Iz državncga zbora. Zadnji svoj dopis Ifeitt _d«nil z zaupanjem, da se bodo premagovale velike težave, ki so nastale pri sestavi posebne zaveze, v katero naj bi vstopili slovenski in hrvatski državni poslanci. Hvala Fiogu! Te težave so se res premagale. In trditi smem: Še več se je doseglo, kakor smo nameravali. Ustanovila se je: »slovanska krščansko-narodna zaveza«, ki šteje 35 udov, pa jih utegne šteti v kratkem še več. V tej skupini je 16 slovenskih, 11 hrvaških, 7 rusinskih in eden češki poslanec. Silno živahna, da burna bila je seja državnega zbora dne 30. marcija. Razne skupine čeških in hrvaških poslancev so se izrazile v prebranih listinah, da so sieer pripravljene delovati v državnem zboru, da pa nikakor ne pripoznajo, da je državni zbor postavni shod, na katerem se obravnavajo njihove zadeve. Potem se je naznanilo mnogo, mnogo ugovorov zoper različne volitve v državni zbor, med drugimi tudi protest zoper nepostavno volitev v celjski mestni skupini (proti dr. Pommerju); zoper izvolitev slovenskih poslancev se ni naznanil nobeden ugovor. Te volitve so se res tudi v seji dne 6. aprila brez ugovora potrdile. Tiste volitve, zoper katere so se vložili protesti, se bojo presodile v posebnem odseku, ki se je izvolil dne 7. aprila. Ce ta odsek nasvetuje, da se ena ali druga volitev ovrže in če temu večina državnega zbora pritrdi, potem se bo volilo še enkrat. Seja dne HO. marea je bila važna še iz drugega uzroka. Neki kmet iz Galicije »Šajer« je ob času letošnjih državnozborskih volitev skliceval volilne shode, Ker je sam kandidiral v državni zbor in na nekem .shodu rabil ta-le izraz: »če hoče cesar vojsko začeti, mora se pokloniti Rotšildu«, je zavoljo tega državna oblastnija zgrabila Šajerja ter ga nekaj dnij pred izvolitvijo v državni zbor zaprla. Po postavi pa ne smejo oblastni,(e zapirati državnih poslancev brez dovoljenja državnega zbora. Po dolgi, silno burni debati je sklenil državni zbor skoraj soglasno, da se mora poslanee Šajer takoj izpustiti iz ječe. To se je tudizpodilo in v seji državnega zbora dne 6. aprila je bil Šajer navzoč v narodni noši. Izvolil se je danes poseben odsek 18 udov, ki ima preiskati celo Šajerjevo zadevo. Kakor že bralci vedo, je predsednik državnemu zboru katoliški Tirolec dr. K a t r e i n. Oddalo se je pri tej volitvi 392 glasov. Dr. Katrein je dobil 258 glasov, liberalni štajarski grof (nekdanji deželni glavar štajarski) Attems 114 glasov. 19 listkov je bilo praznih, 1 se je glasil na Davida Abrahamoviča. To vam je bilo v državnem zboru nepopisno veselje, se ve med Slovenci, Gehi, Poljaki, Hrvati in nemškimi katoličani, ko se je naznanil zvečer izid te volitve. Odločnega kato1 i č a n a še ni imel državni zbor kot svojega predsednika. Brez dvoma je ta volitev jutranja zarja, ki nam napoveduje srečnejše dneve! Ko se je dr. Kats>ein v čvrstih besedah zahvalil za izredno čast, katero mu }e skazal državni zbor, se je volil prvi podpredsednik. Pri tej volltvi je dobil Poljak David Abrahamovič 251 glasov, grof Attems 75 glasov in Prade 38 glasov. Kot drugi podpredsednik je bil izvoljen Čeh dr. K r a m a f z 233 glasovi, 76 glasov je dobil grof Attems. V predsedništvu sta toraj zraven predsednika katoliškega Nemca dr. Katreina: dva Slovana: 1 Poljak in 1 Geb! Kje so pa nemški liberalci ? Prosim vas, kdo se dandanes Se zmeni za liberalce! Po izvolitvi 3 imenovanih predsednikov smo volili 12 perovodii v državnem zboru. Med drugimi bil je izvoljen Geh dr. Stojan, ud slovanskejzveze. Na svojih sedežih našli smo danes v drž. zboru vabilo jezuita Abelna, slavnega dunajskega pridigarja. No kam nas je vabil ? K pridigam, katere bo imel cvetni četrtek, petek in soboto. To je zopet nekaj