki se kolikaj šteje, ne pozna kako znano. Poljodelstvo pa zamore le na terdni poti gospodariti izverstno fugo Fech ter-jevo, Preyer-jevo, Albrecht s- čez svoje delà in doseći tisto gotovost in obširnost njenih berger-jevo i. d. v. o pesmih „Christus ist erstanden, AUe- del, polj ki nas veseljuje na mehaniškem in čisto kemiškem luja u 9 5? in „ite missa est, alleiuja !" Prepričani smo, da je kemij res volj 5) Duhovo ali biukušti, god svetega duha. Polne, hasniti po- krepke in navdušene in harmoniške spremene v ravnih tak ljodelstvu, posebuo ako j zdr z vremenoslovjem, z tih se temu godu prilikujejo. rastlinoslovjem in z umnim gospodarstvom Tušek V prazniku sv. trojice in sv. res nj ega tel es a cerkvenem petji in orglanji deželi. se poje, kakor o binkustih. Mariini mesec, proste 9 ginljive, serčoe viže z Spisal Kamilo Mašek. (Dalje.) ravno tako prostim spremljevaujem. Glasnih registrov ta cas ni odpirati, tudi ne smejo viže na poskok biti. (Dal. si.) Prosta igra na orglah zapopada: p r e d i g r o (prae ludium), m e d i g r o (interludium ) in pod igro (postludiuin) Pomenki ljubljanskega zgodovinskega družtva po ar ft lavi, organista, to je, brez nót. Predigra je to, kar se igra, preden pevci ali pevke péti začno; njena naloga je, obujevati pobožne čute v sercih kristjanov, ali pa, kakor je že poprej omenjeno, ljudi spomuiti zboru mesca junija § Najpoprej je v današnjem zboru, ktere Njih eksc gosp. deželni poglavar s svojo nazočostjo poslavili, podp na vižo pesmi, ktero bodo pěli. Svojo nalogo zamore le nje- sani družtveni tajnik pokazal nektere izmed obilnih darov žna, po duhu keršanskem narejena podigra spolniti; p&îke in ktere je družtvo poslednji čas prejelo, namreč podobo zen druge okrogle ali zvite viže kažejo sicer, da je organistova k ktero je izrisal grof Franc Staller in jo je roka vajeua po orglah skakati, al kdo poreče, da je orga- komandant ljublj. grada gosp. Giberti družtvu podari! 9 nist, ki take viže igra pri božji službi, omikan, izobražeu?! uro (darovano od gosp. Franca Eggerja) tište podobe, ka-Euaki zdé se mi taki orgauisti prodajavcem nekdaujim v je- kor so jih izperva na Nemškem delali in jih „Núrnberger ruzalemskem tempeljnu — o, da bi pač še enkrat přišel Go E \u (po naše „čbula") imenovali, — p i • • 11 nj 215 Ludevika Filipa, kralja fraucozkega (dar od gosp. kustosa Jelovšeka) ia pa lastnoročno pismo marsala El ade c-kiga, v kterem se za poslani novi obris ljublj. mesta gosp. Blazniku zahvaluje. Potem je gosp. prof. Melzer bral pismo gosp. K. Hue-ber-ja, fajmostra v Stari Oselei, v kterem svetuje, naj Kratkočasno berilo. Mačoha in pastorka. (Konec.) Popoldne baba zakuri peć in pripelje fantiča, da bi noter porinila ; rece mu, da naj se vsede na lopato. Na to rece se v Ljubljani napravila zbirka maianih podob slavnih Krajncov. Taka zbirka bi jako krepćala zavest naših rojakov, pa bi kazala svetu tudi, da majhna deželica se po- ? deklica : „Mati, to storiti mora; sedite najpopred vi, berž pripravljena in sede na lopato; ona dva pa jo zgrabita on je se mlad in slab, in ne vé, kako se da on vidi." Baba je nasati more z lepim številom glasovitih mož. Gosp. fajmo- 1Q v Pec porineta, da se pece ster Hueber je temu nasvetu přiložil tudi douesek v dnarjih iu tako z besedo iu v djauji razodei, da mu je v lesnici mar za tako napravo, ktera bi se počasi ustanoviti mogla, Potem otroka pobegneta iz hise in tečeta dalej. Prideta do neke vode. Tukaj je bil most. Berž skočita