Počastitev žrtev za svobodo
CELOVEC ČETRTEK 11. MAJ 1995
Letnik 50 Štev. 19 (2806)

Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
Na spominski slovesnosti ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom preteklo nedeljo v celovškem Domu glasbe je med množico nastopajočih zapel tudi zbor slovenske gimnazije.
TRNJA VAS/ANNABICHL
Pred spomenikom, na katerem piše »Den Opfern für ein freies Österreich«, je v ponedeljek uradna Koroška počastila spomin na žrtve 2. svetovne vojne. Kar osem govornikov se je zvrstilo pred spomenikom, okrog katerega je stala častna straža vojske, zaigrali pa so vojaški godbeniki.
Pozdravne besede je izrekel bivši predsednik deželnega zbora Hans Pawlik, sledili so mu škof Kapellari, zastopnik evangeličanske cerkve, Gernot Nischelwitzer kot zastopnik Deželne zveze odporniškega gibanja in žrtev fašizma, dr. Georg Lexer kot zastopnik
ÖVP-Kameradschaft der politisch Verfolgten, namestnik deželnega glavarja Ausserwinkler in glavar Christof Zematto.
Gernot Nischelwitzer je v svojem govoru poudaril tudi pomen partizanstva na Koroškem in veliki davek, ki gaje plačala slovenska narodna skupnost med vojno. Tako kot vsi drugi govorniki je tudi on izrazil ogorčenje nad ne-zaslišanostjo izjave namestnika dež. glavarja Grasserja, rekoč: »Potemtakem smo vsi, ki tu stojimo, vsi, ki so bili umorjeni v taboriščih, ki so padli, sovražniki Avstrije. Tisti, ki so nekoč sodelovali z nacionalsocialističnim režimom,
so se še lahko izgovarjali, da niso vedeli... Mi pa se moramo zavedati in ne potvarjati zgodovine.« Omenil je tudi partizansko proslavo v Železni Kapli, pa tudi to, da uradna Koroška do danes ni našla priložnosti postaviti slovenskim žrtvam spomenik ali vsaj spominsko tablo. Spomenike so si morale postaviti žrtve same.
Med občinstvom je bilo videti kar precej znanih obrazov, nekoč izseljencev ali pa njihovih otrok. Zveza koroških partizanov in slovenske organizacije na svečanost niso bile vabljene. Majhni in počasni so koraki v samoumevno sodelovanje in sožitje. S. W.
SRAMOTENJE UPORA PROTI NACIZMU!
Grasser naj odstopi!
V času, ko se ves svet spominja zmage nad nacizmom ter praznuje osvoboditev, sije koroški svobodnjaški politik Karlheinz Grasser privoščil neverjeten škandal. Preteklo nedeljo je namreč na proslavi brambovcev v Pliberku borce proti nacizmu, predvsem je s tem menil koroške partizane, imenoval »sovražnike Koroške«, ki da se jim ne bo poklonil. Napovedal je, da se zato tudi ne bo udeležil ponedeljkove deželne svečanosti v spomin nacističnim žrtvam in bor-
cem proti nacizmu pri spomeniku žrtev za svobodno Avstrijo na pokopališču v Tmji vasi.
Grasser se za svoje izjave sploh ni bil pripravljen opravičiti in je reakcije in zgražanje drugih strank imenoval «politično motivirano umazano kampanjo« proti zgodovinskim dejstvom in da se ne pusti odriniti v desni kot.
Da je že v tem kotu, mladi namestnik deželnega glavarja očitno ni dojel ali pa noče. Zato je po stari in preizkušeni svobodnjaški taktiki
skušal krivdo za škandal naprtiti drugim, v tem primeru ORF, kateremu očita, da ga je napačno oz. iznakaženo citiral. On da je opisal samo zgodovinska dejstva in da odklanja samo tisti del odpora, ki je nasilno in vojaško hotel revidirati bazičnodemokratične odločitve koroškega prebivalstva in ki je ogrožal teritorialno integriteto dežele. To pa so bili zanj »Titovi partizani«, kakor je skušal diskvalificirati slovenske koroške partizane.
Grasser je s svojo žaljivo in z ničemer dokazano izjavo, ki je tudi Koroško ponovno potisnila v desnoesktremni kot in njenemu ugledu najhuje škodovala, izzval širok val ogorčenja in protestov.
(Več na 2. strani)
Zavračamo
Grasserjeve žalitve Hai
V izjavi za Slovenski vestnik je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm poudaril, da izjave namestnika deželnega glavarja Grasserja kažejo, da tudi mladi ljudje lahko zastopajo preživele ideje in tako tudi razmišljajo. Dejstvo je, da so zavezniške sile v moskovski deklaraciji zahtevale od Avstrijcev aktiven odpor proti nacifašizmu kot pogoj za ponovno vzpostavitev državne samostojnosti in suverenosti.
Zato je bil odpor proti fašizmu bistven element evropske civilizacije. Koroški Slovenci so se leta 1942 in tudi kasneje vključevali v antifašistični odpor z iskreno željo, da bi uničil nacizem. To je bila glavna in vodilna motivacija, da so se tako množično vključili partizansko gibanje. Zato je odpor koroških Slovencev sestavni del odpora vseh evropskih narodov in narodnosti in na to smo lahko ponosni. Očitek koroškim partizanom, češ da so se borili za Jugoslavijo in ne za Avstrijo, ne drži, kajti v letih 42, 43 in 44 tako Avstrije kot Jugoslavije ni bilo. Vsakdo, ki se je boril proti nacizmu, se je v prvi vrsti boril zato, da bi ta nečloveški režim propadel. Seveda pa nismo slepi pred tem, da so se tudi na strani partizanov zgodile napake in da je po vojni prišlo do nekaterih dejanj maščevanja. Dejstvo pa je, da danes nekateri skušajo ob teh napakah razvrednotiti celotno odporniško gibanje in pri tem je najbolj dejaven prav nemški nacionalizem v Avstriji in na Koroškem. Na delu so revizionistične sile, ki mislijo da je prišel čas, ko bi se morala zgodovina napisati na novo. Toda zgodovina je v glavnem napisana in zato z vso odločnostjo nasprotujemo poskusom njene revizije. Pripravljeni pa smo na iskreno razpravo o tem obdobju, ki naj bi privedla do razčiščenega odnosa do zgodovine, ki ne bi obremenjevala današnjih in bodočih rodov. Za tako kritično in samokritično razpravo smo koroški Slovenci vedno pripravljeni. Nočemo pa privoliti v revizijo zgodovine, kajti vedno spet moramo misliti na to, daje bilo bistvo nacionalsocializma industrijsko uničevanje ljudi in narodov. Prav zaradi tega je bil odpor proti temu režimu zgodovinsko potreben in pravilen. Vsakdo, ki se je temu režimu uprl, »je zgodovinsko ovrednoteno« stal na pravi strani.
MOHORJEVA
Odkritje Omanovega spomenika
Uro pred proslavo v Domu glasbe so v nedeljo svečano odkrili spomenik žrtvam vojne in nasilja, ki ga je izdelal Valentin Oman. Tri stele krasijo desno stran vhoda v hišo Mohorjeve družbe. (O postavitvi smo že poročali.) Razsute črke simbolizirajo imena žrtev, katerih življenja so padla v vojnem viharju. Hkrati pa so seveda črke zelo primerne za označitev tiskarne v isti hiši.
Občinstvu je govoril dv. sv. Reginald Vospernik, bogoslužje pa je opravil dr. Jože Marketz.
r	i
Gledališče ob Dravi Slovenska prosvetna zveza
Norman Barrash Carroll Moore
lili
Komedija v treh dejanjih Režija: SERGEJ VERČ
Premiera:	12.5. 20.00
Ponovitve:	13.5. 19.30
14.5. 20.00
Kulturni dom Šentprimož
L
Jože Rovšek
Hvala vam, dragi partizani!
Ta naslovni stavek zahvale je na nedeljski spominski svečanosti ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom zagotovo manjkal. Tokrat, ob edinstveni priložnosti, so bili naši aktivni borci potisnjeni ob stran, skoraji da zamolčani. Omeniti slovensko koroško partizansko vojskovanje s tremi kratkimi stavki in ob tem navreči tri imena kot za primer, je vsaj omalovažujoče, da, celo žaljivo. V scenariju se je prav ta del, ki bi moral biti glede na zgodovinski pomen obletnice središčni, izkazal kot neprijeten, odvečen, preko katerega je treba pohiteti. Torej, kratka omemba z eno melanholično pesmijo in drugo le napol razumljivo, ker ji je manjkala utemeljitev v veznem tekstu, in z »neprijetno partizanščino« smo opravili. Vse drugo je bila ena sama nostalgija, eno samo trpljenje in ob tem (upravičen?) optimističen pogled v prihodnost.