novega in kaže velikansko spreinembo v državnem zboru. Ko bi se bil pred kakSnimi 20 leti predrznil jezuit vabiti državne poslance k svojim pridigam, bi se mu pač bila rogala cela zbornica. Nekaj proticerkvenega so pa vendar poskusili naši Prusaki, to je Sehonerer in par njegovih pristašev. Ti ljudje so stavili predlog, da se naj kaznujejo oni duhovniki, ki v cerkvi govorijo o političnih rečeh, kakor so to delali ob času zadnjih državnozborskih volitev. In res, liberalci so Schonererju takoj pomagali, da se bo ta zadeva obravnavala v državnem zboru. Cehi, Poljaki in drugi pametni poslanci so se pa silno smejali, ko se je stavil ta neumni predlog. 0 da, ko bi duhovnikov ne bilo, kako prijetno bi še dalje vlekli liberalni Nemci državni voz, dokler ne bi obtičal tam kje v sredi smradljivega močvirja. V seji državnega zbora, dne 7. aprila se je prebrala sledeča interpelacija: Interpelacija poslancev J. Žičkar, Coronini, dr. Ferjančič, Einspieler in tovarišev na c. kr. skupno ministerstvo: Ker Sloveneem v deželab, v katerih prebivajo, skoraj povsodi manika jezikovna ravnopravnost pri političnih in sodnijskih uradih, akoravno jim je to zagotovljeno v jasnih doloebah temeljnega državnega zakona, vprašajo podpisani c. kr. skupno ministerstvo: »Kedaj namerava taisto za Slovence, ki prebivajo na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Trstu, v Istri in v Gorici z Gradiško enako jezikovno odločbo odrediti, kakoršna se je izdala 5. aprila t. 1. za Geško?« Dunaj, dne 7. aprila 1897. — Zičkar, Coronini, dr. Ferjančič, Einspieler, Barwinski, Pleifer, Robič, Povše, dr. Trumbič, Vukovič, dr. Gregoree, dr. Žitnik, dr. Bulat, Peric, Pogačnik, Biankini, Šupuk, Berks, dr. Klaič, dr. Gregorčič, dr. Šusteršič, Borčič, dr. Grobelski, dr. Krek, dr. Stojan. Poslanec Povše in tovariši predlagajo, naj se spremeni določba državne postave z leta 1892 alinea 5, vsled katere sme država le toliko podpore datt za prenovitev po trtni uši poškodovanih vinogradov, kolikor je dala dežela. Znano je, da v Avstriji dobivajo posestniki po trtni uši poškodovanih vinogradov v priraeri z drugimi državami le silno majno državno podporo. Med drugimi zadržki je tega kriva tudi dotična državna postava sama, ki določuje, da država zamore dati le toliko podpore v ta namen, kolikor je odločila dotična dežela. Dežela pa ne more dosti dati, ker ima le malo dobodkov; država je bogata. Zato se mora najprej državna postava v tem smislu spremeniti, da daje država podporo brez ozira na to, kolikor je odločila dežela. Dr. Stojan je zabteval, naj se kmalu predloži postavni načrt o kmetsklh zadrugah, dr. Krek predlaga, naj se vredi plača diurnistov, ki so v službi države. Prebralo se je veliko drugih predlogov in vprašanj na vlado. Začela se je potem debata o predlogu socijalnega demokrata, naj se preiščejo dogodki pri volitvah v Galiciji. On je namreč dolžil vlado. da je krivično postopala pri zadnjih volitvah v Galiciji. Ministerski predsednik grof Badeni je na to izjavil, da sam želi natančno prelskavo teh dogodkov. Prebral je veliko dopisov, iz katerih je dokazoval, kako so bili ljudje v Galiciji podhujskani od socijalnib demokratov in so strastno napadali vse tiste, ki niso volili socijalnih demokratov. Socijalnemu demokratu Daszyniski-ju je odgovarjal dr. grof Dzieduszveki, kako sleparijo in zapeljujejo socijalni demokrati prebivalstvo v Galiciji. Dne 8. aprila se je nadaljevala razprava o galiskih volitvah. Okoli 2 uri dolgo je govoril zopet socijalni demokrat Daszynski, za njim pa Poljak Abrahamovič. Brez dvoma se bodo preiskovale v posebnem odseku, ki se izvoli v preiskovanje volitev. Tudi Mladočebi dr. Stranski in dr. Herold sta o tej zadevi govorila.