čez-nj in na uni strani se skrijeta v gojzd. Ko judje zvečer domů pri- ako bi družbeniki vsako leto toliko "dnarja donašali, da bl se deÍ°> mater, naj jim prinese jést, pa v hiši ni nikjer mogle po 2 ali 3 podobe malati dati. Podpisani tajnik bode ûobeuega, le pečenka jim udari v nos. Ko pečenko iz peči z veseljem prejemal darove v ta namen, iu če se bode na- izlečejo, spoznajo svojo mater, in se hitro odpravijo otroka bralo dovelj doueskov, se utegne osnovati taka zbirka. lovit« Ko pridejo do tište vode, se vlije ploha z oblakov in voda odnese most; ne morejo tedaj cez in se vernejo domu. Otroka pa sta tavala semtertje po gojzdu in naposled prideta do nekega studenca ; pri temu studencu najdeta ženo in jo nagovorita: „Pomagaj Bog!"Napijeta se vode in se vsedeta, Gimnazijalni vodja gosp. Nečásek je muogo zanimivega povedal o zgodo vini ljubljanske gimnazije, ktera raz-pada v 3 razdelke: pervi razdelek obsega 14 let iu sega od leta 1582 do 1595 in popisuje stan latinskih sol v Ljubljani pred Jezuiti ter se more „protestantiška doba" da ®e opočijeta. Zdaj reče žena deklici: „Hčerka, čaj, da imenovati; obsega ITT let in sega od 1596 do 1TT3 drugi razdelek zapopada čase Jezu i tov j j tretji razde lek sega od leta 1TT3 do današnjega casa. Iz muogega, kar je gosp. vodja povedal od starih šolskih reči, povzamemo šaljive novice, da leta 1608 so učencom, kteri so bili zadnji v šolah, dajali še posebne priimke, na priliko: Leonardus Confusius (Lenard Zmedenec), Mandarinus Landstreicheusis (Mandarin Vlačugar), Gabriel Rusticutius Grobiauensis (Gabriel Kmetavs Zarobljeuec), Aatonius Nihilaufmerkius (Anton Stresenec), Liber Baro a Faulenthal (baron Lenúh) itd. Leta ti glavo položim v naročje, da mi enmalo poiščeš." Deklica odgovori: „Le , mati !" Tako žena položi glavo deklici v naročje, pa jo praša, od kod sta oba. Jokaje ji deklica pové vse, kaj in kako, in nazaduje ji reče: „Mati, kako vam vendar glava lepo diši!" Zdaj žena vstaue, pogleda jokajočo de- kadar jokala klico in ji rece: „Kodar hodila, bodi srečna; ■ M 19 rt J J biser bi ti padel iz oči namesto solz, in kadar govorila, roža bi ti zlata iz ust izrastla." Potem žena otrokama pové, kod bota prišla na pravo pot; ona dva odideta, žena pa ostane pri studencu. Otroka najdeta pravo pot in gresta domů. Ko deklica zagleda mačoho in očeta, začne jokati; mačoha viditi, da ji mesto solz biseri iz oči padajo, razpne roke in jo začne objemati in poljubovati rekoč: „Blagor mi, da si došla! Pa kje si tako dolgo bila?" Deklica zdaj začne govoriti, al glej! iz ust ji priraste zlata roža. Zdaj se ma- 1609 so bili zastavice ocitno na solskih vratah nabite kdor učencov je zastavico uganil, je prejel dragoceno darilo. Leta 1636 so bile perjohe ljubljanskih učencov v Gradcu iratisnjene; bilo je tisto leto 544 učencov. Gosp. prof. Metelko je, nanašaje se na Kopitar-jev spis vj„Kleiuere Schriften" str. 1T4 itd., govoril o éoha èe boli začudi in jo vpraša: „Pajkje si dobila tak važnosti národnih, rodovinskih in krajnih imen za blagoslov? Deklica ji pové, kako je v gojzdu tukaj in tukaj Mačoha vpraša: „Ali je ta žena še tam, da tudi jez pošljem svojo hčer k njej, da jo obdaruje tako obilo." Deklica ji reče, da je žena ostala še tam. Zdaj začne mačoha prigovarjati svoji zgodovino in jezikoslovje. Omenil je med drugim, kako napačno so nektere imena vasi, mest itd. v nemški jezik pre-stavljene in tako popačene v stare pisma vzete. Na priliko: Sinja gorica (vas poleg