O koroškem partizanstvu pišejo knjige. Pa ne bo morda tudi pri nas kdo rekel, da so zgodovino pisali zmagovalci. Naše partizanstvo se vednar ne sooča s kakim protipar-tizanskim gibanjem znotraj narodne skupnosti. Vsaj pred dobrimi petdesetimi leti se ni. Če pa danes nekateri skušajo partizanstvu oporekati zasluge, to zagotovo ni zraslo le na njihovem zelniku.
Haider je na Gospe Sveti dejal, da se je Koroška osvobodila sama (z lastnimi močmi). Protifašističnemu boju odreka vsakršne zasluge, njegov sedanji glasnik na Koroškem govori celo o partizanski zločinskosti. Na ponedeljkovo vladno svečanost na pokopališču v Annabich-lu/Trnji vasi organizatorji niso povabili ne Slovencev in seveda tudi ne koroških partizanov. Na nedeljski slovenski svečanosti so bili le-ti le bežno omenjeni. Nehote se porajajo podobnosti, če ne celo slutnja enakosti.
Na dunajskem prazniku svobode je poleg drugih antifašistov in demokratov ponosno stala slika slovenskega komandanta in narodnega heroja Franca Pas-terka-Lenarta, v nedeljskem scenariju pričevanj o medvoj-
nem pregnanstvu in trpljenju ni bilo prostora niti za enega partizana. Pa jih je vendar še kar precej med nami. V prvih vrstah na prireditvi jih seveda nismo videli. Zasedli so jih drugi, tisti bolj spoštovani in zaslužni. Bili pa so v dvorani, s plačanimi kartami v žepih! Žalostno!
Po vsem svetu, posebno po Evropi, prirejajo spominske svečanosti. Protifašistični borci zasedajo častna mesta. Priznanje in zahvalo jim izrekajo celo države naslednice tedanje nacistično-fašistične koalicije. Zahvalo, da so se z njihovo pomočjo rešile zločinskih režimov, ki je njihove narode pahnil v največje zlo, priznanje za možnost obnove demokracije.
Na Koroškem ure tečejo drugače. V času življenjske ogroženosti slovenskega naroda je bila njihova borba (kot kaže) dobrodošla ali pa morda samo opravičljiva, po vojni so jih preganjali Angleži, potem so jih nemškonacionalci zmerjali z izdajalci domovine in sedaj jih zamolčujemo in se jih sramujemo sami.
Pa vendar: Slovenski partizanski boj je bil časten in odločilen. Porodil se je iz narodove stiske. Treba je bilo vzeti orožje v roke in se upreti uničenju, izbrisanju naroda, ki se je začelo z izseljevanjem in gestapovskimi zapori, s pregonom duhovnikov in inteligence.
Partizanski odpor lahko kot nujo povežemo le v vzročno-posledičnem odnosu. Domoljubi so vedeli, kje jim je mesto. »Ne čakati, da nam bo kdo podaril svobodo, izboriti si jo moramo sami!« je bilo njihovo geslo. S svojim aktivnim prispevkom v silah slovenskega narodnoosvobodilnega boja, v povezavi z avstrijskimi demokrati in antifašisti v veliki koaliciji zavezniških protifašističnih sil. V njej je njihovo mesto zapisano z velikimi črkami. Naj jim bo to v ponos!
Kako že pravi tisti rek o trhlih koreninah in suhih vejah?!
V imenu vseh, ki se svojih korenin zavedamo, partizani, iskrena vam HVALA !
KOMENTAR
50. OBLETNICA OSVOBODITVE MAUTHAUSNA
Vranitzky: Potvarjanje
Poklonili so se žrtvam nasilja: kancler Vranitzky (desno), notranji minister Einem (levo), nuncij Squicciarini in deželni glavar Pühringer
5. maja 1945 je tankovska patrulja ameriške vojske osvobodila Mauthausen, največje nacistično koncentracijsko in uničevalno taborišče na avstrijskih tleh. Preteklo nedeljo, 7. maja, sta se Avstrija in mednarodna javnost spomnili tega dogodka in vseh žrtev, ki so v tem taborišču in njegovih podružnicah trpeli, hirali, umirali in umrli. Nad 200 tisoč jetnikov je bilo interniranih v Mauthausnu in njegovih podružnicah Ljubelj, Gusen, Ebensee, Melk in drugje, precej nad 100 tisoč jih tega suženjstva ni preživelo. Apelplac je bil v nedeljo podobno poln kot pri.osvoboditvi 1. 1945. Med več deset tisoč udeleženci spominske svečanosti so bili številni še živeči ka-cetniki iz vseh evropskih držav, nekateri oblečeni v originalne taboriščne obleke. Prišli so Spanci, Francozi, Madžari, Italijani, Judje, Rusi, Ukrajinci, Čehi, Slovaki, Nizozemci, Hrvati, Srbi in drugi. Zelo številna je bila slovenska delegacija na čelu z ministrico Rino Klinarjevo, veleposlanko na Dunaju Katjo Boh in tiskovnim atašejem Borutom Trekmanom.
Slovenski spomenik žrtvam
Ta dan je bil za Slovence sploh pomemben, kajti v parku, desno od vhoda, je bil odkrit spomenik slovenskim žrtvam
Mauthausna. Z dvojezičnim napisom »Obtožujem-Ich klage an« je odlitek spomenika pri Sv. Ani, kjer je bilo od 1943 do 1945 ljubeljsko taborišče. V teku dneva so delegacije drugih držav pred njim položile svoje vence ter prižgale lučke in ga tako simbolično sprejele v svojo družbo.
V parku je že od vsega začetka tudi jugoslovanski spomenik, ki je bil vse do nedavnega izraz skupne žalosti in spomina jugoslovanskih narodov. Sedaj je to spomenik Srbov na trpljenje v Mauthausnu. Nedaleč od njega je vihrala hrvaška zastava, bosanska delegacija pa je bila na povsem drugem kraju. Stikov med njimi ni bilo. Kraj nekdanjega skupnega
trpljenja je za te narode postal odsev razdvojenosti, izraz razbitih idealov bratstva, enotnosti, enakopravnosti, bridka stvarnost vojne, sovraštva, teptanih človekovih pravic in oskrunjenih idealov humanizma ter civilizacije ...
Laboratorij smrti
Pretresljivo je bilo spominjanje Judov. Njihov spomenik stoji tik nad prepadom v t.im. Wiener Graben, kamor vodijo stopnice smrti in kjer se je eses zverinsko izživljala nad kacetniki. Tu sta trpela Prežihov Voranc in naš kaplan Anton Kutej.
Spominske svečanosti so se udeležili vsi socialistični člani vlade na čelu s kanclerjem Franzem Vranitzkijem. Ljud- -»
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Resnični sovražnik dežele je, kdor blati borce proti nacizmu!
Stari pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, v primeru mladega svobodnjaka Gras-serja še kako drži. Podal se je namreč po stopinjah svojega ideološkega in političnega očeta Haiderja, ki je pred leti izustil srhljivi stavek o pošteni zaposlitveni politiki nacistov. Grasser pa je po skrajšani domovinski logiki vse, ki so se uprli nacizmu, oblatil kot »sovražnike Koroške«.
Ta sramotilna izjava proti antifašističnemu uporu je upravičeno izzvala najostrejše proteste. Poslovodja zvezne SPÖ Josef Cap je izjave Grasserja ocenil kot jasno znamenje za vse desne ekstremiste in revizioniste. Terezija Stoisič, državnozborska poslanka Zelenih, in Karin Prucha, predsednica koroških Zelenih, sta poudarili, da je Grasserjeva izjava obrnjena proti državi in ne potrjuje le svobodnjaške neumnosti, ignorance in potvarjanja zgodovine, ampak ponovno dokazuje, kako fukcioni-ra svobodnjaški sistem blatenja. Dejanski škandal pa je, da dežela k spominski
svečanosti ob 50-letnici osvoboditve Koroške ni povabila Zveze koroških partizanov, ki so v boju proti nacizmu plačali v deželi najvišji krvni davek.
Izrinjenje partizanov samo pomeni, da infamna svobodnjaška slika o svetu tudi brez verbalnih pritiskov določa politično klimo v deželi.
