CeUJE, 14. FEBRUARJA 1980 - ŠTEVILKA 6 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
z urednikove mIYE
Ali ni nenavadno tole vreme. Da se ne bo maščevalo, kajti stari ljudje pravijo,
da je v tem času bolje videti volka na polju kot moža v srajci.
f*
Za nami je slovenski kulturni praznik. Spominjamo se velikana naše revolu-
cije Edvarda Kardelja. Tokrat ga bomo spoznali spet v novi, sveži zgodbi, kot
preprostega, skromnega in prav zato velikega človeka.
V tej številki je že četrti kupon za kandidatke izleta kmečkih žena na morje. Čez
dober mesec se popeljemo k slani luži. Kar nas je moških v uredništvu se že
veselimo srečanja z izžrebankami. Doslej je bilo vedno veselo, da le kaj.
JURE KRAŠOVEC
OBISKAU SMO REČICO PRI LAŠKEM - SKROMNOST, VRLINA VEUKEGA ČLOVEKA
nova šola
V
dramljah
v soboto dopoldne ob 10.
uri bodo v Dramljah predali
svojemu namenu novo, so-
dobno urejeno šolo, kjer bo
prostora za 360 otrok. To bo
nedvomno velika pridobitev
za kraj in za šentjursko obči-
no, saj so vsi, učenci in de-
lavci šole, do sedaj delali v
nevzdržnih pogojih v učilni-
cah, ki so jih podpirali stebri.
Staro šolo je namreč močno
poškodoval potres, zato bo
stavbo potrebno porušiti.
Slavnostni govornik na so-
botni slovesnosti bo predse-
dnik Izvršnega odbora repu-
bliške izobraževalne skup-
nosti Jože Deberšek. Kot
gostje pa se bodo ob otvori-
tvi poleg domačih družbeno-
političnih in prosvetnih de-
lavcev zbrali še predstavniki
iz Zavoda za šolstvo SRS.
Nova šola v Dramljah se
bo imenovala po Milošu Zi-
danšku. V njenih prostorih
pa bosta tudi dva oddelka
vzgojno varstvenega zavoda.
M. PODJED
VSO SKRB KMETIJSTVU
Na nedavnem posvetu o problemih agroživilstva, ki je bil na Dobrni, so se zbrali
najodgovornejši skupščinski in politični delavci iz vseh občin celjskega območja, da bi
skupno s kmetijci dogovorili temeljne naloge bodočega razvoja kmetijstva v družbenem in
zasebnem sektorju. Vse to v eni sami želji: da bi zemlja rodila kar največ sadov in da bi
pridelali čimveč hrane. Naš posnetek je zgolj simboličen in naj tokrat govori o tem, da
teletina še vedno uhaja našemu pogledu. Več o tem berite na 4. strani.
mladi po poteh štirinajste
JUTRI KONEC
Zaključek bo na Ljubnem ob 16. uri
Jutri popoldne se bo kon-
čal letošnji pohod mladih
pohodnikov po poteh štiri-
najste divizije, ki se je začel
prejšnjo sredo v Sedlarje-
vem v šmarski občini ob hr-
vaški meji. V prvi etapi, ki se
je zaključila pri spomeniku
narodnemu heroju Iliji Ba-
dovincu v laški občini, so so-
delovali pretežno mladi po-
hodniki šmarske in laške ob-
čine. V drugi etapi, ki se je
končala v Stranicah pri tam-
kajšnjem spominskem obe-
ležju, so bili nosilci celjski in
šentjurski mladinci. Tretjo
etapo do Žlebnikove doma-
čije so vodili mladi iz velenj-
ske in žalske občine, nosilci
zadnje od Žlebnika preko
Smrekovca (še vedno skoraj
meter snega!) do Ljubnega
pa so mladinci mozirske ob-
čine.
Poleg mladincev in mla-
dink omenjenih občin sode-
lujejo ali so sodelovali v po-
hodu tudi mladi iz pobrate-
nih mest, drugih republik,
vojaki in nekdanji aktivni
borci štirinajste.
Zaključek bo torej jutri po-
poldne ob 16. uri na Ljjjb-
nem, ko se bodo zbrali vsi
udeleženci letošnjega poho-
da, torej blizu 500 po številu.
Pohodnikom se bodo pri-
družili tudi taborniki mozir-
ske občine, ki bodo opravili
enodnevni pohod. Kulturni
program pripravljajo mla-
dinci Ljubnega. Sodelovali
bodo tudi borci. Srečanje pa
bodo zaključili s tradicional-
nim partizanskim golažem
in skupnim klicem - prihod-
nje leto februarja se ponov-
no dobimo. Nova velika
zmaga mladih pohodnikov
bo torej zaključena. Uspeš-
no! Tudi letošnji pohod ni
minil samo v znamenju »pra-
vega pohoda«, temveč je po-
menil mnogo več - izobraže-
vanje mladih v posebnih po-
gojih.
TONE VRABL
izobraževanje v celju
GOSPODARJENJE
Prispevna stopnja za 0,33 manjša
Na osnovi uskladitve
skupne porabe občine Celje
znaša skupna vrednost vseh
programov Občinske izobra-
ževalne skupnosti za leto
1980 231,338.000 din, kar
predstavlja v odnosu na leto
1979 porast sredstev le za
15,6%, oziroma zmanjšanje
vrednosti prvotnega progra-
ma za 25,500.000 din. Temu
Ustrezno se bo znižala tudi
prispevna stopnja, in sicer
od 5,52 na 5,01, tako da bo
povprečna prisp>evna stop-
nja v letu 1980 za 0,33 nižja
od lanske. Zaradi zmanjša-
f^ega obsega združevanja
Sredstev v letošnjem letu to-
rej ne bo mogoče uresničiti
Vseh nalog v dogovorjenem
obsegu in bo potrebno ne-
uresničene naloge prenesti v
Naslednje srednjeročno ob-
dobje.
Osebni dohodki na zapo-
slenega v vzgoji in izobraže-
vanju bodo rasli v skladu z
■"astjo osebnih dohodkov na
^Poslenega v materialni
proizvodnji, vendar v masi
Največ za 16% v primerjavi z
letom 1979. Število zaposle-
nih v vzgoji in izobraževanju
bo povečalo samo tam,
•^ier je zaradi povečanega ob-
lega dela to nujno potrebno
^er zaradi razširitve izobraže-
valnih kapacitet, kar se bo
dražilo pri aktiviranju nove
^Snovne šole v Novi vasi.
^vajalci vzgojnoizobraževal-
ph storitev bodo organizira-
' izvajanje dejavnosti tako,
^^ bo kar najbolj racionalno
izrabljen delovni čas zapo-
slenih.
Predlog programa nalog
pri uresničevanju stabihza-
cijskih prizadevanj na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja zajema še nekaj bistve-
nih smernic za boljše in
učinkovitejše delo na tem
področju. O tem bodo skle-
pali in razpravljali tudi dele-
gati na današnji popoldanski
seji Občinske izobraževalne
skupnosti Celje. Predlagani
sklepi predvidevajo tudi bolj
zaostrene pogoje na področ-
ju investiranja, kajti razpo-
ložljiva sredstva bo potrebno
usmerjati predvsem v do-
končanje osnovne šole Fran
Roš v Novi vasi. Pri vlaganju
v nove objekte pa bo potreb-
no upoštevati predvsem viši-
no soudeležbe samoprispev-
ka in širši družbeni interes
oziroma skupne dogovore v
okviru občine. V okviru da-
nih možnosti bodo prosvetni
delavci nadaljevali s pripra-
vami na prehod v usmerjeno
izobraževanje, da bi reforma
stekla z začetkom naslednje-
ga šolskega leta.
Tudi seje skupščine občin-
ske izobraževalne skupnosti
bodo odslej sklicevali v po-
poldanskem času. Današnja
bo ob 16. uri v domu Cvetke
Jerinove v Celju. Prav tako
bodo večino oblik sestajanja
ostalih organov interesne
skupnosti prenesli v čas, ko
bo najmanj prizadet delovni
čas udeležencev.
MATEJA PODJED
VIKTORJU POVŠETU
»CEUSKI GRB«
Na dan slovenskega
kulturnega praznika je bi-
la v prostorih Izvršnega
sveta Skupščine občine
Celje skromna svečanost.
Predsednik Izvršnega
sveta Venčeslav Zalezina
je podelil priznanje »celj-
ski grb« zaslužnemu celj-
skemu kulturnemu de-
lavcu Viktorju Povšetu.
Kot je zapisano v Listini o
podelitvi celjskega grba,
si to visoko občinsko
priznanje Viktor Povše
zasluži za »izredno na-
tančno in strokovno re-
stavratorsko delo pri
ohranitvi kulturne dedi-
ščine celjskega ob-
močja«.
Svečanosti ob podelitvi
priznanja so prisostvovali
poleg predsednika Ob-
činske skupščine Celje
Jožeta Marolta še slav-
Ijenčeva soproga, predse-
dnica skupščine kulturne
skupnosti občine Celje
Aleksa Gajšek-Krajnc, se-
kretar SIS za kulturo Da-
ne Debič, -članica pred-
sedstva SZDL Majda Tro-
gar, namestnik sekretarja
občinskega komiteja ZK
Srečko Pratnemer ter An-
ka Aškerc, direktorica
Zavoda za spomeniško
varstvo.
Viktor Povše je potem,
ko se je za podeljeno priz-
nanje zahvalil, pripove-
doval o svoji ustvarjalni
poti, težavah in naporih
pri delu, predvsem pa o
svoji veliki ljubezni do re-
stavratorskega dela. Brez
nje bi celjsko območje na
področju umetnostne
zgodovine prav gotovo iz-
gubilo mnogo tistega, na
kar smo stoletja ponosni.
Čestitamo!
^-^-^
žalski družbeni sveti
VEČJI DRU2BENI VPLIV
Rjredlog odloka bodo sprejeli na seji skupščine.
Na eni izmed prihodnjih
sej vseh treh zborov žalske
občinske skupščine bodo
delegati sprejeli odlok o
družbenih svetih v občini.
Predlog odloka je že obrav-
navala statutarno pravna
komisija občinske skupšči-
ne, pa tudi v javni razpravi
na predh)g ni bilo nobene
pripombe in predloga.
V občini Žalec bodo druž-
beni sveti za družbenoeko-
nomski razvoj in družbeno
planiranje, za razvoj samo-
upravnega političnega siste-
ma, za gospodarjenje s pro-
storom in varstvo okolja. V
družbenih svetih bodo dele-
gati podpisnikov dogovora,
komunalne interesne skup-
nosti, stavbne zemljiške
skupnosti, kmetijske zemlji-
ške skupnosti, skupnosti za
varstvo okolja, stanovanjske
skupnosti, temeljne vodne
skupnosti, Komunalnega
podjetja ter Zavoda za načr-
tovanje iz Žalca. Seveda bo-
do lahko v delu družbenih
svetov sodelovali tudi drugi
organi, organizacije in skup-
nosti, ki niso udeleženci sve-
ta, pa tudi posamezniki, če
bo svet menil, da bi bilo nji-
hovo sodelovanje koristno
za samo delo. Posamezni
družbeni sveti bodo imeli
koordinacijske odbore, se-
stavljene iz stalnih delegatov
podpisnikov dogovora.
Koordinacijski odbori bodo
skrbeli za pripravo sej, za
izvajanje sklepov sej, odloča-
li o sodelovanju delavcev
strokovnih in drugih organi-
zacij, samoupravnih organi-
zacij in skupnosti ter znan-
stvenih in drugih javnih de-
lavcev pri delu sveta ter
opravljali druge oroanizacij-
ske zadeve.
Strokovna in administra-
tivna opravila za družbene
svete občine Žalec bodo
opravljale strokovne službe
ter občinski upravni organi.
Vsekakor gre z ustanovitvijo
družbenih svetov za pomem-
ben korak naprej pri dajanju
pobud in obravnavi načelnih
vprašanj v zvezi s pripravo
odlokov, samoupravnih spo-
razumov, družbenih dogovo-
rov ter drugih aktov.
JANEZ VEDENIK
ZAČETEK GRADNJE
V
KONJICAH
Konjičanom se je uresničila želja - začeli so z gradnjo
novega zdravstvenega doma. Nosilec te velike investicije, ki
je ocenjena na 70 milijonov po cenah iz leta 1979, je sklad za
investicije in družbeni standard, ki je del referendumskih
sredstev namenil tudi v ta namen. Večji del denarja pa bo
dotekal po dogovoru iz regijske in občinske zdravstvene
skupnosti.
Gradnja novega zdravstvenega doma v Slovenskih Konji-
cah je bila nuja, kajti sedanji je premajhen, predvsem pa je
nefunkcionalno grajen. Ta, s katerega gradnjo, so pravkar
pa bo dva in polkrat večji od sedanjega in bo po občinskem
programu zdravstvenega varstva zadostoval za 20 do 25 let.
V	novem domu se bodo lahko razvijale dispanzerske službe,
ki so zdaj pri svojem delu utesnjene, so pa nujen Zc razvoj
osnovne zdravstvene dejavnosti.
Gradbeni odbor, sestavljen iz strokovnjako'	■■ adnjo
novega zdravstvenega doma zastavil zelo us	Tako
predvidevajo, da bodo letos končana gradbena	niška
dela, naslednje leto pa bi dom zdravja opremil
ZDEN	»PAR
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
70. obletnica rojstva e. kardelja
PRESADITI IZROČILO
Sprejeii so načrt za obeležite^ pomembnega jubileja
v celjski občini bo obeleži-
lev 70. obletnice rojstva
Eklvarda Kardelja potekala
predvsem v organizacijah
združenega dela, v krajevnih
skupnostih, v samoupravnih
organizacijah in skupnostih
ter v družbenopolitičnih or-
ganizacijah. Tako so sklenili
na zadnji seji predsedstva
občinske konference SZDL
ter poudarili, da morajo biti
vsa politična in kulturna sre-
čanja v občini ter vse priredi-
tve prežeta z ustvarjalnim
prispevkom velikana naše
socialistične samoupravne
družbe. Politična, samou-
pravna in strokovna aktiv-
nost pa mora biti usmerjena
zlasti k temeljitemu prouče-
vanju, uresničevanju in do-
grajevanju izrednega boga-
stva misli, pogledov in po-
bud v delih Eklvarda Karde-
lja. Zato bodo v Celju različ-
ne oblike izobraževalnega in
študijskega dela ob 70. letni-
ci rojstva Edvarda Kardelja
razvili predvsem med mladi-
no ^ šolah, krajevnih skup-
nostih in tozdih, med štu-
denti, med pripadniki JLA
in interesnih organizacijah
ter društvih.
FVogram obeležitev 70.
obletnice rojstva Edvarda
Kardelja obsega vrsto aktiv-
nosti. Tako bodo na februar-
skem zasedanju vseh zborov
občinske sku^čine obeležili
obletnico rojstva Edvarda
Kardelja s temeljito oceno
dograjevanja komunalnega
sistema, ob dnevu OF bodo
organizirali svečano delovno
zasedanje občinske konfe-
rence SZDL, na katerem bo-
do obravnavali pomen Ijud-
skofrontnega gibanja v Slo-
"veniji in v celjski občini s
posebnim poudarkom na de-
mokratizaciji političnega de-
la ter uveljavljanju SZDL v
delegatskem sistemu. V pro-
gram vseh oblik idejnoizo-
braževalnega dela v občini
bodo uvrstUi proučevanje
Kardeljeve misli. V vseh
srednjih šolah bodo v okviru
predmeta Samoupravljanje s
temelji marksizma poglob-
ljeno obravnavali Kardelje-
vo misel o nadaljnjem razvo-
ju političnega sistema socia-
lističnega samoupravljanja
in o koreninah neuvrščeno-
sti. To je le nekaj opredelitev
iz programa dejavnosti za
obeležitev 70. obletnice roj-
stva Edvarda Kardelja, ki bo
letos potekala v vseh sredi-
nah celjske občine. Na seji
predsedstva občinske konfe-
rence SZDL pa so poudarili,
da so za ustvarjalno obeleži-
tev tega jubileja v krajevnih
skupnostih zadolžene orga-
nizacije SZDL, v organizaci-
jah združenega dela pa
osnovne organizacije sinHi-
kata.
SNEG BI BIL BOUŠI KOT BLATO IN MOČA
Pohod po sledeh XIV. divizije letos poteka v »nepristnem« vremenu. Takega in še
boljšega bi pohodniki privoščili svojim vzornikom, ki so se mučili v globokem snegu in
mrazu. Že zaradi tega bi bilo mladim na pohodu ljubše, če bi bila zima bolj podobna tisti v
letu 1944. Toda tudi tako je bilo dovolj napjomo. tudi blato ni prijetno.
Na našem posnetku so mladi pohodniki iz laške in šmarske občine nekje na začetku poti
od Sedlarjevega do Lesičnega.
(Foto: TONE KOSiR)
kadrovska politika v ceuu
PREDNOST IZODRAŽEVANJD
Politiko kadrov povezati z razvojnimi načrti
Uspešnejši družbeno go-
spodarski razvoj celjske ob-
čine je neločljivo povezan z
boljšo kadrovsko politiko.
Večja ekonomska učinkovi-
tost posameznih organizacij
združenega dela in polnejše
uveljavljanje družbenoeko-
nomskega položaja delavca
sta temeljno merilo za oceno
učinkovite ali neučinkovite
kadrovske politike v j^sa-
meznih delovnih okoljih.
Tako so naglasili na pone-
deljkovi seji predsedstva
celjske občinske konference
socialistične zveze, ko so raz-
pravljali o nalogah na po-
dročju kadrovske politike.
Predsedstvo se je po tej poti
vključilo v delegatsko pri-
pravo seje občinsk^kupšči-
ne, ki bo 26. februarja med
drugim pregledala uresniče-
vanje družbenega dogovora
o temeljih kadrovske politi-
ke v celjski občini. Člani
predsedstva so skupaj s ka-
drovskimi delavci imeli kot
izhodišče za razpravo dele-
gatsko gradivo in analizo za-
poslovanja v lanskem letu,
skupaj z oceno bilance zapo-
slovanja v tem letu. Ta mate-
rial je pripravila strokovna
služba občinske skupnosti
za zaposlovanje.
V	celjski občini so dosegli
določene rezultate pri uve-
ljavljanju kadrovske politi-
ke, pri uresničevevanju
družbenega dogovora, pri
strokovnem uveljavljanju
kadrovskih služb in deloma
tudi v načrtovanju in usmer-
janju kadrovske politike.
Vendar pa so člani predsed-
stva socialistične zveze opo-
zorili na mnoge slabosti.
V	pripiravah na srednjeroč-
ne obdobje bi morali v te-
meljnih organizacijah ka-
drovsko politiko bolj pove-
zati s prestruktuiranjem go-
spodarstva in s celotnimi
ambicijami Celja. Slaba ka-
drovska politika lahko daje
le slabe delovne in ekonom-
ske učinke. Vodenje dolgo-
ročne kadrovske politike bi
moralo biti v središču seda-
njih delegatskih,' samoup-
ravnih in političnih razprav
v Celju. Zato so predlagali,
da bodo o sklepih občinske
skupščine, o nalogah na po-
dročju kadrovske politike ta-
koj razpravljali in sprejeli
konkretne načrte v temelj-
nih organizacijah, v samoup-
ravnih interesnih skupno-
stih, v skupščini podpisni-
kov družbenega dogovora o
kadrovski politiki in pred-
vsem v družbenopolitičnih
organizacijah. Družbenopo-
litične organizacije v kolekti-
vih so preveč odsotne s po-
dročja kadrovske politike in
si ne prizadevajo dovolj za
uveljavitev načrtne in dolgo-
ročne kadrovske politike.
Predsedstvo je še predlaga-
lo, naj bi sku^činske sklepe
osve^ z akcijsko vsebino.
N. D.
ZLATI ZNAK ZA DR. MILANA
ŽUNTARJA
To najvišje republiško priznanje je dr. Milan Žuntar prejel
za svoje nesebično in požrtovovalnp delo na zdravstveno
izobraževalnem področju. Pri občinski organizaciji Rdečega
križa v Celju že od leta 1962 vodi strokovni center prve
pomoči, hkrati pa je tudi regijski svetovalec za to dejavnost.
Z. S.
AKTUALNO
ZRNO DO ZRNA-
INKUBATOR
Na žiro račun sveta za spremljanje driižbenoeko-
nomskega položaja žensk pri občinski konferenci
SZDL v Celju, ki je pobudnik akcije za nabavo inkuba-
torjev za nedonošenčke v celjski bolnišnici, prihajajo
različna nakazila. Velikih je malo, majhnih pa je več.
Med njimi je vzbudilo pozornost nakazilo v višini pet-
deset tisoč starih dinarjev. Pozornost pa ni vzbudila
višina nakazila, temveč njegova specifikacija. Neime-
novana tovarišica, ki je denar nakazala, je skozi vse
leto pobirala dinarske kovance po celjskih ulicah in
njihovo vsoto vestno zapisovala. Toliko in toliko ko-
vancev po deset para, po dvajset, itd. Tako se ji je
nabrala skromna vsotica, kateri je priložila še majhen
lasten delež ter vse skupaj poslala za akcijo - inkuba-
tor. Želela je ostati tudi neimenovana.
Svojevrstna zamisel, skoraj pretresljiva, a še kako
aktualna in vzpodbudna v današnjem trenutku. Nei-
menovani tovarišici ni bilo odveč se celo leto sklanjati
in pobirati »fičenke« po celjskih ulicah. Dokazala je
resničnost starega pregovora - zrno do zrno pogača. V
našem primeru, naj bi bil to inkubator.
S tem primerom nismo hoteli povedati, da bi zdaj vsi
to počeli. Lahko pa bi se drugače varčevalno in osve-
ščeno obnašali. Se tako majhen dar, ki ga bomo name-
nili humani akciji, bo pripomogel, da bo majceno bitje,
ki se bo rodilo nedonošeno, našlo prvi varen domek - v
inkubatorju.
ZDENKA STOPAR
MILAN BILA
Ko mu je bilo minulo
soboto za 59 rojstni dan
izročeno visoko državno
odlikovanje - red dela z
rdečo zastavo - je Milan
Bila špartansko kratko
odgovoril:
- Odlikovanje, ki sem
ga sprejel, je Titovo delo
in delo Partije, Tako sem
bil vzgojen. Besede se-
kretarja Cveta Kneza, ki
jih je naslovil name, me
obvezujejo, da vstrajam
še naprej.
Potem mu je zmanjkalo
besed. Z gostoljubno, ši-
roko gesto je navzoče po-
vabil k mizi, h katere do-
brotam je največ sam pri-
speval, da bi ne oškodo-
val družbe v tem stabili-
zacijskem času.
Najvišje odlikovanje,
kar jih je dosedaj bilo po-
deljenih v laški občini, si
je Milan Bila prislužil v
desetletjih pod Titovo za-
stavo. »Sem Srb iz hrva-
ške Banije in se v Slove-
niji počutim kot rojak!«
Tako poudarja svoje ju-
goslovanstvo. Od leta
1941 sekretar skojevske
organizacije, prvoborec,
udeleženec bitke na Sut-
jeski, in Neretvi, težak
bolnik v koloni tifusarjev,
poveljnik v bitkah vse do
naše zahodne meje je Mi-
lan Bila leta 1948 prišel v
Rimske Toplice in pognal
tu svoje korenine. Kot
častnik JLA se je udeležil
politične šole, bil do leta
1955 zaposlen na celj-
skem vojnem odseku, po-
tem pa se je upokojil.
Vsa leta, odkar je kra-
jan v Rimskih Toplicah,
je tu ugleden in uspešen
družbenopolitični dela-
vec z vrsto družbenih,
oblastmh in samouprav-
nih dolžnosti. Bil je dele-
gat 8. kongresa ZKS, član
občinskih vodstev ZB
NOV in ZK, v kraju sa-
mem pa nosilec najbolj
odgovornih nalog, zlasti
tistih, ki se povezujejo z
ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito.
In zvrhan koš dobre vo-
lje ima. Nikoli namrgo-
den, vselej pripravljen
pomagati, sodelovati,
svetovati.
Se je nekdo, tako pravi
sam, ki ima zasluge za to,
da je v vsem povojnem
obdobju tako aktiven. To
je njegova globoko zave-
dna in razumevajoča že-
na, s katero si je ustvaril
topel in prijeten dom,
JURE KRASOVEC
OBRAZI
šmihel nad mozirjem
0DD0L2ITEV V. LEVSTIKU
Uto rodni hiši odkrili spominsko ploščo
v preteklem tednu so se v
mozirski občini zvrstile v po-
častitev kulturnega praznika
številne prireditve, ki so bile
posvečene spominu šmihel-
skega rojaka Vladimirja Lev-
stika, avtorja Gadjega gnez-
da, iz katerega svoji mar-
kantni podobi izstopa mati
Kastelka. Vladimir Levstik
slovi tudi po odličnih prevo-
dih iz tuje književnosti, pa
tudi kot esejist in kritik.
Domačini so se mu v letoš-
njem kulturnem tednu Si-
rom mozirske občine, pri-
memo oddolžili. Na rojstni
hiši so mu odkrili spomin-
sko ploščo, mozirsko pro-
svetno društvo pa je uprizar-
jalo Levstikovo Gadje gnez-
do v različnih krajih mozir-
ske občine.
V počastitev Vladimirja
Levstika se je zvrstila še
vrsta kulturnih prireditev.
Uspel je »Večer z Levsti-
kom«, zanimiva pa je bila tu-
di razstava, ki je prikazala
Levstikovo življenjsko delo.
Razstavo je prispevala Knjiž-
nica Edvarda Kardelja v Ce-
lju. Novosti pa so bile Levsti-
kove ure v osnovnih šolah,
kjer so člani mozirskega pro-
svetnega društva na svojski
način predstavili tega šmi-
helskega rojaka. Vsak
osnovnošolec v mozirski ob-
čini je prejel še »Levstikov
list«, ki ga je mozirski mladi-
ni poklonila Knjižnica
Edvarda Kardelja v Celju.
Z. S.
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
spomini živijo
BOJ ZA SEVERNO MEJO
Mladi pozabljajo na svoj dolg?
Zgodovina slovenskega
naroda v okviru samostojne
narodnosti je razmeroma
kratka. Vsak delček te zgo-
dovine pa je povezan z mno-
gimi boji in žrtvami, ki so
padle v borbi za narodno
enotnost. Se danes pa je
vsak spomin na tiste čase
dragocena doktrina naše no-
ve socialistične družbe, še
zlasti, ker so med nami še
vedno žive priče velikih do-
godkov.
Eden izmed velikih zgodo-
vinskih trenutkov v tvorno-
sti slovenske samostojne na-
rodnosti, je tudi boj za sever-
no mejo. Spomin na te dni je
oživel Muzej revolucije v Ce-
lju, z razstavo Boj za Maribor
in severno mejo 1918-1919
na območju štajerskega ob-
mejnega poveljstva. Razsta-
va dokumentarnih arhivskih
posnetkov fotografij, zemlje-
pisnih kart, pisem, raznih
oglasov in podobnih uradnih
in osebnih dokumentov,
nam želi še enkrat poudariti
pomen, ki ga je imel boj pro-
ti ponemčevanju in boj za
odcepitev severne Štajerske
od habsburške monarhije, v
obrambi slovenske narodne
identitete.
Po zlomu habsburške mo-
narhije, novembra leta 1918
je major, pozneje general in
poveljnik štajerskega obmej-
nega poveljstva, Rudolf Mai-
ster razglasil območje Mari-
bora in severne Štajerske za
jugoslovansko posest, ki se
je kot taka, decembra 1918
priključila državi Srbov, Hr-
vatov in Slovencev. Sele av-
gusta 1919, ko je vrhovni
svet mirovne konference re-
digiral mirovno pogodbo, so
borci za severno mejo do-
končno izbojevali svojo veli-
ko rodoljubno zmago. K^ se
je dogajalo na severnem Šta-
jerskem v viharnem letu
1918 do 1919 si lahko vsaj v
skromnem obsegu ogleda-
mo na razstavi, ki sta jo sku-
paj pripravila Muzej narodne
osvoboditve Maribor in Mu-
zej revolucije iz Celja. Ob
otvoritvi, ki je bila prejšnjo
sredo v počastitev sloven-
skega kulturnega praznika.
so bili prisotni tudi preživeli
borci za severno mejo, tisti,
ki so pred več kot šestdeseti-
mi leti stopili v bran svojih
narodnih pravic.'Udeleženec
bojev, doktor Ervin Mejak,
pa je s svojim pričevanjem
še enkrat oživel podobo časa
in duha, ki je preveval tisti
čas. Povabil pa je mladino,
naj si ogleda to razstavo, kaj-
ti mladi so tisti, ki naj revolu-
cionarni duh svojih očetov
ponese prihodnjim rodo-
vom. Na žalost pa ravno na
otvoritvi nr bilo mladih.
Očitno mladi pozabljajo na
svoj dolg in spoštovanje do
dejanj katerih plod je danes
njihovo bogato in svobodno
življenje. Sicer pa je za ogled
razstave, ki bo v Celju gosto-
vala do 23. februarja, še do-
volj časa in upamo, da poziv
dr. Mejaka mladim, ne bo iz-
zvenel v prazno.
Otvoritev je spremljal tudi
mešani pevski zbor Kovino-
tehne, ki je na lastno željo
prispeval svoj delež k slav-
nostnemu vzdušju v prosto-
rih muzeja.
VILI EINSPIELER
ADMIRAL PECOTIČ OBISKAL ŽALEC
Prejšnji teden se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji predsednik Zveze
rezervnih vojaških starešin Jugoslavije admiral Bogdan Pecotič. Ob tej priložnosti
je na celjskem območju obiskal občinsko organizacijo ZRVS Žalec in aktiv ZRVS v
Ferralitu. Ko je spoznal delo rezervnih vojaških starešin v žalski občini, se je o njem
pohvalno izrazil. Na sliki vidimo admirala Pecotiča na razgovoru v Ferralitu.
IVAN JURHAR
TONEROŽMAN- KANDIDAT
ZA PREDSEDNIKA OK SZDL
CEUE
Kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL v
Celju je sprožila postopek evidentiranja možnih kandi-
datov za predsednika občinske konference SZDL, ker
dosedanji predsednik Jože Volfand odhaja na novo
delovno dolžnost. Kot enega možnih kandidatov za
novega predsednika je kadrovska komisija evidenti-
rala Toneta Rožmana, ki sedaj opravlja funkcijo sekre-
tarja OK SZDL Celje.
Tone Rožman se je rodil 5. 1. 1937 v Radencih in je
dokončal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, tako
da je po poklicu inženir organizacije dela. Član ZK je
od maja leta 1955. Doslej je opravljal več odgovornih
samoupravnih, političnih in strokovnih dolžnosti. Bil
je predsednik krajevne skupnosti Otok, sekretar
osnovne organizacije ZK v Etolu, član OK ZKS v Celju
in opravljal še druge funkcije. Sedaj je predsednik
kadrovske koordinacije pri OK SZDL, predsednik
koordinacijskega odbora vlaka bratstva in enotnosti,
predsednik volilne komisije pri predsedstvu občinske
konference SZDL, član družbenopolitičnega zbora ob-
činske skupščine in še vrsto drugih funkcij ima.
Kadrovska komisija predlaga vsem nosilcem evi-
dentiranja, da razpravljajo o pobudi za evidentiranje
možnih kandidatov za predsednika OK SZDL Celje ter
da se tudi opredelijo do evidentiranega možnega kan-
didata.
DS
omejitve v zdravstvu
PRIŠKRNJEN DINAR
Nižja prispevna stopnja
Ustalitvena prizadevanja v
zdravstvu so močno prisotna
tudi v občinski zdravstveni
skupnosti Celje. Uporabniki
in izvajalci se zavzemajo za
izvajanje ukrepov in to takoj
- v začetku leta. Prispevna
stopnja iz brutto osebnega
dohodka bo s prvim marcem
znižana od 32,75 odstotkov
na 32,15 odstotkov, razlika
bo torej 0,60 odstotka. Ob-
činske interesne skupnosti
so na osnovi stabilizacijskih
programov znižale prispev-
no stopnjo za 1,21 odstotkov,
skupnost za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pa
svojo stopnjo zvišuje za 0,60
odstotkov, ker je ogroženo
izplačilo pokojnin. Iz teh no-
vo opredeljenih stopenj izha-
ja, da se sredstva skupne po-
rabe v občinskih interesnih
skupnostih povišujejo v pri-
merjavi z lanskim letom za
16 odstotkov, hkrati pa to
pomeni zniževanje sredstev
za 77 milijonov v primerjavi
z lanskim programom. Ob
vsem tem pa nastopi vrsta
vprašanj. Samo nekaj jih bo-
mo našteli. Kako pokriti iz-
plačila nadomestil v primeru
bolezni, porodov, ker so
sredstva povečana samo za
16 odstotkov, izdatki pa se
letno poprečno povečujejo
za 25 do 28 odstotkov? Kako
slediti porabi sredstev v
zdravstveni službi, glede na
gibanje cen? Kako speljati
dogovarjanje o investicijah?
Občinska zdravstvena
skupnost Celje je v zvezi s
tem pripravila nekaj predlo-
gov. Skupnost najprej pred-
laga učinkovito notranjo
službo ocenjevanja dela-
zmožnosti ter zniževanje me-
dicinsko neutemeljenega
bolniškega staleža. Ce bo
bolnik zadržan od dela dalj
kot 11 mesecev je pristojen
zdravnik dolžan takega bol-
nika predstaviti invalidski
komisiji v ocenitev in v
enem mesecu o njem pripra-
viti ustrezno dokumentacijo.
Osnova za obračun oseb-
nega dohodka ne more biti
višja kot je bila v lanskem
letu. Pogrebnine in posmrt-
nine bodo v letošnjem letu
lahko povečane za 16 odstot-
kov. Nujno zdraviliško
zdravstveno varstvo (A indi-
kacije) bodo izvajali naprej,
koristno (ambulantno) zdra-
viliško zdravstveno varstvo
pa ne, razen za borce NOV.
Tudi prispevki za letovanje
otrok bodo neokrnjeni.
Spremembe pa so v tem, da
mora uporabnik pravico za
nujno zdraviliško zdravlje-
nje pričeti koristiti v enem
mesecu po odobritvi. S tem
bodo odpravljene dolge ča-
kalne dobe, zdravljenje v
zdraviliščih pa se bo nadalje-
valo takoj po odpustu iz bol-
nišnice.
V vseh teh ukrepih je zaje-
to hitrejše izdajanje izvidov
in mnenj pri obdelavi bolni-
kov v specialističnih ambu-
lantah, koriščenje pravic do
zdravljenja izven območja
občinske zdravstvene skup-
nosti le na podlagi napotnice
(razen v nujnih primerih) in
valorizacija participacije
uporabnikov za 25 odstot-
kov, kar izvira iz dogovora v
zdravstveni skupnosti Slo-
venije.
ZDENKA STOPAR
črno in umazano
belo
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
5/54
olimpijske in
druge igre
v Afriki se spet nevarno zapleta v
barvah, predvsem med pristno črno in
umazano belo. Približujejo se odločilni
dnevi za prihodnost dežele Rodezije ali
Zimbabve. To, ka se tam dogaja, je del
glavnega toka sodobne zgodovine, ko
se ljudstva mukoma trgajo iz odvisno-
sti, ki pa se zdi zatiralcem tako zelo
naravna.
Zimbabve je bila dolgo angleška ko-
lonija, kjer je imela glavno besedo bela
manjšina. Dežela meri okoli 390.622 k v.
km in je leta 1975 štela okoli 6,8 milijo-
na ljudi, od tega pa je bilo 95 odstotkov
črnih in le okoli 278.000 belih, vsaj po
koži. Ko so se črne dežele v Afriki vse
uspešneje osvobajale, se je bela manj-
šina v Rodeziji zbala za svoj položaj.
Belci niso čakali, da bi morda Velika
Britanija »dala« Rodeziji neodvisnost,
ampak so se »uprli*: osvobajanju Afri-
ke, razglasili neodvisnost Rodezije le-
ta 1965, to je svojo vladavino in leto
dni kasneje celo izstopili iz britanske
skupnosti narodov. Toda temu je sledil
pravi, črni upor, ki je usodnejši za de-
želo. Že leta 1971 se je začela osvobo-
dilna vojna in vsako leto je umrlo na
tisoče ljudi, po ocenah pa jih je od
200.000 do 300.000 pobegnilo iz dežele.