Verhnike) se imenuje „Schwein-bûchel", ker „sinja" bia u sejepopačila v svinj a „Schwein". našla pri studencu zeno, ktera jo je blagoslovila. hčeri , naj gré tje, ona pa se ustavlja in noce; nazadnje Ježca se imenuje Igelsdorf, čeravno ime vasiizvira 1° mati vendar izprosi in hči gré k ženi pri studencu. od ježa (Wasserwehre), ne pa od jež (Igel), — Mirna peč od mirna „Ruine", tedaj napačno Hônigstein! itd. Med drugim je posnel gosp. Metelko iz gori omenjenih bukev Pridši k studencu gaj Bog!" ne reče nič, temuč sama pri sebi, misli: i mesto da bi jo nagovorila ..Poma jy tukaj tisto baburo, ubil jo Bog!" Potem ?? Glej vode in tudi to, kar Kopitar od Leibnitz-a in Leasing-a pravi, da ta dva pervaka nemskih učenih mož imata slovanské imeui, kar so celó nemški jezikoslovci spoznali : uni od „L i p n ica" (na Štajarskem je tudi „Leibnitzer-Feld") v soglasji z nemškimi imeni „Lind, Linde, Lindenau, Lin- se napije Zena koj stopi k se vsede k studencu, kakor so ji veleli, njej in ji rece: „G'aj , da ti položim glavo v narocje, da mi v " Ona ji odgovori: „No le! Bog vé, kakšno enmalo poiščeš „Lind, dner, Lindemann, von Lindenfeld", — ta od les (Holz, Wald) ali od leša (Haselstaude) z ravno tisto slovensko končnico nik, ktero nemške ušesa pri slovanskih imenih vedno za ing jemljejo. Če je tedaj res, kar Hum bold o svojem bistroumnem oznanilu pravi, v kterem knjigo v bi-skajskem jeziku napoveduje, da po rodu se zeló ravnajo pervotue dušne zmožnosti cloveka, kako izverstnega duha mora slovanski narod biti. iz kterega sta se rodila Leibnitz in Lessing!" Se so bili trije predmeti za današnji zbor napovedani, namreč od gosp. dr. H. Costa, gosp. prof. Terstenjaka in moj, pa ker je že prepozno bilo, so bili odloženi za prihodnji zbor. bučo imaš;" sedaj začne jokati in tožiti: „Gotovo bi ne bila bi me ne bila moja mati zapodila." sem, ce Zena jo » Naj ti kervave solze iz oči leté, kadar prišla pogleda in ji reče: boš jokala in kadar govoriš, naj se ti jezik zavéra in jec-ljaj, da te ljudje ne bodo mogli poslušati." Potem se dekle verne domů k svoji materi. Mati jo že caka in razpne roke pred njo, — ai kadar hči začne govoriti, se ji jezik mede in jecija, da se mati prestraši, kaj dajije. Zdaj dekle začne jokati in tožiti: „Vi ste mi solze tekó po obrazu. V tem času glas od uboge deklice pastorke pride do cara, car pošlje po njo in jo vzame za ženo svojega sina; ona pa vzame s sabo tudi svojega brata in živela sta prav srečno. Druga deklica pa s svojo materjo in očetom ostane v krivi" pa glej I kervave ji Dr. E. H. Costa. * Pri ti priliki se enkrat priporocimo to Mikl revščini. Ivan. • r vsem, kterim je mar za Kop knjigo delà in za slovstvo slovansko; knjiga pol živega zlata in srebra. Vred Novičar i i avstrijanskih krajev Od sv. Trojice pri Rogatcu na Staj. 4. julija. Pri nas vinska terta prav lepo kaže; ako nas Bog uime 216 varuje, bomo imeli dosti dobrega vina. Imamo pa se tudi co Id í na, ki jo morajo one odrajtovati za vpeljano cukreno dosti lanskega dobrega; prodajamo ga po 40 do 45 ster moko, je previsoka memo davka, ki zadeva une fabrike ► pravijo tinjak. Krajnci in Korošci ! ajd po-nj! drugač ne bomo so- ktere iz domače pése delajo cuker, in to dov za prihodnje branje imeli. Na Slatini (Rohitsch) je zdaj mora čedalje bolj tréti fabrike, ktere izdelujejo cuker is že vse živo gospode; dosti veselja lehko vžije, komur dnar- ptujega blaga. Ministerstvo hoče sedaj zaslisati obé straní, cov ne manjka. Repate