Predsednik koroških socialdemokratov Michael Ausser-winkler je Grasserja ultimativno pozval, naj prekliče nezaslišano žalitev vseh tistih, ki so tvegali svoja življenja za osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma. Če tega ne bo storil, naj hitro odstopi. Popolno potvarjanje zgodovine v smislu nacističnih ideologov da je samo nov višek v falangi zloglasnih izjav F, ki sega od »poštene zaposlitvene politike v tretjem rajhu« preko Gauggo-vega črkovanja besede »NAZI« do »kazenskih taborišč«. Kdor borce proti nacizmu zmerja s »sovražniki Koroške, ta posredno podtika, da so bili nacisti prijatelji Koroške«.
S temi neznosnimi izjavami F samo potrjuje, daje v bistvu
sovražnik Koroške, je zaključil Ausservvinkler.
Predsednica socialističnih žena Melitta Trunk je zahtevala izredno sejo deželnega zbora, kajti neverjetno potvarjanje zgodovinskih dejstev je treba v interesu ugleda Koroške prediskutirati.
Grasserjevo blatenje slovenskih partizanov sta najostreje obsodila tudi Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista. V skupni izjavi obeh predsednikov Matevža Grilca in Andreja Wakouniga je rečeno, da si vsakdo, ki se je tako ali drugače boril proti zločinski diktaturi nacizma, zasluži najvišje spoštovanje in zahvalo prav mlajšega radu. Koroška naj bo ponosna na to, da so bili prav koroški Slovenci tisti, ki so na avstrijskih tleh vodili edini oboroženi upor proti nacizmu. Resnični sovražniki Koroške so bili tisti, ki so zavestno in vede podpirali cilje nacizma. Kdor partizane imenuje sovražnike dežele, ta kot predstavnik svobodne in demokratične Koroške ni več znosen, sta poudarila Grilc in Wakounig.
Franc Wakounig
zgodovine je sramotno
sko stranko je zastopal »le« kmetijski minister Molterer, od F pa ni bilo nikogar.
Kancler Vranitzky je v svojem jasnem in tudi emocionalno podprtem govoru poudaril, da je bila današnja Avstrija ustanovljena zavestno kot nasprotje nacističnemu tretjemu rajhu, ki je eno od svojih najhujših taborišč imel prav na avstrijskih tleh. Mauthausen je bil laboratorij smrti, tu so uničevali ljudi samo zato, ker politično, versko in etnično niso spadali v režim herenrase. Resnici je treba pogledati v oči in jo ljudem tudi povedati, je dejal kancler in poudaril, da je tako imenovana »ustrezna zaposlitvena politika nacistov« služila edinole uničevanju in vojni.
S tem je kancler navezal na sedanjo avstrijsko politično stvarnost in dejal, daje sramotno, da so tudi v naši deželi ljudje in mediji ter pivska omizja, ki zanikajo resnico o nacističnem režimu in ki to resnico hočejo zmanipulirati ter spremeneti v svoj prid. Njihov namen je izbrisati zgodovinsko krivdo in spomin nanjo.
Zato te resnice nikoli ne smemo pozabiti in nikdar zapustiti tal demokracije in nikdar slediti tistim, ki hočejo reprezentativno demokracijo zamenjati z diktaturo.
Izrednega aplavza je bil deležen notranji minister Caspar Einem s svojim vsebinsko globokim in s humanizmom prežetim nagovorom.
Takih izjav od notranjih mi-
nistrov nismo vajeni, zato se tudi histerični napadi F kažejo v dodatni vzročni luči. Einem je poudaril, da morajo merila človečnosti veljati tudi v vrstah eksekutive. Svoj govor je zaključil s stavkom, da ni »tistih« Judov, »tistih« Romov in Sintov, ampak so izključno samo ljudje, ki naj bi se v Avstriji počutili vame in ljubljene.
Med govorniki je bil še vodja judovskega dokumentacijskega centra in preživeli taboriščnik Mauthausna Simon Wiesenthal ter tedanji ameriški seržant Seibel, ki je vodil akcijo za osvoboditev Mauthausna. Veličastno proslavo je zaključila izvedba Teodorakisove »Mauthausenske kantate«
Franc Wakounig
Preživeli slovenski taboriščniki pred odkritim spomenikom v Mauthausnu
Gaulajter
Rainer
»prebil«
predor
V soboto, 4. decembra 1943, je bil sicer dela prost dan, le nekaj internirancev je moralo v vsej naglici odnesti iz predora dva velika pločevinasta soda, katera so med delom uporabljali za stranišče.*Vsi nemški uslužbenci in delavci, pa tudi nekaj slovenskih mojstrov in polirjev, so se morali zbrati v veliki lopi nedaleč od predora, da pozdravijo prihod gaulajterja. V njej so bile postavljene in pogrnjene mize. Okrog pol desetih so prišli skozi predor s koroške na gorenjsko stran gaulajter dr. Friedrich Rainer, esesovski general Rösener, radovljiški okrajni glavar (Kreisleiter) in druge visoke nemške osebnosti v spremstvu osebja državnega gradbenega vodstva in firme Universale (Schmid, inž. Wöh-rer, inž. Seidenglanz in drugi). Na Ljubelju je to jutro snežilo, potem pa ves dan deževalo. Pri izhodu iz predora je bila po-strojena četa SS, širše območje Ljubelja pa zastraženo s policijo.
Istega dne zvečer je J. Tišler (pisec nadaljevanke - op' uredn.) zapisal v svoj dnevnik: »Otvoritev ljubeljskega predora. Cela množica ljudi, višjih švabskih glav z gaulajterjem na čelu, je prišla skozi predor po prebitju. Policije pa je bilo vse črno. Govoril je deželni vodja dr. Rainer, ki pravi: 'Kako velik pomen ima to delo na vojaškem kot na političnem polju. Saj to bo ona važna zveza, po kateri bomo vozili v Ljubljano, od tam v Trst, Reko, Pulo in Gorico in s tem bomo držali Balkan ter dostop do Adrije.
Da ima to delo res tako velik pomen, se vidi iz tega, da se bo o tem še danes govorilo v Hitlerjevem glavnem stanu’. Za njim je govoril radovljiški okrajni glavar. Potem je sledilo odlikovanje vseh Nemcev pri firmi, vendar od Slovencev ni bilo nikogar med njimi. Pri državni himni pa nisem držal roke v zrak in tudi nisem izrekal Sieg! Heil!. Po slavnosti je bilo intimno kosilo za goste v SS-lagerju od spodaj.«
Interniranci in večina civilnih delavcev so morali ta dan ostati v taboriščih, nemški uslužbenci in delavci pa so jedli v lopi. V civilnem taborišču, na obeh straneh Ljubelja, so delavci dobili boljše kosilo. Vsak seje lahko dobro najedel. Tudi interniranci so dobili tokrat prvič golaž z dvema koščkoma mesa in kruha.
Nemški gostje so imeli svečano kosilo v jedilnici es-esovskega taborišča. Del hrane so pripravili v esesovski kuhinji, del pa v kuhinji v gradu. Jedilnico so pripravile kuharica Thekla Schmiedl in njene pomočnice Marija Dovžan, Marija Govekar in Mara Mežek. Tu je bil tudi esesovski kuhar s svojimi pomočniki. Preden so »veljaki« vstopili v jedilnico, so se morale iz nje umakniti vse tri Slovenke, ostati pa je smela le kuharica Thekla. Goste so stregli samo esesovci. Komandantu Winklerju so podarili šopek cvetja.
Cesta v Ljubeljski dolini na koroški strani je bila vse do odhoda Rainerja močno zastražena. Policisti in esesovci so bili
skriti za smrekami v gozdu na obeh straneh ceste, tako da so se lahko videli samo med seboj, le stražar pri cerkvi Sv. Lenarta se je vidno izpostavil.
Nadaljnja
gradnja
predora
V letu 1944 so se dela še bolj razširila, kajti začeli so s širjenjem predora na predvideno širino 6 metrov. V zimskem času 1943/44 so bili pogoji za delo zunaj predora zelo težki in treba je bilo čistiti sneg okrog barak, na cesti in gradbišču. Za ta dela so bili angažirani tudi in-
terniranci. Zaradi visokega snega in zelo težkega prevoza preko Ljubeljskega prelaza v času od 23. febr. do 3. marca 1944 internirancev niso vozili na delo na koroško stran.
5. marca je začel divjati strašen snežni vihar in je trajal do 7. marca zvečer. Vsi delavci in interniranci so morali v ponedeljek, 6. marca, ves dan čistiti sneg in nositi hrano, kajti vsak dovoz je bil nemogoč. Naslednji dan, v torek, 7. marca, pa so esesovci kljub viharju spet začeli prevažati 50 internirancev na delo na koroško stran.
