RENESANČNE FRESKE V PODRUŽNI CERKVI V DOLENJI VASI PRI SENOŽEČAH BREDA TURK-VILHAR Spomladi 1960 sva z Vesno Vilhar odkrili v podružni cerkvi v Dolenji vasi pri Senožečah pod ometom prezbiterija freske, ki lepo dopolnjujejo inventar našega renesančnega stenskega slikarstva. Tipično poznogotski prezbiterij s petosminskim zaključkom in z zvezdnatim obokom je bil v celoti poslikan, medtem ko v 17. stoletju prezidana ladja doslej še ni razkrila ostankov fresk (pravokotni okni v ladji sta datirani z letnico 1657). Mimogrede naj omenim, da je na južni steni zvonika vzidan relief M arije z detetom, ki je tipično kamnoseško delo iz leta 1654, in da je iz turških časov ohranjen tudi del obzidja z obrambnim stolpom na severovzhodni strani prezbiterija. Freske so le delno odkrite, kažejo pa, da gre za tradicionalni ikono­ grafski princip poslikave, kjer prekriva pritlični pas zavesa s patronira- nim vzorcem, nad tem pa je vrsta apostolov v iluzionističnih arhitektur­ nih nišah. Ob nogah imajo apostoli napise v gotici (imena in po dve vrstici teksta čreda v nadaljevanju). Silastoločni zaključki sten so še pod bele- žem razen severovzhodnega, kjer je upodobljena M arijina smrt. Poskusna sondiranja so pokazala, da je tudi obok v celoti poslikan, prav tako tudi notranja stran slavoloka, odkrita pa je delno zunanja stran slavoloka s fresko M arijinega oznanjenja — na desni strani vidimo ob pultu klečečo Marijo s povešenimi očmi in z molitveno sklenjenim i rokami, na levi pa angela z napisnim trakom. Apostoli v prezbiteriju stoje v nišah, ki so naslikane z velikim po­ sluhom za iluzionistični arhitekturni vtis. Po dve in dve niši sta vkompo- nirani v m avričast patroniran okvir. Niše se zaključujejo zgoraj z rene­ sančno polkupolo, prioriteta apostola P etra pa je poudarjena tako, da je polkupola te niše obogatena z motivom školjke. Belo-sivo m arm ori- rani delilni stebri stoje na rdečih bazah, loki niš pa slone na rdečih ko­ rintskih kapitelih. Tradicionalna oblačila figur se z za dobo značilno modeliranimi gu­ bami prilegajo ob oble dele telesa. Barvni toni so pretehtano ubrani in se dekorativno m enjujejo — intenzivno topli oker poleg ubito zelene. Pri Oznanjenju je ozadje nebesno modro; sicer pa nastopata poleg barve in- karnata in belo sive m arm oracije le še vijoličasta in pompejansko rdeča barva. Glave figur, zlasti apostolov, so lepo oblikovane — poglejmo le in­ dividualne črte obraza sv. Jerneja, italijansko milino Janeza Evangelista Sl. 119. Dolenja vas pri Senožečah, podružna cerkev; del fresk iz prve četrtine 16. stol. Dolenja vas pres de Senožeče, succursale; partie des fresques, prem ier quart du 16e sičcle ali plem eniti starčevski izraz njegovega soseda. Tudi elegantno obliko­ vane roke so polne izrazne govorice. N ekateri apostoli so bosi (sv. Andrej, noge v kontrapostu), drugi obuti (sv. Jernej, značilno polkrožno zaključeni čevlji). Glave apostolov obkrožajo preprosti nimbi. Frizure so karakterne ali modne; angelu iz Oznanjenja padajo npr. na čelo svetli, svedrasti kodri, M arija pa ima na rumenih, dolgih laseh za čas značilno rdeče-belo vrvico. Ustnice so nežno zarisane, pogledi ekspresivno poudarjeni. P ri datiranju, ki nas že po stilni strani vodi v čas prve četrtine 16. sto­ letja, nam pomagajo tudi sgraffiti, ki jih je precej zlasti za oltarjem ter pripadajo z nemškimi in glagolskimi napisi 16. in 17. stoletju. N ajstarejši doslej najdeni letnici sta 1527 in 1531, k ar nam nudi datiranje ante quem. Sl. 120. D olenja vas pri Senožečah, podružna cerkev; del fresk iz prve četrtine 16. stol. Dolenja vas prds de Senožeče, succursale; partie des fresques, prem ier quart du 16e siecle Stilni izraz pa nas prepričuje, da imamo pri dolenjevaških freskah opra­ viti z direktnim vplivom italijanskega renesančnega slikarstva, k ar bi bilo razum ljivo tudi iz samega geografskega položaja našega spomenika, ki se s tem uvršča med pomembnejše priče italijanizirajoče renesančne slikarske smeri na naših tleh. RfiSUMfi LES FRESQUES DE LA RENAISSANCE DANS L’EGLISE Ä DOLENJA VAS PRES DE SENOŽEČE L ’a u te u r donne u n ra p p o rt su r la deco u v erte de fresques de la R en aissan ­ ce d an s le ch o eu r du ta rd go th iq u e de l’eglise ä D olenja vas p res de Senožeče. E lle les a deco u v ert en sem b le avec sa collegue V esna V ilh ar au p rin tem p s de 1960, et elle les d a te d an s le p re m ie r q u a rt du 16e siecle. D’ap res l’expression du style, elle conclut q u ’il s’ag it d ’in flu en ce d irecte de la p e in tu re de la R en ais­ sance italien n e.