zvezde mi nismo vidili, pa seje kterih eno (pésno) nadomestujejo knez Ad. Schwarzenberg grof Stokau, Florentin Robert, Ad. Scbóller in Aut. Rich tudi bali nismo, ker smo vedili, da Bog je že tako modro svet vstvaril, da ga zvezda, naj ima se tako dolg rep, po- ter 5 drugo (sladkorne moke) pa vitez Reyer iz Tersta ■■■■^■^■^H ■■■■I^^^H Na * derla ne bo. Tudi smo slisali govoriti, da je konec sveta Hektor žl. Ritter iz Gorice in Kranz iz Ljubljane, za dva mesca přeložen, — morebiti so abotni Ijudje prošnjo Marskem so přetekli mesec kobil i ce v več krajih gro- na stempelj pisali in na to podaljšanje dobili! Bog daj nor- zno škodo senožetim in žitu napravile; celó krompirjevo cem pamet. perje so objedle; največje so bile po pavcu dolge; ene ze- Naj Vam povém še eno smešnico. Neki župan si je no- lene, ene umazano rumene; po 4 ali 5 se jih je vsedlo na vega pisarja udinjal, kteri se je bahal, da zna dobro po en klas; v poldrugem dnevu so pokončale oral njive. — nemško hrustati. Kmali je imel priložnost svojo učenost po- Škof poreški, gosp. Pete an i so umerli; — 1 dant. m. so kazati, ko je zavolj nekega primerljeja število psov v so- jih pokopali svitli škof teržaški gosp. Legat, ki so se za seski bilo treba okrajni gosposki oznaniti; napravil je sle tega voljo v Poreč (Parenco) podali. Poslednje dni pre dece pismo: „Lôbl. k. k. Bezirksamt. In unserer Gemeinde teklega mesca so bili kervavi nepokoji na več krajih sein 3 Huude, der Richter ein Pudl, der Gemeinde Rat ein gros- doljnega in srednjega Laškega; pervi poskus ustaje ser schwarze Hund, der Ausschus ein kleiner schekete Hund, je bil 27. dan p. m. na otoku Ponza na Napolitanskem, po also zusammen drei Hund." Reci je namreč hotel, da vsaki tem v Livorni, Genovi in še v nekterih drugih krajih ; pa da teh ima svojega psa. AI pervo toto pismo mu je naredilo, povsod je pešico puntarjev armada kmali (ob enem dnevu) zaterla. Našli so povsod več ali manj pušk, pištol, nožev in smodnika. Na Lombardo-Beneškem vlada povsod popolnoma Ind. B." terdi, da štirje v Bukureštu bivajoči ko- barja. je svojo službo zgubil, in zdaj ga zovejo „pesjega srí mír. » Kdor vé za prav, kako se les pozlatití more, je prošen, naj po „Novicah" razglasi. JanezŠurman, žup. *) misarji so protestirali zoper volitve v Jašu, rekši, da na Iz Ljubljane. V poslednjem zboru mestnega odbora takošni podlagi izvoljenega zbora (divána) ne morejo veje bilo med mnogimi gospodarskimiřečmi tudi na znanje dano, ljavnega spoznati. Angležka vlada je prosila cesarja da pridelk mestne senožeti poleg dolenske ceste pod Ra- Napoleona pomoci zoper Kitajce, ker jih sama stra kovnikom, ktera je bila pred 3 leti s pomočjo drenaže pro na suho djana, je bil letos za 448 fl. 40 krajc. prodan, dal, kakor je je prosila. Ce pomislimo, da je lanski pridelek na ti senožeti bil dan za 452 fl., moramo reci, da letos, ko se smé pridelk za tretjino pičlejši memo lani imenovati, zakupnina (Pacht- * • a »v« 1 1 • V schilling) od 448 iu n.. uv.u IJV J'HVUJU uvMii/tn^ ai g« ----------^ ---v-----c ---— ^ ^ donaša drenaža, in da je kapital na dobre obresti (činže) tam postavi jo bordoškega vina na mizo; te dni pa srao 40 kr. ocitno pricuje dobicek ki ga hovati ne more. Cesar Napoleon ji bo nek se vec armade V Beli gr adu so hotli unidan prijatli gledišnih iger národno igro „Bitva na Kosovem polji" v serbskem jeziku igrati; turški paša in poveljnik terdnjave jo je pa prepovedal (iz lahko zapopadljivih vzrokov). Člověk misli, Bog vé kaj dobrega pije, ako mu tù ali naložen. Do leta 1856 se ta močirni travnik, čeravno meri i ».