Število v predoru zaposlenih internirancev se je neprestano večalo. V januarju 1944 jih je
delalo na južni strani poprečno 100 (50 v dnevni in 50 v nočni izmeni). S 1. februarjem seje število povečalo na 140, proti koncu meseca na 160, 14. marca pa je doseglo 224. To povečanje je nastalo zaradi začetka betoniranja predora. Ta dela so trajala do konca vojne. Od 24. marca do 18. aprila je bilo v predoru stalno zaposlenih 241 internirancev (120 v dnevni in 121 v nočni izmeni), do konca aprila pa je to število znašalo od 251 do 257. Vzporedno so potekala tudi tesarska dela za izdelavo potrebnih opažev, kar so opravljali predvsem civilni delavci.
Pogodbeno obveznost, da bo predor, premera 4 x 6 m, usposobljen za prevoz do 4. decembra 1944, je firma izpolnila. Zmanjševanje števila civilnih delavcev, predvsem zaradi pobega in mobilizacije v partizane, je firma pokrivala s povečevanjem števila internirancev in tako ob koncu julija razpolagala s 1200, v avgustu pa s 1300 interniranci, od katerih jih je bilo v predoru in zunaj njega zaposlenih okrog 1.040. Njihovo manjšo storilnost so nadomeščali z večjim številom; preostali civilni delavci so opravljali predvsem strokovna dela, interniranci pa vsa ostala. V septembru 1944 seje število civilnih delavcev zmanjšalo za več kot 100 (precej jih je odšlo v partizane zaradi poziva, 74 pa jih je bilo mobiliziranih). Zaradi tega je firma Universale do začetka novembra 1944 še vedno zadržala na Ljubelju 1.290 internirancev, od teh jih je bilo »za delo sposobnih« okrog 1.000.
4. decembra 1944 je bila na Ljubelju spet slovesnost, vendar manjša kot pred letom. Tedaj je skozi predor zapeljal prvi avto. Slovesnosti se je spet udeležil gaulajter dr. Rainer in po izjavi interniranca inž. Bourgeota baje tudi minister Speer. Civilni delavci in interniranci so spet dobili boljšo hrano.
Se nadaljuje
Razstava o kacetu na Ljubelju Edina spominska razstava, ki je v tem letu spomina in opomina v Celovcu namenjena tragičnim medvojnim dogodkom na Koroškem, je do 28. maja odprta v Napoleonstadlu. Posvečena je koncentracijskemu taborišču na Ljubelju. Razstavo, ki jo je pripravil akcijski komite »Mauthausen-Aktiv Karnten/Koroška«.
PO 53 LETIH
O Po poteh bridkih spominov
Proti večeru prvega dne smo prispeli v Eichstätt, prvi kraj taborišča naših izseljencev na temu potovanju. Ogled Dachaua je bil namenjen le spominu na vse trpeče v tretjem raj-hu. Po razgibani pokrajini z odprtimi ranami, kamnolomi kamenin jure, smo zapeljali v dolino Mühltal, kjer v kotlini leži (za turista zelo prijetno) univerzitetno mesto. Vladimir in Jože ter Simon v našem avtobusu so že prepoznavali okolico in iskali kraje svojih mladostnih spominov. Iz avtobusa so najprej spoznali znameniti Willibaldiburg, kjer so po osvoboditvi dobili hrano iz tamkajšnjih skladišč. Kaj mnogo več tisti večer nismo zvedeli.
Nastanitev in večerja nekoliko iz mesta v dokaj prijetnem okolju in s pozdravom Jožeta Partla, predsednika izseljencev, in kar brž v postelje.
Eichstätt - »kraj šolanja« naših izseljencev
Eichstätt z 12 tisoč prebivalci je univerzitetno mesto, zaradi znamenite stolnice in drugih sakralnih zgradb pa je tudi turistično zelo zanimiv. Zjutraj smo se razdelili v tri skupine. Naš vodič nam je razkazoval in govoril o zgodovini, nas peljal v stolnico, pokazal grobove škofov, upodobljene v okenskih steklih itd. itd. Vse lepo in prav, kljub temu pa smo hoteli zvedeti čim več o obdobju tretjega rajha. O tem pa kot da je gluh. Ali res nič ni vedel ali pa ni hotel. Črna pega v spominu. Hanzi Schaschl nam je bil ob tem v veliko pomoč. Pokazal nam je stavbo, kjer so bili naši izseljenci v začetku - inštitut »angleških gospodičen« - in nam povedal, da so bili kasneje praseljeni v »realko«. In da vendar vse ne bi bilo tako zamorjeno, smo malo za šalo poimenovali to mesto »kraj šolanja« naših tedaj malih izseljencev, čeprav v redno šolo sploh niso smeli, v taborišču pa jih je poučeval Partlov oče. Sploh pa so nam o življenju v Eichstättu največ vedeli povedati taboriščniki sami.
Mlada vodička druge skupine je, ko je zvedela, da bo vodila izseljence, prejšnji dan hotela zvedeti kaj več o nacističnem obdobju mesta, pa ji razen o zadnjih dneh, ko so ga zavzeli Američani, ni uspelo. Obžalovala je, da so arhivi še nedostopni, in bila vesela, da so ji naši ljudje o tem času lahko povedali kaj več.
V stolnici smo videli tudi lesorezno upodobitev tedanjega škofa Michaela Rackla, ki je imel za begunce odprto srce, nekatere je celo birmal, v glavnem pa je veljal za nasprotnika nacizma. Prav njega in pa nun se naši ljudje spominjajo s Spoštovanjem.
Po obisku gradu, ki je bil v glavnem izguba časa, smo se šli na pokopališče poklonit spominu tam pokopanih izseljencev. Ohranjena sta grobova Schaschlove mame in Sturmove Veronike, drugih grobov pa ni več. Poklonili smo se jim, jim prižgali sveče, Tonči Schlapper je recitiral, Jože Partl spregovoril, nemška televizija v najemu ORF posnela in nemi in prizadeti smo odšli na avtobuse ... proti Hesselbergu.
Hesselberg - sveta gora Frankov
Drugi kraj taborišča drugega dne potovanja je bil Hessel-
Izseljencem naklonjeni škof dr. Michael Rački
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
OB 50-LETIUICI ZMAGE RIAD FAŠIZMOM
vabimo na obisk največjega ženskega taborišča RAVENSBRÜCK
od 6. do 10. junija 1995.
Obenem si bomo ogledali še Berlin, Dresden in Prago. Cena: 3.780 šil., dodatek za enoposteljno sobo 700 šil. Prevoz z modernim Sienčnikovim avtobusom, vključno s cestninami, vodiči za Berlin, Dresden in Prago,
4 polpenzioni v dvoposteljnih sobah.
Povabite svoje sorodnike, znance in prijatelje! Prijave sprejema: Milka Kokot, tel. 0 46 3/51 43 00-40.
Poklon ob grobovih umrlih izseljencev v Eichstättu
berg. Tam je bilo največ naših izseljencev. Na hribu, Nemci ga imenujejo sveta gora Frankov, je bilo barakarsko taborišče, v katero so strpali okrog tristo pregnancev.
Odtod so jih potem premeščali v druga taborišča; vsega skupaj naj bi šlo skozi Hesselberg 584 naših ljudi, 17 od njih je moralo v Hitlerjevo vojsko, sedem so jih kazensko premestili v koncentracijska taborišča, 17 pa jih je tam umrlo. Njihovih grobov ni več!
Vlak z izseljenci se je usta-
vil v Wassertrüdingnu. Tam so matere z otroki naložili na traktorja, ostali pa so morali peš proti »sveti gori« 12 km daleč. Terezija Portsch-Janšinja pripoveduje: »Ko smo prišli v gozd nad železniško postajo, smo začeli jokati. Slišati je bilo presunljivo vpitje, saj smo mislili, da nas bodo tam vse pobili. Šele ko smo zagledali barake, smo se nekoliko pomirili. Spali smo v tesnih razmerah, tudi po dva v postelji...«
Z avtobusoma nismo mogli do kraja taborišča, zato smo se odpravili peš. Na jasi je zaznati mesta barak, tudi dele zaraslega dvorišča, ki so ga urejali taboriščniki, edino vidno znamenje, ki bi lahko obeležavalo kraj trpljenja, pa je velik lesen križ, ki pa ni postavljen v ta namen! Udeleženci potovanja iz tega taborišča so se fotografirali pod
Nekdanji izseljenci na prostoru taborišča na Hesselbergu
Album domačina Weißa o nekdanjem taborišču v Frauenaurachu je med udeleženci zbudil veliko zanimanje
njim, pravilneje pa bi bilo, da bi se vsaj pred spominsko ploščo, ki pa je nikjer ni.
Ob nadaljevanju poti proti Niirnbergu smo se vozili skozi vasi, ki so ostale skoraj nespremenjene, kmečke, in marsikdo se je spomnil, na kateri njivi je moral delati.
Za Nürnberg smo bili že nekoliko pozni, tam sta nas čakala vodiča in nas popeljala skozi to staro mesto, z gradu pa smo si lahko ogledali tudi kraje nek-dnajih nacističnih slavij, mesto nUmberškega procesa, in to dan po 50. obletnici osvoboditve, na Hitlerjev rojstni dan 1. 1945. Za naše potnike pa je Nürnberg še posebej zanimiv zato, ker so v njem delali mnogi pregnanci iz taborišča Hesselberg.
Na grobovih v Frauenaurachu
Tudi v tem kraju taborišča že
dolgo ni. Po krajšem iskanju smo se napotili na pokopališče za evangeličansko cerkvijo, kjer so ob zidu kar zapored grobovi naših izseljencev. Že po enem mesecu pregnanstva je tam ugasnilo življenje Alojzije Grafenauer, pokopani pa so še drugi - Ogris, Doujak, Grubelnik ... Položili smo jim šopke cvetja, zapeli Lipa zelenela je, se jih spomnili z recitacijo. Grobišče je dokaj dobro ohranjeno, sicer nekoliko zaraslo, nagrobniki se krušijo, a vse bi se dalo urediti. Je namreč največje strnjeno grobišče slovenskih izseljencev v Nemčiji.
In še presenečenje: domačin Weib je k našima avtobusoma prinesel album s slikovno dokumentacijo taborišča, čeprav iz povojnega časa, vendar zelo pristno.	(Se nadaljuje)
Piše Jože Kavšek
SPOMINSKA SLOVESNOST V CELOVCU
Koroški svobodo in mir - bodočnost nam vsem
50 let konca vojne, 50 let, odkar so se vrnili naši izseljenci iz pregnanstva in 40 let Avstrijske državne pogodbe, ki pomeni za slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji osnovo za njune pravice.
Šest prirediteljev je pripravilo veliko slavnost v celovškem Domu glasbe. Šest osrednjih organizacij koroških Slovencev je tega dne proslavilo dan, ko se prvič po dolgih letih ni bilo treba vsak dan posebej bati za življenje. S to prireditvijo smo se vključili v dolgo vrsto prireditev po vsej Avstriji, ni pa bila ne naša edina ne prva. Zveza koroških partizanov je spomin na dan osvoboditve počastila že s proslavami v Svečah in Železni Kapli.
Scenarij in režijo je imel v rokah kapelški župnik Poldej Zunder in občutiti je bilo predvsem eno: prikazati občinstvu čim več naše razvejane kulturne dejavnosti. Sodelovali so mešani pevski zbori SPD »Danica« iz Šentprimoža, SKD »Peca« iz Globasnice, »Podjuna« iz Pliberka, Pevsko društvo Sele, »Gallus« iz Celovca, »Rož« iz Šentjakoba, Dvojezični zbor Pedagoške akademije, zbor slovenske gimnazije ter moški zbori »Foltej Hartman« iz Pliberka, »Valentin Po-lanšek« z Obirskega, »Bilka« iz Bilčovsa in Smrtnikovi fantje. Kot solist je nastopil Gabrijel Lipuš, vokalno-injjtrumentalni ansambel »Drava« iz Borovelj pa je popestril proslavo z uglasbeno liriko koroških pesnikov. Sodelovali so še člani dramske skupine iz Železne Kaple z recitacijami in veznim tekstom,
Guerino v Galeriji Rožek
Nastop združenih mešanih pevskih zborov. Dirigiral je Jože Ropitz
na sceni so bile videti umetnine Valentina Omana (ki bo v kratkem postal častni doktor celovške univerze), Horst Ogris je posnel film o likovni umetnosti koroških Slovencev, Miha Dolinšek pa je prispeval gradivo iz arhivov ORF s pričevanji internirancev.
Masovna prireditev je resnično dala občutek številčnosti in trdnosti naroda, malo manj pa občutek zagnanosti - kar verjetno kar dobro ustreza realnosti. Režiser Zunder je zagotovo opravil velikansko in tudi naporno delo, zato mu gre priznanje. Vendar vsakdo je »potem« pametnejši: kakšen zbor manj bi ne škodovalo, vezni tekst pa bi bil lahko malo manj solzav in mističen.
Izvajanje vseh nastopajočih je bilo na resnično visoki ravni, izkazali pa so se tudi recitatorji iz Železne Kaple.
Med gosti smo videli m. dr. deželnega glavarja Christofa Zernatta, sekretarja R Slovenije dr. Petra Venclja, gen. kon-
Iz govora deželnega glavarja Christofa Zernatta
... Slowenen wurde in der damaligen Zeit viel Unrecht zugefügt. Sie wurden vertrieben, ausgesiedelt, verfolgt. Es kam zu Reaktionen, Aktionen und wieder Reaktionen. ... Heute, 50 Jahre nach dem Ende des Faschismus ist es auch unsere Pflicht, des Schicksals der Menschen in Südkärnten zu gedenken. Alles Leid, das Kärntnern von Kärntnern zugefügt wurde, soll immerwährende Mahnung sein.
... Heute nach 50 Jahren wissen es freilich alle gemeinsam: Nicht Deutschland, nicht Österreich, haben damals den 2. Weltkrieg verloren. Es war das nationalsozialistische Regime, das ihn verloren hat.
... Es liegt an uns, allen Anfängen der Intoleranz, der Ausländerfeindlichkeit, des Chauvinismus, Rassenwahn usw. zu wehren. ... Es liegt an uns, jene in Schranken zu weisen, die mit der Demokratie spielen, die Haß und Zwietracht säen, mit ihrer Sprache weh tun, vemadem, unnötig polarisieren.
... Betrachten wir die Existenz zweier Volksgruppen als unbezahlbare Bereicherung. Nichts ist gedeihlicher als Miteinander, ein Ausleben der Kulturen, der Sprache und der Traditionen. ... Ich bin für jede gemeinsame Lösung bereit, die es der slowenischen Volksgruppe ermöglicht*, ihre Anliegen im Kärntner Landtag vertreten zu können. Das schließt natürlich nicht aus, das die Minderheit zusätzlich über die einzelnen Parteien, ihrer Ideologie entsprechend, den Weg ins Landesparlament finden.
*) V napisanem govoru piše:... ermöglicht, mit einem Virilmandat ihre Anliegen ... To besedo je deželni glavar na proslavi izpustil.
ddr. Anderwalda, vodjo manjšinskega biroja dr. Novak-Trampuschevo, superintenden-ta mag. Sturma, dr. Rossbacherja, tajnika SKGZ iz Trsta Duška Udoviča in predsednika ZKOS Frančka Rudolfa.	Sonja Wakounig
zula inž. Jožeta Jeraja, celovškega župana Guggen- berger-ja, konzula Jazbeca in Novaka, namestnika dir. deželne vlade
Iz slavnostnega govora predsednika Zveze slovenskih izseljencev Jožeta Partla.
... Naša dežela bo letos polna proslav 75-letnice ljudskega glasovanja. Tako polna, da se bo pozabilo na pomembnejše obletnice naše zgodovine. ... Izrekli smo se z 59 odstotki proti nacionalni združitvi s slovenskim narodom, za skupno življenje z nemško govorečimi v republiki Avstriji. Torej v evropskem duhu. Izrekli smo se, na podlagi propagande, ko so nam bile obljubljene vse pravice, za vse večne čase.
... Le kje so bili brambovci, ko je bila meja na Karavankah zbrisana? Ali so videli v zmagi nacizma svojo zmago? Začeli so se polniti zapori s koroškimi Slovenci. Izgon slovenskih izseljencev je bilo nadaljevanje, začeto po plebiscitu. Izgubili smo svoja posestva, zur »Festigung des Deutschtums in Kärnten«. Uradna Koroška se teh dogodkov še nikdar ni spominjala. Spominjala se je turških vpadov, Napoleonovih vojn, nikakor pa ne naše koroške polpretekle zgodovine.
A imeli smo svoj »Abwehrkampf«. Mladi slovenski junaki in junakinje so se kot partizani borili na strani zavezniških sil, za svobodo svojega naroda ter vseh narodov takrat zasužnjene Evrope. Ob pogajanjih za državno pogodbo se je naša država bahala s hrabrostjo teh junakov, saj drugega junaštva ni bilo tako veliko ...
V soboto preteklega tedna so v tej rožanski zasebni galeriji odprli sila zanimivo in impresivno razstavo slik Armina Guerina, akademskega slikarja in (mimogrede) sina znamenitega Giselberta Hockeja.
Armin v slikarstvu ubira svojo pot. Njegove slike na platnu večjega formata so študije glave, vendar ne v anatomskem smislu, ampak
vnašajo dodatno psihološke komponente. Za njegovo zanimivo svojstvenost, ki je nekako dopadljiva in hkrati pretresljiva, naj bi bil za nas laike pripravljen sprehod po razstavi z likovno analitičarko in pedagoginjo Janjo Zikulnig. Brez tega se bo žal mnogo Guerinovih izrazov med natru izgubilo oz. se jih ne bomo" niti dotaknili.	J. R.
Lakis & Achwach v Šentjakobu
Pravo fešto je preteklo soboto zvečer pripravilo šentjakobsko SPD Rož. V farni dvorani je nastopila znana instrumentalna skupina z Dunaja Lakis &
Achwach, ki bi jo sicer lahko imenovali grško, po sestavu članov pa je bolj mednarodna. V njej so namreč trije Grki, Rus, Lichtensteinec, Turek
(ali Kurd), tonski mojster pa je Avstrijec.
Njihova glasba je sicer orientalska ali bolje rečeno balkanska, vendar ne v smislu folklore, temveč so njihovi teksti tudi družbenokritični. Le nekaj naslovov: Moja vas, Če umrem. Tujec, Zlata jajca idr.
S skupino je nastopil tudi Dvojezični zbor celovške pedagoške akademije, se zelo dobro vključil v njen program ter zapel tudi sam.
Organizatorji so na farnem dvorišču pripravili še fešto z jedjo in pijačo in skupno po-praznovali. Prireditev bi z malo občutka lahko posvetili tudi obletnici zmage nad fašizmom.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 11. 5.
WOLFSBERG, v Mestni hiši
19.00	1. mednarodni simpozij o Christine Lavant ob 80-let-nici njenega rojstva. Iz njenih del bere Erika Pluhar
BEDAK, v Kongresni hiši - Multiple Sklerose Club
19.30	J. Brahms: Rekvijem; spominski koncert ob 50-letnici konca vojne, gostuje The Academy of London, dirigent Richard Stamp
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
20.00	Predavanje ob 50-letnici konca 2. svetovne vojne: »Pregon koroških Slovencev v času nacizma in njihova vrnitev«. Predava dr. Avguštin Malle, SZI.
PETEK, 12. 5.
TINJE, v Domu
9.30	Slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov; koncert s citrami, igra Rado Kokalj iz Kranja
TINJE, v Domu
20.00	Koncert; Jurij Reja, tenor, Milivoj Šurbek, klavir.
SOBOTA, 13. 5.
CELOVEC, v Evropski hiši, Reitschulgasse - UNI
11.00	Otvoritev razstave »25 let univerze Celovec«, glasba »Projekt Beton«, buffet Alpe-Jadran pri Joklnu.
BOROVUE, pri Cingelcu - SPD »Borovlje«
16.00	Družinski popoldan, sod. domača otroška skupina in A-capella kvartet iz Dobrle vasi
SLOVENJI PLAJBERK, v gostilni Folta - SPD »Vrtača«
19.00	Materinska proslava
ŠKOCIJAN, v Kasslnovi dvorani - Otr. in dekliški zbor
19.30	Materinska proslava
BILČOVS, v avli Ij. šole - SPD »Bilka«
19.30 Materinska proslava
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek«
20.00	Materinska proslava
ŽITARA VAS, v ljudski šoli - SPD »Trta«
20.00 Pomladanski koncert
ŠENTJANŽ, v stari šoli - SPD »Šentjanž«
20.00	Koncert šentjanških tamburašev, sod. pevski zbor »De Profundis«, Slovenija
SELE, v farnem domu - KPD »Planina«
15.00	Materinska proslava
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja«
19.00	Materinska proslava
SPODNJE RUTE, v podružni cerkvi - SPD »Jepa — Baško jezero«, DG Latschach
19.30	Marijino petje, nast. MoPZ »Jepa — Baško jezero«, tamburaški ans. Loče, mladinska skupina iz Ledine, Chor der DG Latschach, Gern. Chor Rosenbach
PONEDEUEK, 15. 5.
TINJE, v Domu
15.00	Otroški popoldan
CELOVEC, na univerzi, SR i-232
12.30	Branje in diskusija (dvojezično); Maja Haderlap,
»Žalik pesmi«, »Bajalice«
SREDA, 17. 5.
WOLFSBERG, Großer Markussaal - Kat. Bildungswerk, Evang. Bildungswerk, Literaturstammtisch
20.00	Branje in pogovor z Muhidinom Šaričem »Erinnerungen aus einem serbischen Lager«
TINJE, v Domu
20.00 Felix Mitterer: Sibirija. Igra Branko Miklavc.
SOBOTA, 20. 5.
TINJE, v Domu
19.30	Koncert slovenske vokalne skupine »Cantate Domino«
NEDEUA, 21. 5.
SELE, v farnem domu - KPD »Planina«
19.30 Predavanje »Korenine slovenstva na Koroškem«, predava dr. Jožko Šavli
CELOVEC, v Mestnem gledališču - SPZ, K KZ 20.00 Waechter/Miller: Klovni; režija Eduard Miller, predprodaja vstopnic na SPZ, tel. 0463/51 43 00, ali KKZ, tel. 0463/51 62 43.
RADIŠE, pri Culehnerjevi kapelici - SPD »Radiše«
19.30 Marijino petje
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
vabi na predstave Drago Jančar;
Halštat
v četrtek, v petek, v soboto.
11.	5.,
12.	5.,
13.	5.,
vselej ob 20.30
Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Vstopnice v pisarni KKZ.
ZALOŽBA DRAVA
vabi na
predstavitev knjige
Josef Zausnig:
Der Loibl-Tunnel
Das vergessene KZ an der Südgrenze Österreichs
s predgovorom Petra Gstettnerja
Napoleonstadl,
St. Veiter Ring 10, Celovec, sreda,
17. maja '95, ob 11. uri
ODDELEK ZA KULTURO MESTA CELOVEC,
MESTNO GLEDALIŠČE IN INŠTITUT ROBERTA MUSILA/UNI
vabijo na prireditve
v 1945-1995
»Čas in spomin«
V	ponedeljek, 15. maja, ob 19.30 v Domu glasbe
Koncert Glasbene mladine ob 50. obletnici 2. republike in konca vojne ter 40. obletnici državne pogodbe. Gostuje moskovski simfonični orkester. Vstopnice v predprodaji in pri večerni blagajni.
V	petek, 19. maja, ob 20.00 v hali 5 na sejmišču
»Der Kaiser von Atlantis oder die Todverweigerung«, avtor Peter Klein na glasbo Viktorja Ullmanna. Režija: Herbert Gantschacher, dramaturgija: Dževad Karahasan. Vstopnice v predprodaji in na večerni blagajni.
Poletna sola v naravi s tečajem slovenskega jezika
od 29. julija do 12. avgusta 1995 na slovenski obali v Izoli.
Šola je namenjena učencem od 1. do 9. šolske stopnje.
Vsako dopoldne od 9.00 do 12.00 delo v skupinah, sestavljenih po kriteriju predznanja slovenščine. Popoldne bodo otroci preživeli z vrstnikom in njegovo družino, pri kateri bo Vaš otrok stanoval. Ogled bližnjih znamenitosti krajev. Ena celodnevna in ena poldnevna ekskurzija.
Program bodo izvajali usposobljeni učitelji z različnih osnovnih šol. Starši boste prispevali denar le za namestitev in prehrano svojih otrok pri slovenski družini, plačali pa boste neposredno družini ob predaji otroka (ob prihodu v Izolo). Oskrba in namestitev pri družini stane 250 DM (pribl. 1800 šil.) Vse ostale stroške (izvajanje programa, pouk, gradivo, ekskurzija, honorarji za učitelje idr.) plača Republika Slovenija. Prijave najkasneje do 20. maja 1995 na naslov: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Poljanska cesta 28, Ljubljana, tel. 00386/61/1333 266 - 36, faks 00386/61/310 267.
Podrobnejše informacije pri Dragici Motik na zgornjem naslovu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
v obnovljeni stari šoli v Šentjanžu v Rožu
Petek, 19. 5. 1995, ob 20.00
n ivt
Zoran Hočevar: olHCJCl
gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje / Oderpododrom
Jezikovne počitnice 1995
od nedelje, 2., do sobote, 22. julija 1995 v osnovni šoli Grm v Novem mestu
Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 16. leta.
Cena: 4500 šilingov. V ceno je vključeno:
-tri ure pouka dnevno (razen ob sobotah in nedeljah) -skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok
-	polna integracija v vestno izbrani družini z otroki v isti starosti
-	ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca -spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih
-	možnost za šport in razvedrilo, srečanja z mladimi
-	prevoz v Novo mesto in nazaj
Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza,
10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec, tel. 0 46 3/51 62 43.
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 14. 5.
13:30 ORF 2
PONEDEUEK. 15. 5.
16:20 TV SLO 1
PREDVIDENA VSEBINA
■	»Koroški moji domovini mir in svobodo« - Kljub poniževanju in zaničevanju pred 50 leti je narodna skupnost na pragu tretjega tisočletja zazrta v prihodnost.
■	1955-1995: Avstrijska državna pogodba, člen sedem in njegova uresničitev.
■	»Samo milijon nas je ...« - »Slovenska pesem« v izvedbi MePZ »Danica«. Na prazniku svobode ob 50. letnici imenovanja provizorične vlade druge avstrijske republike.
■	»Predor skozi Ljubelj«: Razstava, spomin na »pozabljeno« poglavje.
■	»Tour 95« - Lepote pri sosedih
■	Vrhunska tekma v regionalni ligi: Prvi na lestvici SAK gostuje pri drugem ASK Voitsberg.
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 11.5
18.10 Rož-Podjuna -Zilja
Petek, 12. 5.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 13. 5.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 14. 5.
6.30 Dobro jutro na Koroškem
18.00 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 15. 5.
18.00 1955-1995:
Avstrijska državna pogodba, člen 7 in njegova uresničitev.
Torek, 16. 5.
18.10 Partnerski magazin
Sreda, 17. 5.
18.10 Društva se
predstavljajo
CARITAS
Zbiranje starih oblačil
v soboto, 20. 5. 1995
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 0071.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/5143 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
_______________Tisk______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 00 71
PISMI BRALCEV
V mojem poročilu o Hintereg-gerjevi otroški igri Žongler Feliks z naslovom »V Skofičah delijo v cirkusu draguljčke« (SV, 5. 5. 1995) je treba izgnati tiskarskega škrateljna iz 4. stolpca zgoraj, kjer je izmaknil en »k« (v besedi kljubezen) in tako napravil stavek brez pomena: »njihova ljubezen se kaj rada sprevrže v ljubezen«, namesto - po ljudskem reku - : njihova ljubezen se kaj rada sprevrže v kljubezen (prim. glagol ‘kljubovati’!).
Janko Messner
Vsa Evropa se je v preteklih dneh spomnila konca 2. svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom. V dostojni obliki
smo se tudi koroški Slovenci spomnili dogodkov pred petdesetimi leti na pretresljivi proslavi. Vsem organizatorjem in nastopajočim bi se rad zahvalil za ta nepozaben popoldan v koncertni dvorani v Celovcu.
Z začudenjem in veliko zaskrbljenostjo pa ugotavljam, da pristojne šolske oblasti (deželni šolski svet ter zvezno ministrstvo za pouk) niti s črkico niso opozorile učitelje, da je treba v primerni obliki v pouk vplesti zgodovinska dejstva glede rojstva naše II. republike. Kjer učitelji niso bili sami na mestu, tam učenci verjetno niti niso zvedeli, da se je pred petdesetimi leti končala največja morija v človeški zgodovini.
Joško Wrolich
ZUNAJ REDNIH PREHODOV
K maši preko meje
Z izročitvijo not med slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve in avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani so bili sklenjeni trije sporazumi, ki naj bi olajšali udeležbo pri obredih v nekaterih cerkvah oz. pri procesijah v obmejnih območjih.
Ti sporazumi trajno urejajo prehode slovensko-avstrijske meje na izbranih krajih zunaj siceršnjih mejnih prehodov ob določenih dneh: zaradi obiska cerkve sv. Urbana na slovenski strani v občini Dravograd in cerkve sv. Lenarta na avstrijski strani (občina Železna Kapla) ter udeležbe pri procesijah na Jezerskem
Slovenski vestnik čestita:
gospe Mariji Eichinger z Dunaja za 40. rojstni dan; gospe Rosaliji Golavčnik iz Sinče vasi za rojstni dan; gospodu Lipeju Maurelu iz Nonče vasi za 60. rojstni dan; gospe Mici Knafl iz Šentjakoba za rojstni dan; gospodu Floriju Krištofu iz Dragožič za osebni praznik; gospodu Primiju Mlečniku s Kota v Selah za rojstni dan; gospodu Ivanu Matku iz Tinj za 85. rojstni dan; gospe Zofki Sturm iz
Mokrij za osebni praznik; gospe Pavli Wröhlich z Dobrove za rojstni dan; gospodu Antonu Okornu iz Žitare vasi za rojstni dan; gospodu Flore-ju Lipušu iz Šentvida za rojstni dan; gospe Elizabet Koren s Spodnjih Rut nad Baškim jezerom za okrogli jubilej; gospe Emi Jenschatz iz Podjune za osebni praznik; gospe Mariji Knafl iz Šentjakoba v Rožu za 75. rojstni dan; gospe Mici Božič - Gra-
dišnikovi z Obirskega za 70. rojstni dan; gospodu Janezu Čepinu iz Podgore za osebni praznik; gospodu Alojzu Rozenzopfu iz Breške vasi za rojstni dan; gospodu Florjanu Dlopstu iz Podgore za rojstni dan in god; gospodu Janku Zwittru iz Zahomca
(občina Preddvor) oz. na avstrijski strani Obirsko-Korte.
SLOVENSKI
VESTNIK
Vaš najboljši informator
Praznik Mohorjeve ljudske šole
Združenje staršev na zasebni dvojezični ljudski šoli Mohorjeve je v petek, 5. maja letos, organiziralo že 6. praznik pomladi. To je tradicionalni šolski praznik, ki ga od lani dalje pripravljajo starši učencev prvega razreda.
Na letošnjem, sicer dobro obiskanem srečanju, ki je trajalo do sobotnih jutranjih ur, so program izvajali ansambel Drava in celovška baletna šola, popestren pa je bil še z zabavno tombolo.
Uvodna pozdrava sta izrekla dipl. ing. Maja Hoja v slovenščini in dr. Andreas Breschmann v nemščini, oba pa sta poudarila predvsem skrb staršev za čimbolj nemoteno in ljubečo vzgojo otrok ter kot starša prvošolčkov pohvalila vzorno vzdušje tako na šoli kot v zavetišču.
Prireditev so med drugimi obiskali tudi številni predstavniki manjšine, deželnega šolskega sveta in slovenskega konzulata.	■
Kaj delamo v maju ?
Letos se res lahko izgovarjamo na vreme, če smo z delom na vrtu v zamudi. Torej bomo poskusili v prvih dveh tednih meseca maja pohiteti enako kakor hiti narava in bomo najprej postorili vse, česar nismo opravili v aprilu.
Če imate raje poletni česen, ker ima izrazitejši okus od zimskega, in če vas ne moti, da ima
drobnejše stroke, je sedaj čas, da ga posadite. Lahko kar med vrtne jagode, ki ob česnu bolje uspevajo.
Na vrt presadimo kumare, ohrovt, cvetačo, zelje, brokole, paradižnik in papriko, v drugi
Naš vrt - del narave
polovici meseca pa tudi buče in zeleno.
Med grah, fižol, zelje, brokole in cvetačo posadimo ognjič. Tako dokaj uspešno odganjamo zajedalce teh vrtnin in skupine glist (ne-matoda).
Zeleno posadimo ob rob grede, na kateri so paradižniki, vendar tako, da ni preveč v senci. Obe rastlini zelo ugodno vplivata druga na drugo. Zemljo med sadikami pokrijemo z napol posušeno travo, ki smo jo že prvič pokosili (ne prenizko!). V maju posadimo tudi trajne dišavnice, na primer meliso, origano in trajni majaron. Tega imajo nekateri raje kot enoletnega, ker ima manj intenziven vonj.
Znova lahko sejemo redkvice in ob koncu maja tudi že zimski radič, glavnato solato (ledenko) in cikorjo.
Sedaj je čas, da posejemo okrasne rastline, na primer astre, cinije, zajčke, suhe rože, posadimo pa na primer dalije, gladiole in lilije oziroma tiste rastline, ki jih imamo pač radi. Sadno drevje, ribez
in vrtnice škropimo s škropivom iz kopriv, vratiča in preslice.
Sirup proti kašlju
Ob sončnem vremenu naberemo smrekove vršičke za sirup proti kašlju. Pripravimo ga tako, da damo v kozarec s širokim vratom izmenoma plast vršičkov in plast medu. Kozarec pokrijemo z redko tkanino in ga za tri tedne postavimo na sonce. Nato sirup odcedimo, vršičke pa dodajemo zeliščnim čajem.
Naravni travnik
Če imamo na vrtu tudi košček naravnega travnika, posejemo med travo travniške cvetice. Če je travnik suh, bomo posejali na primer medeno deteljo, mak, no-koto, materino dušico, rman, travniško deteljo in kukavičjo luči-co. Če pa je travnik močvirnat, bomo med travo posejali baldrijan, močvirski oslad, krvenko, belo mrtvo koprivo in dobro misel. Naravni travnik pokosimo s koso in samo dvakrat na leto.
Mešane kulture
Na naravni vrt sodijo seveda mešane kulture. Pri tem ni dovolj, da vemo, katere rastline se med seboj dobro prenesejo in katere ne, ampak moramo paziti tudi na to, da enakomerno izrabljajo prst. Poleg rastlin z globokimi koreninami sadimo take, ki so dobre sosede in imajo hkrati tudi plitvejše korenine. Poleg zahtevnih rastlin posadimo take, ki so manj zahtevne. Torej zraven visokih, ki hočejo veliko sonca, take, ki se bodo dobro počutile v njihovi senci.
Obenem moramo vedno tudi upoštevati, da nobeno pravilo ni dokončno. Vedeti moramo, da je naš vrt nekaj posebnega. Tako kot vrtnica Malega princa. Na njem vladajo posebne, samo »naše« razmere. Katere rastline se na našem vrtu med seboj najbolj ujemajo, ugotovimo s pozornim večletnim opazovanjem. Tatjana Angerer Prihodnjič: Naravna sredstva proti mjedalcem
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
Kar šestkrat so si tokrat lahko čestitali igralci	Marjan Šmid v akciji
Radišani darovali za SAK Šimi in Rudi - zvesta navijača SAK - sta predsedniku in trenerju SAK, dr. Grilcu in dr. Ramšaku, predala ček za 20.000 šil., ki sta jih skupaj s Tomijem Rogav-nikom zbrala na Radišah. Vsekakor posnemanja vredna akcija Radišanov, katerim se vodstvo SAK iskreno zahvaljuje.
ŠAH/FINALE VIŠJIH ŠOL
Ekipa slovenske gimnazije postala deželni viceprvak
Uspešni za slovensko gimnazijo v Celovcu (z leve): Boris Gallob, Dunja Lukan, Marko Warum, Marko Gallob.
SAK - Traun 6:0 (2:0)
SAK: Preschem, Wölbl, A. Sad-jak, Blajs, Škof, Šmid, Sumber-ac, S. Sadjak, Eberhard, Pihor-ner, Lippusch (68. Paulitsch)
Goli za SAK: Pihomer (1., 51., 54.), Eberhard (60., 87.), Šmid (16.)
Pihomer zadel kar trikrat
Že v prvi minuti - točneje v 49. sekundi - je SAK povedel z 1:0. Strelec tega zgodnjega gola je bil Mario Pihorner, katerega je trener tokrat postavil v moštvo že od začetka. Poleg tega pa se je tudi v drugem polčasu še dvakrat vpisal v listo strelcev, pri čemer je njegov drugi gol oz. 3:0 za SAK še posebej treba akcijsko predstaviti: Pihomer strelja, vratar žogo odbije proti strelcu, ta pa jo z glavo preko vratarja pošlje v mrežo.
Za drugi gol in za vodstvo 2:0 po prvem polčasu pa je poskrbel Marjan Šmid, ki je z odločnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja in s tem kronal svojo izvrstno in borbeno igro.
Z dvema doseženima goloma pa je Wolfgang Eberhard povečal svoje vodstvo na listi strelcev, na kateri vodi s 15 zadetki.
SAK spet dve točki spredaj
Prejšnji konec tedna so napredovali vsi neposredno nevarni tekmeci SAK, tokrat pa se je plošča obrnila. Še več. Zasledovalca Voitsberg in VSV sta v gosteh izgubila, WAC pa je proti Donauu Linz dosegel le neodločen rezultat. Tako so si nogometaši Slovenskega atletskega kluba priborili vodstvo in se zdaj lahko mirno pripravljajo na zelo pomembno tekmo v soboto proti Voitsbergu.
Dr. Ramšak: »Danes smo spet dokazali, da znamo igrati oziroma da znamo dati tudi
gole. Na tem mestu bi se rad zahvalil odboru SAK in tudi navijačem, ki so z nami trpeli v zadnjih tednih, vendar nas niso pustili na cedilu, temveč so nam zaupali in niso sprožili nepotrebne panike.
Rezultati zadnjega kola, ki so za nas vsekakor razveseljivi, bodo za moje moštvo še dodatna motivacija. Zdaj je spet vse v naših rokah. V Voitsbergu moramo osvojiti vsaj točko, vendar pričakujemo napeto tekmo in morda tudi zmago.«
Mario Pihorner: »Tokrat sem po dolgem času spet igral od vsega začetka; na ta trenutek sem čakal skoraj mesec. Seveda sem bil posebno motiviran in na srečo mi je danes uspelo doseči kar tri gole. Mislim, da je bil prvi najpomembnejši. Tonči Blajs je z desne strani poslal žogo v sredino - to je situacija, ki jo tudi treniramo -jaz pa sem jo ujel z glavo in že se je zatresla mreža. Menim, da smo danes igrali zelo borbeno,
VOITSBERG - SAK
v soboto, 13. 5. 95, ob 16. uri
Obeta se napeta tekma. Pridite in podprite SAK!
borili smo se do konca tekme in tako tudi dosegli ta visok rezultat.«
OSTALI REZULTATI PODLIGA VZHOD
Bilčovs - Žitara vas 0:2
Bilčovs je tokrat na domačem igrišču nepričakovano podlegel nasprotniku iz Žitare vasi, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Vendar vsa prizadevanja Bilčov-ščanov tokrat niso pomagala, poleg tega pa so od 50. minute dalje igrali le z desetimi igralci, ker je Obiltschniga sodnik predčasno poslal pod prho.
Globasnica - ASK 2:2
Šele v 80. minuti je Globašanom uspelo osvojiti pomembno točko. Za prvi gol je že v 17. minuti poskrbel Ilič, za drugega pa Kert.
	
St. Paul - Železna Kapla	1:0
Dobrla vas - Grebinj	0:5
Sele - Galicija	6:0
Šmihel - Šentandraž	1:2
	
SAK II - Pošta	2:1
Gola za SAK: Kordesch in Mandl
Znova lep uspeh za slovenski šah. V finalu šahovskega prvenstva za višje šole na Koroškem je ekipa ZG in ZRG za Slovence v Celovcu dosegla izredno uvrstitev. Četverica Dunja Lukan, Boris in Marko Gallob ter Marko Warum je v tekmovanju najboljših šolskih ekip osvojila naslov deželnega viceprvaka. Mladi šahisti so v finalu ostali neporaženi, za prvim pa so zaostali le za pol točke.
Ekipa slovenske gimnazije je v prvem kolu igrala neodločeno 2:2 proti gimnaziji Mössingerstraße Celovec, v drugem kolu remizirala (2:2)
Planinska sekcija Avto-Celje prireja potovanje z modernim turističnim avtobusom agencije Happy Holidays na Škotsko od 14. do 20. julija.
proti gimnaziji Špital ob Dravi, v tretjem kolu pa s 3;5:0,5 prepričljivo premagala višjo tehnično šolo iz Wolfsberga. Mladinska državna prvakinja Lukan Dunja je na prvi deski osvojila dve točki, Boris Gallob na drugi poldrugo, Marko Gallob na tretji kar tri točke, Marko Warum na četrti deski pa eno točko.
Koroški prvaki so ponovno postali dijaki celovške gimnazije Mössingerstraße (8 točk), viceprvaki ZG in ZRG za Slovence v Celovcu (7,5 točk), tretji pa gimnazijci iz Špitala ob Dravi (7 točk).
Cena potovanja: 640 nemških mark. V ceni je vožnja, trajekt, hoteli na bazi polpenziona, vstopnine, degustacija viskija, vodič. Podrobnejše informacije pri Urški Brumnik,
ZSO, 0 46 3/ 51 43 00-14.
I. L.
POTOVANJE NA ŠKOTSKO