Tako stanje ni moglo dolgo trajati.
Osvobodilno gibanje je dobilo na mo-
či; pet frontnih držav - Mozambik,
Zambija, Bocvana, Angola in Tanzani-
ja - je sedem let pomagalo gibanju;
celo zahodne razvite države z Britanijo
vred so spoznale, da ne bodo več mogle
zagotavljati svojih interesov le s po-
močjo belih rasistov. Zato je prišlo la-
ni do pogajanj v Londonu.
Londonske konference so se udeležili
vsi glavni neposredno prizadeti: naj-
prej obe krili osvobodilnega gibanja in
osvobodilne vojske, ki ju vodita dva
izrazita voditelja Mugabe in Nkomo,
ter črni škof Muzoreva, ki je že prej
postal po milosti belcev predsednik
vlade. Prisoten je bil tudi zloglasni
Smith, vodja belcev in arhitekt tam-
kajšnjega političnega in fizičnega nasi-
lja. Sporazum, ki so ga sklenili, je pre-
dvidel prenehanje bojev in volitve po
preteku dveh mesecev. In zdaj smo že
pred volitvami. Toda bela manjšina in
črni izdajalci škofa Muzoreve se vede-
jo nasilno: po premirju je padlo že veli-
ko ljudi, predvsem partizanov, že dva-
krat so poskušali ubiti Mugabeja.
Oblast ima zdaj v rokah britanski gu-
verner, ki pa vodi pristransko politiko
proti osvobodilnemu gibanju.
Mednarodne olimpijske igre, ki naj
bi se začele 19. julija letos v Moskvi,
kot da izgubljajo svoj športni značaj;
postajajo politični stadion, kjer se žele
pomeriti vse drugačne sile od tistiih,
ki naj izpričajo »zdrav duh v zdravem
telesu«. Namreč, sovjetski poseg v Af-
ganistanu je dvignil visoko plimo ne-
zadovoljstva in obsodb po svetu, hkra-
ti pa tudi reagiranja, ki naj bi še za
nekaj stopinj ohladila že tako ledeno
mednarodno ozračje. Pri tem so posta-
le olimpijske igre žrtev, kar pa ni v
skladu z njihovim zgodovinskim in
kulturnim značajem, pa tudi ne s po-
trebami današnjega sveta.
Olimpijske igre so znane iz stare Gr-
čije. Čeprav so jih prirejali že prej, so
bile prve znane leta 776 pred našim
štetjem, zadnje v starih časih pa leta
393, ko jih je ukinil cesar Teodizij IL
Takrat ženske niso smele niti nastopa-
ti niti gledati tekmovanj. Vendar že
takrat ni šlo le za fizične igre: olimpij-
ske in tudi druge podobne igre, ki jih
poznamo, so imele tudi obredni značaj,
v času njihovega trajanja je vladal
»sveti mir«, ko so bili prepovedani vsi
vojni spopadi, olimpijske zmagovalce
pa so oboževali in opevali kot prave
ljudske junake. Leta 1894 je bil v Pari-
zu mednarodni kongres, ki se ga je ude-
ležilo 79 delegatov iz 12 dežel. Ti so
odločili, da se naj olimpijske igre ob-
novijo in da naj bodo vsako četrto leto
v drugi deželi. In tako so bile prve
moderne olimpijske igre leta 1896 v
Atenah, Grčija.
V svetu poteka močna kampanja za
bojkot letošnjih olimpijskih iger v
Moskvi. Na čelu te kampanje so Zdru-
žene države Amerike s predsednikom
Carterjem v prvi vrsti. Načrt je v tem:
če Sovjetska zveza ne umakne svojih
čet iz Afganistana. Amerikanci ne bo-
do šli tekmovat v Moskvo. Ker pa bi
eno državo še lahko pogrešali, poteka
kampanja, da se čim več držav odloči
za bojkot. In prizadevanja niso ostala
brez uspeha: večina islamskih držav se
je pred dnevi na konferenci v Islama-
badu odločila, da v Moskvo ne gre, po-
dobno so sklenile tudi nekatere druge
države, tako da njihovo število raste.
Naše stališče je jasno: položaj v svetu
ni dober in bi bilo hudo, če bi se še
poslabšal; zaradi tega je potrebno
olimpijske igre uresničiti kot sodelo-
vanje med narodi in kot priliko za
izboljšanje svetovnega položaja, ne pa
obratno. Gre za zdrav duh v zdravem
svetu!
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
posvetovanje v dobrni: razvoj agroživilstva
»ZEMUA, ZEMUlCA, MATI...«
O proizvodnji tirane razpravljati v vseh sredinah
»Ce nimaš kruha, daj mi kamen; še ob kamnu bom
prepeval,« je vzkliknil Cankarjev Kurent. Seveda, to so
bili časi drugačnih časovnih razsežnosti. Razsežnosti prve
ekonomske emigracije naših ljudi, prvih velikih pohodov
»s trebuhom za kruhom« in čez veliko »lužo«.
Današnja stvarnost okrog
zemlje, te naravne osnove za
proizvodnjo hrane v kateri-
koli dužbi, ne glede na njen
politični in ekonomski si-
stem, je razumljivo drugač-
na. Pa ne le drugačna v tem
smislu, da »realna usta« ne
morejo prežveti »pesnikove-
ga kamna«. Se zlasti postaja
vprašanje hrane, njene proiz-
vodnje, vse bolj aktualno, ne
samo za nas, temveč je to ak-
tualen svetovni problem; pri
nas pa se v zadjem času zara-
di pomanjkanja nekaterih
važnih živil na trgu pojavlja-
jo motnje v redni, tekoči pre-
skrbi prebivalstva. Vsega še
zdaleč ne moremo zapisati
na rovaš trgovine.
Tema posvetovanja v Do-
brni, ki ga je v sodelovanju z
Medobčinsko gospodarsko
zbornico sklical Medobčin-
ski svet ZKS Celje, udeležili
pa najvidnejši in najodgo-
vornejši skupščinski, politič-
ni in kmetijsko-živilski de-
lavci celjske regije, je bila:
Neposredne naloge pri ra-
zvoju agroživilstva na širšem
celjskem območju v obdob-
ju 1980-1985.
S tem v zvezi je bilo pri-
pravljeno izredno bogato
gradivo, katerega jedrnat
povzetek bi razumljivo pre-
segel okvir današnjega pri-
spevka, zato se bomo k nje-
mu, kot izviru dobrih podat-
kov in ugotovitev, še povrni-
li ob drugi priložnosti. Za da-
nes ostanimo pri jedru ugo-
tovitev in stališč ter še pose-
bej sklepov.
V praksi vse prepočasi in
ne dovolj zavzeto izvajamo
sklepe obeh partijskih kon-
gresov iz leta 1978, ki se na-
našajo na razvoj visokopro-
duktivne proizvodnje na
družbenih posestvih in na
proizvodnih zmogljivostih
kmetov, združenih v za-
družne organizacije in te-
meljne organizacije koope-
rantov.
Na širšem celjskem ob-
močju ne bomo izpolnili pro-
izvodnih nalog v primarni
kmetijski proizvodnji in v
okviru sedanjega srednje-
ročnega obdobja, saj na zem-
lji in iz nje ne dosegamo
možnih proizvodnih rezulta-
tov, četudi je na našem ob-
močju več primerov visoko
produktivne proizvodnje na
nekaterih družbenih pose-
stvih in preusmerjenih za-
sebnih kmetijah.
Naložbena vlaganja v pri-
marno kmetijsko proizvod-
njo na celjskem območju
zaostajajo za nekaterimi
drugimi območji v Sloveni-
ji, še posebno v zadnjem ča-
su. Skromna je udeležba ob-
delovalne zemlje družbene-
ga sektorja. Predstavlja le 6,3
odstotka vse obdelovalne
zemlje in najhujše je to, da ni
ustrezne kontrole nad druž-
beno zemljo, kako in kdo jo
izkorišča.
Sestava zemlje sicer po
zemljiških kategorijah ni
ustrezna za visoko produk-
tivno in sodobno proizvod-
njo, premalo je njivskih po-
vršin, prevladujejo travniške
s klasično ekstenzivno proiz-
vodnjo. Zemlja je preveč raz-
drobljena, še neizkoriščene
so vse oblike in posegi za
združevanje zemljišče; vso
to nerožnato kmetijsko sliko
pa dopolnjuje svojski proces
deagrarizacije s posledicami
na vasi - socialni problemi,
problem ostarelih kmetov,
nezmožnost za obdelavo
zemlje.
Nobena skrivnost ni, da
na našem celjskem območju
še posebej šepajo vsa dogo-
varjanja, tudi tista v iska-
nju ustreznih rešitev za po-
večanje proizvodnje, za
skupna vlaganja in reševa-
nje preskrbe, saj mnoga od
teh prizadevanj poruši lo-
kalistično obnašanje.
Dejstvo je, da kmetijstvo,
proizvodnja hrane, ni samo
stvar kmetijcev, je bilo tudi
poudarjeno v razpravi. Po-
večanje proizvodnje hrane
je ena od temeljnih usmeri-
tev v razvoju celotne proiz-
vodnje in naše gospodarske
usmeritve ter predstavlja
skupaj z usmeritvijo v večji
izvoz, nadomestitvijo uvoza
z domačimi surovinami, re-
produkcijskim materialom
in opremo ter borbo za več-
jo produktivnost, pred-
nostno nalogo v razvoju go-
spodarskih dejavnosti.
Nujno je treba prenesti
vse naloge, ki zadevajo pro-
izvodnjo hrane, politični in
ekonomski položaj na vasi,
skratka, vso agroživilsko
problematiko v vse sredine,
od razprav v družbenopoli-
tičnih in drugih organizacij
v regiji, občinah, krajevnih
skupnostih do temeljnih or-
ganizacij združenega dela.
Vsekakor pa bo treba v naj-
krajšem času pripraviti ana-
lize za zelo operativne pose-
ge. V sklepih s posveta v Do-
brni so se nekateri že znašli:
analize po občinah o zemlji-
škem potencialu kmetij in
spremljajočih socialnih, še
zlasti kar tiče hribovskih;
ugotoviti, kdo vse izkorišča
družbeno zemljo in kako; iz-
delati predlog za združeva-
nje sredstev; preveriti status
in naloge kmetiske pospeše-
valne službe; preučiti seda-
nje stanje v pogledu dohod-
kovnih odnosov na vasi gle-
de na sedanjo politiko davka
od katasterskega dohodka m
druge oblike prispevkov;
bolj nekateri že znašli: anali-
ze po občinah o zemljiškem
potencialu kmetij in sprem-
ljajočih socialnih problemih,
še zlasti kar tiče hribovskih
kmetij; ugotoviti, kdo vse iz-
korišča. družbeno zemljo in
kako; izdelati predlog za
združevanje sredstev; preve-
riti status in naloge kmetiske
pospeševalne službe; preuči-
ti sedanje stanje v pogledu
dohodkovnih odnosov na
vasi glede na sedanjo politi-
ko davka od katasterskega
dohodka in druge oblike pri-
spevkov.
Očitno pa je, da brez radi-
kalnih posegov v sistemu fi-
nansiranja proizvodnje hra-
ne ne bomo dosegli pričako-
vanih rezultatov. Prav tako
je tudi očitno, da si v na-
slednjem srednjeročnem
obdobju ne bomo mogli več
privoščiti »capljanja« na
mestu - pri proizvodnji hra-
ne že ne!
MITJA UMNIK
NOV OBRAT VDRAMLJAH
POZD Orodje-oprema Šentjur ima zdaj obrat tudi v Dram-
Ijah. Delno so ga odprli sicer že ob prazniku republike, zdaj
pa tečejo h koncu dela II. faze adaptacije. Nov obrat odpira
tudi nove možnosti za zaposlitev delavcev. Ob strojih zdaj
dela 6 delavcev, kmalu pa jih bo lahko 20.
Na sliki: Drago Markič pri delu v novem obratu v Dram-
Ijah.
Foto: M. PODJED
težave tehnične trgovine
MALOPRODAJA ZAOSTAJA
Razmišljajo o ukinitvi nekaterih prodajaln
Zaradi ekonomskih pro-
blemov maloprodaje te-
hničnega blaga v delovni
organizaciji KOVINOTE-
HNA resno razmišljajo o
ukinitvi nekaterih prodaj-
nih enot. Kot kaže, bodo na
vrsti najprej prodajalne v
Šoštanju, Šmartnem ob Pa-
ki in na Jesenicah.
Delež maloprodajne dejav-
nosti v okviru celotnega po-
slovanja je bil v Kovinotehni
vseskozi skromen, seveda če
izvzamemo integracijo s celj-
skim tehnomerkatorjem v
letu 1978. Pa še takrat je v
odstotku znašal manj kot le-
ta 1965, čeprav se je sam pro-
met povečal za dvanajstkrat.
Bolj problematično je to,
da se kapacitete v tehnično
maloprodajo niso povečale,
ampak so se celo nekatere
prodajne enote preusmerile
v prodajo drugega blaga, na
primer v tekstil in plastiko.
Zadnje večanje kapacitet
sovpada z odprtjem nove tr-
govine v Mengšu leta 1976.
Predvsem zaradi slabe re-
produktive sposobnosti Ko-
vinotehna ni širila svoje ma-
loprodaje v druge občine.
Resnici na ljubo pa je treba
tudi povedati, da je marsikje
»trčila« v večje in bolje orga-
nizirane druge prodajne si-
steme kot na primer Nama iz
Ljubljane.
Tozd tehnične trgovine
Kovinotehne je s povečeva-
njem realizacije in ekono-
mičnim poslovanjem sicer
uspeval vsaj toliko, da ni iz-
kazoval izgube kot celoten
tozd, vendar je stanje v posa-
meznih prodajnih enotah,
zlasti tistih izven Celja, zelo
kritično. Končno je tudi ne-
mogoče stalno skrbeti za
realno rast prometa, če le-ta
zadene do konca izkoriščene
tehnične zmogljivosti in v
nemogoče lokacijsko širje-
nje. To zadnje še zlasti velja
za prodajalne v Šoštanju,
Smartnem ob Paki, Prebol-
du, Žalcu, Ljubljani in Jese-
nicah. Ostanek čistega do-
hodka za sklade je lani v toz-
du Tehnična trgovina znašal
samo 14.000 dinarjev, izre-
den fluktuacijski faktor 15,4
odstotka, še slabša stanje;
zaradi ohranitve likvidnosti
in izboljšanja sestave sred-
stev pa je tudi LB-Temeljna
banka v Celju zaostrila po-
slovanje.
V Kovinotehni za malo-
prodajo ne vidijo druge reši-
tve kot gradnjo tehnično-
prodajnih centrov izven
mestnih središč, seveda tam,
kjer bo interes občin izkazan
predvsem z združevanjem
sredstev. Kovinotehna oziro-
ma njen tozd nimata sama
dovolj denarja. Gre pa še za
vprašanja ustreznejšega
oblikovanja dohodka v te-
hnični maloprpdajni trgovi-
ni, pri čemer »platno in škar-
je« mnogi vidijo v rokah re-
publiških upravnih in go-
spodarskih teles.
MITJA UMNIK
»KISLO
JABOLKO«
Da, tisto, ki rase in je
zraslo na naših cestah, za-
radi tega, ker po njih vozi-
jo pretežka vozila in ker
tudi ceste, zlasti pred leti,
nismo gradili v skladu s
stopnjo današnjega pro-
meta.
Poškodbe, ki nastajajo
na cestah zaradi voženj
vozil, ki močneje presega-
jo dovoljene osne obre-
menitve, so iz leta v leto
večje. Zato tudi sredstva,
ki jih družba namenja za
popravilo teh poškodb, že
presegajo tisto mejo, ko
govorimo o vzdrževanju.
V mnogih primerih gre
bolj za sanacijo povsem
uničenih cestišč.
V mnogih državah so,
da bi ne prišlo do takšen-
ga uničevanja c^t, spre-
jeli več kot stroge ukrepe.
Takse za vožnjo težjih vo-
zil so takšne, da se pre-
vozniki rajši odločajo za
železnico. Pri nas smo o
tem le govorili.
Za lažje razumevanje
naj navedemo primer, ka-
ko težje vozilo uničuje ce-
stišče. Vozilo s težo 10 to-
n/os naredi na cesti pri-
bližno 12.000 krat (da,
prav ste prebrali: dva-
najst titoč) večjo škodo
kot vozilo, ki je težko 1
tono/os.
Poškodbe, ki so nastale
v letošnji zimi na naših
cestah, so na določenih
odsekih takšne, da ne
moremo več govoriti o
poškodbah, ampak o uni-
čenju. Takšne poškodbe
so nastale na odsekih
Opekarniške ceste, ceste
na Ostrožno, ceste v Lju-
bečno in še bi lahko na-
števali. Vzrok za to je
iskati v mili zimi, ker je
pri večkratni od jugi priš-
lo do tudi večkratnih
zmrzlinskih dvigov in ta-
ko tudi do poškodb, na-
dalje v preveliki obreme-
nitvi in ne nazadnje v dej-
stvu, da so bile tudi te ce-
ste zgrajene s skromnimi
elementi, ki današnjemu
času in prometu ne ustre-
zajo več.
In pouk, v kislo jabolko
smo ugriznili, gradnji
cest bo treba posvetiti
več pozornosti, tudi pro-
metu s težjimi vozili.
RUDARJI PRESEGLI PLAN!
V januarju so velenjski rudarji nakopali 419.000 ton pre-
moga in s tem za 58.000 ton presegli mesečni januarski plan.
Pri tem moramo poudariti, da je sicer letni plan napet do
skrajnosti, saj naj bi v tem letu nakopali 4,700.000 ton pre-
moga, kar je v primerjavi z letom 1979 za 200.000 ton več.
Da so velenjski rudarji že začetek letošnjega leta označili s
takšnim delovnim uspehom jim bo še kako prav prišlo
kasneje, saj si ne bodo dovolili, da bi jih »lovilo« za plan v
drugi polovici leta.
Žal velenjske rudarje še vedno preganja težava pomanjka-
nja delavcev. Ce bi lahko, bi jih takoj zaposlili najmanj 200!
L. OJSTERSEK
blagovnica v
šentjurju
Občani šentjurske očine
bodo že v naslednjih dneh
lahko kupovali v novi bla-
govni hiši v Šentjurju, ki jo
bodo predali svojemu name-
nu v petek dopoldne. Nova
Merksova blagovna hiša sre-
di Šentjurja predstavlja ne-
dvomno veliko pridobitev,
saj bodo potrošniki dobili
skoraj vse v eni sami zgrad-
bi. Na 1577 kv. metrih netto
prodajne površine bodo v
treh etažah poleg samopo-
strežne, še oddelki s tehnič-
nim materialom in teksti-
lom, ter nadstropje, kjer bo
moč izbirati pohištvo, zave-
se, odeje, svetila in dekora-
tivno blago. Pa tudi nov bife,
ki bo prav tako v tej zgradbi,
bodo Sentjurčani pridobili z
otvoritvijo nove blagovnice.
MP
krvodajalci v
rek velenje
Na zadnji seji so člani Rde-
čega križa v Rudarsko-elek-
troenergetskem kombinatu
Velenje ugodno ocenili svoje
lansko delo ter sprejeli de-
lovni program za letošnje le-
to. Njihovo humano delo je
ugodno ocenil tudi predse-
dnik občinske komisije RK
Tomo Hudoletnjak ter še po-
sebej izpostavil akcijo v lan-
skem letu, ko se je brez pred-
hodnih vabil ob akciji
NNNP udeležilo krvodajal-
ske akcije 278 rudarjev. Prvo
večjo akcijo v letošnjem letu
bodo imeli predvidoma 30.
in 31. maja, odločili pa so se
tudi za samostojno krvoda-
jalsko značko REK.
ANTON RIBARIC
emo-
odločnok
ustalitvi
v tovarni EMO v Celju so
lansko poslovno leto končali
s skupnim prihodkom v viši-
ni okoli dvesto starih mili-
jard dinarjev. Izgub ne bo,
razen v EMO Kontejnerjih,
tako da bo ostalo nekaj sred-
stev za sklade. Kljub sora-
zmerno ugodnim in stabil-
nim poslovnim rezultatom
pa sredstev za razširjeno re-
produkcijo v EMO ne ustvar-
jajo, kar otežuje izpeljavo in-
vesticijskih in razvojnih na-
črtov.
Za letos načrtujejo v EMO
256 milijard skupnega pri-
hodka, 10 milijonov dolarjev
izvoza ter izvozno-uvozno
ravnovesje, 14% višje pO'
prečne osebne dohodke
enako stopnjo zaposlovanja
kot lani. Odločno pa so pri'
stopili tudi k izpeljavi z^'
stavljenih ustalitvenih ukre-
NP
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
še več
množičnosti
prihodnji teden se bo v Žalcu sestala tudi skupščina
(elesnokultume skupnosti, na kateri bodo med drugrim
govorili tudi o prog^ramskih izhodiščih za letoši^ leto.
fako bo program razvoja telesne kulture v občini še v
ijaprej slonel predvsem na razvoju množičnosti, tako v
yxgojnovarstvenih zavodih, šolskih športnih društvih, te-
meljnih organizacijah združenega dela, kulturnih organi-
jacijah in krajevnih skupnostih.
Tako predvidevajo, da se bo število občanov vseh rekrea-
cijskih oblikah v tem letu povečalo za pet do osem odstot-
Ijov. Da bodo vse akcije dobro izpeljali, bodo potrebovali
dva milijona dinarjev. Prav toliko kot tudi za izvajanje pro-
grama tekmovalnega športa. Tekmovalni šport je že prese-
gel vse plane, saj se je število špKDrtnih ekip, ki nastopajo v
višjih ligah, povečalo iz načrtovanih pet na enajst. Ob moč-
nejšem gibanju rekreacijskega in tekmovalnega športa bodo
v občini potrebovali še več strokovnih kadrov. Letos naj bi v
žalski občini bilo 60 več izprašanih učiteljev, vaditeljev,
trenerjev, vodičev in instruktonev za osem športnih panog.
Kar 60 odstotkov programskih sredstev naj bi namenili
jportnim objektom. Sem so všteti bazen v Žalcu, večnamen-
ski objekt na Gomilskem ter obnova in dokončna ureditev
nekaterih športnih objektov. Ob tem ne gre pozabiti referen-
dumskega denc^a. Skupaj bi za vse to potrebovali skoraj
sedem in pol milijona dinarjev, vendar je že sedaj jasno, da
program telesnokulturne skupnosti iz Žalca z več kot tri-
najst in pol milijoni dinarjev (iz Stopnje 0,62) ne bo v celoti
uresničen. To se bo še najbolj poznalo pri objektih.
V žalski občini si močno prizadevajo, da bi do konca tega
leta bil po najmanj en športnorekreacijski objekt v vsaki
Icrajevni skupnosti. Seveda si bodo ob tem morale krajevne
skupnosti še bolj prizadevati za gradnjo, saj so temu doslej
namenjale prem^o pozornosti v svojih letnih programih.
JANEZ VEDENIK
onesnaženost zraka v ceuu od 5. 2. do
12. 2. 1980
V preteklem tednu so prevladovale nad našimi kraji dokaj
ugodne vremenske razmere, kar je pozitivno vplivalo na
onesnaženost zraka. Koncentracije S02 niso presegale do-
voljenih mej.
^ Glede na vremensko napoved za nadaljnjih nekaj dni,
lahko pričakujemo zlasti v jutranjih urah nastanek inverzij-
skih plasti in s tem porast koncentracij S02 v zgodnjih
jutranjih urah.	Strokovna služba SIS
za varstvo zraka
KD »FRANC
KAČ« JE
ZAŽIVELO
V počastitev kulturne-
ga praznika Slovencev je
novo ustanovljeno kul-
turno društvo »Franc
Kač« v KS Hudinja pri-
pravilo kratek program
za svoje krajane, ki so se
zbrali v dvorani osnovne
šole »Pranja Vrunča«. K
sodelovanju so povabili
Gostinski pevski zbor iz
Celja, ki je zapel venček
slovenskih narodnih pe-
smi in recitatorje KUD
»Zarja« iz Tmovelj. Reci-
tirali so pesmi iz Prešer-
novih Poezij.
KD »Franc Kač«, ki ga
z veliko ljubezni vodi
Zdenka Strozak, se je so-
lidno predstavilo, in če
velja pregovor, da se po
jutru dan pozna, p>otem
lahko pričakujemo, da
bodo pripravili še več
takšnih in podobnih pri-
reditev za krajane krajev-
ne skupnosti Hudinja.
M. A.
DVAJSET LET DRUŽBENEGA DELA
DOLAR STANKO, Gotov-
Ijan, je človek sila razgibane
narave. Z delom in nasveti je
prisoten skoraj v vseh orga-
nizacijah in društvih v KS
Gotovlje.
Bil je že večer, ko vstopim
v kuhinjo. Pri štedilniku in
pomivalni mizi ženski svet, v
kotu okrog mize p>a-je moška
družba: Stane, sekretar ZK,
predsednik KPD in še mlad
kmet iz vasi.
-	O čem teče pogovor?
vprašam in prisedem.
-	Srednjeročni načrt pre-
mlevamo, pove Stanko, ko
brska po papirjih. Fantje so
sprejeli nove dolžnosti, pa
jih je treba z deli in načrti
dobro seznaniti. Brez dobre-
ga obveščanja ne gre. Na
nas, na generaciji, ki ima dol-
ga leta družbenega dela za
seboj, je dolžnost, da pove-
mo dobre in slabe strani de-
javnosti v KS, s skupnimi
močmi pa gledati v boljši ju-
tri. Letos bo za občinski
praznik v Gotovljah osred-
nja slovesnost in izkoristiti
moramo prav vse možnosti.
Saj bomo dobili pomoč, to je
res, to je že potrjeno; dokaza-
ti pa moramo, da zmoremo
tudi z lastnimi silami kaj po-
storiti.
Tako je razglabljal STA-
NE, ki je že dvajseto leto v
tem družbenem kolesju, ki
se mora vrteti naprej in samo
naprej. Potem pa, ko sva v
večer ostala sama, in majoli-
ka domačega vina sredi mi-
ze, je povedal, da se je rodil
pred dobrimi triinštirideseti-
mi leti, da izhaja iz številne
proletarske družine, kako
rad bi postal veterinar, toda
moral je priti čimprej do last-
nega kosa kruha; izučil se je
pleskarske obrti in to pri za-
res dobrem mojstru Vanov-
šku v Drešinji vasi.
-	Včasih je bilo treba sti-
sniti zobe, pesti, pa je šlo;
Dolarji smo trdni, žilavi lju-
dje, kar vsi po vrsti, se je ši-
roko nasmehnil in nazdravil.
Kot pomočnik je delal pri
privatnem mojstru Jordanu,^
nato pa v družbenem sektor-
ju, saj je bil soustanovitelj
gradbenega podjetja USLU-
GE, kjer je ost^ do petin-
šestdesetega leta, nakar je
I>ostal samostojen obrtnik in
preudaren kreator kraja Go-
tavlje.
In spet se razvname:
-	Razvoj kraja me je ve-
dno zanimal. Član ZK nisem,
to je res. Pri vseh ostalih or-
ganizacijah in društvih pa
sem že smrana prijel. Pa kaj
bi se hvalil. Mi bo še kdo
zabrusil: Lastna hvala, cena
mala!
No, .tega tovariš Stane
najbrž ne bo doživel, ima za
seboj skoraj dvajset let druž-
benega dela, v prid KS Go-
tovlje, v korist celotne obči-
ne Žalec, saj je tako rekoč že
deset let član občinske skup-
ščine.
D. K.
KDOR PRVI PRIDE,
ZADNJI MEUE...
Laško je že 53 let mesto, ima pa še vedno nekatere
2Uiačilnosti neurejene »selendre«.
Vzemimo plakatiranje.
Prvič je premalo prostora za plakatiranje. Med 750
letnico postavljeni »kozolčki« so preredko F)osejani,
tistega pri zdravilišču pa so odstreinili, namesto da bi
ga postavili na nov, ustreznejši kraj. Drugje je plakati-
ranje prepovedano, pod pretnjo kazni.
Laščani se že tako in tako obotavljivo udeležujejo
prireditev in se izgovarjajo na prešibko reklamo. V
času stabilizacije si seveda društva in drugi prireditelji
ne morejo privoščiti dragega obveščanja osebno in na
domu. Kcizalo bi mesto oblepiti s plakati, da bi ne bilo
izgovarjanja o - neobveščenosti.
Sicer pa v Laškem prireditelji povprek in pK) dolgem
zganjajo »konkurenco«. Kdor obesi lepak, naj postavi
zraven še stražo, kajti ne mine ura, ko ti ga nekdo drug
pokrije s svojim. Tako so nedavno »košarkarji« pre-
krili s svojo plakatno akcijo lepake kulturne skupno-
sti, ki so vabili na osrednjo prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku. Da je bil lepak še »veljaven«, da
se prireditev še ni iztekla, kaj to komu mar?!
Bil bi čas, da bi v Laškem plakatiranje opravljala
krajevna skupnost in za to pobirala tudi pristojbino,
seveda pod pogojem, da bi na plakatnih tablah vladal
določen red, ne pa samozvana konkurenca. Kaj takega
pa se bo izplačalo, če bo v mestu več plakatnega pro-
stora.
Dotlej pa bi bilo treba najti skupen jezik z izvajalci
predpisa, ki ne dovoljujejo plakatiranje na neustreznih
mestih.
EC.
HORTIKULTURA 80: K NOVI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Strokovne službe so ugotovile v letu 1977
naslednje obremenitve celjskih vodotokov
(z izgradnjo čistilne naprave v EMO in z
Krivci, povzročitelji katastrof v celjskih
Vodotokih, so že začeli izvajati sanacijske
Pfograme. Vsi ti načrti so bih strokovno in
^f^žbeno potrjeni. Ob navajanju ukrepov
^ naravni preporod celjskih vod ne smemo
^PregledaU, da se je občinska komunalna
^^upnost odločila za naložbo v centralno-
^'ološko čistilno napravo,
f^gled družbenih ukrepov za urejanje
opustitvijo generatorjev v štorski železarni
in v EMO se kemična zamazanost zmanj-
šuje):
našega okolja moramo še dopolniti s podat-
ki komunalnega podjetja TOZD Javne na-
prave, ki organizirano sprejema, deponira
ali napravi neškodljive velike količine od-
padkov (predvsem iz komunalne sfere in
odpadnih neuporabnih surovin iz industri-
je): v letu 1974 so sprejeli iz industrije in
gospodinjstev 29.932 m^ odpadkov, leta
1977 pa že 177.000 m^. Žal nimamo celovite-
ga popisa in analize, kaj smo v celjski indu-
striji in občini storili za uporabo sekundar-
nih surovin.
Vse te in druge elemente smo upoštevali
v zasnovah usmerjanja razvoja v prostoru
občine. Že v smernici za pripravo novega
prostorskega plana smo se zedinih o bistve-
nih prvinah bolj občutljivega odnosa do
izjemne dobrine, ki ji pravimo prostor;
-	prostorsko planiranje je neločljiv del
družbenega načrtovanja
-	v sistemu samoupravnega družbenega
načrtovanja moramo okrepiti vlogo krajev-
ne skupnosti, kjer se naj srečujejo in dogo-
varjajo vsi zainteresirani načrtovalci druž-
benega razvoja in uporabe prostora -
-	smotrno in načrtno ravnanje z dobrina-
mi splošnega pomena in varstvo vrednot
človekovega okolja pomeni tudi varstvo
človekovih pravic, pomeni enega izmed po-
gojev za človekovo zdravje in osebno srečo
-	v uporabi prostora ne moreta prevlada-
ti niti samovolja niti stihija, pač pa je pro-
storska politika lahko le sad usklajevanja
osebnih in družbenih interesov
-	mesta in naselja moramo v prihodnje
urejevati in oblikovati tako, da bodo resnič-
no vsestransko zadovoljevala človekove ,
potrebe in interese, združevala ljudi, razvi-
jala humane, sambupravne socialistične
odnose, kulturo in novo kakovost življenja
-	z nadaljnjimi poselitvami moramo
ustvarjati temelje za najbolj naravno obli-
kovanje krajevnih skupnosti in za utrditev
obrambe in samozaščite
-	usmerjanje razvoja v prostoru naj vsak
dan bolj omogoča izboljšanje človekovega
okolja, preprečuje degradacijo bivalnih in
delovnih razmer ter vzpostavlja ekološko
sklad je v naravi.
Takšen razgled nad najvrednejšimi
usmeritvarm razvoja v prostoru brez poseb-
nega naglaševanja najnazomeje odgovarja,
kaj zares tvori prostorsko politiko, člove-
kov interes in aUdnos do okolja, do bivanja,
do življenja. Demokratično dogovorjen
družbeni dokument, ki mu pravimo pro-
storski plan, mora izražati harmonijo načr-
tovanja razvoja prostora. Resda pogostoma
ločeno razmišljamo o nekaterih razsežno-
stih poseganja v naš prostor - če razpravlja-
mo o stanovanjski politiki, zanemarjamo
kmetijsko in zemljiško politiko; če mislimo
na komunalno gospodarstvo, morda pozab-
ljamo na naravo, na okolje, ker preveč čuti-
mo težave zaradi oskrbe z vodo itd.
* Pripravljanje novega prostorskega plana
celjske občine je razkrilo našo večjo stro-
kovno vrednost in družbeno občutljivost,
saj smo povezali družbenogospodarske ra-
zvojne cilje Celja, demografska gibanja,
stanovanjska, komunalna, zemljiška, kme-
tijska, prometna, lokacijska in druga pre-
dvidevanja, zahteve glede industrijskih re-
zervatov, potrebe po rekreaciji, naložbene
želje gospodarstva itd.
Kakšno bo Celje leta 2000?
Te poteze mestu ob Savinji zarisujemo že
danes.
Vse, kar smo želeli in kar pripravljamo za
hortikulturne prireditve, torej ni izbrano ali
izločeno iz našega bolj in bolj tenkovestne-
ga odnosa do okolja in prostora. Obseg hor-
tikultumih del smo vkomponirali v dolgo-
ročno urejanja Celja.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
razstava o
e. kardelju
v gorenju
v razstavnem prostoru
TOZD Gostinska enota
Gorenje v Velenju so v
petek 8. 2. 1980 odprli raz-
stavo o delu in življenju
Edvarda Kardelja.
V	jedilnici, kjer se
dnevno srečuje osem ti-
soč delavcev, bodo nazor-
no prikazali fotografske
povečave o Kardeljevi re-
volucionarni življenjski
poti. Okrog 60 del bo
predstavilo lik Edvarda
Kardelja,	njegova
pomembna srečanja in
poslanstva.
V	posebnem kotičku pa
so delavcem na voljo tudi
knjige Edvarda Kardelja.
Ob otvoritvi so pripra-
vili priložnostni kulturni
program, v katerem so
delavci Gorenja prebrali
nekaj najpomembnejših
odlomkov iz bogate zapu-
ščine Edvarda Kardelja.
HINKO JERCIC
MLADlNiSKE DELOVNE AKCIJE
DO LEPŠEGA OKOUA
Lokalne akcije — čiščenje Celja
Evidentiranje kandidatov
za vodstvo mladinskih de-
lovnih akcij tokrat zamuja. V
letu stabilizacije lahko za-
muda povzroči težave, ker
bodo delovne organizacije
nerade omogočile svojim de-
lavcem trimesečni izosta-
nek. Da traja akcija tri mese-
ce, se odraža v vodstvu tudi
drugače, ker ob pomanjka-
nju interesa kandidate ne-
malokrat določi republiška
konferenca. Takšen način
izbiranja kandidatov ni
ustrezen, saj se tako »izvolje-
ni« kandidati v večini prime-
rov premalo zavzemajo za
učinkovit potek akcije.
Med študenti ni pravega
zanimanja za mladinske de-
lovne akcije. Krivde ne gre
pripisovati le študentom.
Študentje, katere so starši že
v rani mladosti navajali na
delo, se radi odzovejo. Toda
tudi vzgoja ni vse, če živiš iz
roke v usta, si nikakor ne
moreš dovoliti, da bi tri me-
sece v katerih lahko največ
zaslužiš, delal v brigadi. Na
seji medobčinskega sveta
ZSMS, so nas med drugim
seznanili, da bo na mladin-
skih delovnih akcijah v letu
1980 sodelovalo 12 mladin-
skih in ena pionirska briga-
da, torej 560 brigadirjev.
Cela vrsta predvidenih
večdnevnih ali enodnevnih
lokalnih akcij je še eden
izmed dokazov, da mladina
aktivno deluje, da se odgo-
vorno vključuje v družbeno
dogajanje. Za lokalne akcije
je pomembno, da v njih po-
leg mladine sodelujejo tudi
krajani in delovni ljudje kra-
jevne skupnosti v kateri ak-
cija poteka. Torej krajani ne
opazujte z nasmehom na
oknih, kako mladina ureja
okolje v katerem živite, tem-
več zagrabite tudi vi za
krampe in lopate. Takšna
vrsta sodelovanja se vse bolj
uveljavlja v Velenju, zažele-
no pa je, da bi se tudi v dru-
gih občinah celjske regije.
Omenimo vsaj eno izmed
številnih akcij in sicer eno-
dnevno akcijo »Čiščenje Ce-
lja«, ki se bo zaključila z
vsesplošnim rajanjem. Akci-
ja je predvidena za mesec
maj, nosilec akcije je zveza
mladine, sodelovali pa naj bi
občani in delovni ljudje v
čim večjem številu. Veliko-
krat je potrebno hitro in pra-
vočasno ukrepati, zato se je«
pokazala potreba po organi-
ziranju stalne interne briga-
de v vseh občinskih konfe-
rencah. Pripadniki le-teh naj
bi bili prostovoljci v terito-
rialni obrambi ali pa jedra
brigad, ki ostanejo v stiku
tudi po končanih akcijah.
VILI EINSPIELER
savi nova od ličja
KULTURA JE MNOŽIČNA
Nastopila sta Slovenski oktet in Jože Zupan
Osrednja proslava v poča-
stitev slovenskega kultur-
nega praznika je bila v Žal-
ski občini v soboto popol-
dne v Hmezadovi dvorani v
Žalcu. Na njej sta nastopila
Slovenski oktet in dramski
igralec Jože Zupan, podelili
pa so tudi letošnje Savino-
ve nagrade in priznanja.
Prav je, da predstavimo ne-
kaj nagrajencev.
- FRANC VERK, kapelnik
pihalnega orkestra DPD
Svoboda Prebold: »V orke-
stru sodelujem že štirideset
let. Danes sodi naša godba
med najbolj kakovostne v
Sloveniji. Kapelnik sem že
petnajst let, v osnovni šoli pa
vodim tudi oddelek glasbe-
ne šole, v katerem vadijo bo-
doči člani pihalnega orke-
stra. Dolga leta sem bil član
izvršnega odbora Svobode
Prebold in tudi predsednik.
Savinova nagrada mi pome-,
ni predvsem vzpodbudo na
nadaljnje delo.«
STANKO NOVAK, pred-
sednik DPD Svoboda Polze-
la: »Nagrado je letos prejela
tudi polzelska Svoboda, ki
po svoji dejavnosti sodi med
najbolj aktivne v občini. V
svojo dejavnost vključuje
moški pwski zbor, gledali-
ško, lutkovno in likovno
skupino, ansambel Slovenije
in kino sekcijo ter društveno
knjižnico. Moški pevski zbor
je pred dvema letoma slavil
srebrni jubilej, ansambel
Slovenija pa je lani posnel
veliko ploščo.«
ANICA BRISNIK, DPD
Svoboda Braslovče: »Savi-
novo priznanje mi pomeni
predvsem potrditev mojega
dosedanjega dela. Članica
Svobode sem že od leta 1934.
Od leta 1975, ko sem se vrni-
la iz Ljubljane, je dramska
sekcija naštudirala vsako le-
to po tri predstave. Sicer pa
sem tudi članica odbora za
spomeniško varstvo pri kul-
turni skupnosti v Žalcu. Do-
slej sem prejela že vrsto priz-
nanj, vsa pa jemljem kot
priznanja za vse prizadevne
člane ki delujejo na kultur-
nem področju v Braslov-
čah.«
PETER LIKOVIČ, kultur-
na sekcija GD Metke pri Pre-
boldu: »Kulturna sekcija na-
šega gasilskega društva je
glavni nosilec kulturnega
življenja v Matkah. Na po-
dročju kulture delujejo prav-
zaprav vsi krajani. Vsako le-
to uprizori naša kulturna
sekcija vsaj po eno dramsko
delo. Poleg tega pa ob različ-
nih praznikih pripravljamo
tudi proslave. Dobro je to, da
imamo lepo urejene prostore
namenjene kulturni dejav-
nosti, zgradili pa smo jih s
prr iovoljnim delom.«
Savinovo nagrado je preje-
la še Justa.Holobar, prizna-
nja pa KIL, kulturno društvo
Vinska gora, Veseli hmeljar-
ji, Anton Cizej, Franc Debe-
lak, Tilčka Ferlež, Radovan
Gobec, Zorka Godler, Anton
Goršek, Albin Herman,
Amalija Javoršek, Margit Ju-
teršek, Maks Košenina, An-
ka Krčmar, Anica Lesjak,
Ivan Novak, Jožica Skor-
janc, Franc Uratnik in Jernej
Veber. Vsem tudi naše iskre-
ne čestitke!
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Slike:
TONE TAVČAR
ŠENTJUR: FOLKLORA JE NA VDUŠILA
Seme folklore, ki ga je pred šestnajstimi leti v Šentjurju posejala prof. Nuša Vrečkova je obrodilo
bogate sadove. Ko je pred dvemi leti prevzel vadbo Drago Jančič, je našel že bogato dediščino z vrsto
naštudiranih plesov in ustreznimi kostimi. Novi vodja pa je s svojimi sodelavci zastavljeno delo izredno
uspešno nadaljeval.
Petkov celovečerni program plesov jugoslovanskih narodov ob slovenskem kulturnem prazniku je
pokazal izredno solidno znanje plesalcev mlajše in starejše skupine, ki jih je skupno petinštirideset in
izvajajo plese ob petju in spremljavi harmonike. V petkov večer se je vključil tudi novi instrumentalni
kvintet mladih s pevkama iz Hruševca. Idealno bi bilo, da bi se kvintet, ki ima zelo solidno zasnovo, v
bodoče v celoti prevzel glasbeni del folklore.
Program je bil požlahtnjen s kratkimi bistvenimi opisi vseh plesov, tako je večstoglava množica
hvaležnih gledalcev in poslušalcev bila seznanjena še z bistvom in izvorom plesov. Plesalci so prikazali iz
naše republike kozjanske, belokranjske, prekmurske in gorenjske plese, iz republike Srbije šumadijsko
kolo, iz republike Bosne pa starobosensko kolo iz okolice Glamoča, ki je z novimi bogatimi nošami in
izrednem plesnem ritmu brez muzikalne spremljave dvignilo gledalce. Na odru se je pojavil tudi pravi
prekmurski pozvačin, ki je navzoče vabil na gostuvanje.	E RECNIK
V BESEDI IN SLIKI
spreminjajoča podoba celja
Ne samo Zidanškova uhca, tudi drugi'predeU mesta
Celja vidno spreminjajo svojo podobo. Združene sile Sa-
moupravne stanovanjske skupnosti in Zavoda za spome-
niško varstvo ter še koga se trudijo, da bi staro in drago-
ceno mestno jedro, ohranilo spoštljivo podobo, predvsem
pa mikavno tudi za pogled.
gorica pri slivnici: peli so
V novi dvorani gasilskega in kulturnega doma je mešani
pevski zbor Gostinskega podjetja iz Celja pod vodstvom
Toneta Volaska priredil koncert narodnih in umetnih slo-
venskih pesmi.
Poleg zbora so popestrih program še: moški kvintet in
humoristi »zelene kravate« iz Vojnika ter instrumentalno-
vokalni trio »Veseli prostovoljci«. Koncert je bil obenem
posvečen tudi slovenskemu kulturnemu prazniku.
Kljub lepemu vremenu je prireditev obiskalo mnogo
krajanov. S številnim obiskom pa so obenem izrazili željo
po ponovnem srečanju.
V. M.
vojnik: imajo likovno sekcijo
Na nedavni seji KPD »France Prešeren« iz Vojnika je
bila ustavnoljena likovna sekcija, ki je že pred tem samo-
iniciativno delovala. Pobudnik za ustanovitev sekcije je
bil znani kulturni delavec Tone Zorko. Likovna veselje in
voljo do amaterske likovne dejavnosti.
Največji problem članov sekcije je pomanjkanje pri-
mernega prostora za sestanke, razmišljanja, družabne po-
govore in predvsem za ustvarjanje in delo. Člani upajo, da
bodo skupno z vodstvom društva rešili tudi ta problem.
Lani v maju so organizirali tudi manjšo razstavo svojii
izdelkov, ki je bila lepo obiskana. Plan za nadaljnje ob-
dobje predvideva pridobitev čimveč novih članov ter sa-
mostojno razstavo v Vojniku.
VIDA MAJCEN
marca hotel v žalcu
Hotel Rubin v Žalcu bodo odprli najkasneje v prvem
tednu prihodnjega meseca. Vsaj tako nam je zatrdil glavni
direktor Župe iz Kruševca 2ika Rakič. Otvoritev tega
objekta bi lahko bila že prej, vendar se je malce zavlekla
zaradi uvoza nekaterih materialov. Novi objekt je dokaz
konkretnega sodelovanja dveh pobratenih občin in po-
memben prispevek k utrjevanju bratstva in enotnosti na-
ših narodov. Kot je dejal Žika Rakič, to ne bo edini objekt,
ki ga bodo Kruševčani zgradili v žalski občini. Še zlasti
lepo možnost vidi 2upa v sodelovanju s SOZD Hmezad,
sicer pa se tudi žalskemu gospodarstvu obeta v Kruševcu
več možnosti. Obširnejši intervju z 2iko Rakičem bomo
objavili v prihodnji številki Novega tednika.
J. V.
razstava v žalcu
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu so v pete!
odprli razstavo Olafa Globačnika, ki je odprta do 16. f^
bruarja vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
otvoritvi so pripravili tudi program, v katerem so sodelf'
vali: Jože Stabej (bas), Iliana Bratuž-Kocjan (sopran) ^
Tatjana Sporar (klavir).	^ .
T. TAVCAf
izbrana izvajalca gradnje bolnišnic^
Na zadnji seji izvršilnega odbora sklada za moderni^
cijo bolnišnice sta bila izbrana tudi izvajalca: to sta gr^f!
beno industrijsko podjetje Ingrad in gradbeno industnJ
sko podjetje Gradiš (enota TOZD Celje). Pri licitaciji
gradnjo bolnišnice sta obe podjetji nastopili s skupi''
ponudbo, ki je bila med vsemi ponudniki najugodnejši^
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
SOŽITJE ČLOVEKA IN NARA VE
SKROMNOST,
I
Spomini na Edvarda Kardelja
»Tisti, ki je naravo bolje poznal, je
lažje shajal, prišel do hrane, po potre-
bi se je lahko tudi skril, znal je napa-
sti močnejšega in se mu izogniti. Do
izraza je prišla stara resnica, da je
človek bil in bo odvisen od narave.*
(Edvard Kardelj)
Leto za letom, kljub
obilju državniških oprav-
kov, neločljivo povezanih
z znanstvenim delom, ki
mu je bil velik humanist,
revolucionar in državnik
Edvard Kardelj vdan do
zadnjega diha, je ta člo-
vek neuničljive življenj-
ske volje zahajal na Velo
polje, med rododendron
in svišč, da bi nemoteno
užival v pogledu na pro-
strana melišča z gamsjimi
stezami. Bil je to njegov
avgust. Mož, ki ni poznal
trc-nutka miru, je v tistih
avgustovskih dneh, samo
njegovih, vedel: iskati
pravo pot k naravi bi bil
nesmisel, če tega ni v člo-
veku, toda razmisliti o
njej v tišini gora, na skri-
tih stezah, vstran od gr-
menja množice in divjega
utripa strojev, s spočitim
pogledom in z mislijo pri
strmoglavih orlih, pome-
ni priti stvari do dna. V
tišini gora se misli jasneje
zarisujejo na obzorju.
Edvard Kardelj, mož, ki
je zapisal, da so ga »nara-
va, gozd in gore prevzele
že v rani mladosti, da jih
ni mogel več pogrešati«,
je znal uživati v majhnih,
skromnih stvareh, toda
prav zaradi te majhnosti,
ki je največkrat niti ne
opazimo, velikih. Nabiral
je planinsko cvetje, ki ga
je dobro poznal in znal z
njim tudi ravnati, opazo-
val planinske mogotce,
gamse in jelene, ruševce
in orle, srkal z njimi nji-
hovo radost ob ženito-
vanjskih obredih in vneto
prenašal veselje doživetij
na druge.
Koča na Velem polju v
vznožju mogočnih oča-
kov, belega, ponosnega
skalovja, v bližini Trigla-
va, simbola slovenskega
naroda, je bila velikemu
možu več kot pribežali-
šče. Okoli nje je gradil
stezice, neizmerno tanko-
čutno je presajal gorske
lepotce v vrtič okoh do-
movanja. Zaradi tega je
lahko dejal: »Ce bomo
porušili ravnovesje v na-
ravi, ga bomo porušili tu-
di v sebi!«
Vse to seveda ne pome-
ni, da je bil vsakoletni
gost Velega polja slepo
zagledem v naravo. Res je,
da se je venomer, ob vsa-
ki ustrezni priliki, vneto
zavzemal za neokrnjeno
naravo, brez primesi ti-
stega, včasih kar preveč
jokavega in neživljenske-
ga sentimentalizma, ki je
naposled lahko tudi
škodljiv, ki ne vidi dlje od
nosa. Nad žičnicami ni bil
navdušen. Vedno je trdil,
da bi morali pustiti neo-
krnjene vsaj Julijske in
Kamniške Alpe, če nam
je že uspelo z vso našo
nerodnostjo in napačno
naravnanostjo uničiti do-
bršen del našega boga-
stva. Prav zaradi tega je
odklanjal sistem triglav-
skih žičnic, neizmerno
hudo mu je bilo za Vrši-
čem.
»Zgradimo raje ceste, je
dejal, toda gorski svet naj
bo na voljo tistim, ki ga
ljubijo in znajo ceniti.
Treba je najti zmerno so-
glasje med potrebami in
ohranitvijo okolja. Hidro-
centrale je seveda treba
imeti, vendar je treba te
stvari pretehtati, do dna
preveriti in potegniti iz
razmišljanja najboljše.«
Svetina, pisatelj Ukane,
ne hrani le obilico slik z
lovskih pohodov skupaj z
Edvardom Kardeljem,
pač pa mnogo pomemb-
nejšega, tisto, kar mu je
veliki ljubitelj narave za-
pustil v ničkoliki|i pogo-
vorih, sredi gora, na Ve-
lem polju, v gozdu, pa tu-
di doma, v Mlinem pri
Bledu.
»Takšen je bil Edvard
Kardelj tudi, ko se je
dvignil val negodovanja
zaradi jezu na Radovni.
Takšen bi bil prav gotovo
tudi zaradi Soče. Soča, je
dejal, je ena najlepših
evropskih rek in ni, da bi
zahlastali kar tja v en dan.
Saj ne gre le za peščico
ljudi, za nas gre. Soča naj
pride na vrsto čisto na
zadnje...«
Vse, kar je nakopičeno
v domu Toneta Svetine
na Bledu, je prežeto z glo-
bokim in pristnim odpo-
rom do vojne, vsega zle-
ga, ideja humanosti veje
iz kaj krat grozljivih
skulptur, zvarjenih iz mo-
rilskega orodja nepremiš-
ljenega človeštva. In tako
ta trdi mož, ki se je za to
spoznanje moral boriti s
puško v roki in ga prene-
sel z žlahtno slovensko
besedo na papir in nam
dal takorekoč prvi večji
slovenski vojni roman.
Ukano, ohranja prijetne
spomine na dolge pogo-
vore, ki so preprededi do-
poldneve in popoldneve.
»Kadarkoli sem bil z
njim, sem ogromno pri-
dobil. Ko je videl te moje
kipe, oster in brezkom-
promisen protest proti
vsakemu nasilju, to don-
kihotstvo, zmedenost voj-
skujočih" se človeških
hord, je takoj dojel osnov-
no misel. Ni je povedal
naravnost, prišla je mi-
mogrede, tako pač kot je
znal le on. Svetovad mi je,
nevsiljivo, prijateljsko,
toda tako, da ti je nevede
segel v dušo. Narod, ki ni-
ma odnosa do kulture na-
rave, je dejal, ko sva go-
vorila o lovu na najinih
samotnih poteh, tudi sam
ni kulturen. Slovenski lo-
vec na primer, je večkrat
zatrdil, je dosegel tisto
stopnjo, za katero je že
moč reči, da je prava sim-
bioza narave in človeka,
kar je največji dokaz, da
je narod njegove trditve
pravilno razumel. Zdravi
odnosi so odraz zdravega
življenja človeka. Kardelj
je bil človek teorije in
prakse: za tistim, kar je
napisal, je tudi trdno
stal.«
Govorila sta tudi o lite-
raturi, o Ukani, o naro-
dnoosvobodilnem boju in
o nepreglednih straneh,
ki so bile napisane o tej
žlahtni epizodi naše zgo-
dovine. »Vsak še tako
majhen drobec, izsek iz
našega boja, umetniško
oblikovan ali vsaj na poti
k temu, bo zanamcem
dragoceno gradivo,« je
rad razpredal misli. »Cas
bo pokazal, kaj bo preži-
velo.«
Pomagal mu je s pre-
mnogimi knjigami, ki jih
je napisal: Svetina jih je
vj^l, ko je ustvarjal Uka-
no, z njimi pa je pomagal
tudi prijatelju tršatega
Svetine, da je še bolj dou-
mel velike skrivnosti na-
rave, Ivanu Habjanu-Ni-
ku, zvestemu spremlje-
valcu na njegovih lovskih
poteh. Človeka, ki je v av-
gustu 1977, pod Mišel-
skim vrhom zalezoval
gamsa, pa mu ga je duh
po človeku odbil v skcde,
da bi mu naslednji dan
Diana, božiča lova, bila
naklonjena in bi ga na
precejšnjo daljavo položil
na dlako in bil ob tem
otroško vesel in razposa-
jen.
Edvard Kardelj ni poza-
bil, da k trofeji spada tudi.
kozarček encijana, pijače,
ki jo sam zvaril iz zdravil-
nih zelišč in dobra gam-
sova juha, ki da te »posta-
vi na noge, četudi si že
povsem na koncu!«
Gams izpod Mišelskega
vrha je bil njegov zadnji
gams, ve povedati Niko.
Edvard Kardelj je še od-
šel na stezice s kotrljajo-
čim kamenjem, volja do
življenja, njegov nenehno
snujoči duh mu nista dala
miru. Ponudili so mu ko-
nje. Odklonil jih je.
»Zanje bom prosil, ko
ne bom mogel hoditi. Pri-
peljite mi jih čez dvajset
let,« je hudomušno zama-
hnil z roko.
To je bil Sperans, Bevc,
takšen je bil Krištof, vzor-
nik blejskima prijatelje-
ma, Niku in Tonetu, ki tu-
di zdaj večkrat odromata
na Velo polje, na steze, ki
so jih prehodili skupaj, ki
sta jih z Marinkom tako
zvesto urejala. Tudi gam-
si begavci so še tam in
strmoglavi orli pa Karde-
ljeve cvetljice, prinešene
bogvedi od kod, izpod ka-
tere previsne police pod
očakom Trigavom, ki ga
je oboževal.
»Triglav je Kardelju po-
rnenil nekaj več,« ugotav-
ljata Tone in Niko domala
v en glas. Triglav, simbol
slovenskega nciroda, nje-
govega boja, mogočna,
trdna skala. Triglav mit.
Triglav imamo, kralja
Matjaža, je razpredal in
Petra Klepca in Martina
Krpana smo naredili. Mi-
te smo ustvarili. Tudi ti so
del naroda, del njegove
zavesti o narodnem, ob
obstoju. V mitu je veliko
resnice.«
Med grozljivo burkasti-
mi, sršečimi kipi Toneta
Svetine, naposled tudi iz
njih diha Ukana in iz nje
misel Edvarda Kardelja,
kot to tako rad poudarja
Tone, spomin na velikega
človeka in prijatelja ne
more usahniti, čedalje
večja oddaljenost zadnje-
ga dne življenja, ki je bilo
plodno kot življenje le
more biti pa prinaša spo-
znanje o izgubi.
MILENKO STRASEK
Tone Svetina, pisatelj:
»Izgubili smo človeka,
kakršen se nekemu naro-
du rodi v par stoletjih
enkrat, revolucionarja,
misleca, državnika, stra-
tega, utemeljitelja samo-
upravnega socializma,
res je, izgubili smo ga,
toda za njim je ostala ne-
precenljiva dediščina...
zaradi nje bo ostal vedno
med nami!«
Ivan Habjan-Niko, di-
rektor Triglavskega na-
rodnega parka, zavoda
za gojitev divjadi Bled:
»Edvard Kardelj je bil
lovec, toda ne lovec na
trofeje. Vedno je poudar-
jal etiko lova in da je lov
tisto človekovo opravi-
lo, ki ga z naravo spaja,
četudi je to njegov kon-
flikt z njo.«
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
PIANIST
VLADIMIR
KRPAN V
CEUU
Prihodnjo sredo bo za
abonmajski koncert in
izven nastopil v celjskem
Narodnem domu znan
pianist Vladimir Krpan.
Vladimir Krpan je di-
plomiral v Zagrebu, nato
se izpopoln^val v Italiji
ter Španiji in diplomiral
tudi na akademiji v Ri-
mu. Kot priznan pianist
je gostoval že skoraj po
vsej Evropi, v Aziji in
Bližnjem vzhodu.
Obeta se nam torej ve-
der poln umetniškega
užitka.
filmska kultura
VEUČINA MALEGA HRAMA
Spored kinotečnih filmov narejen za vse ieto
Kinopodjetje Celje je v
svojih prizadevanjih v po-
družbljanju filmske kulture
pridalo še eno pomembno
delovno zmago: že v lan-
skem letu smo ob Tednu do-
mačega filma svečano odprli
takoimenovano kinotečno
dvorano, ki se danes uradno
imenuje dvorana za predva-
janje kinotečnih in drugih
kakovostnih filmov. Tedaj
dvorana, ki ima 75 sedežev,
še ni imela programa, 4. fe-
bruarja pa je prišel v javnost
celoletni program filmov, ki
ga je posredovala Jugoslo-
vanska kinoteka iz Beogra-
da, izbor za Celje pa je opra-
vil družbeni organ upravlja-
nja pri Kinopodjetju Celje.
Po besedah direktorja
Franca Horvata, to ni samo
pomembna kulturna prido-
bitev za Celje, temveč tudi za
širšo okolico in sploh za Slo-
venijo, saj je to edina takšna
dvorana v Sloveniji ob ljub-
ljanski Kinoteki. Poudariti
moramo namreč tudi to, da
je dvorana, ki je v prvem
nadstropju kina Union, izre-
dno lično opremljena, tako
da tudi na zunaj kaže podo-
bo pravega kulturnega hra-
ma in popolnoma spreminja
našo klasično predstavo
nekdanjih slabo opremljenih
in »nekulturnih« kinodvo-
ran. Zato tudi njena zunanja
podoba terja kulturno obna-
šanje gledalcev.
Investicija je veljala
1,400.000 dinarjev, Kinopo-
djetje pa je uporabilo za
opremo tudi vso obstoječo
tehniko (projektorji in dru-
go). Te dvorane ne bi imeli
brez širše podpore celjskih
družbenopolitičnih organi-
zacij in izvršnega sveta ob-
činske skupščine.
2^aj jo kaže izkoristiti. Na
sporedu bodo kakovostni ki-
notečni filmi, programi so na
voljo pri vseh blagajnah celj-
skih kinodvoran, program
pa bodo posredovali tudi šir-
ši javnosti preko sredstev
obveščanja. Ponuja se izre-
dna priložnost organizator-
jem kulturnega življenja,
filmskemu gledališču in pio-
nirskemu kinu, številnim or-
ganizacijam in drugim, da
prostor izkoristijo tudi za ko-
ristne pogovore po filmskih
predstavah. Tovrstna upora-
ba prostora je seveda brez-
plačna. liAimo te možnosti ne
bi smel tudi CDK in drugi
organizatorji izobraževalnih
oblik. Opozoriti je treba na
dejstvo, da bodo v kinoteč-
nem sporedu predvajani fil-
mi, ki imajo najbolj ohranje-
ne kopije. Filmi so razdeljeni
na znanstveno fantastiko, |
kriminalke, filmske komedi-
je, na prave westeme, mla-
dinske filme in druge zvrstL
Niso potrebne velike bese-
de, da bi lahko povedali
kakšna pridobitev je ome-
njena dvorana za razvoj in
posredovanje filmske kultu-
re. Zdaj je vrsta na nas, gle-
dalcih, da jo čimbolje izkori-
stimo, da upravičimo zaupa-
nje celjskega Kinopodjetja,
ki kljub svoji »ekonomski
doktrini« dela pogumne ko-
rake v resnično kulturniško
obnašanje.
D. MEDVED
kozjanski kulturni teden
PESTER, MNOŽIČEN
V znamenju pomembniit jubilejev
že četrtič zapored poteka
letos v šmarski občini Koz-
janski kulturni teden, ki je
posvečen pomembnim jubi-
lejem. Tako 70-letnici rojstva
revolucionarja in misleca
Eklvarda Kardelja, sloven-
skemu kulturnemu prazniku
in obletnici pohoda XIV. di-
vizije na Staj^^ko. Priredi-
tve so se pričele že 6. fe-
bruarja, potekale pa bodo do
vključno 17. februarja.
Doslej je bilo v okviru
Ko;qanskega kulturnega te-
dna že več prireditev. Prva
med njimi je bila v Lesičnem
6. februarja, ko je bil miting
ob spominskem pohodu po
poteh XrV. divizije. Na dan
slovenskega kulturnega
praznika so v Lesičnem od-
prli razstavo likovnih del H.
slikarske kolonije »Titovi
kraji - naši kraji« ter pripra-
vili literarni večer članov
KPD Lesično-Pilštanj. Dan
za tem so se prireditve zvrsti-
le na Planini pri Sevnici, v
Bistrici ob Sotli in v Lesič-
nem, v nedeljo, 10. februarja
pa je bil v Kozjem koncert
moškega pevskega zbora s
Planine pri Sevnici in meša-
nega pevskega zbora iz Šen-
tvida pri Planini. Proslavo
ob slovenskem kulturnem
prazniku so imeU 11. fe-
bruarja tudi v Bistrici ob
Sotli, v torek pa so v Kozjem
odprli knjižnico ter pripravi-
li literarni večer članov KPD
Bohor Kozje.
Osrednji dogodek letoš-
njega Kozjanskega kulturne-
ga tedna bo razgovor o kul-
turnih in zgodovinskih spo-
menikih, ki ga bodo pripra-
vili jutri ob 17. uri v Lesič-
nem. Organizatorji Kozjan-
skega kulturnega tedna so se
namreč domenili, da bodo
vsako leto odprli pogovor o
temi, ki je za kulturo na Koz-
janskem najbolj pomembna.
Tako so se tudi odločili za
pogovor o kulturnih in zgo-
dovinskih spomenikih, ki
naj bi odprl dve problemski
vprašanji: prvič, kako zago-
toviti v okviru gmotnih mož-
nosti čimbolj učinkovito
vzdrževanje vseh kulturnih
in zgodovinskih spomeni-
kov v šmarski občini ter ob
tem na kozjanskem in dru-
gič, kako doseči, da bodo
spomeniki last sleheniega
občana, kako torej podružbi-
ti te pomnike preteklosti in
ob tem doseči, da bi vsakdo
po svojih močeh skrbel za-
nje. Torej, razgrnili bodo
vprašanje podružbljanja zgo-
dovinskih in kulturnih spo-
menikov, kar je gotovo eno
osrednjih spomeniško var-
stvenih vprašanj.
Konec tedna se bo zvrstilo
še nekaj prireditev v okviru
Kozjanskega kulturnega te-
dna. Tako bo v soboto v Bi-
strici ob Sotli koncert mo-
ških pevskih zborov iz Koz-
jega in Podčetrtka, v Zagor-
ju pa bo nastopilo Kulturno
prosvetno društvo Dobje pri
Planini s kvintetom in fol-
klorno skupino. V nedeljo
bodo sklenili letošnji kultur-
ni teden z dvema prireditva-
ma. Prva bo na Planini pri
Sevnici, ko bosta nastopila
zbora iz Kozjega in Planine,
slednja pa v Virštanju, ko bo
nastopila Grupa poetica Slo-
venskega ljudskega gledali-
šča iz Celja z izborom sloven-
skih balad in romanc.
Letošnji Kozjanski kultur-
ni teden je še bolj pester kot
prejšnja leta, kar priča o veli-
ki prizadevnosti organizator-
jev. Kar pa je najpomembne-
je, postal, je nmožična prire-
ditev, ki sega domala do sle-
hernega Kozjanca.
DAMJANA STAMEJCIC
ZAMIIIIVOSfl IZ POKRAJIIISKESA
MUZEJAVCEUU
JAREM
Jar«m je zelo pomembna priprava, saj z njim v voz
vprežejo žival, ki voz vleče. Navadno uporabljajo
dvojni jarem, le redko uporabljajo enojnega. Ce vleče
voz ena sama žival, sedaj uporabljajo komat (J. Po-
horje). Komat je take oblike, kot ga uporabljajo za
vpreganje konj.
Za izdelavo jarmov uporabljajo več vrst lesa. Les za
izdelavo jarmov mora biti trd in elastičen, obenem pa
ne sntie goveda preveč žuliti v vrat. Za izdelavo jarmov
so uporabljali brestov, brezov in orehov les. Debla so
razžagali na tricolske deske. Preden so lahko deske
uporabili, so se morale še dve leti sušiti. Jarem so
delali po modelu, ki je bil narejen iz tanjše deske in so
ga položili na izbrani kos lesa. Ker niso imeli tračnih
žag, da bi jarem lahko izžagali, so okrog modela navr-
tali luknje in jarem na grobo izsekali ter obdelali z
dletom. Ko je bil jarem na grobo obdelan, so ga do
konca obdelali z rezilnikom.
S svedrom so izvrtali luknje za kambe in iglo. Kamb.'
sta narejeni iz okrogle smrekove, javorove, bukove al
brezove veje, ki je že naravno ulovljena ali pa jo pc
potrebi ukrivijo. Lahko je narcijena iz enega kosa lest
ali pa en pokončni del (zunanji) manjka in na tistem
mestu, potem ko govedu namestijo jarem, vtaknejo
»iglo«. Iglo jim naredi kovač in je železna. Na viliu ima
kamba eno ali več lukenj, v katero vtaknejo lesen ali
železen klin, če hočejo zmanjšati velikost kambe. Sred-
nji del jarma je trikrat prevrtan.
Te tri luknje so namenjene za privezovanje jarma na
oje voza. V našem primeru so jarem naoje privezali z
verigo ali trto.
Na sliki vidimo, da je jarem okrašen s tremi vzpore-
dno vrezanimi črtami med katerimi dvosmerno tečejo
zobčki. Na zgornji strani je okras v obliki valov, ki
imajo v sredini krono ali cvet Jarem je bil izdelan leta
1891.
VLADIMIR SLIBAR
dogodek v mestu gogi
Plesno gledališče v Celju je pripravilo premiero
predstave Pavla Sivica ob znanem Grtunovem delu
Df^odek v mestu	Krstna izvedba bo v nedeljo
ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališča v Celju,
po premieri pa bo tudi srečanje jugoslovanskih ple-
salcev in koreografov sodobnega plesa.
Avtor glasbe je Pavel Šivic, sceno je izdelal aka-
demski slikar Janez Matelič, kostume je zasnovala
akademska slikarka Jana Vizjak, loč je pripravil
Bogo Les, dramaturg je Igor Likar, korec^^raf i ja pa je
delo Damirja Zlatarja Freja. Sodelujejo plesalci
Gordana Stefanovič v vlogi Kane in kot gostja Sonja
Polanc, Ivan Jazbec kot Prelih, Vanja Presekar kot
Afra in Janja Judež in Mateja Medved kot Gizela ter
ostali člani Plesnega gledališča.
literarni večer v laškem
V počastitev kulturnega praznika slovenskega na-
roda so že po tradiciji v Zdravilišču Laško pripravili
izredno lepo kulturno doživet^ številnim zdraviliškim
gostom in Laščanom. 2kiravilišče se vse bolj uveljavlja
tudi kot organizator pravih kulturnih prireditev in išče
možnosti za izvedbo kakovostnih večerov kulture in s
tem plemeniti in bogati življenje vseh tistih, ki so v
Zdravilišču in tistih, ki prihajajo v želji za kulturnim in
umetniškim doživetjem.
Tako so pred kratkim pripravili literarni večer, kjer
so brali svoja dela slovenski pesniki in pisatelji Janez
Menart, Pavla Rovanova in Janez Svajncer. Večer bi
ne bil tisto, kar je bil, brez nastopa pianistke Blaženke
Amič, umetnice, ki je predvsem z deli Beethovna za-
pustila pri poslušalcih nepozaben vtis.
Zdraviliška dvorana v Laškem postaja vse bolj tudi
kulturni prostor in to je vse hvale vredno.
D. M.
vabilo na ples
Občinsiu Plesna šola Celje, ki jo že dolga leta vodi
Lojze Borinc bo tudi letos, tako kot že nekaj let zapo-
red, organizirala začetni plesni tečaj za odrasle. Tečaj,
ki bo obsegal predvsem standardne plese, se bo pričel
v soboto, dne 16. 2, 1980 ob 19 uri v telovadnici TVD
Partizan-Gaberje Celje, Mariborska 42. Vanj se lahko
vključite vsi, ne glede na starost. Program bo resnično
prilagojen vsem, ki se žele naučiti lepega, estetskega
plesa.
DARJA GLANCNIK
ob prazniku
TUDI POZORNOST
Priznanja kulturnikom
Na celjskem območja so kulturni praznik slovensk^a
naroda ie po tradiciji izkoristili kot priložnost za podeli-
tev priznanj in nagrad zaslužnim kulturnim delavcem in
skupinam. Poglejmo, kdo vse je bil letos deležen pozorno-
sti in družbenega priznanja v občinah celjsk^a območja:
ceue
Po tradiciji je kulturni
praznik slovenskega naroda
tudi v celjski občini prilož-
nost za podelitev priznanj za-
služnim kulturnim delav-
cem in kulturnim usta-
novam. Letos so prejeli priz-
nanja (na osrednji proslavi,
ki je bila prejšnji petek v
SIX1) Jana Smid, igalka
SLG Celje, Jurče Vreže,
glasbeni pedagog in dolgo-
letni kulturni delavec, resta-
vrator in konservator Viktor
Povše, Literarna revija Obra-
zi, Celjski godalni orkester.
Gimnazijski pevski zbor. Pi-
halni orkester štorskih žele-
zarjev in skupina za izrazni
ples ter lutkovni krožek mla-
dinskega kultumoumetni-
škega društva Pedagoškega
šolskega centra v C^elju.
laško
Na osrednji občinski pro-
slavi kulturnega praznika v
Laškem so letos prvič pode-
lili priznanji za izjemne do-
sežke in prizadevnost na po-
dročju kulture. Priznanji je
kulturna skupnost letos na-
menila pisateljici, pesnici in
kulturni delavki Pavli Rova-
novi za njeno dosedanje
književno delo. Priznanje za
dolgoletno delo na področju
amaterske kulture, za «
serske, avtorske, scenarij:
in igralske dosežke je do
proL Janez Peiec.
Na prireditvi sta bUa (
dobitnika predstavljena
sicer Rovanova s črt
»Grenak sadež«. Pešec p
recitalom v izvedbi radeš
ga mladinskega ^edališčs
spored so se vključili še'
ci moškega zbora iz Rim
Toplic, mešani zbor iz J
jagradca, laška pihalna i
ba in mladi pianistki iz
škega.
proslava v zreč/
Osrednja proslava letošr
kulturnega praznika v kor
občini je bila v Zrečah, v dv«
hotela Dobrava. DPD Svo
Zreče je povabilo v goste pi
orkester iz Slovenskih Konj
je izvedel pester progran
proslavi pa je zapel tudi r
pevski zbor iz Zreč. Progra
popestrili še člani ansambi
met in recitatorji iz osnovna
Boris Vinter.
Sicer pa je bilo v okviru k
nega praznika še nekaj pr
lev. 7. februarja je gostov
Slovenskih Konjicah folfe
skupina Vladimir Nazor iz
bora. ki se je sešia tudi s fc
no skupino Lesno industrij
obrata iz Slovenskih Konjii
skupini sta obiskovalcem
dili pester program plesov
dov in narodnosti Jugosla'
Tudi v Ločah so proslav
turni praznik. Pripravili s<
slovenskih filmov, povabil
ste dramske igralce iz Mi
in organizirali letno konf
kulturno umetniškega d
Marjan Rap iz Loč.
K. S
Pavla Kovan
Prof. Janez Pešec
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
DAMIR ZLATAR-FREJ
ČLOVEKU JE
POTREBEN ČAS,
DA DOZORI
Celje mi ni dalo nič - samo odslcočna deska
Kadar gre SLG iz Celja na Sterijino pozorje, se o
tem veliko govori in piše v sredstvih javnega obve-
ščanja. O tem, da je celjsko plesno gledališče nasto-
palo na »Anale opere in baleta«, pa celjska javnost
ni bila obveščena. Nastopanje v konkurenci z ber-
linskim baletom, z baletom narodnega gledališča iz
Beograda, z madžarskim državnim baletom in dru-
gimi, je vsekakor velik dosežek. Plesno gledališče
se je vrnilo z nagrado jugoslovanske akreditirane
kritike, kar pa nikakor ni edino priznanje, ki so ga
prejeli za svoje delo.
Uvodne besede izkoristimo še za predstavitev Da-
mirovega dela izven Celja. Anale v Osijeku, na ka-
terem se v širšem prostoru pokaže, kaj kdo zmore,
je omogočil Damiru, da sodeluje s številnimi dram-
skimi gledališči. Konec marca bo začel pripravljati
postavitev koreografije za stadion v Beogradu v
sklopu vsakoletne prireditve ob Dnevu mladosti.
Sodelovali bodo mladinci iz vseh slovenskih kra-
jev. Po Damirovem mnenju, je to eno največjih
priznanj, ki ga je lahko človek deležen v svojem
življenju. Da ne bomo preobsežni z naštevanjem še
samo to, da v dogovoru s skopskim baletom pri-
pravlja Liturgijo od Stevana Mokranjca, s split-
skim ansamblom pa postavitev baleta Dom Ber-
narde Albe od Lorce. Tudi Celje ni izpuščeno, pri-
pravlja se I^ady Macbeth. Postavitev lahko prepreči
le pomanjkanje denarja.
- Damir minilo je pet
let odkar si začel delati s
plesnim gledališčem v
Celju, kaj nam lahko po-
veš ob tem jubileju?
»Ta mali jubilej bomo
proslavili desetega fe-
bruarja s krstno izvedbo
Sivicovega Dogodka v
mestu Gogi. Predstava bo
doživela svojo premiero v
SLG Celje. V teh petih le-
tih je zraslo plesno gleda-
lišče iz ničesar in postala
ena izmed vodečih sku-
pin v Sloveniji. Izvedli
smo petnajst plesnih pla-
stik, ki so bile prvič pred-
stavljene javnosti. V veči-
ni primerov so bila to de-
la slovenskih avtorjev.«
- Praviš, da ste izšli iz
ničesar, zanima me, če
ste bili deležni širše
družbene podpore, ali pa
je vse skupaj plod vaše-
ga truda in volje?
»Povedati moram, da
nismo bili deležni nika-
kršne družbene podpore.
V zadnjem času sicer do-
bivamo minimalno druž-
beno podporo, toda to bi
rabili na začetku. Začeli
smo popolnoma samo-
stojno. V Celju nimamo
prostora v katerem bi lah-
ko normalno delali, naših
prostorov nihče ne ogre-
va, naše predstave vidi
cela Jugoslavija, Celje jih
ne vidi, plesalci nimajo
možnosti, da bi se preživ-
ljali s plesom in še bi lah-
ko našteval. Po petih le-
tih ti lahko povem, da
meni Celje ni dalo nič, ab-
solutno nič, če mi je kdo
kaj dal so mi dali ljudje s
katerimi sem delal. Kaj je
Celje dalo plesalcem? Ab-
solutno nič. Prvo prizna-
nje so dobili na nekem
stranskem festivalu v
Osijeku«.
- V začetku so tvojim
predstavam očitali, da
so gibi v njih zgolj zaradi
gibov, da jim manjka
rdeča nit. Po mnenju kri-
tike, si te pomanjkljivo-
sti presegel z delom »Go-
spod postavi hišo zraven
moje«, za katerega si tu-
di prejel Zlato ptico. Ali
lahko poveš, kako si to
dosegel?
»Ti si sedaj rekel, kaj
misli kritika, kaj misliš ti,
kaj misli množica. Vidiš,
vedno se govori o tem kaj
drugi mislijo, nikoli se pa
ne vpraša človeka, ki je to
delal, kaj on misli. Vsak
človek ima v sebi neko
merilo, da čuti pravi mo-
ment, da čuti kdaj je neko
delo napravljeno preciz-
no in korektno, da čuti ali
je povedal to kar je hotel
povedati. Na Zlato ptico
pa zelo malo dajem, zato
ker bi jo lahko dobil že
dve sezoni prej, ko sem za
Iris Savernik delal Meta-
staze, kajti takrat sem v
sebi čutil neko bistveno
spremembo.«
- V predstavi »Gospod
postavi hišo zraven mo-
je« se opazi rdeča nit,
lahko da so jo imele tudi
predstave pred njo, si-
gurno pa je niso imele
tvoje prvotne predstave.
Ali se strinjaš?
»Jasno, človek potre-
buje čas, da dozori. Toda
te priložnosti mi ni dal
nihče drug, priložnost, da
zrastem iz sebe, skozi se-
be in da svoje stvari vi-
dim na odru sem si dal
sam. Verjetno mi je bila v
pomoč trma, ker mladi
avtorji danes nimajo te
možnosti. Zelo pomemb-
no je, da vidiš svoje napa-
ke in neuspele predstave.
Pravzaprav sem že takrat
vedel kaj hočem poveda-
ti, toda imel sem premalo
izkušenj, da bi stvari pri-
peljal do svojega konca.
Samo svoji volji in vztraj-
nosti se imam zahvaliti,
da sem prepoznal samega
sebe na odru.«
- Menim, da bi moral
dati plesalcem več mož-
nosti, da vzgajajo svoj
gib, da skozi gib vzgajajo
svojo osebnost. Zakaj
mora priti do izdelane si-
tuacije? Zakaj plesalci
ne soustvarjajo že v za-
četnem delu, ko s to izde-
lano situacijo še niso
omejeni?
»Moti me, da ti na silo
hočeš, da govorim v ime-
nu plesalcev. Kakšno
svobodo imajo in kaj de-
lajo, o tem naj govorijo
sami. Ker so to v takšni
meri samostojni ljudje,
da sami vedo kaj zmorejo,
kaj ne zmorejo, kaj jim je
dano in kaj jim ni dano.
Vseeno menim, da imajo
veliko svobode, normal-
no pa je, da je vedno pri-
sotno eno oko, v tem pri-
meru moje, ki vse usmer-
ja v eno smer. Mislim, da
je moja pravica, da naj-
prej izcedim iz sebe to kar
jaz hočem, ker bi drugače
izpadlo kot da jaz poprav-
ljam to, kar plesalci hoče-
jo. Ne zapiram jih v svoje
okvire, normalno je, da
ljudje različno razmišlja-
jo, da se stvarem približu-
jejo na sto različnih nači-
nov in da so vedno dru-
gačne rešitve.«
- To kar daješ plesal-
cem ti, ni govorjenje v
imenu nekoga drugega
in da sem jaz na nasprot-
ni poziciji kot ti, je nujno
za razgovor. Želim le
izvedeti, če ti plesalce
usposabljaš za samostoj-
no delo. Kajti lahko se
zgodi, da ti greš, kaj bo
potem s plesalci?
»Samo vprašanje časa
je, kdaj bom odšel. V Ce-
lju so tako radodarni, da v
njem sigurno ne bom do-
čakal pokojnine. Sreča in
nesreča je v tem da je me-
ni in drugim Celje samo
odskočna deska. Mnogi
uporabljajo Celje zlona-
merno, toda to je problem
Celja. Vsak ga uporablja
na način - na katerega
mu je dano. Vseeno pa
sem bil pošten, ker mene
ne bo, sem se pobrigal, da
me nadomesti Iris Saver-
nik, ki se šola na akade-
miji v Londonu in je Ce-
Ijanka. Kar zadeva drugi
del vprašanja, sem abso-
lutno proti skupinam z
velikimi ambicijami, ki v
svojem delu veliko im-
provizirajo. Vsak plesalec
mora veliko študirati, ve-
liko mora vedeti, trdno
mora stati na svojih no-
gah, pobrati mora izkuš-
nje plesalcev pred njim in
šele na podlagi vsega tega
znanja lahko začne gradi-
ti samega sebe«.
- Veliko delaš v tea-
trih, ki so izven Celja,
kako to, da ničesar ne de-
laš v SLG Celje?
»Joj, a veš zakaj, ker v
zadnjih dveh sezonah ne
vidim režiserja s katerim
bi lahko delal. S tem ne
želim reči, da so samo sla-
bi režiserji, nasprotno ve-
liko je dobrih, toda neke
skupne komponente lju-
dje morajo imeti. V SGL
hodim še samo po pošto,
ker Celje plesnemu gle-
dališču še ni dalo stalne-
ga prostora, da bi lahko
pošto prejemalo na svoj
naslov. Še to, delal bi z
mladimi režiserji, s kate-
rimi sem že sodeloval. Se-
veda s pogojem, da delam
s svojim ansamblom«.
- Pri nas je zelo razve-
jana amaterska dejav-
nost. Ce spremljaš pred-
stave amaterskih skupin
lahko vidiš, da je njihov
gib zelo neizdelan. Ali
kaj delaš z njimi? Ali je z
njihove strani interes,
da bi delali s tabo?
»V primeru, da bi me
mladi poklicali, bi delal z
njimi z več ljubezni, ka-
kor v primeru, da bi mo-
ral delati z igralci SLG.
Delal bi brezplačno, zato
ker vem, da so to ljudje,
ki hočejo nekaj narediti.
Samo nikogar ni, ki bi se
oglasil pri meni in mi re-
kel, da si želi mojega so-
delovanja.«
- Zakaj po tvojem
mnenju ni interesa med
temi mladimi skupi-
nami?
»Ko gledam te mlade
na Naši besedi, kako pri-
dejo z novimi idejami in
kako jih žirija preplaši že
na samem začetku njiho-
ve poti, dobim občutek,
da se bojijo vseh okoli se-
be. To je strah, ki je vgra-
jen v njih, ki ni odraz njih
samih. Na začetku sva re-
kla, da ljudje potrebujejo
čas, verjetno ga tudi mla-
de skupine potrebujejo,
da bi prišle do zaključka,
da se je potrebno ukvarja-
ti tudi z gibalnim tea-
trom.«
VILI EINSPIELER
Damir ZIatar-Frey (v ospredju)
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
celje
STAVBA, KI JE NI VEČ
Spomin na siovensifo ljudsifo šolo v Celju
Nedavno so bagri porušili
staro, zgodovinsko zgradbo
v Cuprijski ulici, v kateri je
bila v stari monarhiji, pa še
nekaj let v predvojni Jugo-
slaviji, okoliška dekliška
ljudska šola, imenovana Slo-
venska ljudska šola, ki pa je
bila, kakor nekaj drugih
ljudskih šol na slovenskem
ozemlju Spodnje Štajerske,
utrakvistična dvojezična šo-
la. Stavba je bila enonad-
stropna, z dovolj prostori za
štiri razrede, v takratni Novi
ulici (Neugasse), pozneje je
bila to Razlagova ulica, sedaj
Cuprijska.
Ko sem šel pred kratkim
mimo že skoraj odstranjenih
ruševin te zgradbe, na katere
mestu so našla hitro svoj
prostor motorna vozila za
parkiranje, so me obšli spo-
mini, ki so segali 70 let nazaj,
ko sem tudi jaz obiskoval to
šolo, skupaj s slovenskimi
dečki iz celjske okolice in iz
mesta. Ta šola je bila, kot slo-
venska gimnazija v Celju, trn
v peti celjskim Nemcem in
nemčurjem.
V šoli so poučevali zavedni
slovenski učitelji; Gobec,
Krajnc, Kramar, I.«vstik,
Stante in Žagar, na čelu z na-
dučiteljem Arminom Gra-
dišnikom, možem z dolgo si-
vo brado, z očali. Bil je spo-
štovani šolnik, avtoriteta,
oče Fedorja Gradišnika, po-
kojnega lekarnarja in znane-
ga javnega delavca v Celju
ter stari oče mag. pharm. Du-
šana Gradišnika in Fedorja
gradišnika ml.
Učitelji so bili izbrani šol-
niki z velikim znanjem in
iskreno vdani slovenskemu
narodu. Med njimi naj ome-
nim Franca Kranjca, šolske-
ga dobrotnika, ki je zapustil
vse svoje premoženje takrat-
ni Ciril Metodovi družbi. Po
njem se danes imenuje
osnovna šola na Polulah.
Učitelj Levstik je bil oče
uglednega slovenskega pisa-
telja Vladimira Levstika. Vsi
ti učitelji so danes že mrtvi,
zadnji med njimi je dosegel
visoko starost 90 let. Lani je-
seni smo ga pokopali v Šent-
jurju.
Vsi naši učitelji so bili stro-
gi, vendar nikdar krivični.
Vzgajali so slovensko celj-
sko mladino in imajo svoj
delež pri razpadu monarhije.
Na lene in nedisciplinirane
učence je takrat vzgojno de-
lovala leskova šiba. V na-
•šem, četrtem razredu je bil
razrednik Žagar Franc iz
Šentjurja. Sam ni nikoli fi-
zično kaznoval učence, am-
pak je za to določil učenca
Cajhena iz Laškega. Ta je
moral biti seveda vedno pri-
den. Več kot polovica mojih
sošolcev je bila iz kmečkih
družin. To so bili samo veliki
in močni fantje, ki so vlivali
strah nemškim dečkom.
Obračuni med njimi niso bili
redki.
Vsemu zatiranju smo ta-
kratni slovenski mladi Celja-
ni naredili konec dne 6. no-
vembra 1918, ko je iz preko
20.000 mladih grl na trgu
pred celjskim Magistratom
završalo: »Danes nemško
Celje in nikdar več!«
Naj bo ta črtica skromen
prispevek za spomin na zgo-
dovino našega mesta Celja.
Dr. ERVIN MEJAK
TUDI LETOS KURENTOVANJE V PTUJU
Prizadevna organizatorja Folklorno in Turistično društvo Ptuj sta pripravila vedno
mikavno in zanimivo kurentovanje tudi letos. Že v soboto je bila v Narodnem domu v Ptuju
kmečka gostija. Bil je to prikaz ženitovanjskih običajev, ki so se obdržali na Ptujskem polju.
Ta prireditev bo postala tradicionalna.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, 17. februarja v Ptuju, kjer bodo ob 10. uri nastopile
etnografske skupine na Titovem trgu in sicer pustni pokači iz Markovec, tudi kopjaši bodo
nastopili iz tega kraja, orači bodo iz Podlehnika, ples vil s kraljico bodo pripravili mladi iz
Zabovec, plesači bodo iz Pobrežja, nastop oranja bodo pripravili domačini iz Lancove vasi,
šrangarji iz Obreža, blumarji bodo iz Čedada (Beneška Slovenija), »klada« bo iz Spodnje
Polskave, »perchte« so iz avstrijskega Fuscha, »pustovi« bodo iz Drežnice pri Kobaridu,
»krampusi« iz avstrijskega Murecka, »babari« iz Bitolja, kopanjarice bodo iz hrvaške
Opatije, piceki in kokotiči bodo iz Markovec, maškure bodo iz iSarnišča, ploharji iz Cirkovc
pa seveda koranti iz Markovec, Ptuja in okolice.
Ob 14. uri bo povorka (etnografska in karnevalska) po ptujskih ulicah, kjer bodo ob
etnografskih skupinah sodelovali še orači iz Gorečje vasi. Rodnega vrha, pustne šeme
osnovnih in drugih šol, Iliri in Rimljani ter drugi.
CELJE: INTERNIRANKE
SPET SKUPAJ
Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje je dal po-
budo za srečanje bivših internirank Ravvensbrvicka in
Auschvvitza. Srečale so se v Narodnem domu, žal ne
vse. Nekatere je zadržala bolezen, nekaj pa jih ni več
med živimi. Zato so bile toliko bolj vesele, da so lahko
čestitale Mari Vipotnik, ki je vedra in čila dočakala
svoj sedemdeseti rojstni dan.
V krutih časih, ki so jih interniranke preživele v
koncentracijskih taboriščih, so te žene okusile trplje-
nje, a tudi silno moč tovarištva, ki ostane nepozabno in
je najdragocenejše. Zato se sedaj, ko živijo v srečnih
časih, rade srečajo in obujajo spomine na težke dni.
RepubUška komisija za internirance načrtuje za le-
tošnje leto srečanje internirancev v Banja Luki ter
obisk koncentracijskih taborišč Ravvensbriick in
Auschwitz. Marica Frece, članica Mednarodnega ko-
miteja za internirance, je na srečanju spregovorila o
dejavnosti Komiteja, katerega člani so se v mesecu
novembru sestali v Ljubljani.
M. A.
ŠMARSKA SZDL O
STABILIZACIJI
Danes se bodo v Šmarju pri Jelšah sestali člani
predsedstva občinske konference SZDL. Na seji bodo
obravnavali in sklepali o nalogah družbenopolitičnih
organizacij in skupnosti ter samoupravnih organov pri
uresničevanju ustalitvenih ukrepov v občini, razprav-
ljali pa bodo tudi o osnutku resolucije o politiki izvaja-
' nja družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah v letoš-
njem letu.
DS
odmev iz griž
Z NOVO DRUŽINO BOUE
Grižani podpirajo ustanovitev ZLD Žalec
Na ustanovnem občnem
zboru v nedeljo 10. februarja
se je zbralo trinajst usta-
novnih članov iniciativnega
odbora, ki so pripravili vso
potrebno dokumentacijo,
potrebno za ustanovitev no-
ve družine. Iniciativni odbor
je bil imenovan na pobudo
KK SZDL Griže in krajanov.
Izvolili smo sedemčlanski
izvršni odbor, ki bo imel v
prihodnji mandatni dobi na-
logo, da popelje družino na
takšno raven, kot je bila pred
leti.
Kot je znano so na zahtevo
KK SZDL Griže v začetku
novembra 1979 odvzeli lovi-
šče LD Griže, s tem pa je bilo
tudi razpusčena lovska dru-
žina. Lovišče je bilo predano
v upravljanje iniciativnemu
odboru, ki je imel nalogo, da
opravlja nadzor nad lovi-
ščem in skrbi za divjad. Pri-
prave na ustanovni občni
zbor nove LD Gozdnik-Griže
so zelo uspešno potekale,
predvsem pa moramo pou-
dariti, da na to kažejo izpo-
polnjena pravila lovske dru-
žine. Prepričani smo, da bo-
do pravila dosledno izvajali,
kar je tudi porok za uspešno
delovanje družine. To je tudi
najbolj pomembno, saj ve-
mo, kakšno vlogo in pomen
ima lovstvo v SLO ter druž-
beni samozaščiti. .V razpravi
so sodelovali predsednik IS
SO Žalec Jože Jan, predse-
dnik komisije za lovstvo pri
IS SO Žalec Stane Lesjak,
predstavnik ZLD Celje Edi
Ahac ter predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij
KS Griže.
Dobra je bila misel pred-
stavnika KK SZDL Griže, ki
je dejal, da mu je nerazumlji-
vo, kako so lahko posamez-
niki bivše LD dajali nekatere
enostranske informacije
sredstvom javnega obvešča-
nja, hkrati pa so pozabljali,
da so sokrivi za nastanek ne-
pravilnosti:
»Nerazumljivo je, da se av-
torjem člankov ni zdelo po-
trebno, da bi zbrali informa-
cije tudi pri družbenopolitič-
nih organizacijah v KS. Za-
vedati se moramo, da je prav
SZDL odgovorna za delova-
nje društev v kraju, pri tem
pa LD prav gotovo ni izjema.
Se več, razčistili smo zadeve,
ki so morda prisotne tudi v
drugih lovskih družinah, pa
doslej zanje še nismo ve-i
deli.«
V nadaljevanju so poudari-
li, da je Zveza lovskih družir
Celje v preteklosti zadovolji
vo sodelovala z LD Griže, \
zadnjih dveh letih pa je sode-
lovanje zelo upadlo. Ni ga bi-
lo na strokovnem področju,
kakor tudi ne pri nabavi div-
jadi. S temi dejstvi se ne uba-
da samo LD Griže, ampak
večina družin v občini, ki
spadajo pod ZLD Celje. Po-
stavili so tudi vprašanje, ka-
ko je lahko ZLD Celje bres
obvestila-pristanka LD Gri
že, koristila del finančni!
sredstev, ki so last LD Goz
dnik. Vsa ta dejstva so vodil«
griške lovce, da so podprl
predlog za ustanovitev ZLI
v Žalcu.
Z. T
Griž<
Pripis uredništva: V Gri
žah skušajo napako popravi
ti in prav je tako. Upamo, d;
do takšnih nepravilnosti ■
bodoče ne bo več prihajaL
in je bil primer o katerer
smo pisali ^^ prejšnji številk
šola vsem prizadetim za m
daljnje delo. Se enkrat p
poudarjamo, da odgovorni
Grižah ne bi smeli dopusti
tega, da so lahko osebni int«
resi povzročili razpad lovsk
družine. Glede tistega o del
ZLD Celje, pa menimo, d
bode svoje povedali tudi lo^
ci iz dri^ih družin v žalsl
občini, (fe so bili z deloi
ZLD Celje zares nezadovol
ni, potem bodo po vsej ve
jetnosti glasovali za ust
novitev ZLD v Žalcu. Up
mo pa, da to ni edini vzro
zaradi katerega bi želeli
Žalcu imeti svojo zvezo.
JANEZ VEDENI
KORENINE
OLIMPIJSKEGA DUHA
OLIMPIJADEIN
ANOLIMPIJADE
Ideale, ki so jih vp>eljale
olimpijske igre v Antični
svet, so strogo opredelje-
vala pravila, ki so se na-
našala tako na tekmoval-
ce kot tudi na gledalce
iger.
Atleti so ■ morali biti
grški državljani. Niso
smeli biti obtoženi bogo-
kletja, umorov ali kršitve
olimpijskih načel. Leto
pred Olimpijado so mora-
li pričeti s telesnimi pri-
pravami v svoji državici.
Mesec pred tekmova-
njem samim pa so morali
priprave prenesti v mesto
Elis ali Olimpijo. Sužnji
niso smeli tekmovati.
Elis je bilo antično me-
sto na levem bregu reke
Penios. Mesta niso obda-
jali zidovi. Imelo je precej
pomembnih	javnih
zgradb in ustanov, med
njimi štiri telovadnice (gi-
mnazije), helanodikeon
(stavbo za sodnike Olim-
pijskih iger), mestno hišo,
gledališče in drugo.
Mesto Elis je upravljalo
svetišče v Olimpiji, mest-
ni svet pa je pripravljal
olimpijske igre. Imenoval
se je olimpijski parla-
ment. Elis je bil kakšnih
50 kilometrov oddaljen
od Olimpije, ruševine te-
ga mesta pa prav zadnja
leta razkrivajo v bližini
današnjega mesta Ama-
lial.
Delen nadzor nad prire-
ditvami si je pridobilo tu-
di mesto Pisa. Prav to je
sprožilo vrsto krvavih
obračunov med državica-
ma in miru ni bilo, dokler
ni bila Pisa dokončno
uničena. Po tem dogodku
so vse Olimpijade, ki so
jih pripravili meščani Pi-
še razveljavili in razglasili
za Anolimpijade. Tudi v
kasnejših letih, še zlasti
pa s prihodom Rimljanov
in s spremembami v
olimpijskem programu,
je prišlo do tega, da so več
Olimpijad razveljavili in
jih proglasili za Anolim-
pijade.
Slednjič so okoli leta
472 pred našim štetjem
dobili popoln nadzor nad
svetiščem in Igrami me-
ščani Elisa, ki so tudi izbi-
rali svečenike, upravljal-
ce in sodnike izmed naju-
glednješih mestnih dru-
žin.
Pred začetkom Olimpi-
jad so sodniki, tekmoval-
ci in njihovi trenerji zapu-
stili Elis, opravili vsa žr-
tvovanja in se po Sveti
poti odpravili do Olimpi-
je. Tu se je zbralo na tiso-
če ljudi, ki so jih ob priho-
du bučno pozdravljal. Na
prizorišče so prispeli tudi
uradni predstavniki
grških mestnih držav.
Prvega dne Iger so po
običajnih žrtvenih obre-
dih tekmovalci in sodniki
zaprisegli v Zeusovem
templju. Izjavljali so, da
so svobodni Grki in da ni-
so obtoženi bogoskrun-
stva ali umorov. Prisegli
so tudi vaditelji in starši
tekmovalcev.
Po zaprisegi so tekmo-
valci skozi pokrit obok
(Kripto) prišli na stadion.
Glasnik je dobil ukaz, da
naznani pričetek Olimpi-
jade.
PIŠE:	S
B. STAMEJČIČ
Olimpia - severni kot Hereona
ŽG - ŽTO CEUE TOZD za promet Celje,
Titov trg 1,
objavlja prosta dela in naloge
več delavcev za premik z železniškimi
vozili.
Pogoji: končana osemletka
Pridobitev kvalifikacije v posebnem tečaju.
Prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po
objavi.
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
¥ASA STRAN
ljudje so
spregovorili
Kot vnt>t obiskovalec film-
skih predstav, sem v prvi le-
tošnji številki Novega tedni-
ka z veseljem prečital vest,
da je v Celju lani, kar se tiče
števila gledalcev, dosegel re-
kord film »Grške smokvice«.
Menim, da je Celje s 14.000
gledalci, ki so si ta film ogle-
dali, dostojno in razločno od-
govorilo na skrajno neugo-
dno kritiko, katere je bil de-
ležen prav ta film v neki slo-
venski reviji, precej pred pri-
hodom v Celje.
Ta kritika in pozneje ogled
filma sta me utrdila v prepri-
čanju, da sta med množico
kritikov samo dva, na katera
se lahko stoodstotno zane-
sem, saj me nista še nikoli
napačno informirala. To sta
moje desno in moje levo oko.
Res čudno je, kako hitro je
lahko ta ali oni film za neka-
tere preveč zanimiv in zato
premalo dolgoč^asen. Prav
zato so tudi mnogi kritiki ne-
2^nesljivi in vse prej kot ob-
jektivni.
Na drugi strani pa je film z
najnižjim obiskom dobra šo-
la za tiste, ki izbirajo filme.
Vprašanje je le, če so se iz
tega kaj naučili. Dokazuje
namreč, da ljudska naivnost
nikakor ni brezmejna in da
tudi lev raje od gladu pogine,
kot da bi jedel travo.
Filma: Mali, mali človek«
nisem videl, pn^pričan pa
sem, da imajo ljudje pri vsa-
kem filmu, katerega tako od-
ločno odklonijt), za to pač te-
hten razlog. Bil sem priča, ko
so pri nekem drugem filmu
gledalci med predstavo tru-
moma zapuščali dvorano, da
je bila pri sredini filma po-
polnoma prazna, nakar sem
seveda odšel tudi jaz.
Filmov s tako veličastnim
obiskom, kot so ga imele
-Grške smokvice«, si gledal-
ci želimo tudi v bodoče.
FRANC MOHORIC,
Vitanje
ljudje med
seboj!
Kmalu bo minulo leto dni,
ko se je z motorjem težko
ponesrečil moj sin Franc in
sicer, ko se je vračal zvečer iz
službe domov in to iz popol-
danske izmene.
Na kratko bi rad opisal po-
tek dogodka te nesreče iz ka-
terega bi naj bilo razvidno
kakšen je odnos ljudi do so-
človeka ob nesreči.
Moj sin se je vračal iz služ-
be točno ob določenem času,
na dan nesreče p>a ga ni bilo
domov celo noč, vrniti bi se
bil moral okrog 23 ure. Priča-
kovali smo ga in prebili vso
noč v strahu, da se mu je kaj
pripetilo. Ko ga tudi zjutraj
ni bilo domov smo si pač mi-
slili, da je šel z družbo praz-
novat 1. maj, kajti bilo je
pred temi prazniki. Ker ga
tudi v teku dopoldneva ni bi-
lo, smo pričeli z iskanjem. S
sosedi smo preiskali pogorje
Dobrovelj, ker smo mislili,
da se je kje ponesrečil z mo-
torjem, toda zaman. Tako
smo tudi naslednjo noč pre-
bili v strahu za njegovo uso-
do. Drugi dan sem šel na po-
stajo milice na Vranskem
povprašat, če morda tam kaj
vedo o mojem sinu. Tudi
njim ni bilo ničesar znanega,
čeprav so se pozanimali po
terenu. Tako sem se vrnil do-
mov, nakar smo ponovno
preiskali ves teren fX)gorja
od Crete do Letuša, vendar
zopet brez uspeha. Ko smo
se že vračali domov, nas pov-
praša neki moški koga išče-
mo. Ko smo mu povedali^
nam je on povedal, da je čul,
da se je moj sin ponesrečil v
Preserjih pri Polzeli. Kot
sem pozneje izvedel od sina,
se je vračal takoj pK) službi
ob 22 uri z motorjem domov
in to preko Letuša na Creto,
kajti cesta preko Vranskega
je bila zaprta. Cesta je bila
mokra, ker je rosilo,in ko se
je pripeljal na blag ovinek v
Preserjih, je zaradi slabe vid-
ljivosti zdrsnil s ceste (nosi
tudi očala), treščil v žično
brajdo,.jo prebil in čelno tre-
ščil v hišc^ kjer je obležal tež-
ko jKJškodovan. Pričel je kli-
cati na pomoč, iz hiše se je
oglasila neka stara ženska in
potem je bilo vse tiho. Tako
je ležal do jutra pod kapom
hiše.
Zjutraj se je pripeljal do-
mov zet Toneta Kralja in ko
je čul klice na pomoč, ga je
zbudil, ta mu je potem nudil
prvo pomoč in poklical rešil-
ca, da ga je odpeljal v bol-
nico.
Okrog 5. ure je prispel v
bolnico, kjer so poleg težkih
telesnih poškodb ugotovili
tudi, da je močno prehlajen
zaradi celonočnega ležanja
na prostem in dežju.
Te vrstice sem napisal, da
seznanim javnost, kaj vse se
dogaja ob cestah in dvori-
ščih. Nikogar ni, da bi poma-
gal človeku, ki mu visi življe-
nje na nitki, ter jim je vsee-
rK>, kaj se godi pod njihovimi
okni.
Posebno {)a sem bil priza-
det, ker me ni nihče obvestil
2 dni o usodi sina, čeprav so
vedeli, kaj se mu je pripetilo.
Ob koncu pa se naj javno
zahvalim vsem sosedom, ki
so mi nudili pomoč ob iska-
nju fK) obširnem območju
Dobrovelj kot tudi Tonetu
Kralju za nudeno prvo po-
moč.
Hvaležni
PUNCUH Franc - starejši
Creta - Vransko
UREDNIŠTVO: Res, težka
preizkušnja je bila to za člo-
veka. Tudi za naše medse-
bojne odnose in za merjenje
naše srčne kulture. Tokrat
je videti, da je na izpitu
padla.
štajerski
kruh
Opisal bom dogodek, ki se
dogaja vsak dan, pa mu ven-
dar posvečamo premalo po-
zornosti.
Dne 31. januarja 1980 sem
ob 18.50 v samopostrežni tr-
govini MERX ob Ljubljan-
ski cesti v Celju kupoval
kruh. Na prodajnem pultu
mi je vzbudil pozornost v po-
seben papir zavit »Štajerski
kruh«. Na ovitku je bilo zapi-
sano: Datum izdelave 25. I.
1980. Rok uporabe 5 dni.
Vprašal sem, kako lahko
prodajajo izdelke, ki jim je
rok trajanja že potekel. Mla-
da prodaj^ka je bila v zadre-
gi. Spogledala se je s svojo
starejšo kolegico. Nato je od-
govorila: »Kakšen dan več
ne škoduje.«
Menim, da komentar ni
potreben. Takšen odnos do
potrošnika ni dopusten. Vse
prerado se zgodi tudi to, da
na določenih izdelkih ni da-
tuma proizvodnje ali pa do-
ločitve trajnosti. Sveti po-
trošnikov bi se morali bolje
organizirati, da bi prepreče-
vali takšne in podobne poja-
ve, ki jih je na žalost vse pre-
več.
B. V.
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Napisal ga je di-
jak neke celjske srednje šo-
le. Zanimivo je njegovo
opažanje in posluh za pravi-
ce potrošnikov. V svojem
pismu je tudi dovolj jasno
nakazal na dejstvo, da lah-
ko v prodajalnah »delajo s
potrošnikom tako, kot jim
to sam dopušča«. Kaj pravi-
te, spoštovani bralci, je
tako?
pralni prašek
samo za
stranke
Dandanes smo že kar na-
vajeni, da v naših trgovinah
vedno česa zmanjka. Najprej
ni bilo limon, potem kave,
zdaj pa ni pralnega praška.
Ne bom pisala o tem, zakaj
ni pralnih praškov in iskala
krivce, saj je bil o tem že do-
sti napisanega. Zavedam se
tudi, da trgovci niso za to nič
krivi- Toda namen mojega
pisma je prav kritika trgov-
cev.
V torek, 5. februarja sem
prišla popoldan v Mencovo
trgovino Pri Rimljanu v
Šempetru. Prodajalka Mari-
ja Utrankar, ki je tudi poslo-
vodkinja te trgovine, je
stranki pred mano celo sama
ponudila vrečko pralnega
praška. Toda stranka je re-
kla, da bi prišla po prašek
pozneje, pa ji je prodajalka
obljubila, da ga bo lahko do-
bila. Ko sem prišla jaz na
vrsto in sem F>oleg drugega
želela dobiti tudi pralni pra-
šek, mi je tovarišica Utran-
karjeva odvrnila, da ga imajo
samo za svoje stranke. Op>o-
mnila sem prodajalko, da pri
njih kar p>ogosto kupujem,
saj konec tedna skoraj vedno
preživljam v Savinjski dolini
in takrat vedno kupujem v
tej trgovini, toda pranega
praška kljub temu nisem do-
bila.
Ne vem, kakšno merilo so
postavili fti Rimljanu za do-
ločanje, kdo je njihova stran-
ka in kdo ni. Toda ne glede
na to, koga imajo za svojega
in koga ne, se mi ne zdi prav,
da bi nekatere artikle proda-
jali takoimenovanim stalnim
strankam. Menim, da ima
pravico vsak občan, da ku-
puje to, kar v trgovini proda-
jajo. Res je na tržišču trenut-
no bolj malo pralnega pra-
ška, toda, če bi uredili ena-
komerno prodajo, bi krizo
lažje prebrodili, ne pa da si
takoimenovane stalne stran-
ke doma kopičijo zaloge,
drugi pa ga sploh ne dobijo!
MARIJA JELEN,
Celje, Oblakova 28
UREDNIŠTVO: Pridružu-
jemo se vašim mislim. Zani-
ma pa nas, kaj menijo o tem
odgovorni pri Merxu?
priznanje -
izletniku!
v rubriki Pisma, ki jo rad
prebiram, piše veliko o celj-
skem Izletniku. Opažam, da
je več graj na njegov račun
kot hvale. Tokrat se čutim
dolžnega, da napišem o Izlet-
niku nekaj pohvalnih besed,
ki si jih zasluži od nas kraja-
nov iz območja Krajevne
skupnosti Galicija v žalski
občini. Zaenkrat bom napi-
sal le tri točke:
Pred dvema letoma je bilo
kočljivo vprašanje glede av-
tobusne postaje v vasi Hram-
še. Čeprav je bilo veliko vro-
če krvi, se je zadeva pošteno
uredila v korist vaščanov s
pomočjo Izletnika in Krajev-
ne skupnosti Galicija.
Do pred kratkim sta vozila
v Galicijo samo dva avtobu-
sa dvakrat dnevno in še to je
bil eden samo za šolske otro-
ke. V začetku decembra lani
je začel voziti avtobus na re-
laciji Galicija-Žalec in obrat-
no. Ta proga je za nas velike-
ga pomena, saj moramo veli-
kokrat v Žalec po najrazlič-
nejših opravkih. In tako zdaj
ta pota zaradi dobre avtobu-
sne zveze opravimo v enem
dopoldnevu.
Po novem letu pa vozi av-
tobus iz Celja v Galicijo tri-
krat na dan, in naprej v Vele-
nje ter obratno avtobus, ki je
namenjen predvsern za de-
lavce, ki so zaposleni v ve-
lenjskih kolektivih. Poslužu-
jemo se ga lahko tudi drugi
potniki. Želimo si še vmes
kakšno progo čez dan.
Vseh teh ugodnosti bi kra-
jani gotovo ne imeli, če bi
Izletnik zavrni) prošnje pri-
zadetih delavcev, oziroma
krajanov. Seveda pa ima pri
tem veliko vlogo Krajevna
skupnost Galicija in predse-
dnik njene skupščine Ivan
Ašenberger.
Pred leti je bilo v našem
kraju več lepih kulturnih
prireditev, zdaj pa je z njimi
v dvorani Zadružnega doma
konec. Da bi vendarle ne
ostali brez vsega tega, smo
pred leti pričeli s kulturnimi
izleti, ki jih prirejajo organi-
zacija Zveze borcev, mladin-
ski aktiv, SZDL, Društvo
upokojencev Žalec in drugi.
Za upokojence, njihove svoj-
ce in starejše krajane je bilo
doslej največ izletov. Potuje-
mo samo po naši domovini.
Tudi na teh izletih nas vedno
vozijo Izletnikovi avtobusi.
Pri organizaciji teh izletov
nam pomagajo tudi Izletni-
kovi delavci, kot direktor
TOZD Potniški promet, inž.
Janko Cesar, vodja posloval-
nice v Žalcu Jožica Durko-
vič in seveda šoferji kot so
Jože Žgank, Rudi Lešnik in
Tone Dornik. Zato Izletniku
in njegovim delavcem, še
■zlasti šoferjem, iskrena hvala
za vse I
JOŽE PODVRSNIK.
Hramše 14, Žalec
UREDNIŠTVO: Prav ima-
te, pisma niso samo za grajo
in kritiko, tudi za lepo bese-
do in priznanje tistemu, ki
si ga zasluži*. Tokrat je to
Izletnik. Hvala za prispe-
vek. Želimo, da bi vas še
večkrat zagrabila »dopisni-
ška« žilica. Le pišite, tudi o
drugem življenju, saj je raz-
gibano in polno dogodkov.
V njih pa so ljudje, ki si tudi
po tej strani zaslužijo priz-
nanje za svoje delo.
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
ALI SO RAZLIKE MED MOŠKIM IN ŽENSKO
NA PODROČJU SPOLNOSTI?
Danes imamo veliko bolj sproščen
pristop k obravnavanju spolnosti kot
pred kakimi 50 ali 100 leti, bolj sprošče-
no govorimo o delovanju svojega telesa,
golo telo za večino ljudi ni več tako pre-
grešno in pohujšljivo, govorimo lahko
torej o določenem napredku, kar zadeva
spolnost. Kljub vsem tem spremem-
bam, kljub spreminjajočim se odnosom
med spoloma, kljub enakopravnosti
rned spoloma pa še vedno med mnogimi
ljudmi vlada prepričanje, da moški in
ženske različno doživljajo spolnost.
Med mnogimi ljudmi še danes prevla-
dujejo trditve, da so npr. moški v spol-
nih odnosih bolj aktivni, ženske pa bolj
pasivne, da moški bolj doživlja spolnost
kot ženska, da ima moški večje spolne
potrebe kot ženska, da imajo moški po-
gosteje kot ženske erotično-seksualne
fantazije, da je več moških homosek-
sualcev kot žensk lezbijk, da ima več
moških kot žensk t. i. izvenzakonske
spolne odnose ipd.
Rezultati nekdanjih raziskav o spol-
nosti so vplivali na oblikovanje takšnih
stališč. Te raziskave (npr. Kinsey) pa so
bile izvedene že pred okoli 100 leti in so
njihovi izsledki že zdavnaj zastareli,
kljub temu pa takšna stališča še vedno
prevladujejo med mnogimi ljudmi.
Družbene razmere in odnosi so se od
takrat zelo spremenili in rezultate ta-
kratnih raziskav ne moremo kar tako
prenašati v sedanjost.
Razlike med spolnim življenjem mo-
škega in ženske so razlagali z večjo eko-
nomsko in biološko svobodo moškega.
Moškemu je to omogočalo lažjo in večjo
izbiro partnerke, pogostejše menjava-
nje, ženska pa je bila ekonomsko odvi-
sna od svojega partnerja oz. moža, saj ni
bila zaposlena in se mu je v celoti mora-
la podrejati. Biološka svoboda moškega
je bila predvsem v osvobojenosti strahu
pred nosečnostjo, saj se ni imel »ničesar
bati«, saj je ženska »nosUa vse posledi-
ce«. Za žensko so pa razlagali, da je v
spolnem življenju bolj pasivna prav za-
radi reprodukcijske naloge. Zaščite
pred nezaželeno zanositvijo pravzaprav
ni bilo nobene in je bila ženska zaradi
tega v popolnoma drugačnem položaju
kot moški.
Zagovorniki trditev, da tudi danes ob-
stajajo prej omenjene razlike med mo-
škim in žensko v doživljanju spolnosti
pa pozabljajo, da se je do danes že mar-
sikaj spremenilo. Ženska je v družbi po-
stala enakopravna moškemu, je zaposle-
na in s tem tudi ekonomsko svobodna
in neodvisna, razen tega se pa je ženska
tudi »biološko« osvobodila. Mnoga no-
va in izpopolnjena sredstva proti neza-
želeni zanosit>H so žensko osvobodila
strahu pred nosečnostjo in s tem odpra-
vila pomembno oviro v doživljanju spol-
nosti oziroma v aktivnosti ženske v
spolnem življenju.
Rezultati mnogih sodobnih raziskav
kažejo, da v spolnosti moškega in žen-
ske ni bistvenih razlik. Raziskovalci
npr. ugotavljajo, da ima lahko ženska
enake ali celo močnejše potrebe po spol-
nih odnosih kot moški. Vendar pri tem
dodajajo, da je rezultate težko posploše-
vati, ker je raziskovanje ženske spolno-
sti še vedno prepovedana tema, tabu.
Nek avtor je v svoji študiji tudi ugotovil,
da je bila predstava o bodočem zakonu
pri dekletih bolj obarvana s pričakova-
nji erotičnih in telesnih zadovoljstev kot
pri fantih.
In vendar obstajajo razlike med mo-
škim in žensko v doživljanju sp>olnosti,
katere morajo partnerji poznati in se jih
zavedati, saj so s tem možnosti za vzaje-
mno zadovoljstvo v spolnih odnosih ve-
liko večje. O teh razlikah pa veš v pri-
hodnjih prispevkih.
BRANKO BUT, DIPL. PSIH.
ROJSTVA
CELJE
Rojenih je bilo 38 dečkov in 30
dekUc.
ŠMARJE PRI JELSAH
Rodil se je en deček in ena de-
klica.
SLOVENSKE KONJICE
Rodilo se je 5 dedkov in 3 de-
klice.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 12 parov, od teh:
KLAJNSEK DAMJAN iz Tmo-
velj pri Celju in MILANOVIC BI-
SERKA iz Tmovelj pri Celju.
2ALEC
GLUSlC J02E iz Andraža nad
Polzelo in USEN MILENA iz Ve-
lenja. LESNJAK KAROL iz Veli-
kega vrha in LONCAR TEREZI-
JA iz Latkove vasi, KAC MAKS
iz Prebolda in KOSENINA LUC-
KA iz Gomilskega.
ŠENTJUR PRI CTLJU
Zlata poroka: V soboto, dne 16.
febniarja 1980 bosta obnovila za-
konsko zvezo zakonca PLANKO
MIHAEL in MARIJA iz StraSke
gorce
SLOVENSKE KONJICE
LAZNIK IVAN iz Kamne gore
in GABER ŠTEFKA iz Kamne
gore; LESKOVAR PETER iz
Brezij pri Ločah in PODPECAN
CVETKA iz Slovenskih Konjic.
KAMENIK KONRAD iz Arclina
in KVAS MARIJA iz SI. Konjic,
SMRTI
CELJE
FORSTNER ALOJZ, 66. Slati-
na v Rož. dolini, PILIH FRANC,
68. Vojnik, ZONTiC ANTON. 77,
Celje, MATJASEC VLADIMIR,
30, Zreče, SANDER STANI-
SLAV. 72, Landek. FLORJANC
VINCENC. 82. Vojnik, GLUSiC
FRANC. 83 Celje, 20HAR Ja
2EFA. 73. Store, SKALICKI
ALOJZ. 71. Celje, BORLAK
ALOJZ, 96. Celje, ZAJC JOŽE,
87. Braslovče, OZVALDiC ŠTE-
FAN, 81. Rogatec, HAJNSEK
MARUA, 73, Ratanska vas. MI-
KOLIC ANTON. 59. Velike Ra-
dne, ANDERLIČ JURIJ. 70. Ne-
zbiSe, KALUTA FRANC. 84, Lo-
ka pri Zidanem mostu. SENKIS
JOSIP. 55. Žalec.
ŠMARJE PRI JELSAH
ZORKO ELIZABETA, 87. Za-
greb. SRAMEL JULIJANA, 70.
Grobelno, PODLESEK JOŽE-
FA. 69. Srešnjevac ob Bistrici,
PAJK JOŽEFA, 48, Lesično, BE^
LINC MARIJA, 72, Pilštanj.
FRLAN MARIJA, 45. Zdole,
OGRIZEK MARUA, 85. Zg. Ko-
strivnica, DUCMAN FRANC. 71,
Sv. Jurij.
ŽALEC
PUSNIK JOŽEFA. 53. Pariž-
Ije. DREMELJ KATARINA, 78,
Leveč, KOLSEK STANISLAV.
59. Polzela. SAFRAN LEOPOL-
DINA, 79. Dobriša vas, PIKL
FRANČIŠKA, 84. Ložnica pri
Žalcu, MAROVT IVAN. 98. Ža-
lec.
ŠENTJUR PRI CELJU
JAKOPIN JANEZ. 69. Razbor-
je. CENTRIH STANISLAV. 55.
HniSovje. SENICA JOŽEF. 61.
HruSovje.
ŽALEC
ROSER ANGELA. 46. Strani-
ce, RAVNJAK VERONIKA, 80.
Vitanje, OGRIZEK MIHAEL, 67.
Selški vrh. POTOČNIK FRANC,
82. Vitanje, VERBNIK JOŽEF,
55. Vitanje. ZBICAJNIK VLA-
DIMIR, 41. Bukovlje. KOSIR
STANKO. 63, Nova Dobrava.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST REČi
KJEn Mli
»BANDTFh
ŠTEJEJO i
Dolina, Id je s svojo aktivnostjo med NOB d
v zadnjih letih hitro razvija.
Jeranova domačija v Zgornji Rečici. Staro hišo je zamenjala nova, nov je tudi hlev. Pred
hišo bo celo kopalni bazen, sicer pa je na tej domačiji tudi strelišče, kjer se urijo odlični
rečiški strelci. Tudi v domači hiši je nekaj strelskega podmladka.
Rečiška dolina je kot vreča, odprta od laške strani.
Obkrožajo jo visoki hribi in čeznje ni voznih cest.
Nekoč je bil to izrazito kmečki predel z vasmi po
prisojni strani in dolini. Nad dolino'je kraljevala hri-
bovska vas Šmohor, ki je zdaj skoraj popolnoma iz-
praznjena.
Delavski značaj je dolina dobila z odkritjem pre-
moga, ko je nastal rudnik rjavega premoga. Imenovali
so ga Huda jama, bržčas zaradi težavnosti dela v njem
in nevarnosti v njegovih rovih. V dolini je bila še
manjša tovarna zavor in smodnika.
Po svoji rudarski tradiciji se je razredna in politična
usmerjenost vedno nagibala k »črnim revirjem«, pa
tudi k naprednemu središču v Zabukovici in Preboldu
čez grebene.
BURNA POLPRETEKLOST
KNAPOVSKE DOLINE
Preizkušnjo je rečiška dolina v polnem pomenu be-
sede prestala med minulo vojno. Od tu je izvirala dve
leti pred vojno zasnovana povezanost komunistov, kr-
ščanskih socialistov, socialnih demokratov in levega
krila »Sokola«. Dva meseca po okupaciji sta bila med
ustanovitelji pokrajinskega odbora OF za Štajersko
rudarja Lojze Lešnik in Alojz Diacci. Odporniško giba-
nje iz Revirjev in Savinjske doline je zajelo Rečico,
predvsem njen zgornji del. V knjigi »Iz trpljenja in
krvi«, je največ dogodkov vezanih na to dolino in hribe
okoli nje. 11 spominskih obeležij priča o razgibanosti
teh krajev in zavesti njenih ljudi med NOV. Dejstvo, da
je v organizaciji ZB NOV 8 članov z dvojnim štetjem
od leta 1941, 8 iz leta 1942 in 37 iz leta 1943; dejstvo, da
sta od desetih krajanov aktivno sodelovala v NOV vsaj
dva, veliko pove.
Na spomeniku pred pokopališčem v Zgornji Rečici
je vklesanih 52 imen borcev in žrtev fašističnega te-
rorja. Na področju krajevne skupnosti Rečica je bila
močna pairtizanska baza. Znana Nestlova tehnika, več
zasilnih bolnišnic, ena celo v rudniških rovih, zbirna
baza za nove borce, slovita TV kurirska postaja s šte-
vilko 24 itd.
V noči od 2. na 3. julij 1942 so borci Štajerskega
bataljona ob sodelovanju domačih terencev izvedli na-
pad na rudnik v Hudi jami in na upravno poslopje,
oziroma zunanji obrat rudnika. Odnesli so obilen plen,
rudniške naprave pa poškodovali tako, da za dlje časa
ni obratoval. Akcija je močno odjeknila po širši okolici
in vlila poguma zasužnjenemu prebivalstvu. V spomin
na ta dogodek praznuje občina Laško svoj občinski
praznik.
Ko so Nemci leta 1941
preimenovali naše kraje, so
dali rečiški dolini ime »Kail-
graben«, kar naj bi pomenilo
klinasto globel. Toda kaj
kmalu so spoznali upornost
in bojevitost tukajšnjih ljudi,
zato so dolini d^i vzdevek
»Banditengraben«. To naj bi
bila kazen, nekakšen sramo-
tilen žig, ki je dajal okupator-
skim oborožencem proste
roke. Toda Rečičani so bili
ponosni na to, da so bili v
resnici partizanska dolina,
vsa štiri leta vojne nepreki-
njeno v uporu in boju za svo-
bodo.
DOLGO ČASA NA
STRANSKEM TIRU
V letih obnove in izgradnje
je knapovska dolina živela v
ozračju udamištva. Zrasle so
nove hiše, napeljali so elek-
triko, zgradili nekaj vodovo-
dov, v Hudi jami pa nov sin-
dikalni dom, kjer je bil celo
republiški kongres sindika-
tov. Toda ljudje so še naprej
merili prašno in blatno ce-
sto, trgovini sta ostali skro-
mni kot pred vojno, nekaj
požganih domačij je bilo ob-
novljenih, Smohor pa je bil
iz leta v leto bolj prazen.
Pred desetletjem je začelo
tudi rudniku odzvanjati. Je
že res, da so zaloge premoga
kopnele, da je je bil izplen
vedno dražji. Toda odločilen
udarec je bila »labinetska«
odločitev o nujnosti opusti-
tve manjših rudnikov.
Rečiška dolina in z njo la-
ško rudarstvo, se je znašla na
stranskem tiru.
PREPOROD DELAVSKE
REČICE-TIM IN BOR
Kaj storiti? Rudarji, zlasti
mlajši v njihovih vrstah so
sprožili bitko za bodočnost
delavske doline, a ne samo
nje. Leta so trajale bitke za
nadomestitev rudniške pro-
izvodnje. Projekt kartonske
embalaže je odnesla voda
drugam in končno so si izbo-
rili dcinašnji TIM, ki danes
zaposluje okoli 300 delavcev
več, kot jih je v najboljšem
času rudnik. Gradil je še
BOR in tako je v dolini dvoje
novih tovarn, kjer je zaposle-
na večina rečiških krajanov.
Res je, da se oba kolektiva
borita s težavami, toda tudi
teh bo nekoč konec. Kot ka-
že bo sčasoma, če v rudnik
ne bo vloženih izdatnejših
investicijskih sredstev, kna-
povstvo zares zamrlo. Toda
krajani bodo ostali, kajti de-
lo imajo.
KAMOR POGLEDAŠ,
NOVI SVETLI DOMOVI
V zadnjih dveh desetletjih
so po dolini rastle hiše kot
gobe po dežju. Ne samo v
Spodnji Rečici, kjer je novo
naselje največje, tudi v Hudi
jami in Zgornji Rečici. Te
kraje povezuje modernizira-
na asfaltirana cesta v dolžini
7 kilometrov. Zgrajena je bi-
la tudi cesta na Smohor, za
vaščane te planinske vasi žal
prepozno. V krajevni skup-
nosti je še okoli 20 kilome-
trov vaških cest, ki segajo vi-
soko do zaselkov na obrob-
nih hribih.
Vendar so še sence iz ča-
sov, ko je dolina bila nekoli-
ko zapostavljena. Veliko
manj so se razvijale kmetije.
Na prste ene roke lahko pre-
štejemo tiste, ki so bile s po-
močjo družbe zajete v »zele-
ni načrt«.
Nekoč zelo razgibano kul-
turno življenje je polagoma
zadremalo, kulturni dom je
bil leta skladišče tovarniških
izdelkov. Mladina je začela
iskati svoj interes drugje in
se odtujevati. Samo stanova-
nje je mlademu človeku pre-
malo, pa ne samo mlademu.
Senca je tudi podatek, da
je iz te krajevne skupnosti na
delu v tujini kar 64 krajanov.
NAČRTI ZA
PRIHODNOST SO
SPODBUDNI
V krajevno skupnost Reči-
ca bi radi čim prej vsaj nekaj
telefonskih priključ«
bi bili povezani vsi |
zaselki. Ce pride kje
petelin v streho, če p^
nadna bolezen - sploh]
je telefon nepotrebš
suz? •	f
Cesta po dolini poa|
varna spričo indust
prevozov. Nujno bo
zgraditi industrijsko |
V Huda jami je pra
barakarska rudarskal
j a pravi kamen spoS
.reba vso gradnjo ko®
rati v mesto? Bi ne b^
če bi v središču dolini
nekaj stanovanjskih g
Lepota teh krajev!
nost vabi turizem. \
zgornji del doline, ki je
vit in kjer bi se lahko
tudi kmečki turizem.
Potok Rečica je za i
tovarnama bister, po
Krajani so v skrbeh za
ti obetajo jim odvzen
za vodovod. To ne bo
mehka orehova lupir
bi Rečičani brez svoje
sopotnice, ki deli dc
odsojno in prisojno
vico?
Marca bodo ponovi
novili kulturno društ
časom bo obnovljen
jen tudi kulturni dorT
v njem mladina spet
navezovati na svoj kr
Huda jama. Spredaj neugledne zidane barake rudarske kolonije. Radi bi se jih znebili
čim prej. V ozadju kulturni dom.
Spodnja Rečica. Tu se naselje stika s sosesko Debro v laški krajevni skupnost
LAŠKEM
nABEN«
AST
občini občinsid prazniiif se
KTIVISTOV JE MANJ^
OT JIH JE BILO MED
pJNO
Politične organizacije in
[uštva v krajevni skupnosti
cer uspešno delujejo, saj so
ipehi tega dela tudi vidni,
endar se tudi ta krajevna
aipnost sooča s težavo, da
evilne naloge obvisijo pre-
ii na plečih posameznikov,
ruibeno in politično delo
i tako na drobno pretkano
D dolini, kot je bilo v času
OV, kjer je vsak zaselek
nel izredno aktivne skupi-
e aktivistov.
Res je, da so nekdanji akti-
isti zvečine še vedno tu. To-
i v letih so, bolezni jih nad-
igujejo. Med člani ZB NOB
h je 98 starih nad 70 let, 14
jih je prekoračilo osem kri-
žev. So bili očetje res bolj
kleni od sinov?
Zakaj takšna kritična pri-
pomba? Še vedno je premalo
mladih in tistih v najboljših
letih, ki bi se posvečali ra-
zvoju kraja, njegovemu
družbenemu utripu.
Sicer pa dajmo besedo naj-
bolj odgovornim in hkrati
najbolj aktivnim krajanom,
ki se v tem času pehajo s
potiskanjem voza razvoja
krajevne skupnosti navkre-
ber.
V najinih beležkah je osta-
lo še precej gradiva, ki ga bo-
va ob priložnosti »dala na
svitlo«.
TONE VRABL in
JURE KRAŠOVEC
KRAJEVNA
SKUPNOST SE
PREDSTAVI...
•	15 kvadratnih kilome-
trov krajevne skupnosti Re-
čica se razteza od laškega
zdravilišča do podnožja Mr-
zlice, obkrožajo jo Kal, Smo-
hor, Pernica, Gozdnik, Smi-
hel, Jevški hrib. Govško
brdo, Ojstri vrh. Baba, Špele
in Suhi hrib.
•	Dolinski del se cepi v tri
naselja. Spodnjo in Zgornjo
Rečico, vmes pa na rudarski
zaselek Hudo janio. V KS so-
dita še vasi Slivno in skoraj
že izpraznjen Šmohor.
•	1313 krajanov živi v 372
gospodinjstvih in pod stre-
hami 181 hišnih številk. Za-
poslenih je 412 krajanov, od
tega 222 v TIM in 43 v BOR.
Imajo 63 zdomcev, 64 kraja-
nov pa je zaposlenih izven
občine.
•	V krajevni skupnosti je
čez 20 zaščitenih kmetij, od
teh jih je le pet razvitih za
večjo proizvodnjo za trg.
•	Nekdaj je imel kraj le
rudnik, katerega proizvod-
nja polagoma usiha, je pa do-
lina pridobila nad 1000-glavi
kolektiv TIM ter lesnoindu-
strijski obrat »BOR«, ki se
mu bo s časom priključila še
žaga iz Laškega.
•	V Zgornji Rečici stoji
sodoben umetniški spome-
nik - cerkev po načrtih moj-
stra Jožeta Plečnika. Ta kraj-
ima tudi stavbno manj ugle-
dno osnovno šolo, na poko-
pališču pa spomenik žrtvam
NOV, na katerem je vklesa-
nih 52 imen.
•	V spodnjem delu se
močno delavsko naselje oko-
li podjetja TIM staplja s sose-
sko Debro v Laškem. V Hudi
jami so po vojni zgradili pro-
svetni dom - sindikalni ime-
novan. V marcu bodo usta-
novili na novo kulturno
društvo. V krajevni skupno-
sti delujejo še gasilsko druš-
tvo, KO Rdečega križa, lov-
ska in strelska družina.
OTO STARC, predsednik
sveta krajevne skupnosti in
predsednik gasilskega druš-
tva: »Najpomembnejša pri-
dobitev v krajevni skupnosti
je modernizirana vesta od
Laškega do Gornje Rečice,
dolga okoli 7 km. Kakšni so
načrti za prihodnje? Pred-
vsem bi radi dobili vsaj ne-
kaj telefonskih zvez po va-
seh in zaselkih. Prepotrebna
bi bila industrijska cesta za
TIM in BOR, da bi bila
osrednja krajevna cesta raz-
bremenjena. V naselju Huda
jama, naj bi v naslednjem
obdobju odstranili neugle-
dne stanovanjske barake-in
postavili spodobno stano-
vanjsko poslopje.«
MIRKO	LESJAK,
predsednik skupščine KS:
»Krajevna skupnost Rečica
se v zadnjih letih hitreje ra-
zvija, na kar smo seveda zelo
dolgo čakali. Udeležba kraja-
nov na zborih občanov je
mnogo boljša, odkar smo
krajevno skupnost razdelili
na tri vaška območja... Mo-
ram priznati, da se svet kra-
jevne skupnosti bolje uve-
ljavlja, ker ima konkretne
naloge in boljšo povezavo tu-
di z izvršnim svetom občine.
Skupščina krajevne skupno-
sti tesno sodeluje s politični-
mi organizacijami, pred-
vsem s SZDL, tako na ravni
KS kot v vaških odborih«.
VIKTOR LELJAK, pred-
sednik KK SZDL: »Organi-
zirana po vaških odborih je
SZDL zdaj mnogo bliže kra-
janom in njihovim intere-
som. Trenutno so krajani ze-
lo nezadovoljni zaradi nere-~
dnosti v avtobusnem prome-
tu. Spodnji del doline močno
moti odstreljavanje v ka-
mnolomu. Vse bolj pereče je
vprašanje kanalizacije, zalo-
ženost trgovin itd. Nekoč je
bila dolina znana po kultur-
nem delu, zato si od bodoče-
ga društva veliko obetamo.
Morali bi čim prej ustanoviti
tudi potrošniški svet in na
nek način politično-organi-
zacijsko povezati tudi kmete
vKS.«
DRAGO PRESKAR, pred-
sednik KO ZB NOV: »Reči-
ška krajevna skupnost je bo-
gato področje iz NOV. Še le-
ta 1970 je organizacija ZB
NOV štela 227 članov, danes
jih je 172 od tega 106 z dvoj-
nim štetjem. Dolina je pre-
pletena s spominskimi obe-
ležji, kar 11 jih je. Za svobo-
do je darovalo življenja 52
krajanov. Tudi dnaes so nek-
danji borci med najaktivnej-
šimi krajani. Sodelujejo na
vseh področjih družbenega
življenja. Pred časom smo z
darili v rokah obiskali vse
člane nad 80 let starosti, ta-
kih pa imamo v dolini 14.«
SLAVKO ŠPILER, sekre-
tar OO ZK, ki je v času obi-
ska korakal na čelu kolone
pohodnikov po stopinjah
XIV. divizije kot koman-
dant: »Vosnovni organizaci-
ji ZK je 31 članov. Zvečine
so to starejši, med njimi tudi
zelo opešali in bolni udele-
ženci NOV. Vse kar je v orga-
nizaciji mlajšega, aktivno de-
la in opravlja odgovorne
dolžnosti. Žal ni tako z mno-
gimi komunisti, ki živijo v
krajevni skupnosti, vendar
so, kot kaže, člani samo v de-
lovnih organizacijah, kajti na
terenu mnogih ne čutimo.
Cas je, da se pokažejo tudi
tostran tovarniških plotov.«
ZDENKA STARC, predse-
dnica krajevne organizacije
ZSMS in predsednica incia-
tivnega odbora za usta-
novitev kulturnega društva:
»lieči moram, da je v krajev-
ni skupnosti mnogo več mla-
dih, kot je resnično aktivnih.
Mladi so prizadevni pred-
vsem na kuhurnem področ-
ju ob raznih praznikih in
proslavah. Učinkoviti so bili
pri čiščenju potoka Rečica,
pri modernizaciji ceste pa se
niso ravno izkazali. Pred-
vsem srednješolska mladina
stoji ob strani. Upam, da jih
bo pritegnilo k sodelovanju
predvsem kulturno društvo,
ki ga bomo ustanovili
marca.«
BETKA TROBENTAR,
vodja podružnične šole v Re-
čici: »Trenutno je v rečiški
šoli 36 učencev v dveh kom-
biniranih oddelkih. Imamo
tudi malo šolo in cicibanovo
šolo. Podatki kažejo, da bo-
mo čez nekaj let imeli tri od-
delke. Seveda so tudi težave.
Šola je stara, težko jo je pozi- ■
mi segreti. S podeželjskimi
otroci ni težav. Nimamo pri-
merov, da bi otroke zaradi
dela zadrževali doma. V ok-
viru šole imamo tudi folklor-
no skupino, šahovski in ko-
lesarski krožek, krožek za
ročno delo in šolsko hranil-
nico. Ročna dela uči soseda
Elizabeta Saj ti.«
STANKO PEKLAR je
predsednik Strelske družine
»Dušan Poženel« v Rečici
pri Laškem: »Naša družina,
ki se uvršča med najdelav-
nejše ne samo v občini, tem-
več tudi v republiki, je bila
ustanovljena leta 1950, med
ustanovnimi člani pa so bili
Matija Pelko, Peter Podbev-
šek, Miro Klemen, Tine Kra-
šovec, Jože Šmerc itd. Danes
imamo 262 članov, aktivnih
strelcev pa je okoli 25. Že le-
ta 1957 smo razvili svoj pra-
por ter zgradili strelišče pri
kmetu Jeranu, ki smo ga z
,lopo' obnovili leta 1977. Le-
ta 1962 smo zgradili strelišče
v Hudi jami za MK puško.
Prevladovalo je prostovoljno
delo.«
FRANC NAPRET je go-
spodar Lovske družine Reči-
ce pri Laškem: »Naša druži-
na je bila ustanovljena takoj
po II. svetovni vojni, med
glavnimi ,nosilci' pa je bil
dr. Franc Roš, ki ni samo lo-
vil, ampak tudi vlagal. Zdaj
gospodarimo na področju
Sedraža, Rečice, delu Laške-
ga in Šmarjete na površini
4500 hektarov površine. Ima-
mo 45 članov. Žal se naše
lovne površine iz leta v leto
krčijo in to zaradi načrtne pa
tudi nenačrtne urbanizacije.
Imamo srnjad, nekaj malega
zajca, divjega prašiča in od
leta 1966 dalje na obronkih
Šmohorja tudi muflona.
Imamo tudi nekaj fazanov,
ki pa so bolj za dekoracijo.«
SAJDLOVA MAMA
PRAVI,DA KVAČKA
INJE
Med našim obiskom v Rečici pri La-
škem smo se ustavili tudi pri najstarejši
krajanki Mariji Sajdl, ki bo 30. maja letos
dopolnila 92 let. Kljub letom pa je še ve-
dno čila in zdrava, malce problemov ima
samo z nogami pa tudi s sluhom. Rojena
je bila v Mislinju pri Slovenj Gradcu, mož
(pokojni Avgust pa v Lužah nad Rakov-
cem pod Pohorjem. Skupno sta prišla leta
1927 v Rečico, potem pa več let živela pod
Mrzlico. Mož je bil logar, mama gospodi-
nja. Dvanajst otrok se jima je rodilo in od
teh je sedem še živih. Eden je padel kot
partizan in mama Marija je trenutno tudi
najstarejša članica krajevne organizacije
zveze borcev.
Sajdlova mama danes živi pri hčerki
Pavli, ki je poročena s Francem Pavličem.
Vsi njeni otroci imajo osemnajst vnukov
in že tudi nekaj pravnukov.
Ob srečanju je takole govorila: »A v
časopis me boste dali? V ,celjski' tednik
pravite? Ja, ja, imam naročenega in tudi v
glavnem vse preberem. Zdaj ne morem
Več delati pa kvačkam. Ja, ja, prav ste
razumeli, kvačkam. Takšne majhne prtič-
ke... Pa jem! Saj je to dovolj za ta leta,
kajne?«
Se veliko zdravih let pa veliko tako lepo
kot doslej skvačkanih prtičkov in dober
tek, mama Sajdlova!
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
kk šentjur in kooperanti
IZKORENINITI ČRNI ODKUP
Prekupčevalci mislijo bolj na svoj žep
Kmet živi od kmetije. To je
stara resnica in ni je moč
spremeniti. V novejšem času
imamo resda precej pol-
kmečkih delavcev in nekaj
takih, ki jim kmetovanje ob
delu pomeni dodaten vir za-
služka. Tak6 je tudi v šent-
jurski občini, kjer Kmetijski
kombinat Šentjur povezuje
okrog 1000 kooperantov.
Skoraj razumljivo je, da se
pri delu kmetje in kmetijski
strokovnjaki srečujejo s pro-
blemi, da tu in tam pride do
negodovanj kmetov, ker se
počutijo prikrajšane, zapo-
stavljene in včasih celo ogo-
ljufane. Kmet je navezan na
zemljo, na svoje posestvo in
ne bo dopustil, da bi mu kdo
delal krivico. Čeprav, resnici
na ljubo, nima vselej prav.
Tak primer je bilo nagodo-
vanje nekaterih kmetov v
šentjurski občini, ki so se
pritoževali, da ne dobijo do-
volj plačane živine, ki jo pro-
dajo Kombinatu. Nekateri so
se jezili, češ, da ne smejo biti
zraven, ko živino oddajo in
jo tehtajo. O problemih od-
kupa živine in mleka je v
zadnjem času marsikje tekla
beseda tudi na zborih obča-
nov posameznih krajevnih
skupnostih.
Sli smo po sledeh teh ugo-
vorov in pri Kmetijskem
kombinatu slišali drugo plat
medalje.
Sodelovanje s kmeti, so
nam zatrdili pri KK Šentjur,
je v večini primerov dobro.
To se odraža tudi v uspehu
kooperantov. Glede cen od-
kup>a živine, ki zdaj vse pre-
pogosto preko prekupčeval-
cev odhaja na tržišče v so-
sednjo Hrvaško, kjer so od-
kupne cene višje, pa ostajajo
pri Kmetijskem kombinatu
brez moči. V Sloveniji so na-
mreč cene za odkup enotne
in so razdeljene na štiri kate-
gorije. Najvišja odkupna ce-
na znaša 35,70 din. Cene so
torej predpisane in jih pri
KK dosledno upoštevajo. V
sosednjih republikah pa so
cene prosto oblikovane in so
višje tudi za 4 din pri kilogra-
mu žive teže. Razlike so se-
veda velike in jih znajo pre-
kupčevalci spretno izrablja-
ti, ampak bolj v svoj prid.
»Črni« odkupovalci živine
nemalokrat izrabijo kmeta,
ki naposled dobi živino manj
plačano, kot bi jo dobil do-
ma. Kmete zapelje v to nedo-
voljeno trgovino predvsem
njihova lastna nevednost in
nerazglednost. Pri KK Šent-
jur se trudijo in preganjajo
tako trgovanj, a izkoreniti
jim ga še ni uspelo. Vsak
kmet, ki priveže teleta doma,
dobi od KK Šentjur premijo
v znesku 1000 din, k čemur
prispeva del sredstev Živi-
norejska poslovna skupnost,
ostalo pa Klavnica. Inšpek-
cijske službe v občini imajo
torej dosti dela.
Poseben problem črnega
odkupa so predvsem teleta,
ki jih na Hrvaškem odkupu-
jejo po 60 din za kilogram,
pri nas pa po 50. Prekupče-
valcem [K>sel cvete tudi zato,
ker še kmet vedno naivno
mish, da je bolje dobiti denar
na roko. Pri KK mu ga seve-
da lahko izplačajo samo pre-
ko banke. Na tak način, s to-
vrstno trgovino, nastaja v
občini neprecenljiva škoda.
To je neke vrste kriminal, ki
ga je treba preganjati in
pregnati. Ob tem, da gre veli-
ko telet, zlasti v manjših va-
seh, v zakol doma, kjer jih
kmetje potem razkosane
prodajajo ali pa spravijo v
skrinje, predstavlja ob pre-
kupčevanju z živino veliko
škodo.
MATEJA PODJED
PTICARJI USPELI V
OLOMOUCU
Iz Olomouca na Češkoslovaškem, kjer je bilo ko-
nec januarja svetovno tekmovanje ptic, so se vrnili
člani celjskega Društva za varstvo in vzgojo ptic. 21
držav udeleženk tekmovanja, je predstavilo 7327 ra-
zličnih vrst ptic.
V skupini papagajev je članica celjskega društva
Olga Dolenc dosegla drugo mesto, v skupini kanarč-
kov pa Zvone Lončarevič tretje. Ker je ha takšnih
tekmovanjih konkurenca zelo močna, so člani celj-
skega društva na ti dve visoki uvrstitvi še posebej
ponosni. Jugoslavija je v svetovni konkurenci prejela
skupno 8 medalj, od tega Slovenija 5, Hrvatska 2 in
Srbija 1.	M. A.
gotovue
85 LET ZBORA
Med najstarejšimi v Sloveniji
Moški pevski zbor iz Goto-
velj pri Žalcu je v nedeljo
praznoval 85-letnico. Za to
priložnost so pripravili kon-
cert, na katerem sta nastopi-
la jubilant in kot gost moški
pevski zbor Tone Tomšič iz
Strmeča pri Vojniku.
O 85 let dolg:i poti zbora je
na slovesnosti govoril He-
nrik Kranjc, ki je med dru-
gim poudaril, da je bila slo-
venska pesem v Gotovljah ti-
sta, ki je ohranjala in budila
narodno zavest ter pomagala
domačinom prebroditi naj-
večje težave.
Za organizirano petje pa je
leta 1895 dal pobudo Anton
Gorše in tako je bUa pri druš-
tvu Kmetovšdec ustanov-
ljena pevska sekcija, prva v
Savinjski dolini. Od takrat
dalje je zbor nastop>al po šte-
vilnih krajih, doživljal uspe-
he. Delovanje je včasih celo
nekoUko zamrlo, da je potem
zbor zaživel še z večjo zagna-
nostjo. Prvi vodja je bil An-
ton Goršek, ki je zbor vodil
do leta 1929, ko ga je nasledil
njegov sin Jurij in ostal na
čelu vse do leta 1976. Sedaj
vodi zbor Rafko Gorenšek. V
letih 1926 do 1928 je deloval
tudi oktet, ki ga je vodil Mi-
lan Apih in so mu zaradi nje-
gove naprednosti dali vzde-
vek Rdeči oktet. Zbor je sne-
mal tudi za ljubljanski radio.
Ponosni so na Titovo-prizna-
nje, ki so ga sprejeli 1975 in
na Savinovo nagrado.
Ob jubileju so prejeli zlato
plaketo Zveze kultumopro-
svetnih organizacij občine
Žalec, priznanja pa so prejeli
naslednji pevci: Jože in
Franček Antloga, Alojz Vo-
zovišek, Stanko Zupan,
Slavko Škafar, Ivan Bizjak,
Vinko Cremožnik, Jože Jor-
dan in Alojz Puntar. Prizna-
nja prosvetnega društva Go-
tovi je pa so prejeli Rafko Go-
renjšek, Franci Cokan, Jože
Stuhovnik, Bogdan Rotov-
nik, Anton Goršek ml., Boris
Borenšek, Marjan Krašovec
in Ivan Lešar.
Tekst in foto:
T. Tavčar
šentjur
ČEBELARJI NA NOVI POTI
Otresli so se zaprtipsti in ozke strokovnosti
Čebelarsko društvo, ki je
lani prejelo od Zveze čebe-
larskih društev Slovenije za
svoje delo najvišje čebelar-
sko odlikovanje Red Antona
Janše I. stopnje, je imelo v
nedeljo, 3. februarja izredno
dobro obiskano in dobro pri-
pravljeno letno konferenco.
Udeležili so se je domala vsi
člani, navzoč je bil tudi pred-
sednik OK SZDL Mirko
Cander in predsednik kra-
jevne skupnosti ter zastop-
nik Kmetijskega kombinata
in vabljeni gostje drugih če-
belarskih društev. Delo
društva je v izčrpno poročilo
zajel predsednik Andrej Jer-
nej.
Konferenca je pokazala, da
delo društva prehaja iz ozke
čebelarske strokovnosti na
širše osnove. Gre torej za po-
družbljanje društvene dejav-
nosti, vključevanje članov v
samoupravne organizme
krajevne skupnosti in dru-
god. Društvo uspešno sode-
luje z občinskimi in krajev-
nim družbenopolitičnimi or-
ganizacijami in Kmetijskim
kombinatom, oziroma s
kmetijsko zemljiško skup-
nostjo.
S tvornim vključevanjem
v vse družbene dejavnike v
občini se je spremenilo tudi
gledanje na vrednote dela
čebelarjev. Zato niso več
»glas vpijočega v puščavi«,
temveč glas, ki daje krepak
odmev. Izvršni odbor si je v
zadnjih letih na vse načine
prizadeval, da bi se otresli
ozke zaprtosti in s tem tudi
osamljene poti od hiše do če-
beljnjaka in čebelarskih se-
stankov. S tem seveda ni re-
čeno, da so čebelarji opustili
svojo strokovno dejavnost.
Se naprej delujejo v skladu s
svojim programom. Pregle-
jujejo čebelje družine, se izo-
bražujejo, gojijo medovite
rastline, organizirajo preskr-
bo s sladkorjem, vodijo pre-
gled članstva, organizirajo
izlete. Posebno pozornost pa
kot doslej, mislijo posvetiti
delu z mladimi v šolskih če-
belarskih krožkih.
E. RECNIK
pust tudi v
drešinji vasi
Gasilsko društvo Dreši-
nja vas pripravlja veselo
pustno rajanje, ki bo na
pustno soboto v gasil-
skem domu. Zagotavljajo
da bo ob domačih kloba-
sah, pristni kapljici in ob
zvokih domačih viž kar se
da prijetno. Tudi na ma-
ske niso pozabili. Za naj-
lepše pripravljajo lepe in
praktične nagrade.
M A.
PRIZADEVNI
GASILCI V GRIŽAH
GasUsko društvo Griže je na zadnjem občnem zboru na-
pravilo obračun svojega dela. Minilo je 60 let, odkar je v
Migojnicah izbruhnil požar, v katerem je zgorelo kar 9 poslo-
pij. Ob tem požaru so se krajani zamislili in ustanovih gasil-
sko društvo, ki vse do danes uspešno opravlja svoje poslan-
stvo. Delo je bilo posebno razgibano v zadnjih petih letih.
ZgradUi so nov dom, nabavili avtomobilsko cisterno, nov
avtomobU za orodje in vso potrebno dodatno opremo. Gasil-
sko društvo Griže velja v žalski občini za najrazvitejše. Člani
so pokazali svoje sp>osobnosti na raznih tekmovanjih, kjer so
dosegali .najvidnejša mesta. Izkazali so se tudi v sušnem
obdobju, ko je bilo treba s cisterno dovažati pitno vodo v
prizadete kraje. Tudi v akciji NNNP so pokazali znanje in
sposobnosti. Na občnem zboru so dosedanjemu vodstvu
izrekli vse priznanje. Večini so zaupali vodenje v nasled-
njem štiriletnem obdobju. Sprejeli so tudi delovni in fi-
nančni plan za leto 1980. Ker je denarja vedno premalo, so se
odločili, da bodo organizirah razne prireditve. Prva bo na
pustno soboto v domu Svobode v Grižah, kjer bodo na
tradicionalni maškaradi veselo zarajali.
Prepričani so, da bo delo društva v bodoče prav tako
uspešno, kot je bilo doslej.	^
SAMO
VSTOPU
11 TVSPOREDOV
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
RAZPIS
nagrad »Slavka Šlandra«
za leto 1980
Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« pri
občinski skupščini Celje razpisuje v skladu s 13.
členom odloka o priznanjih in nagradah občjne Ce-
lje (Ur. list SRS 11/77)
nagrade »Slavka Šlandra«
za leto 1980
Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi:
-	posameznik
-	skupina posameznikov
-	organizacija združenega dela
-	družbenopolitična organizacija
-	druge samoupravne organizacije
in skupnosti
-	društvo
za izredne uspehe dela in druge pomembnejše do-
sežke na vseh področjih ustvarjalnosti in za dela, ki
imajo splošen pomen za družbeno skupnost in še
posebej za občino Celje.
S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka
Šlandra« samoupravne organe in družbenopolitične
. organizacije v organizacijah združenega dela in dru-
gih samoupravnih organizacijah in skupnostih, druž-
benopolitične organizacije, društva in občane, da
pošljejo predloge za tiste, ki so s svojim izrednim
delovanjem in ustvarjanjem pripomogli za hitrejši in
vsesplošen razvoj v svoji delovni sredini in družbeno-
politični skupriosti. Komisija bo sprejemala utemelje-
ne predloge za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« za
leto 1980 do vključno 15/4-1980. Po tem roku ne bo
upoštevala naknadnih vlog. Prosimo vse zainteresira-
ne, da z vso resnostjo sodelujejo pri predlaganju za
podelitev teh nagrad.
Komisija za nagrade »Slavka Šlandra«
pri skupščini občine Celje
Komisija za podelitev nagrad
»Priznanje samoupravljalcu«
pri občinski skupščini Celje
R/VZPISUJE
v skladu s 15. členom odloka o priznanjih in
nagradah občine Celje (Ur. list SRS 11/77)
podelitev nagrade
»Priznanje samoupravljalcu«
za leto 1980.
Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim dele-
gatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim
delovnim skupinam v organizacijah združenega dela
in v drugih samoupravnih organizacijah in skupno-
stih za izredne dosežke na področju razvijanja socia-
lističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega po-
mena za razvoj samoupravljanja in delegatskega si-
stema.
Možno je obnoviti predlog tudi za tiste, ki so bili
predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega
števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev nagrade pa
še vedno izpolnjujejo: Predlogi naj bodo poleg os-
novnih podatkov utemeljeni:
-	za skupine
-	z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim
prikazom uresničevanja zakona o združenem delu
zlasti v pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov,
razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za
OD, urejanja odnosov med delavci TOZD in delavci
delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega
pomena, samoupravnega planiranja in uresničevanja
planskih ciljev, uresničevanja kadrovske, stanovanj-
ske in socialne politike itd.
-	s politično oceno obstoječih samoupravnih od-
nosov glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vklju-
čenost in aktivnost pri oblikovanju (pogojev in razpo-
laganju-s sredstvi in rezultati dela.
-	za posameznika
-	z opredelitvijo dosedanjih funkcij in aktivnosti dela
na področju kdaj, kje in kako je naloge opravljal in
izvrševal
-	z razlogi za podelitev priznanja in nagrade, opisom
kandidatovih prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti z
vidika uresničevanja Zakona o združenem delu.
Komisija vabi vse OZD in druge samoupravne organi-
zacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije,
društva in občane, da pošljejo predloge do 30/4-1980
na naslov
Skupščina občine Celje, komisija za podelitev nagrad
»Priznanje samoupravljalcu«, Trg svobode 9, 63000
Celje.
Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala.
Komisija za podelitev nagrad
»Priznanje samoupravljalcu«
odmevi
NE LE USMIUENJE
Občani so priitajali s iconicretnimi predlogi
v prejšnji številki Novega
tednika smo v reportaži V
MOKROTI IN MRAZU JE
UMRL OTROK zabeležili
tragično usodo družine, ki
nima stanovanja. Pričakova-
li smo odmeve, a toliko, kot
se jih je oglasilo, ne. Klicali
so v uredništvo, pa tudi do-
ma je zvonil telefon. Bralci
pa se niso toliko zgražali,
temveč bolj opozarjali na
dejstvo, da v Celju so prazna
stanovanja. Tudi družbena,
le poiskati jih je treba.
Prihajali so tudi v uredniš-
tvo, s tednikovo stranjo v ro-
ki, češ, takim stvarem je tre-
ba narediti konec. Dva pa sta
prišla celo s konkretnima
predlogoma.
Prvi se je oglasil IVAN
ROMIH iz Kompol pri Celju.
Glas mu je drhtel, ko je pri-
povedoval: »Ko sva z ženo
brala o otroku, ki je umrl za-
to, ker družina in Začreta ni-
ma primernega stanovanja,
naju je streslo. 2ena je jokala
in mi kar naprej govorila, da
je treba tej družini pomagati.
Nekaj je treba storiti, sem
dejal tudi jaz in prišel sem k
vam, da vam povem za praz-
no stanovanje oziroma hišo v
Kompolah. Prazna je že de-
vet let, njena lastnica pa je
Ana Deržan. Sama pa z mo-
žem stanuje v bloku na Lipi
v Štorah in tako koristi druž-
beno stanovanje. Jaz se na-
mreč vprašam, zakaj se ne
preseli v lastno hišo in spro-
sti družbeno stanovanje, ki
bi ga lahko dodelili takim
ljudem kot so Zadravčevi iz
Začreta.«
Ko je to tovariš Romih po-
vedal, se je vidno olajšal, na
koncu pa je vprašal, ali bo ta
njegova izjava kaj koristila.
Zato je namreč prišel, poma-
gati je želel.
Veliko odločnejši je bil
drugi obiskovalec. Mahal je
ogorčeno s Tednikom v roki
in se predstavil za IGNACA
NOVAKA, predsednika hiš-
nega sveta v Gorici pri
Smartnem v Rožni dolini.
»Pri nas, v nekdanji graščini,
so prazni prostori. Nekaj
strank ima celo več sob, kot
jih potrebujejo. Sobe pa me-
rijo celo 8() kvadratnih me-
trov. Ko sem bral tole, kar
ste pisali v vašem časopisu,
sem se vprašal: zakaj ne bi
nekaj teh odvečnih sob dobi-
la družina Zadravčeva. Re-
čem pa vam še to: reševanje
takih stvari traja predolgo,
treba je hitro ukrepati. Pri
nas bi se dalo z nekaj sred-
stvi preurediti ustrezno sta-
novanje, saj bodo Zadravče-
vi s svojimi dohodki celo so-
lidarnostno stanovanje težko
plačevali. Pri nas'pa bi bilo
poceni.«
Ko smo Ignacu Novaku
obljubili, da bomo njegovo
ponudbo zabeležili, s tem ni
bil zadovoljen. Dejal je, da je
to premalo. Od nas se je zato
napotil na občinski sindikal-
ni svet, s predlogom, da po-
magajo z denarjem, če ga res
imajo, adaptirati stare gra-
ščinske sobe v Gorici in na-
praviti Zadravčevim primer-
no stanovanje.
ZDENKA STOPAR
ŠOŠTANJ:
POMANJKUIV
VOZNI RED
Skozi Šoštanj vozi
dnevno več deset avtobu-
sov v razne kraje. Zato je
razumljivo, da je na avto-
busni postaji tudi vozni
red, ki si ga številni potni-
ki z zanimanjem ogledu-
jejo. Seveda bi bilo prav,
da bi bil ta vozni red tudi
pravilna informacija za
čakajoče potnike.
Žal pa temu ni tako, saj
je vozni red že nekaj časa
nepopoln, veliko številk
pa je vsled dotrajanosti
izbrisanih. Te netočnosti,
pomanjkljivosti in slaba
vidljivost označenih ur
povzročajo pri potnikih
negodovanje in večkrat
tudi nepotrebno zamudo.
Na vprašanje uslužbenke
v Izletnikovi pisarni sem
dobil odgovor, da vkljub
njihovi urgenci merodaj-
ni pri celjskem Izletniku
nimajo časa ali pa nočejo
priti v Šoštanj in popravi-
ti oziroma dopolniti izo-
bešeni vozni red. Brez
dvoma pa gre taka po-
manjkljivost tudi na ško-
do samemu avtobusne-
mu podjetju. Y
PROGRAM PUSTNIH PRIREDITEV V CELJU
Osrednjega karnevalskega sprevoda letos
v Celju ne bo, zato pa bo organiziranih vrsta
drugih prireditev v šolah, vzgojnovarstve-
nih organizacijah, krajevnih skupnostih in
nekaterih delovnih organizacijah, ki bodo
popestrile pustno vzdušje in omogočile kva-
litetno zabavo vsakomur od nas.
Vabimo vas, v maskah ali brez njih, na
naslednje prireditve:
-	v soboto, 16. februarja ob 20.00 uri na
tradicionalno pustno rajanje v halo Golo-
vec v organizaciji Zavoda SRC Golovec.
-	v soboto, 16. februarja ob 20.00 uri v
Kulturni dom v Štorah na pustno maškera-
do v organizaciji Gasilskega društva Štore.
-	v soboto, 16. februarja ob 20.00 uri v
Kulturni dom v Šmartno v Rožni dolini na
pustno rajanje v organizaciji OO ZSMS
Šmartno in KUD.
-	v soboto, 16. februarja ob 20.00 uri v
Kulturni dom v Zagradu na pustno maške-
rado v organizaciji DPD Svoboda Zagrad.
-v soboto, 16. februarja ob 20.00 uri v
Kulturni dom v Vojnik na pustno rajanje v
organizaciji KUD F. Prešeren Vojnik.
-	v soboto, 16. februarja ob 20.00 uri na
pustni ples v HOTEL MERX na Ljubljan-
ski cesti v organizaciji Merx TOZD gostin-
stvo in turizem.
-	v nedeljo, 17. februarja ob 14.00 uri na
cicibanovo in pionirsko maškerado (ob
17.00 uri) v organizaciji občinske zveze pri-
jateljev mladine, vzgojnovarstvenih usta-
nov in osnovnih šol.
-	v ponedeljek, 18. februarja ob 16.00 uri
na drsališče v Mestni park na tradicionalno
»Maškerado na ledu« v organizaciji Hokej-
sko drsalnega kluba Celje.
-	pustno vzdušje bo v torek s pričetkom
ob 15.00 uri popestrila Godba na pihala
ŽPD F. Prešeren s promenadnim koncer-
tom po mestnih ulicah.
celje
KORISTNO SREČANJE
Predstavniki Skupščine občine Celje in DPO na
obisku v Kovinotehni
Na pobudo IS Skupšči-
ne občine Celje in druž-
benopolitičnih organiza-
cij je bil dne 8. februarja
organiziran sestanek, ki
so se ga udeležili predse-
dnik IS, podpredsednik
Skupščine občine, načel-
nik oddelka za gospodar-
stvo, podpredsednik IS, s
strani DPO pa sekretar
ObK, ZK, predsednik Ob-
činskega sindikalnega
sveta, predsednik ObK
ZSMS in vodilni delavci
DO Kovinotehna.
Dnevni red razgovora
je obsegal:
-	ocena poslovanja v
letu 1979
-	gospodarski načrt
1980
-	stabilizacijski ukrepi
v DO
-	smernice srednjeroč-
nega plana 1981-85.
S strani DO Kovinote-
hna je bila podana izčrp-
na ocena poslovanja v
preteklem letu. Prikazani
so bili faktorji, ki so vpli-
vali na poslovne rezultate
v posameznih temeljnih
organizacijah in DO kot
celote. Najznačilnejši
med temi so bili prav go-
tovo izredna močna rast
cen in inflacijske stopnje,
omejevanje uvoza, ko-
njuktura pri posameznih
blagovnih skupinah,
omejitve prevoznih stori-
tev ipd. Prav tako so bile
izredne težave pri plače-
vanju depozitov za po-
trošniška posojila in kro-'
nično pomanjkanje
obratnih sredstev. Kljub
naštetim problemom je
DO uspešno zaključila
preteklo leto.
Sledila je informacija o
poteku izgradnje skladišč
na Hudinji in prizidka k
poslovni stavbi. Pri tem
so predstavniki DO Kovi-
notehna posebej naglasi-
li, da nismo bili v lan-
skem letu deležni nobe-
nega investicijskega kre-
dita s strani LB - Temelj-
ne banke Celje. V nada-
ljevanju razgovora so
predstavniki temeljnih
organizacij podali detalj-
no informacijo o proble-
mih, s katerimi se sreču-
jejo, in kako bodo novi
ukrepi vplivali na poslo-
vanje v letu 1980. Zata-
knilo se je namreč že kar
pri planiranju, ker so
ukrepi bili znani šele ob
koncu preteklega oz. pri-
četku letošnjega leta, ko
bi plani morali biti že
sprejeti.
Iz posameznih poročil
so izstopali problemi, kot
je: hudo pomanjkanje
obratnih sredstev v vele-
prodaji in maloprodaji,
problem dostave blaga po
železnici, ki je ob lanski
omejitvi prevoznih stori-
tev s kamioni popolnoma
nepripravljena, saj blago
potuje iz Celja do Niša
mesec dni. Nadalje je bil
prikazan težaven eko-
nomski položaj Temeljne
organizacije Tehnična tr-
govina in TOZD Zunanja
trgovina, ki se srečuje z
različnimi težavami,
predvsem pri pokrivanju
stroškov predstavništev v
tujini in omejitvami
uvoza.
Predsednik stabilizacij-
skega odbora na nivoju
DO je orisal celoten stabi-
lizacijski program, ki bo s
strogimi varčevalnimi
ukrepi zajel prav vse de-
javnosti.
Predstavniki Sob in
DPO Celje so nadalje do-
bili izčrpno informacijo o
smernicah za izdelavo
srednjeročnega plana.
Poudarjene so bile na-
slednje investicijske na-
ložbe: razširitev računal-
niške mreže in prehod na
terminale - realizacija v
več fazah, deponija pre-
moga, izgradnja prodaj-
nega skladišča v Preva-
Ijah, izgradnja prodajne-
ga centra v Mariboru -
maloprodaja, razrezoval-
nica proizvodov črne me-
talurgije.
Ob zaključku je gene-
ralni direktor podal pred-
log, da se z LB - Temelj-
no banko Celje dokončno
sprejme sporazum, da bi
trgovino obravnavala
enakovredno kot ostale
panoge v celjski regiji in
ne sekundarno, kot je bila
praksa doslej.
V razpravi, ki se je ra-
zvila po poročilih delav-
cev Kovinotehne, so
predstavniki Sob, in DPO
^opozorili, da mora Kovi-
notehna bolj kot doslej
razvijati maloprodajno
dejavnost in poskrbeti,
da bodo prodajalne pri-
merno založene. Ostale
temeljne organizacije pa
naj nadaljujejo z doseda-
njim trendom razvoja.
Vsekakor mora Kovi-
notehna še utrditi polo-
žaj, potrebna pa bo še
večja aktivnost pri pove-
zovanju s proizvodnjo in
ostalimi panogami. S
strani DPO in IS je bila
izražena pohvala glede
uspešnega zaključka po-
slovnega leta, prav tako
pa tudi priznanje aktivno-
sti delegatov. Nadalje so
se prisotni pohvalno izra-
zili tudi o uvajanju stro-
gih stabilizacijskih ukre-
pov. S strani IS je bila po-
dana obljuba, da bo
podprl zahteve DO Kovi-
notehna v LB - Temeljni
banki Celje, ker je tudi po
njihovi oceni situacija
izredno kritična.
. L,
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
PREDSTAVLJAMO VAM:
TOZD CENTER
OPERATIVNI ODDELKI
Z ANESTEZIJO
Delo v teh oddelkih terja izjemne napore
Modernizacija bolnišni-
ce v Celju je stvarnost, ki
jo na srečo ne bodo priza-
deli niti zadnji stabiliza-
cijski ukrepi. Je nujnost,
čeprav bo to največja in-
vesticija prihodnjih let na
celjskem območju.
O nujnosti preureditve
in dozidave bolnišnice
morda niti ne bi bili toli-
ko prepričani, če se ne bi
sprehodili po dosedanjih
bolnišničnih prostorih.
Najprej smo si ogledali
delo in spoznali proble-
matiko v TOZDU - CEN-
TER OPERATIVNI OD-
DELKI Z ANESTEZIJO.
Pahljačo težav so pred
nas razgrnili: direktor
tozda in predstojnik uro-
loškega oddelka dr. MI-
LAN 2UNTAR, predstoj-
nik poškodbenega oddel-
ka dr. RADO PILIH ter
predstojnik oddelka za
anestezijo in reanimacijo,
primarij dr. J02E CE-
TINA.
AMBULANTE V
KLETEH
V okviru specialistič-
noambulantnih dejavno-
sti opravljajo zdravstveni
delavci vse preglede v
kletnih prostorih, ki so si-
cer začasno adaptirani, a
ne ustrezajo prostorom,
kjer bi se lahko normalno
delalo. Izven kletnih pro-
storov delujeta travmato-
loška in ortopedska am-
bulanta, ki sta v pritličju
ambulantnega trakta bol-
nišnice. Tudi ambulanta
za bolezni grla, ušes in
nosu je na oddelku, oče-
sna ambulanta pa se je
preselila v adaptirane
prostore nekdanje bolniš-
nične uprave.
Anastezistične ambu-
lante pa sploh ni, ker za-
njo ni potrebnih prosto-
rov.
Da je delo v utesnjenih
in nemogočih kletnih
prostorih v bolnišnici te-
žavno, ni treba posebej
poudarjati. V vseh teh
ambulantah dnevno pre-
gledajo od 550 do 600 pa-
cientov. Samo v urološki
ambulanti na primer
dnevno pregledajo 60 do
80 pacientov, čakalnica
zanje pa ima 15 kvadrat-
nih metrov. Ob tem naj še
povemo, da ni potrebne-
ga zračenja, zato je vzduš-
je v tej čakalnici takšno,
da se pacienti potikajo po
hodnikih.
Podobne so razmere v
obeh poškodbenih ambu-
lantah in ortopedski am-
bulanti, čeprav so name-
ščene v pritličju. Ambu-
lantni prostori so nepri-
merni, predvsem pa so* to
čakalnice, za katere se
pretežno uporablja kar
hodnik. Na istem hodni-
ku je tudi čakalni prostor
za kirurški rentgen, kar je
v celoti neprimerno.
Skratka - le kdo od nas še
ni videl to prostorsko sti-
sko v vseh teh ambulan-
tah, zato lahko upraviče-
no zapišemo, da je tudi
strokovno delo v teh pro-
storih otežkočeno.
Zaradi vseh teh težav je
čakanje pacientov na pre-
glede dolgotrajno in pov-
zroča nejevoljo med ljud-
mi, zaradi prostorske sti-
ske v celjski bolnišnici pa
novih ambulant zdaj ni
mogoče na novo odpreti.
PREVELIKE
BOLNIŠKE SOBE
Nič kaj bolj ugodna sli-
ka ni v bolnišnični dejav-
nosti, ki se prav tako
odvija v neustreznih pro-
storih, ki ne odgovarjajo
sodobnim zdravstvenim
zahtevam. Se vedno so na
oddelkih sobe s trinajsti-
. mi posteljami, kjer so na-
meščeni težki bolniki.
Spremljajoči funkcional-
ni, predvsem pa sanitarni
prostori so zastareli in
premalo jih je. Obstajajo
oddelki, kjer je 30 do 40
pacientov, ki pa lahko ko-
ristijo le dve sanitarni
školjki, kopalnico in eno
do dve umivalnici. Sani-
tarije so brez potrebnega
zračenja, dostikrat pa slu-
žijo tudi za spravo inva-
lidskih vozičkov in dru-
gih pripomočkov, kjer za-
nje drugod ni prostora.
Za primerjavo pa lahko
ponudimo sliko sodobne
bolnišnice, tako v Klinič-
nem centru v Ljubljani
ter v bolnišnicah v Mari-
boru in Novi Gorici. Tu
pride na tri do šest pa-
cientov en toaletni pro-
stor - stranišče, umivalni-
ca in prha.
Na posameznih oddel-
kih celjske bolnišnice tu-
di ni ustreznih prevezo-
valnic, ni prostorov za se-
stre in zdravniške konzili-
je. Tudi ni prostorčka za
umazano in čisto perilo.
Svojega prostora nima
glavna medicinska sestra,
direktor tozda in pred-
stojnik oddelka pa ima v
kletnem hodniku sicer le-
po urejen prostorček, ki
pa imena soba ne zasluži,
ker je minimalen. Zato ob
vsem tem ni potrebno po-
sebej poudarjati, da je v
takih pogojih dela treba
še posebej paziti na
ustrezno higieno. Med
posameznimi oddelki ni
ustrezne povezave in
možnosti sodobnih pre-
vozov (pacientov, hrane,
perila).
NUJNOST -
ODDELEK ZA
INTENZIVNO
TERAPIJO
Celjska bolnišnica je re-
gijska bolnišnica, pa ni-
ma še centralne enote za
intenzivno terapijo. To je
enota, kjer se zdravijo
najtežji bolniki, pri kate-
rih so ogrožene osnovne
življenjske funkcije. Ti
pacienti se zdaj zdravijo v
enotah za intenzivno ne-
go na posameznih oddel-
kih, težje bolnike pa pre-
peljejo tudi v Ljubljano,
kar pomeni zaradi tran-
sporta ogroženost bolni-
kovega zdravja in tudi fi-
nančni odliv.
Se besedico, dve o ope-
rativnih prostorih. So za-
stareli, neustrezni, preo-
bremenjeni. Z večjim šte-
vilom operacij v istem
prostoru se veča možnost
okužbe. Operacijske dvo-
rane tudi niso primerno
locirane, nimajo klimat-
skih naprav, imajo pa za-
starelo opremo. Ob starih
operacijskih mizah stoji
kirurg sklonjen tudi po
več ur. Pa kljub temu za-
beležijo kakšen kirurški
uspeh, ki ga skromno
skrivajo. Pred meseci so
prišili roko otroku, ki je
bila popolnoma odtrgana.
Potrebna je le volja in
vztrajnost ter upanje, da
se bodo razmere za zdrav-
stvene delavce z predvi-
deno modernizacijo celj-
ske bolnišnice močno
izboljšale. V TOZDU -
CENTER OPERATIVNI
ODDELKI Z ANESTE-
ZIJO, se pravzaprav že
svetlika - z adaptacijo
prostorov so že pričeli. O
tem in o zdravstvenih de-
lavcih pa bo tekla beseda
v prihodnji številki.
Direktor TOZD in pred-
stojnik urološkega od-
delka dr. MILAN ŽUN-
TAR: »Skrajni čas je, da
moderniziramo celjsko
bolnišnico.«
Glavna sestra TOZD: -
BERNARDA JAGODIC:
» V našem tozdu je zapo-
slenih 385 delavcev, ki
delajo v neustreznih de-
lovnih pogojih.«
Pogled v majhen prostor, ki se imenuje operacijska soba
Delček čakalnice v urološki ambulanti, ki meri 15 kvadratnih metrov.
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
množično na
stol
Na množični, trinajsti
pohod na Stol, bo odšlo
tudi precej planincev s
celjskega območja. Avto-
busne prevoze bodo v so-
boto organizirala PD Pol-
zela, Prebold, Zabukovi-
ca, 2alec, PD Železničar
Celje, PD Aero in PS
Ehk) Celje.
PRIZADEVNO PO
VELENJE
PD Velenje šteje že več
kot 2000 članov. Dejav-
nost tega društva je sila
razvejana in iz dneva v
dan tolj raznolika. Orga-
nizira izlete, planinske šo-
le in vodniške tečaje,
skrbi za varstvo narave.
Šaleško pot, upravlja pla-
ninski dom na Paškem
Kozjaku, organizira pre-
davanja ter kulturne in
zabavne prireditve. Poza-
biti ne gre tudi sodelova-
nja z drugimi planinskimi
društvi. Najpomembnej-
ša naloga pa je pridobiti
nove člane. Tradicional-
nega planinsk^a plesa v
velenjski Nami se je ude-
ležilo kar 320 planincev.
JULUANA HOČEVAR
PLANINSKA
SEKCUA V
ŠMARTNEM
Planinska sdcdja
Šmartno ob Paki je začela
delovati s pomočjo matič-
nega društva PD Velenje
pred petimi leti. Štela ^
11 članov, danes pa jih je
že več kot 100. Lani so
člani sekcije uredili svoj
društveni prostor ter or-
ganizirali 27 izletov po
Sloveniji in v druge repu-
blike. Na občnem zboru
so jim velenjski planinci
izročili 3000 dinarjev Ict
priznanje za njihovo delo.
JULIJANA HOČEVAR
ZBOR VODU PŠ
C
v soboto in nedeljo je
bil v planinskem domu
na BOCU zbor vodij pla-
ninskih šol (Pg). Udeleži-
lo se ga je okoli 30 vodij iz
raznih krajev in planin-
skih društev širom po
Slovmiji.
Zbor je sklicala Komi-
sija za vzgojo in izobraže-
vanje pri PZS. Vodil ga je
načelnik komisije tov.
Motore. Predavali so med
drugimi tudi mag. Stritih
o vzgoji mladih v času
prostočasnih aktivnosti,
kamor spada tudi vzgoja
za planinstvo. V nedeljo
dopoldan so obdelali po-
drobne učne priprave za
posamezne predmete in
priredbo različnim staro-
stim. Ubadali so se tudi z
operacionalizacijo ciljev
I»i posameznih učnih
predmetih planinske
tole.
Na zb(Hxi so si vodje
izmmjali tudi izkušnje,
kar bo mnogo pripomo-
glo k zboljšanju d^.
Zadnji vik«Kl v felHuaiju
pa bo zbor inštruktorjev
planinske vzgoje v Men-
cingerjevi koči pod Cmo
prstjo. Zbor sklicuje Mla-
dinska komisija pri PZS.
Tudi tja se bodo morali
nekateri naši vzgojni
amaterski delavci potru-
diti. .
B. J.
varstvo okoua
Človek je neizprosno iz-
postavljen zakonom eko-
loškega ravnotei^ in zato
mora ohranjevati kultur-
no krajino. Čuvati mora
plodno zemljo, vodo, zrak
in gozd. Vedeti mora kam
z odpadki in do kje s hru-
pom. Zato danes pozna-
mo vedo ekologijo oziro-
ma ožje področje varstvo
okolja.
POB«Nl: Za varstvo
okolja moramo skrbeti
vsi! Imamo naslednje ob-
like zavarovanja: narodni
park, naravni rezervat,
krajinski park, naravne
znamenitosti, redka ali
ogrožena flora, favna. Ču-
vati moramo vso pokraji-
r»o, ne samo gorsko. Pro-
blem so odpadki vseh
vrst. VSAK PLANINEC
- VARUH NARAVE.
Imamo tudi GS (gorsko
stražo). Primerna vrečka
za odpadke naj postane
obvezni sestavni del
osebne opren»e planinca.
21ato odpadke v dolino na
za to določena odlagali-
šča! Tudi katerega ob poti
poboi in odnesi. Pazi na
gozdne požare, če si kaj
nevedoma zažgal! Kurje-
nje v gozdu je z zakonom
pr^x)vedano.
VEDI: Naravno bogat-
stvo in lepota domače
zemlje so zaklad, iz katere
črpa planinstvo svojo
moč in poslanstvo. Ve-
dno misli na to, da imajo
tisti, ki iKidejo za teboj
oiako pravico do pristne-
ga, naravnega, čistega
(^olja.
B. J.
nov vrtec v preboldu
ZA 200 NAJMLAJŠIH
Barvni televizor - darilo dMavcev tekstilne tovarne
V soboto so v Preboldu od-
prli nov otroški vrtec, v kate-
rem bo našlo varstvo 200
predšolskih otrok, od tega 20
starih do dru^ga leta. Ob-
jekt so zgradili s sredstvi sa-
moprispevka, veljal pa je
skoraj 25 milijonov dinarjev.
Nekaj doiarja zanj so prima-
knili tudi občinska skupnost
otroškega varstva, delovne
organizacije s področja Pre-
bolda in krajani samL Vseka-
kor gre za objekt, ki so ga
Preboldčani zelo pogrešali,
saj je bila zmogljivost stare-
ga vrtca občutno premajhna
glede na potrebe, pa tudi ra-
zmere v njem so bile tako
rekoč obupne. Na slovesno-
sti ob otvoritvi so {Kedstav-
niki tdcstilne tovarne Pre-
bold podarili najmlajšim
barvni televizijski spreje-
mnik, krajevna skupnost pa
je namenila 10.000 dinarjev
za igrače, namesto da bi ta
denar porabili za »obvezno«
zakusko ob otvoritvi. Ztva-
nim je spregovoril tudi Val-
ter Zupane, predsednik
skupščii^ KS Prebold, ki je
n»ed drugim dejal:
»S posebnim zado-
voljstvom se zavedamo, da je
bil obj^rt zgrajen z združeni-
mi sredstvi delovnih ljudi
vsega tega območja. To je to-
rej ena od tistih skronmih
delovnih zmag, ki se jih
nmogokrat premalo zave^-
mo, ker znamo največkrat
meriti le neposredne učinke
dela na svojem delovnem
mestu in v svojem delovnem
okolju. Z otvoritvijo tega
vrtca proslavljamo v Prebol-
du tudi 20. jubilej organizira-
nega otroškega varstva. Pre-
bold kot eno najstarejših in-
dustrijskih središč občine
Žalec, je imel tudi prvi orga-
nizirano obliko otroškega
varstva. TTP je takrat kljub
močnemu odporu v taki
obliki varstva spoznala nuj-
nost in potrebo za vzpostavi-
tev takšne dejavnosti. V tej
akciji sta bila zelo zaslužna
takratni direktor Stane Mv-
cijan in predsednik takrat-
nega krajevnega ljudskega
odbora Jože Drča. Kot da se
je naključje časa hotelo poi-
grati, t>o Drča po dvajsetih
letih danes znova odprl ob-
jekt namenjen otroško var-
stveni ustanovi.«
JANEZ VEDENIK
Slika: TONE TAVCAR
Od dobre zamisli do njene uresničitve je več poti.
Ko gre pri tem za ureditev denarne zadeve, poiščite
prijateljski nasvet na pravem mestu.
JANKO KAČ
GRUNT
49
Cujte, čujte, kaj je na to rekla! ,Njo bo pa že dalje časa
zdelovaJo.' Me se spogl^amo, ona pa kar naprej zagreblje
še nenametane grebene: ,No, pa do jutra bo že tr^.' Vsa kri
nam je zledenela pri teh besedah in odmaknile smo se ji,
misleče, da se ji blede. Bolje je z lepim, sem si mislila,
mislila, pa sem nadaljevala. - Ko je nasul stari Damjan
svoji dragi mišnice na-žgance. - ,Kdo pravi, da sem jo
nasula na žgance,'je padla vmes Mica. - Jaz pa kar naprej:
Od starega Damjana pravim, da je natresel mišnice na
igance, pa se je žena še zlizala, zlizala. ,Premalo ji je dal, 'je
spet vpadla Mica. Seveda, seveda, premalo, premalo. Je p>a
orovski Pinter bolje napravil, ko so ga dali pod kuratoija in
ni dobil več žganja na up, na up. Kakor drugod so imeli
tudi pri Pinterju doma mišnico - cele kile si jo lahko včasih
kupil od glažarjev. Pa je vzel za pest debelo kepo mišnice,
sedel za mizo, kjer sta sedeli žena in mati ter rekel:,Takole!
Dajte mi za žganje ali pa bom pojedel to mišnico.' Nepre-
mično sta sedeli ženski in ni rekla nobena ne bev ne mev.
On pa je tri v možnarju mišnico.,Sedaj grem pa po vodo za
splaknjenje,' je rekel pijanec in šel v kuhinjo. ,Pa bi mu
Vzela strup,'je dejala žena, ko sta bili sami. ,Avša! Naj seje
ie naje, dokler ne zažre še koče,'je pametovala mati. Mirno
sta gledali ženski, ko se je res pričel zasipati moški z
ivmeno sipo in jo poplaknjevati z vodo iz ust. Ko je bil
gotov, je rekel: ,Pa je! V zadnjico me naj piše ves svet.' In je
nesel zadnji groš za ž; anje. Ko sta ženski že spali, so prišli
Povedat, da je Pinter umrl. ,Ta je pa dosti dobil,' je rekla
spet za sebe Mica.*
Ljudje so večinoma že vedeli to povest, saj se je šele pred
dvema desetletjema dogodila v sosednji vasi, vendar pa so
jim pri svežem dogodku spet zagomazeli mravljinci po
životih. Fidelčka je hotela tudi nekaj povedati, zato se je
vpletla:
»Ali veš, kako so sodili starega Damjana. V Preboldu je
še bila takrat graščina, pa so ga vprašali, zakaj je zastrupil
ženo. Nič se ni zagovarjaj le eno je gonil venomer: ,Sveins-
drek ferGrL' Ker žena ni bila mrtva, so mu jih odmerili pet
in dvajset, preden so ga izpustili Veste, kaj je misUL*
»Počakaj vendar, kaj se vtikaš vmes, da ne povemo,* jo je
sredi stavka zagovorila Kompoštela. »Pa govorimo to, pa
govorimo ono, in že je mrak legal nad njivo, kar prisvetita
po poti mimo dva orožnika. Mi ju gledamo, ona dva nas in
jo kreneta kar po njivi. Mici so omahnile roke, da je spustila
motiko, ko ju je zagledala. Ona dva obstaneta pred menoj
ter me vprašata: »Ali niste vi Marija Kolenčeva?* »Jaz ne,*
sem rekla, »pač pa tale,* in sem pokazala na Mico.
Pa ji je položil brkati orožnik roko na ramo: »Z nama
pojdete, da pojeste še tiste žgance, ki so ostali vaši snahi.*
»Kakšne žgance -?* je za jecljala Mica.
»Tiste, ki ste jih tako lepo z mišnico zabelili,* je pristavil
orožnik. »Nežika je že v bolnišnici, za vas imajo pa tudi
kotiček pripravljen.*
Nato sta jo vzela v sredo in jo vedla naravnost na postajo.
Pozno v noč so se še pomenkovali po hišah o strahotnem
dogodku.
★ ★ ★
Ko je zasliševal sodnik Mico, ni kar nič tajila svoje zle
nakane, pač pa se je vedno zgovarjala na svojo dozdevno
pravico. Morda bi ji bil sodnik povedal, da je Nežika že
izven nevarnosti in da zapusti krnalu bolnišnico, ko bi bila
kazala zločinka količkaj kesanja. Tako pa jo je pustil živeti
v zmotni veri, da je morilka, češ, morebiti vendarle uvidi v
temnih nočeh svojo krivdo ter ji prineseta obžalovanje in
kes milo sodbo sodnega zbora.
VIII.
Sele zagovornik ji je povedal, ki je obiskal Mico štirinajst
dni po zločinu, da se je prav tiste dni vrnila Nežika iz
bolnišnice, kjer so ji komaj oteli življenje. Čuden vtis k je
napravila nenadna novica na Mico. Kakor besna zver je
kriknila in se zgrabila za glavo:
»Torej sem zaman prestala ves ta strah in prečula toliko
noči. Ona bo živela s pankrtom na moji zemlji, jaz bom pa
hirala v ječi. Izpustite me, da zadavim ničvrednico! Pa naj
ima življenje kakor mačka, moje roke jo bodo zagrabile za
vrat in vse vjedle vanjo kakor prača v oje. Samo toliko me
pustite domov, da jo zadavim, potem pa vzemite še mojo
glavo.*
»Pomirite se, pomirite se,* jo je poizkušal pomiriti po
tem prizoru ves preplašeni odvetnik »Pomislite vendar, da
to ne gre, ker je to nov zločin.*
»Kakšen zločin? Kaj ni bil zagrešen večji zločin nad
našim gruntom, ki se ga je polastila malopridnica po zvi-
jači Ali veste, kaj je grunt? Eh, ako boste vedeli vi, ki
poznate le papirnate postave. Grunt je tisto, kar vedno
zahteva žrtve, krvave žrtve. Koliko jih je požrla Kolenče-
vina v zadnjih štiristo letih. Samo dva Kolenca sta umrla,
kakor umrje vsak berač - v postelji. Kdo neki naj sedaj
meni brani, da vršim kot poslednji živi del Kolenčevine
maščevanje nad pritepenci. Ne maram vašega zagovora,
kar idite!* Dolgo časa jo je pogovarjal zagovornik, potem
pa se ^ poslovil, ker je sprevidel, da ničesar ne opravi.
Počasi so potekali jetnici dnevi v negotovosti.
Groblja se je spet umirila, kakor se naposled vedno spet
poležejo valovi, če je še tako razburkano morje. To leto je
bila pusta Kolenčevina na veliko nedeljo, kakor izumrla.
Metelanka je prinesla Terentiju pladenj žegna. Ni šla v tek
Rusu sočna gnjat, ko je mislil na svoj dom in na bolno
gospodinjo. »V bolnišnico pojdem!* je sklenil, zaklenil
vrata in se odpravil na vlak. Nič ni videl Metelanke med
potjo, zato se je ves zavzel, ko jo je že našel pri bolnici.
»Z vozom sva se pripeljala z očetom, pa sva te prehitela,*
mu je rekla soseda, ko je segel Terentij s svojo veliko roko
po beli, skoraj prosojni gospodinjimi ročici in sočutno
vprašal po zdravju.
»Hvala Bogu!* je odgovorila Nežika, »kar čutim, kako se
mi vsak dan povrača moč. Zdravnik pravi, da bom za belo
nedeljo že lahko šla domov.*
Ko je prišel še oče Metelan, ki je imel posla s kobilo, seje
naglo razvijal pogovor o delu in letini. Nihče pa ni niti z
besedo omenil Mice in njenega zločina, kakor da je Nežika
zaradi povsem navadne bolezni v postelji. Tudi druge bol-
nice so ljudje obiskovali. K sosedni postelji je pristopil
mlad mož, ki sega je držal za roko rdečeličen fantiček. Pri
pogledu nanj so zadrhtele Nežikine ustnice, z roko si je
pokrila oči in bridko zaplakala. Vsi trije obiskovalci so
zmedeno tolažili jokajočo, ne da bi vedeli, zakaj pravzaprav
joče. Sram je namreč bilo mlado mater splovitve in ni niti
lastni materi omenila svoje nesreče. Zato jo je še huje
bolelo, ko se je pri pogledu na čvrstega dečka spet živo
spomnila svoje žrtve. Mati je božala Nežiko in ji brisala z
rutico solzna lica, oče Metelan se je vzdihovaje premikal na
stolu, Terentij pa je zrl v latinski napis nad posteljo: abor-
tus post intox, kakor da bo zdaj pa zdaj odgonetil njegovo
tajno. Zvonec na hodniku je naznanil konec posetov, rešil
naše posetnike iz neprijetnega položaja in posušil solze
bolnici. Ko so si stiskah ob slovesu roke, je potegnil Teren-
tij iz žepa dve pomaranči in ju dal Nežiki: »Za pisanko.*
18. stran - NOVI TEDNIK
I
Št._ 6-14. februar
PROM. NESREČE
IZSIUEVANJE V
KRIŽIŠČU
Iz smeri Petrovč je vozila
po žalski obvoznici voznica
osebnega avtomobila AN-
GELA SIRSE, 50, iz Roga-
ške Slatine. Ko je priF)eljala
do semaforiziranega križišča
in do prednostne ceste, je na
semaforju utripala rumena
luč, Siršetova pa je kljub te-
mu zavijala v levo. Nasproti
je pripeljal z osebnim avto-
mobilom DRAGO ROZiC,
41, iz Kamnika, ki je skušal
preprečiti trčenje s tem, da je
zavil v levo, pa mu to ni
uspelo. Najprej je trčil v av-
tomobil Siršetove, nato pa še
v drog semaforja. Voznica
Siršetova se je hudo poško-
dovala - ima pretres možga-
nov in zlom lobanje, voznik
Rožič pa je lažje poškodo-
van. Škode na vozilih je za
10.000 dinarjev.
BOČNO TRČIL V
AVTOBUS
Skozi Vinsko goro pri Ve-
lenju je vozil z osebnim avto-
mobilom FRANC GALOF,
30, iz Celja. Zaradi prehitre
vožnje pa ga je v levem,
ostrem in nepreglednem
ovinku začelo zanašati in pri
tem je bočno trčil v avtobus,
ki ga je vozil ANTON KO-
ŽELJNIK, 45, iz Velenja. Pri
trčenju je voznika Galofa
vrglo iz vozila, poškodbe pa
so bile tako hude, da je med
prevozom v bolnico umrl.
Lažje se je pri nesreči poško-
doval njegov sopotnik, ško-
de pa je za okoli 80.000 dinar-
jev. V osebnem avtomobilu
so bili vgrajeni varnostni pa-
sovi, vendar niti voznik, niti
sopotnik z njim nista bila
pripeta.
V JAREK JE ZAPEUAL
Voznik kolesa na pomožni
motor M. V., star 17 let, do-
ma iz Lokovine, se je peljal iz
Dobrne proti domu. Zaradi
prehitre vožnje pa ga je ne-
nadoma zaneslo v levo, kjer
je zapeljal v obcestni jarek in
se težje ranil - ima pretres
možganov in poškodbe pc
obrazu.
POBEGNIL LE ZA DVE
URI
Tik pred prehodom za p>eš-
ce pri bifeju »Truda« na Ma-
riborski cesti v Celju je pre-
tesno prehiteval motorist
MARJAN VERDINEK, 25,
iz Frankolovega. Zato se je
motor preveč nagnil in Ver-
dinek je padel ter drsel na
prehod, kjer je zbil pešakinjo
ANKO VIDOVIC, 24, iz Ce-
lja. Motorist na kraju nesreče
ni počakal, vendar so ga mi-
ličniki že po dveh urah našli
doma, ko je dogodek priznal.
USODNA VOŽNJA »V
ŠKARJE«
Voznik osebnega avtomo-
bila IGOR JUHART, 30, iz
Ljubljane je v kraju Kapla na
nepreglednem delu cestišča
prehiteval tovornjak s priko-
lico italijanske registracije.
Nasproti je takrat pripeljal z
osebnim	avtomobilom
FRANC WEIKSLER, 27, iz
Vranskega, ki je hotel pre-
prečiti trčenje in je zapeljal
skrajno desno izven cestišča.
Tu pa ga je začelo zanašati in
je čelno trčil v tovornjak, s
katerim je iz nasprotne sme-
ri, torej za italijanskim, pri-
peljal ROMANO DAMIANI,
31, iz Buj. Trčenje je bilo čel-
no in voznik Weiksler se je
pri tem tako hudo poškodo-
val, da je med prevozom v
bolnico umrl. V celjsko bol-
nišnico so prepeljalit tudi
dve njegovi sopotnici,, ki sta
obe v kritičnem stanju.
VISOKA ŠKODA
Skozi Crnovo je vozil s to-
vornjakom	DRAGC
OCVIRK, 22, iž Šentjurja. Ne
poledeneli cesti pa ga je za-
čelo zanašati in tako je naj
prej zapeljal v levo, nato na
zaj na desno stran cestišča ir
po nekaj metrih drsenja za
del v kamnito ograjo. Tele
snih poškodb ni bilo, gmot
ne škode pa je za okol
100.000 dinarjev.
KDAJ STE BILI
NAZADNJE
V GLEDALIŠČU!
VRTNICA ŽE ČETRTIČ
Tekmovanja za »Pokal VRTNICA,« ki jih vsako leto prire-
jajo gostje tega bistroja, iz leta v leto privabljajo več tekmo-
valcev in tudi gledalcev. Tako je na prvem tekmovanju v
veleslalomu sodelovalo 47 tekmovalcev in tekmovalk, lan-
sko leto pa že 121. Ker je to tekmovanje organizirano po-
vsem na amaterski osnovi, so letos sklenili, da bo lahko
tekmovalo samo 100 stalnih gostov bistroja Vrtnica. To tek-
movanje bo letos 7. marca popoldne na Celjski koči vkolikor
bodo snežne reizmere ugodne, v nasprotnem primeru pa bo
na enem bližnjih smušišč.
Člani organizacijskega odbora so sklenili, da bodo tudi
letos poskušali s pomočjo organizacij združenega dela pri-
praviti žrebanje simboličnih nagrad. Ta žrebanja namreč
dajejo pečat temu tekmovanju saj poudarjajo družabnost
med gosti. Vsak tekmovalec ne glede na uvrstitev lahko
namreč prejme nagrado. Seveda pa bodo razen stalnega
prehodnega pokala podelili še kristalni pokal za najhitrejšo
vožnjo, za najbolj nesrečnega tekmovalca, prvih pet tekmo-
valcev in tekmovalk v vsaki kategoriji pa prejme diplome.
F. P.
ZGODBE O ČUDAŠKI LAŠČANKI
POT NAVZDOL IN
KONEC
Rakova pot Marjane Komes se je zače-^
la po smrti moža Stjepana. Posli ji niso
več prinašali milijonov, zato je leta 1925
prodala gostilno in mesarijo podjetni
družini Perdih iz Zidanega mosta. Mar-
jana je obdržala posestvo, bila pa je v
dobri oskrbi in na stanovanju pri Perdi-
hovih. Okrog kozolca je poslej preživlja-
la čudaška leta svoje življenjske jeseni.
Nič več ni nosila bogatih oblek. Nadela
ši je usnjen telovnik, pozimi pa kratek
površnik, ki je bil najbrž last njenega
moža. Takšna je bila na svetek in petek,
vendar nič manj oblastnega in robatega
obnašanja.
Povedcili smo že, da se je Maljana,
čeravno hči slovenskih staršev počutila
bolj Nemko kot Slovenko. Ce je le imela
možnost, je z naslado govorila nemško.
Ker je bil laški trg pred prvo vojno sko-
raj ponemčen in ker je bila v tem času
zares bogata in vplivna, te nemškutar-
ske preteklosti Laškega ni mogla nikoli
pozabiti. Najbrž je v svoji glavi vse po-
mešala in je za svojo pot navzdol krivila
to spremembo, da je bila zdaj tu nova
država.
Ko je v drugi vojni okupator zasedel
tudi Laško, je spet oholo dvignila glavo
in dražila Slovence:
»Zdaj je konec s čiči, krajnci, sokoli in
klerikalci!«
V gumbnico telovnika si je zataknila
srebrno metlico, kar naj bi simboliziralo
njeno prepričanje, da je treba z zavedni-
mi Slovenci pomesti.
Leta 1945', po zmagi nad okupatorji, je
morala tudi Marjana pred ljudsko sodi-
šče. Na nobeno vprašanje ni odgovorila,
samo žvižgala je. Ko ji je sodnik predo-
čil pomen njene srebrne metlice in ko so
priče orisale njeno obnašanje, je bila ob-
sojena. Menda na začasno izgubo držav-
ljanskih pravic. Za nekaj časa se je uma-
knila v Kranj, potem pa se je spet vrnila
v Laško.
Skoraj do zadnjega je Marjana spreje-
mala goste pri svojem kozolcu, dokler ni
polagoma začela razprodajati svojo po-
sest in končno tudi kozolec. Na tem kra-
ju je zdaj novo naselje na obeh straneh
Kidričeve ulice.
Na njenih dolgih krilih in predpasni-
ku so se pojavile zakrpe, lasje so ji že
zdavnaj osiveli, toda še vedno so bih
zavezani v velik šop na vrhu glave. Ni
več kadila najdražjih cigaret, njen ust-
nik ni bil več srebrn, marveč lesen. Da
bi prišla do dima, je ustavljala moške na
cesti:
»Verfluchter Kerl, posodi mi ciga-
reto!«
20. maja 1965 je v 82 letu Marjana Ko-
mes umrla. Končano je bilo njeno čuda-
ško življenje. Pripovedi o njej so se
ohranile, čeravno ni bila priljubljena, je
poskrbela, da je spomin nanjo ostal.
Pokopana je na spodnjem levem delu
laškega pokopališča in na podstavku
nagrobnega obeliska zre v obiskovedca
njena podoba v značilni drži.
EDO JELOVSEK
V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK
ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC
opravičilo
Spoštovane bralke in bralci, opravi-
čujemo se in globoko obžalujemo, ker
Žveplometer nima v svoji programski
shemi, ki ste jo sprejeli v naši javni
razpravi, predvidene kulturne rubri-
ke. Sicer pa kulturo kulturnikom, nam
pa kruha in iger!
-	Iz strokovnih izvirov smo zajeli ozi-
roma dojeli, da v Celju prihaja do bistve-
nega onesnaženja zraka zaradi nastanka
raznih plasti...
-	To je pa že res čudno, pri nas vedno
najdemo kakšne nove stvari v zvezi z
nemogočim zrakom...
-	Pa saj bi bilo vse v redu, če bi nam
enkrat povedali, kakšne plasti oziroma
sloji so to!?
-	Cuj, Pepč, a si bral, da so v Nemčiji
izračunali, da avto potroši na 1000 km
vožnje toliko kisika, kolikor en človek v
enem letu?
-	Ne, neverjetno!
-	Ne, neverjetno! Pa še vedno več je
ljudi na svetu! Kako je šele zdaj?
■ - Ja, napredka se ne da ustaviti. Člo-
vek še vedno potroši toliko kislika kot
prej, avto pa vedno manj, seveda, če ni
slučajno od Crvene zastave!
-	Iz čisto znanstvenih izvirov smo tu-
di izvedeli, da letno pade iz oblakov na
zemljo 510.000 milijard kubičnih metrov
vode ali prav toliko ton padavin.
. - Po tem izračunu na vsakega Zemlja-
na pade oziroma pride na leto okrog
130.000 ton vode ali na dan 360 ton.
-	Ti, to so pa grozne številke! Toliko
vode!?!
-	Ja, v primerjavi z oblaki nad našimi
glavami, so naše skrbi prave mačje
solze...
Iz zaupnih in povsem stabilnih virov
smo izvedeli, da kulturniki ob svojem
prazniku, 8. februarju, ne bodo porabili
niti dinarja sredstev iz reprezentance.
Držijo se namreč resolucije, ki je re-
prezentančne stroške zmanjšala za 20
odstotkov v primerjavi z lanskimi.
Redakcija Zveplometra pozdravlja
njihovo odločitev, čeprav se zaveda, da
je njim pravzaprav najlažje.
Dvajset odstotkov od nič je brez sti-
skanja pasu še vedno nič!
žvepleni popravek
v enem prejšnjih Žveplometrov smo
napovedali dejansko otvoritev nove
avtobusne postaje na kulturni praznik,
se pravi 8. februar.
Obvestili so nas, da smo se prenagli-
li. Iz samokritičnih razlogov je otvori-
tev prestavljena na kakšen manj obve-
zujoč praznik.
IZ NAFTALINA
živeti je pravzaprav ze-
lo nezdravo - kdor živi -
tudi umrel ^ ,
žvepleni preklic
Redakcija celjskega Žveplometra
ostro zanika vse tendenciozne govori-
ce, ki pravijo, da ne prihaja pomlad.
Kar poglejte, naše ceste že cvetijo!
epppppppppppp...
Naprava za merjenje zračnega pritiska
je barometer!
Napravi za merjenje dežja pravimo
pluviometer!
Naprava za dobro in tudi slabo voljo
pa je ŽVEPLOMETER!
ena jajca iz uvoza
Med našimi strokovnjaki za perutni-
narstvo so baje zelo raiični pogledi o
tem, ali je potrebno uvažati izbrane
vrste živali za razplod ali naj bi upošte-
vali domače.
Večina namreč meni, da so uvozne
precej boljše in da so naši strokovnjaki
še daleč od rezultatov, ki bi ustrezali in
ki bi bili dobri. Zato je pri nas skoraj
95% mesa in 80% jajc iz uvoza.
Vprašujemo se, če ne bi bilo ceneje
uvoziti nekaj strokovnjakov in imeti
lastna jajca?!
RUBRIKA »OD ŠUBA«
Tovariši!
Pasji časi prihajajo. Na
pasjih razstavah zma-
gujejo psi, nagrade pa
dobivajo lastnilcil
ena otroška iz
kulture
Otrok: Ati!
Oče: (smrči)
Otrok: Ati!
Oče: (smrči)
Mati: Pusti atija pri miru! Vidiš, da je
utrujen!
Otrok: Ati!
Oče: Hm?
Otrok: Ati, zakaj si pa danes utrujen,
saj nisi imel nobene skupščine?
Oče: Mule, daj mir!
Mati: Sini, saj sem ti rekla - ati počiva.
Otrok: Ati, a si pijan?
Mati: Saj sem ti rekla, da bodi tiho!
Otrok: Ja, saj si ti rekla, da je ati pi-
jan!?
Mati: Psst... Veš, da je ati naporno
delal. Organiziral je celo proslavo Pre-
šernovega dneva v podjetju. Veš, kak-
šen napor je to? Ti si še premajhen, da bi
to razumel.
Otrok: Ja, ampak kako naj mi nemoč-
ni otroci razumemo tak velik kulturni
praznik, če je pa ati pijan še za čisto
male praznike?!?
uuuuuuuuuuuu...
-	Ti, Fonzi, si slišal, da se je zeleni
vlak spet podražil?
-	So mogoče še televizorje montirali
vanj?
-	Ne, ugotovili so, da se z zelenim
vlakom največ vozijo tisti, ki gredo na
službena potovanja, podjetja pa tako
plačajo potne stroške.
-	Ja, kaj pa tisti, ki se jim slučajno
mudi, pa še kdo drug?
-	Tisti pa lahko kar tečejo za njim ali
pa mu čisto zeleni pomahajo...!
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
Zmagovalci petega državnega mladinskega prvenstva na čelu z vodjo ekipe Petrom
Hribernikom (prvi z leve v zgornji vrsti), Bojanom Levstikom (trenerjem v sredini) in dr.
Rudijem Čajevcem (skrajno desnci.
Aleš Praznik z pokalom, ki
je »zajadral* v celjske roko-
metne vitrine...
fotoreportaža o uspehu mladih celjskih rokometašev
NAJBOUE PRIPRAVUENI...
poroča Zlatko Miškovič, novinar dopisnik iz Doboja, ki sije ogledal
letošnje 5. državno prvenstvo za mladinske ekipe v Prilepu v Makedoniji
Dan po objavi prvega zapi-
sa o velikem uspehu mladih
celjskih rokometašev na le-
tošnjem državnem prven-
stvu v Prilepu, kjer so tretjič
(!) osvojili prvo mesto, smo
prejeli pismo iz Doboja (kraj,
od koder je v Celje prišel
»zlati olimpijec« in zdajšnji
trener prvega moštva Celje
Slobodan Miškovič!) od
Zlatka Miškoviča: »Buduči
da sam prisustovao V držav-
nom juniorskom prvenstvu
u rukometu, koje je od 1.-3.
februara održano u Prilepu,
dostavljam Vam napis o ru-
kometašima - juniorima
»Aero Celja« iz Celja s neko-
liko fotosa. Nadam se da čete
s prilogom biti zadovoljni, te
da čete ga objaviti u nare-
dnom broju »CELJSKOG
TEDNIKA«, na čemu Vam
se unaprijed zahvaljujem.«
Hvala tudi Zlatku Miško-
viču za njegov prispevek! Od
poslanih petih fotografij ob-
javljamo tri o velikem uspe-
hu mladih celjskih rokome-
tašev. Tekst je tokrat nekoli-
ko krajši, kajti o tem smo že
poročali.
Reportažo pripravil:
ZLATKO MISKOVIC
Uvod napisal:
TONE VRABL
Roland Pušnik je bil proglašen za najboljšega vratarja
turnirja in je dobil tudi posebno priznanje.
VODSTVO PREVZEL
JERAM
Na stelišču v Storah so
strelci izvedli četrto kolo ob-
činske lige z zračno puško.
Strelska družina -»CEUE« je
tudi v tem kolu zmagala z
veliko prednostjo pred zasle-
dovalci. Med posamezniki je
z odličnim rezultatom 281-
krogov zmagal Jože Jeram,
kar mu je ravno zadostovalo,
da se je prebil na prvo mesto
po seštevku doslej »odstre-
Ijanih« kol. Vrstni red naj-
boljših ekip: »CELJE L«,
»KOVINAR«, »TEMPO«,
»CELJE II.», »ZLATAR«,
»CELJE III.«, »BRATOV
DOBROTINŠEK«, »PE-
TROL«, »2ICNA«, »MET-
KA« itd. Najboljši posamez-
niki po štirih kolih: Jože Je-
ram 1102, Tone Jager 1102,
Marjan Dobovičnik 1087, Er-
vin Seršen 1084, Franc Hoče-
var 1081, Ivan Kočevar 1076,
Fric Rezar 1054, Vili Dečman
1054 krogov itd. Peto kolo bo
izvedeno 22. in 23. februarja
v Storah.
SLOVENSKE KONJICE:
CEUE
V Storah so se na prijatej-
skem dvoboju pomerili strel-
ci SD »TONE MELIVA« iz
Slovenskih Konjic in strelci
iz Celja. Zmagali so Celjani,
ki so nastreljali 1611 krogov,
gostje pa 1511 krogov. Naj-
boljši posameznik je bil Jože
Jeram z 277 krogi! Pri gostih
Pa so se zlasti odlikovali Dar-
ko Repnik 271, Silvo Gilč-
vert 270 in mladinka Irma
Kukovič 262 krogov. V tem
tednu bo povratni dvoboj v
Slovenskih Konjicah.
T. J.
MLADINSKO EVROPSKO
PRVENSTVO V KOŠARKI
CEUE 80, JUGOSLAVIJA
ZAČETEK ZA
EVROPSKO
SREČANJE
Priprave za eno največjih
letošnjih športnih priredi-
tev pri nas, to je mladinsko
evropsko prvenstvo v košar-
ki, ki bo v Celju od 20. do 30.
avgusta, so že zdavnaj ste-
kle. Organizator bo košar-
karski klub Libela Celje, po-
krovitelj pa Izvršni svet ob-
činske skupščine Celje ob
sodelovanju Košarkarske
zveze Slovenije in Jugosla-
vije ter delovnih organizacij
in TKS ter ZTKO.
Vse komisije so že začele z
delom, pred dnevi pa je bil
končan tudi zaščitni znak te
pomembne prireditve. Z ve-
seljem ga danes kot prvi ob-
javljamo, zasledili pa ga bo-
ste lahko še večkrat in to vse
tja do začetka prvenstva,
kjer bo nastopilo dvanajst
mladinskih reprezentanc.
Avtor zaščitnega znaka je
MINJA BAJAGIC, star 27
let, sicer pa zaposlen kot
grafični oblikovalec v Aero
' Celje.
TONE VRABL
PRIČAKOVAN PORAZ
Celjski hokejisti na ledu bodo v soboto sklenili drugi del držav-
nega prvenstva. Tokrat so gostovali na Jesenicah! Pokazali so zelo
dobro igro, toda proti trenutno najboljši ekipi prvenstva niso mogli
doseči več kot poraz 1:7. Dušan Zorko, igralec drugega napada:
Domačini so zasluženo zmagali, kajti prekašali so nas v drsanju.
Morda bi lahko dosegli še dva zadetka več, toda tudi domačini so
imeli številne priložnosti. Da niso dosegli večji rezultat pa gre
zahvala našemu vratarju Marjanu Žbontarju, ki je branil odlično.
Edini zadetek za naše moštvo je dosegel Franci Žbontar. Omeniti
velja, da ni igral v našem moštvu Sendelbach, medtem ko sta
nastopila Lesjak in Vertovšek v tem srečanju brez treninga, ker sta
bila zadnje dni bolna.«
Celjani so ostali s 16 točkami tretji. V soboto ob 18.30 uri pa se bodo
doma pomerili proti Partizanu iz Beograda.
Med tednom so pionirji Celja premagali Kranjsko goro 7:3. V
odločilni tekmi proti Jesenicam bodo poizkušali osvojiti naslov re-
publiškega prvaka.
J. KUZMA
NA KRATKO
PROBLEM ODBOJKARIC REŠEN
v prejšni številki smo poročali, da imajo odbojkarice Golovca
letos pred prvenstvom probleme glede vadbenih prostorov..V
zvezi s tem poročanjem pa nam je tehnični sodelavec TKS Celje
Viki Dorn sporočil, da imajo odbojkarice Golovca na razpolago
športno dvorano EŠC in to trikat tedensko. Za tekme pa Imajo na
razpolago telovadnico OS Ivanke Uranjekove. Torej ta problem je
sedaj rešen. Potrebno bo le pristopiti k delu in celjske odbojkarice
bodo vsekakor lahko dobro pripravljene za novo sezono.
TESNA REZULTATA DERBIJEV
v nadaljevanju sindikalnega prvenstva Celja v hokeju na ledu sta
se pomerila v dveh derbijih kandidata za prvo mesto. Vodja tekmo-
vanja Franček Lukač nam je sporočil, da je Zlatarna premagala Aero
5:4 in prevzela vodstvo, medtem ko je Rek iz Velenja premagal EMO
4:3.
PREMAGALI TUDI JESENICE
Nogometaši Kladivarja so po tekmi s Šmartnim odigrali še
srečanje proti Jesenicam. V mnogo boljši igri so zmagali s 3:0 (1:0).
Pokazali so dobro igro v napadu in izvrstni Mujič je tudi tokrat
dobro »posluževal« soigralce, ki so tako zlahka dosegli zadetke.
Uspešni so bili Mujič, Vugrinec in Marinšek.
-JANJA IN SLAVKO V REPREZENTANCI?
V Prištini je bilo četrto kvalifikacijsko tekmovanje kegljačev za
vstop v državno reprezentanco. To je bila predzadnja preizkušnja v
kateri sta se odlično »odrezala« Janja Marine in Slavko Tomažič.
Janja je trenutno četrta, Slavko pa sedmi. Ce bosta formo potrdila še
v zadnji preizkušnji bosta vsekakor odšla na svetovno prvenstvo.
Nekoliko slabša je bila Lojzka Bajde, ki je sedaj enajsta, medtem ko
je tekmovalka Hmezada Miloševičeva odpadla, ker ni nastopila v
Prištini.
OJSTREŽ PRVAK INGRADA
v Preboldu so imeli najboljši šahisti Ingrada klubsko prvenstvo.
Med 14 šahisti je tokrat zmagal Ojstrež pred Brinovcem, Streiher-
jem in Studničko.
VODI STANE SKOK
Na predzadnjem drugokategorniškem turnirju žalske občine je
prevzel vodstvo Stane Skok iz Šempetra z sedmimi točkami, drugi je
Ranzinger mlajši iz Žalca, ki ima šest točk, tretji Storman iz Šempe-
tra in četrti Pipal iz Žalca itd.	JOZE GROBELNIK
V PONEDEUEK ŽREB ŠAHOVSKE IGRE
Pred mesecem smo začeli s šahovsko igro, ki jo vodi znani celjski
šahi^t Franc Pešec. Na prvo vprašanje smo dobili 62 odgovorov in
vsi so pravilni. Ustanovitelj celjskega šahovskega kluba je bil dr.
Švab. Sicer pa več o tem v prihodnji številki. Tri nagrajence bo
izžrebal naš ponedeljkov gost v šahovskem kotičku Vojko Musil,
mednarodni mojster, ki tudi predava na višji šoli v Celju. Trije
nagrajenci bodo dobili lepa darila METKE iz Celja. Postavili
bomo tudi novo vprašanje, za nagrade pa smo pripravili: prva bo
šahovska knjiga Vojka Musila, druga in tretja pa kolekciji po
dvajset značk celjske Auree. Prve nagrajence bomo objavili v
prihodnji številki Novega tednika ter seveda v ponedeljek dopol-
dne v športni oddaji.	TONE VRABL
ŠEST MEDAU JUDOlSTOM
v Ljubljani je bilo letošnje republiško prvenstvo v judu. Čeprav
Marjan Fabjan na velikem turnirju v Tbilisiju ni mogel braniti
republiškega nalova, so celjski tekmovalci osvojili kar šest me-
dalj. Nova prvaka Slovenije sta postala mladi Cuk v lahki in
Petkovič v težki kategoriji. Drugo mesto in s tem srebrno medaljo
pa so osvojili Anderle, Marjoranc in Založnik, Imanovič pa je bil
tretji.
Celjani so potrdili, da so poleg Impola drugi najboljši judo klub
v republiki.
VISOKA ZMAGA NOGOMETAŠEV
Nogometaši Kladivarja so se predstavili svojim ljubiteljem v odlični
luči. V soboto so odigrali uvodno tekmo v novi sezoni in premagali
Šmartno 8:3 (3:1). Prvič po daljšem času smo videli prouorno in
odlično igro celjskega moštva, v katerem je nastopilo kar 20 igralcev.
Igra sama pa je pokazala, da imajo Celjani trenutno izvrstno napa-
dalno peterko, ki bo zlahka prišla v republiško ligo.
Zadetke za Kladivar so dosegli Hasanbašič in Bevc po dva, Marin-
šek, Vugrmec, Savič in Mlinar. Za Šmartno pa sta bila uspešna
Rajkovič dvakrat in Kopušar. Sodil je dobro Miletič iz Celja.
BOGADI NA PRAGU PRVOKATEGORNIKA
še dve koli sta ostali do konca turnirja drugokategornikov v
celjskem šahovskem klubu, po sedmem kolu pa premočno vodi
Franjo Bogadi s šestimi točkami, to pa pomeni, da je šestkrat
zmagal in samo enkrat izgubil poti Crepanu, ki je trenutno s 4,5 (1)
na drugem mestu. Oba omenjena šahista imata največ n^ožnosti,
da osvojita prvo kategorijo. Tretji je Pišom 4 (1), četrti Stankovič
4, sledijo Naglav 3,5, Roječ 2,5 (2), Prislan 2,5 (1), Šuhel 2 (1),
Aleksandrov 2 in Kurtič 1.
T. VRABL
VELENJSKI »RUDARJI« PRIPRA VLJENI
Velenjski Rudar, ki se pripravlja za start v II. zvezni ligi, je
sredi priprav. Na posnetku vidimo ekipo, ki bo v prihod-
njem delu prvenstva poskušala obdržati dobro mesto v II.
zvezni ligi; stojijo od leve proti desni zdravnik Rebernik,
trener Omeragič, igralci Oruč, Glišič, Trninič, Hohnjec, Ka-
ralič, Džuričanin, Celic, Mišetič, Kustodič, Miljkovič in
drugi trener Vukoje, spredaj od leve proti desni Serbo,
Džurič, Purač, Kikič, Kolenc, Numanspahič, Rusmir, Klja-
jič, fizioterapevt in Dubovina. Prvo spomladansko tekmo
bodo velenjski »rudarji« oddigrali za točke doma in sicer 16.
marca proti Dinamu iz Vinkovcev...
Foto: LOJZE OJSTERSEK
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
ZA VAŠ KRATEK ČAS
Vodoravno: 1. sredozemski grm z dišeči-
mi cveti, 9. patrulja, 16. glavno mesto Fin-
ske, 17. avtor knjige -Slava vojvodine kranj-
ske«, 18. franc.-švicarski pisatelj (Claude
-Ariana«), 19. Ivan Rakovec, 20. žensko ime,
21. banjica za sedeče kopeli, 22. vrtna hišica,
23. signatura, kovinski znak, 25. zapisek, 26.
angleška dinastija, ki ie vladala od 1154 do
1485 leta (Anjou P.), 29. latinski izraz za
»razum«, 32. družina glasbenikov in zdrav-
nikov iz Šentjurja, 33. strast, sla, 36. musli-
mansko moško ime, 37. italijanski pisatelj
in slikar (Carlo), 39. Ivan Hribar, 40. posoda
ovalne oblike, 41. reka z veličastnimi sote-
skami v ZDA, 43. denarni znesek, ki se daje
v zavarovanje, da bo zavezanec spolnil dolo-
čeno storitev, 45. italijanski pesnik (Pietro),
46. snubljenje.
Navpično: 1. jezero na Južnem otoku No-
ve Zelandije, 2. stari predel Maribora, 3. sta-
rogrška filozofska šola, 4. nemški kipar
(Georg), 5. kemijski simbol za nikelj, 6. pla-
čilo za delo enega dne, 7. del televizijskega
aparata, 8. avtomobilska oznaka Reke, 9.
ot(pk, 10. krilo rimske legije, 11.
kratica za »televizijo«, 12. popust pri ceni,
13. osipanje, 14. italijansko mesto ob Addi,
15. grški bog vojne, 17. vlažnost, 20. gozdna
žirafa, 23. hudodelstvo, zlobnost, 24. branje,
berilo, 25. bivši trener nogometašev Buduč-
nosti in še prej Crvene zvezde, 26. mesto v
vzhodni Srbiji (tobačna industrija), 27.
franc. mesto ob jezeru Leman, 28. nekdanji
indijski državnik (Javaharlal), 29. pernata
žival, 30. rimski bog ljubezni, 31. kravji mla-
dič, 33. tovarna v Kamniku, 34. starejši ame-
riški popevkar (Franki©), 35. skandinavsko
moško ime, 37. industrijska rastlina, 38. na-
povedovalec Mohorko, 40. organa vida, 42.
Ribar Ivan, 43. Virginio Schiaparelli, 44.
dvajseta in druga črka abecede.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE
V PREJŠNJI ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: SKOLJKAR, KARPATI, TR-
BOVLJE, OSTRIGAR, OMOT, JA, ARIA,
LARI, RAK, TUJINA, TARAS. PONARE-
DITEV, PASAT, TKALKA, APA, AKER,
TRIS, II, IZIS, SRAMNA US, SOVINIST,
TANATOS, SNOVALKA.
IVAN
MAROLT
Umrl je najstarejši občan Žalca
Ivan Marolt. Dopolnil je 97 let, rodil
pa se je v Vrbju pri Žalcu. Osnovno
šolo je obiskoval v Žcilcu, nato se je
izučil za frizerja. Med prvo svetov-
no vojno je bil na ruski in italijan-
ski fronti, med drugo svetoYno voj-
no pa je bil izgnan v Srbijo. Po
drugi svetovni vojni se je vrnil v
Žalec in zččel gojiti hmelj. Bil je
ustanovitelj žalskega šahovskega
kluba in tu di sicer zelo dober ša-
hist, ki je n istopal na domačih tur-
nirjih z do načo pa tudi tujo ude-
ležbo.
Pred leti je praznoval šahovski
jubilej med šahovskimi prijatelji.
Vsi, zlasti pa še ljubitelji šahovske
igre, se ga bomo vedno spominjali.
JOŽE GROBELNIK
ZDRAVILNE
RASTLINE
KAMILICA
Kamilica (Matricaria chamomilla) je
pri nas najbolj uporabljana zdravilna
rastlina. Pri nas raste povsod divje, po
poljih in vrtovih kot plevel, marsikje
pa se ukvarjajo z donosnim gojenjem
te zdravilne rastline. (Madžarska, Bol-
garija). Rastlina spada med košarice in
pri njej nabiramo samo cvetne koške,
ki so značilne rumene barve ter imajo
svojevrsten, aromatičen vonj. Kamili-
ce moramo nabirati zelo skrbno in le v
sončnih dneh. Sušimo jih v senci in v
tenkih plasteh. Dobro posušene kami-
lice hranimo v dobro zaprti p>osodi.
Občutljive so za vlago in rade pote-
mnijo in zelo rade splesnijo. Seveda so
takšne kamilice brez vsakega zdravil-
nega učinka.
Najvažnejše snovi so eterična olja,
smole, grenčine, ter še druge snovi, ki
jih imenujemo bisaboli. Vse te snovi
delujejo kompleksno in imajo protiv-
netni učinek. Poleg tega pomirjajo tu-
di krče. Sploh pa ne zdravi le kamilič-
no eterično olje, temveč tudi obarvane
spojine, ki jih imenujemo flavonoidi,
predvsem dva in sicer apin in apige-
nin. Oba tudi blažita krče. Temu se
pridružuje tudi delovanje proti nape-
njanju in pri celitvi rane. Zato so kami-
lice uspešno notranje zdravilo, ki
uspešno deluje pri želodčnih in čreve-
snih bolesmih, tudi pri vnetju mehurja
pomaga skupaj z ursi čajem in kilav-
cem. V splošnem se je uporaba kami-
lic zelo obnesla pri želodčnih čirih in
pri vnetjih želodčne sluznice, kjer si
zelo obnese zdravljenje s preobrača-
njem. In sicer tako, da zjutraj na tešče
spijemo močan kamilični čaj (tri veli-
ke žlice kamilic na dva dl vrele vode).
Bolnik najprej 10 minut leži na hrbtu,
nato se obrne na desno stran in ostane
v tej legi 10 minut, nato pa prav tako
dolgo na levi strani ter na koncu prav
tako na trebuhu. Tako pride kamilični
čaj v stik z vsemi sloji in stenami že-
lodca. Na koncu ostane bolnik v poste-
lji še nekaj časa in si pregreva trebuh.
To dela 10 dni zapored in v večini to
zadošča, da se želodčne težave omilijo,
oziroma prenehajo. Dodatno k temu
pa je potrebno i^no pitje močnega
kamiličnega čaja po vseh obrokih
hrane.
V zadnjem času pa sc ugotovili, da
kamilični čaj nevtr^izira rrmoge stru-
pe, ki jih izločajo človeku nevarne
bakterije (stafilokoki in streptokoki).
Tako si sedaj lahko tudi razložimo, za-
kaj se po zavžitju kamiličnega čaja
zboljša splošno pnjčutje pri najrazlič-
nejših boleznih.
BORIS JAGODIC
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
MLADI PIŠEJO
ŠOLSKA SKUPNOST
v torek, dne 27. novernbra
smo imeli na naši šoli v letoš-
njem šolskem letu 1. konfe-
renco šolske skupnosti. Šol-
ska skupnost je bila na pobu-
do tovariša ravnatelja usta-
novljena že prejšnje šolsko
leto, vendar, ker je bilo to
prvič, delo ni potekalo tako,
kakor smo si bili mi to zami-
slili.
Zato smo si letos zastavili
delo šolske skupnosti na bolj
realnih osnovah. Izvolili smo
tudi novo predsedstvo.
Šolska skupnost naj bi
spremljala delo razrednih
skupnosti, njihove uspehe pa
tudi čistočo in urejenost po-
sameznih razredov ter disci-
plino učencev. Delegati šol-
ske skupnosti se bomo sesta-
jali enkrat mesečno in tudi
pogosteje, če bo to potrebno.
Vsaka razredna skupnost pa
je dobila tudi mapo z delov-
nim načrtom. Tako bodo
predsedniki posameznih ra-
zredov lahko v mapo sproti
vlagali poročila o delu in
uspehih njihovega razreda.
Upam, da bo letošnja .4ol-
ska skupnost na naši šoli
uspešno delovala in da bodo
naše delo lahko učenci nada-
ljevali tudi naslednja leta.
BREDA JESENICNIK, 8. a r.
OS Vitanje
DOBILI SMO
PREHODNO
ZASTAVICO
Na naši šoli ob vsaki redo-
valni konferenci podelijo naj-
boljšemu razredu na razredni
in predmetni stopnji preho-
dno zastavico. Danes je tova-
rišica Menih Marija po zvoč-
niku povedala, da dobi pre-
hodno zastavico ob polletju
3. a razred. Vsi smo bili zelo
presenečeni, ker med odmori
radi razgrajamo. Naša tovari-
šica je še dodala, da so dekli-
ce s svojim učnim uspehom
največ pripomogle, da smo
dobili zastavico. Prinesli so
jo iz 4. a razreda. Zadali smo
si nalogo, da bomo učni
uspeh še izboljšali in tudi ve-
denje, da bo zastavica krasila
naš razred do konca šolskega
leta.
ANTON JEVSENAK, 3. a r.
II. OS Slovenske Konjice
PTIČKA
Mrtva ptička
drobna ptička
je priletela,
v okno se je zaletela,
iz kljunčka ji je
kapljica krvi spolzela
na sneg.
Ven sem odšlat
da bi ji pomagala.
V dlani se/n jo prijela,
a ptička več ni živela.
JASMINA BORNSEK, 3. r.
OS Stranice
ENERGETSKA
KRIZA PRI NAS
DOMA
v času svetovne energet-
ske krize, ki je segla tudi do
nas, vseprek govorimo o var-
čevanju. Varčujmo z elektri-
ko, s plinom, najbolj pa seve-
da z bencinom! Kako pa je s
tem varčevanjem pri nas do-
ma? Pa si oglejmo naše vsak-
danje družinsko »varčeva-
nje.«
Ob šestih zjutraj oče že za
silo pozajtrkuje, ko se spo-
mni, da ne ve, kam je vtaknil
ključe od svojega zdelanega
avtomobila. Benti in rohni po
celem stanovanju, obrača
vsak predal od zgoraj in od
spodaj, kuhinja je v trenutku
podobna smetišču, vsi člani
družine so že pokonci zaradi
hrupa. Mrzlično premetavajo
stvari po stanovanju, dokler
se dragi očka ne spomni, da
je prejšnji dan pustil avto
odprt in da so ključi v avtu.
Domači jezno pihajo v očeta,
ki se ponosno smehlja, ker se
je on prvi spomnil, kje je pu-
stil ključ.
Z lahkim srcem odhiti h ga-
raži in piisti svoje najdražje,
da se še naprej jezijo, če jim
je to ravno všeč. Na sredi poti
do službe pa ga prešine: »Če-
trtek!« In preklinja dan in
uro, ko si je nabavil tabhco z
neparno zadnjo cifro. V mi-
slih že kar vidi, kako mu sta-
rih 50 tisočakov polzi iz de-
narnice k prometnemu milič-
niku. »O, ne boš me,« se brž
opogumi in že krene dalje. A
čez nekaj sekund ga prešine:
»Kaj pa red?« Kdo pa bo ure-
sničeval in spoštoval zako-
ne?« Pa se obrne in odpelje
proti domu.
Cez dobrih 20 minut priso-
piha ves vroč do službe, kjer
pa ga seveda čudovito hladno
oplazi šefov mrzli pogled, da
ga takoj ohladi za 5 stopinj.
»Pol ure zamude, kaj tova-
riš?« Očka skloni glavo in
odide na delovno mesto raču-
najoč, koliko bencina bi pri-
hranil, če bi se odpravil v
službo peš, pa še koliko pri-
jazneje bi ga sprejel šef. In že
si, verjetno že stotič, obljub-
lja, da bo brž ko pride domov,
napravil urnik parnih in ne-
parnih dni.
Kaj pa se ta čas dogaja
doma?
Mama že ves čas priganja
otroka, naj se vendar že spra-
vite iz postelje, in jima nalašč
prižge luč. Otroka pa se še
zmenita ne, saj sta se pravkar
prepričala, da je ura šele pol
sedmih. »Tistih deset minut
do šole bova še že prehodila,
a ne?«
Mama jezno odide v kopal-
nico, se nališpa, pa zopet od-
brzi v spalnico po plašč. Luči
za njo pa ostajajo prižgane
kot nekakšna sled. Hitro še
odstavi pravkar kuhan čaj s
plina* Plin pa z živahnim pla-
menčkom gori naprej.
Komaj mama odfrči v služ-
bo, se prikaže babica, ki po-
gasi vse luči, plin in kar je še
kje prižganega.
Cez deset minut pa vstane-
ta otroka in slika izpred nekaj
minut se ponovi. Luči gorijo
brez potrebe po celem stano-
vanju, plin gori z modrika-
stim plamenom in se ne meni
za okolico. Otroka pa .se od-
pravita v šolo.'
Sele zvečer, ko se spet vsi
člani družine zberejo ob tele-
vizorju, se spet začne. Luči so
ponavadi prižgane tudi kje
drugje, ne samo v dnevni so-
bi. In ko iz televizorja naen-
krat zadoni prijeten, mehak
glas napovedovalca, ki govo-
ri o svetovni energetski krizi,
se draga mama brž domisli in
pošlje svojega sinčka pogasit
luči po hiši. Ker se, zaradi le-
nobe seveda, upira, mu mami
zagrozi z besedami: »Kaj se
to pravi, ne grem! Ali bi rad
čez deset let jedel kosila ku-
hana na sončni energiji? Pre-
sneto malo misliš o vsem
tem, le kako si misliš...«
»No, dovolj mami, dovolj,
saj že grem!« jo na silo preki-
ne sin, sicer bi se plaz besed
sploh ne ustavil.
Tako vsi bulijo v TV ekran
pozno v noč, naslednje jutro
in dan pa spet razpravljajo o
energetski krizi. Mama o svo-
jem očetu, oče o svojem ko-
lektivu, otroka modrujeta o
tem med sošolci spet na svoj
način, babica pa si pri sebi
misli: »Oh, kako si ti ljudje
neumni! Ves čas razpravljajo
o nekakšni krizi, obenem pa
jo sami ustvarjajo in pospe-
šujejo. O, ko smo bili mi mla-
di, ... takrat tega pač ni bilo.«
In prede svoje misli dalje. Za
vse skupaj pa se začne resnič-
na kriza na začetku vsakega
meseca, ko se pojavljajo na
vratih inkasanti kot za stavo.
Od njih pa letijo računi za te-
levizijo, plin, vodo in elektri-
ko pa še in še. Oče se drži za
glavo in rohni po hiši, mama
dobi migreno, otroka se jezita
na ves svet, ker ta mesec ne
bosta mogla dobiti novih su-
permodernih smučarskih
hlač.
Potem pa se začne podob-
na zgodba tudi naslednji me-
sec.
Take in podobne stvari se
dogajajo vsak dan v sloven-
skih družinah. Pa me res za-
nima, kdo nam bo pomagal
izkopati se iz energetske kri-
ze. Morda pa celo mi sami?!
ALENKA KRASEK, 8.b
OS Primož Trubar, Laško
VLEČNICA
Otroci Mizarske ulice se
najraje smučamo pri sošolcu
Petiju, kjer je vlečnica. V ne-
deljo popoldan smo se z oč-
kom in sestro dogovorili, da
se pojdemo smučat k Petiju.
Pri njem je že bilo veliko
smučarjev, zato smo morali
čakati pri vlečnici. Utrdili
smo nekaj prog. Nato smo se
smučali in tudi skakali.
MARKO JAKOP, 3. r.
II. OS Slovenske Konjice
TRENUTEK
SREČANJA
Sončni žarek se je
na roži ujel,
nevede ji je
del lepote odvzel.
Nekdo je opazoval sonce
in strmel v njegovo lepoto,
ni opazil rože,
mislil je na sončno gor-
koto...
Sončni žarek je
naprej odšel,
roži je.vrnil lepoto,
ko jo je prej vzel.
Nekdo je opazil njen čar
in njen namen,
opazil je lepote žar
in njen pomen.
MARIJA HOSTNIK, 8. r.
OS Lesično
VESELE POČITNICE
Vstanem ob 8. uri zjutraj.
Kmalu začnem delati ročna
dela. Rada opazujem ptičke,
ki letajo po drevesu na kate-
rem . je obešena krmilnica.
Tudi na mojega psička Carli-
ja in Leso ne pozabim. Ima-
mo tudi dva muca Mikija in
Murija. Najhujši je mali pete-
linček, ki me močno nakluva.
Ko vse pregledam in vidim,
da je vse v redu, vzamem svo-
je sani in odidem v hribe med
prijateljice in se sankamo do
večera.
Počitnice so še zato bolj ve-
sele, ko slišim po radiu, da se
je tovarišu Titu zdravlje
zboljšalo. Zato sem varna,
ker vem, da nas bo še dolgo
vodil in delal mir v svetu. To
je moja največja želja.
DARJA TIMPRAN, 4. b r.
OS Dobrna
ZELENA STRAŽA IN
SNEG
v načrtu zelene straže smo
imeli tudi čiščenje snega
pred našo šolo. Tudi to smo
uresničih. V ponedeljek je
tovarišica Voga sklicala vse
člane zelene straže. Odšli
smo v shrambo za orodje in
vzeli lopate in samokolnice.
Začeli smo čistiti sneg, a nas
je presenetil dež. Vsi so bili
veseli, ker smo očistili sneg.
SLAVICA JAKOP, 6 r.
- II. OS Slovenske Konjice
NA SNEGU
Otroci Mizarske ulice se
najraje smučamo in sankamo
na Planklovem bregu. Tudi v
četrtek sem se s prijateljico
odšla sankat na breg. Na bre-
gu so naju že čakali prijatelji,
ki so se tudi sankali. Proga je
bila zelo ledena, zato se ni da-
lo zavirati. Najprej se peljem
od polovice proge, nato pa
kar od vrha. Toda joj! Ker je
preveč neslo in se ni dalo za-
virati sem se zaletela v drevo.
Prijatelji so se začeli smejati,
a meni ni bilo do smeha, ko
sem zagledala na mojih hla-
čah luknjo. Skoraj mi je šlo
na jok, a prijateljica me je po-
tolažila, češ hlače se lahko za-
šijejo.
SLAVICA JAKOP, 6. r.
II. OS Slovenske Konjice
NAŠA VAS
Naša vas je zelo raztresena.
Zato imamo težave z raznaša-
njem vabil za razne priredi-
tve. Najtežje je raznašati po
Križevcu in Osredku. Zato
smo se odločili, da bomo va-
bila raznašli kar v našem pro-
stem času, ki je namenjen
igri in razvedrilu. S tovarišico
Mlakar Franjo smo odšli v ^
Križevec. Razdelila nam je
vabila in dala navodila. Brž
smo stekli do hiš in oddali
vabilo. Nekateri so imeli po
sedem in več vabil. Tako je
bila vsaka hiša hitro obvešče-
na, da bo zbor občanov.
JOLANDA FIJAV2, 3. r.
OS Stranice
Zaklali so prašiča. ŠET ANDREJ, 2. r Stranice
KINO
UNION: od 14.-17. 2.: ame-
riški film »Beg v Atene«
od 18.-21. 2.: ameriški film
»Grški lastnik ladij«
KINOTEKA: od 16. 2.:
ameriški film »Začarani ubi-
jalec«
od 18.-20. 2.: ameriški film
»Maščevanje nevidnega člo-
veka«
METROPOL: 14. 2.: ameri-
ški film »V podzemlju
seksa«
od 15.-18. 2.: italijanski
barvni film »Ljubezen in
krogla«
od 19.-20. 2.: italijanski
film »Parno - neparno«
MATINEJA: 16. 2.:. hong-
konški film »Zmajeva igra
smrti«
DOM: do 17. 2.: ameriški
film »Tajni partner«
od 18.-20.: italijanski film
»Cvet 1001 noči«
MLADINSKI PROGRAM:
od 14.-17. 2.: jugoslovanski
film »Prezimovanje v Ja-
v^eirieK, i«. leoruarja od
17: Pavel Lužan - RDECl
MLIN. 2. šolski abonma.
Sobota, 16. februarja ob
10: Pavel Lužan - RDECl
MLIN. 3. šolski abonma.
Sobota, 16. februarja ob
16: Pavel Lužan - RDECl
MLIN. 4. šolski abonma.
Nedelja, 17. februarja ob
19.30: Slavko Grum - DO-
GODEK V MESTU GOGI.
Gostuje plesno gledališče
Celje.
Ponedeljek, 18. februarja
ob 11: A. T. Linhart - Andrej
Inkret - PLAY LINHART
1780-1789.^Zaključena pred-
stava za Šolski center Boris
Kidrič.
Ponedeljek, 18. februarja
ob 19.30: N. V. Gogolj - ŽE-
NITEV. Izven.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA
NOTRANJE ZADEVE
- UPRAVA JAVNE VARNOSTI V CELJU
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo
rabljenih osnovnih sredstev - razne
pisarniške opreme.
Licitacija bo 25/2-1980 s pričetkom ob 8. uri v bivših
prostorih Uprave javne varnosti, Gregorčičeva 5 Celje
in sicer za delovne organizacije, družbenopolitične
organizacije in društva; dne 26/2-1980 ob 8. uri v istih
prostorih za zasebnike.
Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in
fizične osebe, ki predhodno položijo varščino v višini
10% izklicne cene.
Kupnino se mora plačati takoj!
RAZPISNA KOMISIJA PRI
UPRAVNIH ORGANIH SO
ŠENTJUR PRI CEUU
razpisuje prosta dela in naloge
davčnega Icnjigovodje
POGOJI:
-	ekonomska srednja šola
-	tri leta delovnih izkušenji
Delo je za določen čas s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
razpisna komisija pri Upravnih organih Skupščine
občine Šentjur pri Celju 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od
dneva objave razpisa.
»TKANINA« n. sol. o. CELJE
TOZD MALOPRODAJA n. sol. o.
DELAVSKI SVET
RAZPISUJE
prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
a)	VODJA SLUŽBE NABAVE
b)	VODJA SLUŽBE PRODAJE
Za opravljanje navedenih del oz. nalog zahtevamo:
a)	višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali druge
ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali
b)	srednjo strokovno izobrazbo poslovodno-komer-
cialne ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izku-
šenj pri opravljanju podobnih del
Kandidata bosta sklenila delovno razmerje za oprav-
ljanje navedenih del oz. nalog za dobo 4 let, ko se bo
opravila ponovna izbira.
Vloge sprejema razpisna komisija na naslov Sektorja
za samoupravno organiziranost in kadre »Tkanine«
Celje, Ul. XIV. divizije n. h; v roku 15 dni od dneva
objave.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasne-
je v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 14. februar 1980
št. 6 - 14. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
utrinki iz jugovzhodne azije
BOMBAV VRATA
INDIJE
Ob izstopu iz letala je v nas
puhnila prava tropična vro-
čina okoli 30° C, saj leži
Bombay v tropičnem pasu le
19° severno od ekvatorja.
Srajce z dolgimi rokavi, suk-
njiči, balonski plašči in kape,
vse to nam je naenkrat po-
stalo odveč. Vse to pa nam je
dan prej, to je 24. oktobra v
Evropi prišlo zelo prav.
Hkrati s toplotno spre-
membo se je pojavila po-
vsem nova podoba tudi v na-
ravi. Pri nas so listavci že v
celoti izgubili listje, v Bom-
bayu pa je vse zelenelo in
cvetelo. Vitke palme, gosti
bambus in razni drugi vedno
zeleni listavci so nas v drevo-
redih spremljali od letališča
do modernega hotela Presi-
dent. Avtobus s katerim smo
se peljali, je bil klimatiziran,
prav tako tudi vsi prostori
hotela.
Popoldanska krožna vož-
nja z avtobusom po mestu
nam je hkrati razkrila boga-
stvo in bedo šest milijonske-
ga mesta v katerega se dnev-
no naseli nad tisoč novih
prebivalcev iz podeželja.
Ustavili smo se v predelu,
kjer pripadniki najnižje ka-
ste »skudra« perejo in sušijo
perilo; - seveda opravljajo
vsa dela ročno brez sodob-
nih pralnih, sušilnih in likal-
nih strojev. Njihovo delo je
borno plačano, le 3 rupije, to
je 6,50 din dobe za platneno
srajco in hlače. Po uiiiazano
perilo morajo iti na dom, ga
oprati, posušiti, zlikati in
odnesti na dom naročniku.
To delo opravljajo moški in
ženske, okoli katerih so tru-
me podhranjenih otrok. Ob
prihodu našega avtobusa so
seveda takoj beračili in pro-
sili: »Babu, babu, bakšiš!«
ali gospod, gospod, daj bak-
šiš. To je normalna slika sle-
hernega indijskega mesta in
to v glavnem predmestij,
kjer prebivajo reveži.
Obiskali smo Mani Bha-
van, to je hišo iz katere je
indijski voditelj Mahatma
Gandhi od leta 1917. do 1934.
vodil indijsko ljudstvo v
množično gibanje za osvobo-
ditev izpod britanskega jar-
ma. Notranjost stavbe so
ohranili takšno, kakršna je
bila za časa Gandhijevega bi-
vanja v njej in je danes na-
cionalni muzej, ki si ga letno
ogledajo milijoni Indijcev in
seveda tudi tuji turisti.
Posebnost Bombaya so
narodnostna skupina boga-
tih Parsov, ki so se pred več
kot tisoč tristo leti priselili iz
Perzije. Njihova naselitev je
zavita v skrivnostno legen-
do, ki pravi, da so po hudi
nevihti na Arabskem morju
pristali v Gudžerat in prosili
tamkajšnjega kralja za dovo-
ljenje za naselitev. Kralj jih
je hotel preizkusiti, kakšni
so, zato jim je poslal ročko
do roba napolnjeno z mle-
kom. Pretkani Par s je v
vrček spustil zlatnik, vendar
tako previdno, da ni niti kap-
ljica mleka stekla čez rob. Ta
simbolika je bila kralju všeč,
saj mu je dala misliti, da priš-
leki ne bodo izrinili iz dežele
stare prebivalce. Parsi so
edini in redki prebivalci Azi-
je, ki slede Zaratustrovemu
nauku, to je reformirani sta-
roperzijski religiji, ki fanatič-
no spoštuje vodo, zrak, zem-
ljo in ogenj. Prav to verova-
nje jim brani pokopavati ali
sežigati svoje mrliče, ki jih
izpostavljajo na stolpe, kjer
ostrokljuni jastrebi pogreb-
niki v nekaj minutah pospra-
vijo njihovo meso, tako da
ostanejo le gole bele kosti, ki
padejo v jamo pod stolpom,
kjer razpadejo. Vsi Parsi, ki
žive v Bombayu, so izredno
bogati, v njihovih rokah je
velika trgovina, banke in in-
dustrija tega velikega mesta.
Bombay: »zdravniški pregled« kar na ulici
Neko staro osončje zahaja,
ker se njegovo jedro
hitro ohlaja. Stokraki zvezdi je razneslo
že nekaj krakov
in tudi sredotežna žuželka ne more
več vseh nog potegniti k sebi.
Vse več sesal ostaja lačnih.
Najbolj nenasitni se že ozirajo,
a tudi od teh, ki so še prisesani,
ne bo nobeden več zaspal
opit in sit.
Zvonasta dojka nad njimi
jih vse več ne pokriva
vidno sahne in plahni,
nenavadno hitro se stara.
Porazgubili se bodo neopazno
in se ne bo več iskali,
v tankih potočkih se bodo razlili,
rodovna kri je že čisto redka.
Na zunaj so res vsi enaki
kakor jajca ali jabolka,
znotraj pa redi
vsak svojega lubadarja.
Ta vrsta bolezni napada
velike živali in kurentske trope,
ki so neodporni zavoljo okornih kožuhov
in gibkih teles: ta dvojnost je nekoč
ugonobila krotke dinozavre,
ki so imeli veliko telo,
pa drobno glavo z zaspanim razumom.
Pri kurentih je ravno nasprotno:
debeloglavi so kot krapi,
a v debeli glavi
jim šviga kot ščuka hiter človeški razum,
ki ga štorkljaste kurentske noge
ne morejo dohiteti
in lopataste kurentske šape
ne morejo dohiteti.
Zato kurenti ne umrejo.
Kurenti znorijo.
FRANCE FORSTNERlC
s poti po domovini košarke - zda
v DEŽELI MORMONOV
Iz nižinske Iowe me je pot
vodila preko Denverja (Colo-
rado) v Salt Lake City v hri-
boviti državici Utah. Prijet-
no potovanje z letalom, pre-
leteli smo Rocky Mountains,
planinski predel v Coloradu,
ki je smučarski center ZDA.
Tako kot mi Slovenci tudi
večina prebivalcev Colorada
smuča. Pristali smo v Salt
Lake Cityju, mestu, ki leži
ob velikem slanem jezeru
(Grand ^alt Lake), ki je zara-
di velike koncentracije soli v
njem praktično mrtvo jeze-
ro, saj se ni moč kopati v
njem, niti pluti po njem, ker
se pač sploh ne da potopiti
vanj. Salt Lake City je mili-
jonsko in glavno mesto drža-
ve Utah in je pravo košarkar-
sko mesto, saj ima poleg
dveh univerzitetnih ekip
(Utah univerza in Weber uni-
verza) še dobro profesional-
no ekipo Utah Jazz, v kateri
je glavna zvezda Pete Mara-
vich eden »največjih« košar-
karjev v ZDA, ki je jugoslo-
vanskega porekla. Vendar
»Pištol Pete«, kakor ga kliče-
jo, je že malce v letih (32 jih
ima) in je še bleda senca
igralca (po zaslugi poškodb),
ki sem ga občudoval pred le-
ti. Nasploh lahko rečem, da
je Utah mormonska in ko-
šarkarska država, saj je ko-
šarka po kvantiteti (velike in
polne dvorane) in kvaliteti
daleč pred footballom (v Ne-
braski pa je bilo ravno
obratno).
Teden dni sva prebila na
Utah State University v me-
stu Logan na nadmoi;gki vi-
šini 1200 m in se nato zopet
spustila k slanemu jezeru v
Provo na Brigham Young
University - v tempelj mor-
monov. Lastnik BYU je mor-
monska cerkev, ki je izredno
bogata, saj vsi mormoni
odvajajo cerkvi 10% od svo-
jega bruto dohodka. Univer-
zitetno mesto s 25.000 štu-
denti leži na hribčku nad
mestom Provo. To je ena naj-
lepših univerz v ZDA, s pre-
krasno arhitekturo ter izje-
mno čistočo in redom, ki vla-
da v študentskem mestu. Ve-
čina študentov (95%) je pri-
padnikov mormonske vere,
jasno, da so tudi profesorji in
vsi trenerji mormoni. Šolari-
na je za okoli 1000 dolarjev
višja kot na državnih univer-
zah, zato pa je tudi komfort,
ki ga univerza nudi študen-
tom bistveno večji. Študent-
je bivajo v dvoposteljnih so-
bah, vsaka soba ima barvni
TV, hladilnik, radio, delovni
mizi, kopalnico, sanitari-
je..., Tudi trenerji imajo
boljše pogoje kot drugje, če-
prav je v celih ZDA status
trenerjev izjemno urejen, de-
lo je cenjeno ter več kot do-
bro nagrajeno, veliko imajo
ugodnosti, zato pa je tudi
kvaliteta dela na višini. Glav-
ni trenerji na univerzah za-
služijo od 60.000 do 100.000
dolarjev letno in to z delom z
ekipo in radio ter TV show^i,
ki jih imajo po vsaki tekmi.
Trenerji imajo na razpolago
stanovanja, avtomobile (vsa-
kih 6000 milj dobe novega),
hrano..., in še celo življenj-
sko zavarovanje jim plača
univerza, ki jasno od njih za-
hteva dobre rezultate. V
ZDA je reden pojav, da tre-
ner dočaka »penzijo« kot tre-
ner na neki univerzi, kar se
pri nas zaradi skrajno neure-
jenega statusa trenerjev še ni
in se tako kmalu še ne bo
zgodilo.
Torej na mormonski uni-
verzi vlada poseben način
življenja. V skladu s pravili
vere je v celem študentskem
mestu prepovedano kaditi,
uživati alkohol, kavo, čaj . . .
Ker sem kadilec, me je štu-
dentska policija že drugi dan
opozorila, da niti v sobi ne
smem kaditi (ne vem kako
so izvedeli), če hočem še kak
dan ostati na BYU, kljub te-
mu, da sem bil gost univerze.
Torej 8 dni nisem smel kadi-
ti. V študentskem mestu ja-
sno ni niti lokalov, v katerih
bi se človek lahko »pregre-
šil«. Zato pa je izredno boga-
to kulturno življenje. Gleda-
lišča, kinodvorane, predava-
nja raznoraznih osebnosti so
vsakodnevna duhovna hra-
na študentarije, ki vedno le-
po oblečena (kravata, krilo
pri ženskah) hodi vsak večer
na kulturni zalogaj v taki ali
drugačni obliki. Tako ob štu-
diju le še kultura in šport za-
polnjujeta študentov vsak-
dan. S tem, ko ne uživajo že
omenjenih poživil ostajajo
mormoni »čisti« kot sami
pravijo, postajajo tempelj in
ker verjamejo v posmrtno
življenje je jasno, kam jih ta
»čistost« vodi. Mormoni ver-
jamejo v družino kot najvišjo
obliko družabnega življenja.
Ker je kontracepcija prepo-
vedana, se zelo mladi ženijo
in imajo številne družine (tu-
di po 10 otrok). Družini se
izjemno pozorno posvečajo v
smislu pravilne vzgoje otrok
in intenzivnega življenja pod
svojo streho. Vsak ponede-
ljek in četrtek morajo obvez-
no biti vsi člani družine do-
ma, kjer govorijo oziroma se
pogovarjajo o težavah, uspe-
hih, igrajo razne družabne
igre..., Vsako nedeljo pa ve-
čino časa prebijejo v cerkvi
oziroma templju (zgradbe
izredno razgibane moderne
arhitekture), kjer se zabava-
jo, pomagajo drug druge-
mu... pač organizirano pre-
živijo družaben dan pod
cerkveno streho.
Presenečen sem bil, ko
sem opazil, da igralci in tre-^
nerji pred vsakim treningom
(in tekmo) molijo na sredini
igrišča. Torej začetek vsake-
ga treninga je znan - moli-
tev. Igralci so izjemno disci-
plinirani in strašno »zagrize-
ni« pri vadbi, verjetno je to
posledica mormonske vzgo-
je. Je pa veliko njih že poro-
čenih in z 1-2 otrokoma, kar
ne vem, če najbolj spada v
študentska leta.
Kot Jugoslovana so me ve-
dno najprej vprašali če sem
komunist (z veseljem sem
pritrdil - reakcije ni bilo) in
če poznam Kosika, kakor so
klicali Krešimirja Čosiča, ki
je 4 leta igral na BYU in ki se
ga danes še vsi radi spomi-
njajo. Jasno, naš (jugo) tem-
perament v tem mirnem
okolju je nekaj, kar ne bodo
tako kmalu pozabili. Krešo
jih je zabaval tako na igrišču
kot izven njega.
BYU je ena močnejših ko-
šarkarskih ekip v ZDA. V ča-
su, ko sem bil v ZDA, je bila
rangirana na 15.-20. mesto v
ZDA, kar je že fantastičen
uspeh, saj I. kvalitetna divi-
zija univerz šteje 200 ekip
razdeljenih v 24 divizij. Časo-
pisi vsak teden prinašajo
rang lestvice ekip iz cele
ZDA glede na kvaliteto nji-
hove ekipe (koga so zgubili,
koga so dobili) in rezultate-
Gledal sem tekmo BYU pro;
ti kompletni reprezentanci
SZ (s Tkačenkom, Belo-
vim...,) in bil presenečen,
kako brez težav je BYU z 10
točkami razlike odpravila
aktualne evropske prvake
In to jasno pred prepolno
dvorano, ki sprejme 22.700
gledalcev in je najlepša dvo-
rana, ki sem jo videl v življe-
nju. Ta dvorana je razproda*
na za celo košarkarsko se-
zono.
PIŠE:
ZMAGO
SAGADIN
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri .Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a' poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.