« brali, da so v Bordeaux-u v eni naj vec jih vinskih zalóg ll3/4 oralov, nikoli ni mogel višje kot za 76 ali 80 fl. spe- blizo 1000 sodcov zapečatili, ker so vino za brozgo spo- » sedaj verže že vsako leto 370 fl. več kakor nek čati, daj, in donaša tedaj činž od 9000 znali. Ker je goveja kuga na Poljskem přetekle leta • • pravijo fl. kapitala. „St evil ke so najglasnejše priče", vse drugo besedová strašno veliko škodo napravila, so osnovali sedaj gospodarji asekura ci jo med seboj, h kteri je mogel vsak pristopiti: nje je prazna slama; pri tem trávníku so pa številke 15 kr. se je plaćalo pervo leto za vsako živino i sedaj pa in 448 fl. tudi šnobec tištim, kteri takrat mestne vsako leto manj 450 gosposke niso mogli dosti opravljati, kako da dnar zametuje! Tudi gosp. predsednik naše kmetijske družbe nam je povedal, kako obilo se šplačuje tudi pri njem drenaža, tem, ko v drugih deželah čedalje bolj drenažijo zemljo pri nas skor nobenemu mar za to dobroto! besedi rod > V ni 5 znana? Novice" so prašale: ali je kde beseda d d d Rod Koroškoj d > d i beseda, pomeni No\ičar iz raznih krajev rodna." U ziljskoj dolini d a, wirsch . ród je Rožju (Rosenthal) glatt, r> Kurja polt je o wirsch, unglatt. Eine Schnitte Brot, wenn sie ein wenig vertrocknet d Kakor dunajski „Milit. Zeit." piše, bojo Cesar svoje po d o. tovanje po Ogerskem 8. dan prihodnjega mesca spet na- opomenjam, pa Roditi gebâhren. Ród • v t 1 • Rožj m a r a t w ródi, nic ne mara Vsak dan ga M. Maj ar. stopili in obhodili vse kraje, ktere so izperva obiskati na-menili. — Ker imajo na Ogerskem navado, da polje poleg cést orjejo tikama do cestnih grabnov, kteri se potem za- Za pogorelce v Lašičah so darovali Gosp. Blaž Trojicki 5 fl g. Martin Jenoh 3 fl blatijoin cesto pokvarijo, je deželno poglavarstvo ukazalo, čišek Kosmać 5 fl da tam, kjer njiva seže do vélike ali kantonske céste, se ima kraj ali konec njive vselej za dva sežnja od cestnega grabna vštric z grabu o m orati, da se tako graben ne S Gustav Koestl 5 fl., razruši. brotnica 11 fl g. Jakop Kos 30 kr in 13 obnošenih oblek, g. Anton Pintar 2 fl g. Stroj malar fl Ç 6. dan t. m. se je na Dunaji pod vodstvom c.k. mon Pehare 20 fl ministerstva začel zbor cukrinarjev, v kterega so zra kr skup 125 fl i /2kr ven dveh namestnikov kmetijstva, kupčijstva in kemijskega znanstva poklicani zastopniki takih fabrik, ktere iz domače pése delajo cuker, in pa takih, ktere ga delajo iz cukrene moke, ktera se iz ptujih daljnih krajev vozi v naše. Vzrok HHMBlftHHl da rvi M --* ri c? 8 mernikov jecmena in 1 mernik fižola g. Fran- vana do-Jakop Finžinger 5 fl., g. Janez Ciegler fajmošter 26 fl. 12 kr. gr. Franc Pevic fajmošter 19 fl. 58 kr., I S- Si- šola teržiška 9 fl. 12 ajde, Peter Dobrave 5 fl.18% kr g. Franc Rant 3 fl ? g. Dr. Jožef Orel 16 mernikov Po go V vredništva. Gosp. A. L. v. NK: Žal nam je, da V 1 - - _ . _ * Vf. prav r> kaj si Cikosi moremo natisniti dati, ker je preocitno v • • tega zbora je, ker poslednje fabrike ze dolgo tožijo 9 izmišljena basen Rinaldo-Rinaldinska. Prosimo kaj drugega J. S. v B. : Le prosimo še Gosp kosček iz ist. vi. slovnika, da konca mo sostavek za posknsnj ker Vaš r ti t celi rokopis smo ízrocili go posijiřc nam večkrat Vred. spodu daj morebiti Vas ali pa kmali pride Odgovorni vrednik : Dr JdOez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik