S2TRG0VSKI LISTEK ?r » li Te . Rokopisov ne mb» _ SŠ»SJtvS°S5: Časopis za trgovino, ladustrllo. obrt In denarništvo Ivhaia vsak torek Ljubljana, torek 23. mala 1944 Preis - Cena £ 0'80 Obrtno-pravna ureditev položaja obrtnih vajencev Pokrajinska delavska zveza je izdelala predlog za ureditev nekaterih vprašanj glede položaja obrtnih vajencev. Po tem predlogu naj bi učna doba trajala praviloma d leta, za nekatere določene obrte pa je predvidena' daljša oz. krajša učna doba. Nadalje določa predlog Pokrajinske delavske zveze razmerje med številom pomočnikov in vajencev, zaposlenih pri posameznih obratni, ta predlog ne pomeni bistvene spremembe sedanjih predpisov. Ulede denarne nagrade za delo predlaga Pokrajinska delavska zveza, da se vajencem od drugega do četrtega učnega leta, ki pri delodajalcih ne prejemajo celotne oskrbe, prizna nagrada od 30 do 90 odstotkov mezde nekvalificiranih delavcev, onim, ki prejemajo celotno oskrbo pa v tretjem letu 30 odstotkov, v četrtem pa 60 odstotkov; pri tem gre vajencem nagrado za vsako uro, ki jo je prebil na delu pni delodajalcu. Po preteku učne dobe pritiče vajencu začetna minimalna mezda pomočnika dotične stroke, ne glede na to, ali je napravil pomočniški izpit ali ne, če ni krivde za to na njegovi strani. Dopusti naj bi znašali po navedenem predlogu za vajence do 16 let starosti tri tedne, za starejše pa dva tedna letno. Podjetja, ki se zanimajo za ureditev lega vprašanja, naj sporeče svoje ev. predloge Združenju in-dustrijcev in obrtnikov v Ljubljani. Novi anglosaški valutni načrt Oddaja pnevmatik V smislu naredbešefa pokrajinske uprave Vili. št. 1153-2 z dne 17. marca 1944: (Sl. 1. št. 39-20 ex 1944) se morajo oddati v četrtek dne 25. maja 1944 od 15. do 17. ure pnevmatike (plašči in zračnice vseli dimenzij za osebne avtomobile, ki še niso bile oddane na osnovi prejšnjih pozivov (zamudniki!). Pnevmatike dimenzij za tovorne avtomobile se tega dne ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega motornega vozila. Oddati je treba prav tako pnevmatike osebnih avtomobilov, ki so bili osigurani (rezervirani — »siril rgestellt«) po Višji SS in policijskem vodji v XVIII obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Metodova (bivša Tyrševa) št. 33, skladišče št. 10. Za pnevmatike tovornih avtomobilov bodo sledili slični pozivi. Iz švicarske zunanje trgovine V prvem letošnjem četrtletju se je uvoz Švice zmanjšal, dočim se je izvoz po količini povečal, po vrednosti pa tudi zmanjšal. Uvoziti so 83.141 vagonov po 10 ton v vrednosti 374 milijonov švicarskih frankov, lani v istem času pa je bil uvoz 84.842 vagonov v vrednosti 481.7 milijona. Izvoz je bil letos v prvem četrtletju 9470 vagonov v vrednosti 350.1 milijona, lani pa 7772 vagonov v vrednosti 374.9 milijona. Tako se je izvoz po vrednosti zmanjšal za 6.6%, precej pa se je zmanjšal tudi uvozni presežek v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta. V uvodniku razpravlja zadnji »Siidost-Echo« o novem valutnem načrtu, ki se je sklenil v Washing-tonu med zavezniki. Iz uvodnika posnemamo naslednje: Novi »mednarodni« valutni načrt nima samo političnih, temveč tudi važne gospodarske tendence in je zato potrebno, da ves svet prouči ta načrt. Oficialno in tudi namerno propagandistično sicer pravi od zaveznikov izdani komentar h kompromisu, da služi novi načrt obnovi svetovne trgovine, kar bi omogočila stabilizacija valutnih tečajev, toda že dolgotrajna pogajanja odkrivajo, da se skrivajo za preprosto formulo svetovne trgovine marsikateri nacionalni egoizmi, ki so se zaradi nasprotnih interesov le težko premostili. V spominu sta še lani mnogo obravnavana načrta Keynesa in Whtiteja, ki sta odkrila nasprotja med dolžniško Veliko Britanijo in USA, kot upniške države, ki imajo tri četrtine vsega zlatega denarja sveta v svojih rokah. Keynes je takrat zagovarjal ves svet obsegajočo klirinško 'unijo z istočasno ustvaritvijo mednarodne, od zlata neodvisne valutne enote, pri čemer bi se v korist dolžniških držav uporabila skoraj neomejena sredstva. Kvote pa naj bi se po Keynesu z ozirom na predvojno stanje razdelile tako, da bi bila Anglija v svetovni trgovini na prvem mestu. Ta načrt je z Wa-shingtonskim kompromisom sedaj propadel. Sicer so morale tudi USA priliti v svoj Whitejev načrt vode, da namreč članice nove denarne zveze nikakor ne1 bi morale sprejeti zlato veljavo. Tudi predlogi glede morebitnih paritetnih sprememb so sedaj veliko bolj širokogrudni. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da se po novem predvideva stabilizacijski fond v višini 8 milijard dolarjev namesto prejšnjih 5 milijard. Najvažnejša določila novega valutnega načrta so naslednja: Valutni lond naj bi upravljal urad, v katerem bj bila vsaka včlanjena država zastopana po svojem delegatu. Bksekutivni odbor bi štel devet članov, od katerih bi pripadalo 5 državam z največjimi kvotami, torej USA, SSSR in Vel. Britaniji. Vsaka članica mora vplačati del svoje kvote v zlatu oz. zlatili devizah. Vsaka članica more tudi odpovedati članstvo, članice morejo dobiti iz fonda devize proti položitvi lastne valute, toda ne v neomejenem obsegu. Meja je dosežena, če se je pri fondu nabrala dvakratna vsota državne kvote v valuti te države. Članice z velikimi zlatimi zalogami naj bi uporabile polovico zlatega prirastka za odkup lastne valute od fonda. Če bi bi# katere valute malo, bi se moglo začasno članicam dovoliti, da ukinejo svobodni devizni promet v tej valuti. Dvig ali znižanje vredposti valute včlanjene države je dopustno le po prošnji ha fond in največ do 10% za vsak primer. Devizne omejitve za tekoča plačila so nedopustna. Valutni dogovori med dvema ali več državami so dopustni le s soglasjem fonda. Končno se predvideva triletna prehodna doba za postopno odpravo vseh deviznih omejitev. Iz teh določil se vidi, da se niso hotele članicam naložiti prevelike obveznosti. Zaradi tega se je tudi opustila misel ustanovitve banke, ki bi bila s fondom organično zvezana. Zadovoljujejo se s tem, da ima valutni fond pri emisijskih bankah članic lasten konto. Zato se je tudi opustila uvedba posebne mednarodne valutne enote. V zlatu ali zlatih devizah predpisana vplačila v valutni fond so določena tako nizko, da bi mogle članice z 90% svoje podloge prosto razpolagati. Če ima katera članica pasivno plačilno bilanco, dobi do dvakratne višine svoje kvote njej potrebne devize iz fonda. Na ta način bi se pač mogle napetosti, ki bi mogle biti nevarne za valutno pariteto, preprečiti, toda le za nekaj časa. Kajti tečaj valute je funkcija cen, te pa so odvisne od povpraševanja in ponudbe oz. od potrošnje in proizvodnje. Tudi najmočnejši valutni fond bi se s pomožnimi akcijami hitro izčrpal, če se pred uveljavljenjem vsega mehanizma ne bi poskrbelo za pravične in znosne valutne relacije. Največje šanse pa bi se nudile članicam pri paritetnih dogovorih, ko se včlanijo v fond. Ta dogovor bi se po posvetovanju s fondom mogel spremeniti in se vrednost valute povečati ali znižati za 10%, v 3. fazi pa bi bila dovoljena taka sprememba le s pristankom uprave fonda. Večje spremembe paritete bi bile mogoče, če bi se dovolil upravi fonda daljši rok, da o teh spremembah sklepa, vendar se te ne bi smele odkloniti, če gre za fundamental-ne neizravnauosti. Če se pri določanju nove paritete ne bi moglo doseči soglasje, more članica izstopiti iz fonda. Pozornost zaslužijo tudi določbe o nameravani devizni kontroli. Tu se dela razlika med kapitalnimi transakcijami in tekočim plačilnim prometom. Slednji naj se čimprej oprosti devizne kontrole. V resnici pa se bo le težko potegnila črta med kapitalnim in tekočim plačilnim prometom. Sicer pa se predvideva za devizno kontrolo triletna prehodna doba. Končno bodi še pripomnjeno, da bi smel valutni fond ob grozečem pomanjkanju razpoložljivih deviz upniške države odrediti racioniranje deviz. V praksi bi pomenilo to, da bi se odprava neizravnanih plačilnih saldov izvršila z omejitvijo uvoza. Ta določba v valutnem načrtu je važna, ker se z njo opušča ožje polje valutne politike in ustvarja kontakt z gospodarsko politiko. Tu pa se ravno pokažejo šibkosti novega valutnega načrta. V Washing-tonu so očividno hoteli doseči kompromis, kateremu bi pritrdili vsi, ker bi vsi od njega pričakovali prednosti, ne da bi morali kaj več žrtvovati. Pri tem pa se je prezrlo fundamentalno dejstvo, da se gospodarski interesi večine držav po vojni ne bodo omejili v želji po stabilnih valutnih tečajih. Treba imeti zlasti pred očmi zadolžitev in osiromašenje držav, ki morejo zato voditi čisto drugo gospodarsko politiko, kakor pa n. pr. upniške USA. To pomeni, da bodo v proračunskih in kreditnih politikah držav velike razlike, ki se bodo izražale tudi v obliki plačilnih sredstev. Striktna izvedba valutne stabilizacije bi zahtevala zato poseganje v vrhovne pravice suverene države. To pa so v Wa-sbingtonu opustili, ker so se zavedali težav, ki bi bile na poti. Pa še drug važen kompleks vprašanj se ni upošteval. Anglija bo skušala po vojni z izvozno ofenzivo plačati svoje finančne obveznosti in si znova priboriti1 staro pozicijo kapitalne sile. Druge države bodo nujno sledile temu primeru. S tem pa dobi poseben pomen vprašanje carinske politike. Ce bi se — kakor po prvi svetovni vojni — USA zopet zaprla pred uvozom blaga iz dolžniških držav, bi milijarde valutnega fonda kaj hitro skopnele. Malo bi tudi pomagala določba valutnega načrta o ev. preprečevanju izvoza v upniške države. Valutna politika je pač le izrez iz celotne gospodarske politike in tako se tudi USA niso obotavljale kljub svoji velikanski zlati podlogi znižati vrednost dolarja. Pred letom 1914. ni bilo za nobeno državo težko doseči resnično soglasje v valutno-političnem oziru. Prva svetovna vojna pa je to stanje razdrla in po drugi svetovni vojni bodo v tem oziru razmere še slabše. nizacije pa so bile registrirane in država je določala tudi pogoje za njihovo pravno priznanje. Razvoj strokovnih organizacij pa ni bil enak v vseh državah. V Angliji n. pr. so strokovne organizacije odklonile državno priznanje ter s teni ohranile lastnosti kolektivnega liberalizma. Podobno je tudi v USA, v večini evropskih držav pa so sindikati registrirani in odvisni od priznanja države. Posebne značilnosti kaže razvoj v Italiji in Nemčiji. Fašizem je naložil sindikatom poleg socialnih te gospodarske naloge ter jih s po-državljenjem pritegnil v državno organizacijo in ustvaril korporacijski sestav. Fašistični socialni in gospodarski red sloni na sindikalni osnovi, pri tem pa so sindikati strogo ločeni na delodajalce in delojemalce. Poverjeno jim je sklepanje kolektivnih pogodb, spore pa rešujejo delovna sodišča, ki smejo tudi sama izdajati splošne predpise z učinkom kolektivnih pogodb. Nemški nacionalni socializem je opustil sindikalno ureditev in prenesel težišče na* obratno organizacijo ter poleg tega na vodjo obrata in državo. Obrat predstavlja gospodarsko in socialno edini-co, v kateri delajo skupno podjetnik kot vodja obrata ter delavci in nameščenci kot obratne posadke ali spremstvo (Oefolgschaft) za pospeševanje obratnega namena in v občo korist naroda in države. Obratna organizacija je vključena v nemško gospodarstvo, splošne delovne pogoje pa določajo državni organi. Ureditev odvisnega dela postaja na ta način javnopravna funkcija v državnem in narodnem interesu. Strokovni pokret v Nemili i in.ltaliii lz letnega poročila Delavske zveze smo posneli razvoj sindikatov pri nas, zdaj pa naj označimo še najvažnejše razlike v tem razvoju. Z razvojem industrije sie' je delavstvo vedno bolj posluževalo strokovne organizacije, ki je prevzela zastopstvo in obrambo njegovih koristi v odnosu do podjetnika. Sindikat je skušal zaščititi delavca pri vstopu v službo in ob določitvi delovnih pogojev. Prav tako se je trudil, da bi preprečil pozneje poslabšanje službene' pogodbe. Njegova naloga je bila, da onemogoči krivične posledice prostega uveljavljenja zakona o ponudbi in povpraševanju na’ delovnem področju. V njegovem okviru je bilo obenem organizirano posebno vzajemno zavarovanje za primer bolezni in brezposelnosti. Sindikalna delavska organizacija je s svojim delom povzročila ustanovitev podobne skupnosti podjetnikov. Sindikati so dosegli, da jim je država priznala pravico samostojnega urejanja delovnih pogojev s sklepanjem kolektivnih pogodb, ne da bi si pridržala neposreden vpliv na pogodbenika ali na vsebino pogodb. Razvil se je kolektivni liberalizem, katerega označujejo povsem različne kolektivne pogodbe po moči organizacije ter stavke in drugi kolektivni mezdni spori. V bivši Jugoslaviji je bila pravica združevanja ustavno zagotovljena in je obstojala ta koalicijska svoboda v pozitivni in negativni smeri; v prvi z možnostjo ustanavljanja društev, v drugi pa s tem, da organizacije ali društva niso bila obvezna. Strokovne orga- Proizvodnja soli na Madžarskem Pred prvo svetovno vojno jo bila madžarska proizvodnja soli zelo važna v Evropi, po trianonski jK)godbi pa je Madžarska zgubila najvažnejša ležišča soli in je morala sol uvažati iz Nemčije in bivše Češko-Slovaške. Ko je Madžarska dobila karpatske in severne sedmograške pokrajine, je spet postala važen producent in tudi izvoznik soli. Prej je morala letno uvažati okrog 10.000 vagonov soli, zdaj pa jo izvaža okrog 8000 vagonov in domača letna potrošnja, ki je bila prej povprečno 7 kg na prebivalca, je zdaj 10.25 kg. Monopolska cena soli je bila pred sedanjo vojno 34.60 pengd od stota, zdaj pa je 44.60 pengd. Sol se je med vojno podražila za 30%. Izdatki za javna dela na švedskem Švedska državna komisija za investicije je navedla v svojem poročilu, da so v proračunu za leto 1944./45. določene državne podpore za razna javna dela v znesku 657.8 milijona švedskih kron, s prispevkom občin in poldržavnih ustanov pa se te investicije zvišajo na 795 milijonov. Od tega je določeno za železnice 126, za ceste 160, za brzojavno omrežje 21.5, za vojsko 12.8, za pristanišča 31.4, za civilna letališča pa 4.3 milijona. V evidenci za izvedbo projektiranih javnih del je že 30.000 delavcev, potrebnih jih je pa še 56.Q00. Poročilu je priložen tudi pregled potrebnega materiala, med katerim je na prvem mestu 54.000 ton železa in 120.000 ton cementa. Ob jubileju gospe Jerškove Gospa Angela Jerškova, je že 25 let v službi Združenja trgovcev v Ljubljani. Ze sama po sebi služba v veliki stanovski organizaciji ni lahka, zelo težko pa jo je vršiti tako, da so zadovoljni vsi odborniki in člani, sodelavci ter sto in stoteri, ki prihajajo v pisarno po raznih 'željah in opravkih. To zadovoljstvo in priznanje vseh pa je gospa Jerškova dosegla ne samo s svojim obširnim in temeljitim znanjem, temveč tudi z izredno posrečeno združitvijo nekam moških potez prevdarnosti in odločnosti ter blagodejne ženske rahločutnosti. Kakor zna biti krepka in jedrnata, tako ima ob pravem času in potrebi tudi fino gesto ter blago in obzirno besedo. Jubilej dela je povod izraza iskrene zahvale za vzorno in zvesto sodelovanje, mnogo zahval pa lahko tudi za dolgo odložimo, kajti vse vrline in veščine slavljenke so še tako sveže in čile, da lahko prenesejo delo in napore še enega četrtstoletja. Vsi želimo, da bi gospa Jerškova še dolgo uspešno delovala med nami, čeprav pri tem vedno bolj narašča naš dolg za vso njeno prijaznost in vnemo. Obini Liublianske borze V ponedeljek popoldne 22. t. m. je bil v mali dvorani Trgovskega doma občni zbor Ljubljanske borze, ki je bil zelo dobro obiskan in ki je potekel v najlepšem soglasju naših prvih gospodarskih ljudi. Občni zbor je otvorii predsednik borze dr. Ivan Slokar, ki je ugotovil pravilno sklicanje občnega zbora ter njegovo sklepčnost, ker je na občnem zboru od 164 članov razlogov, kakor tudi upoštevaje zgolj socialne nagibe, je borzna uprava smatrala za potrebno ohraniti potrebni tajniški aparat, seveda ob skrajni štednji ter znižanju izdatkov na minimum. V splošnem smo — kot ves gospodarski svet — navezani na toli željeno zboljšanje gospodarskih razmer, ki so v naši pokrajini j..------------------------------ ostale v glavnem nespremenjene zastopanih 106. Pozdravil je vse jud- ^ prevratu osmega septem navzočne. imenoma na: i— nu .... u;i: navzočne, imenoma pa: zastopnika pokrajinske uprave načelnika dr. Alojzija Trstenjaka, darskega sveta dr. Ivana Plessa, zastopnika Pokrajinske zveze delodajalcev gen. tajnika Draga Po točnika bra 1943. Da pa so bili zagotovljeni prebivalci Ljubljanske province v neokrnjenem obsegu zla —......— —• -------- j - vince v neomrujeiieill ousegu /.i a- zastopnika Pokrajinskega gospo- gti glede najvažnejših življenjskih irskeirn sveta dr Ivana Plessa. i,„i___ potrebščin kakor tudi v pogledu mirnega življenja gre največja zasluga in zahvala prezidentu gospo- Proizvodnja in potrošnja strojil Pred vojno je svetovna potrošnja strojil močno naraščala. S svojo močno industrijo usnja je bila Nemčija kot konsument strojil na drugem mestu za USA. Letna potrošnja strojil v Nemčiji je bila povprečno 1 kg na prebivalca, kar znaša okrog 80.000 ton. Od svetovne proizvodnje strojil je porabila Nemčija 12 do 19%. Dve tretjini te potrošnje je krila z uvozom, doma so pa pridobivali strojila iz hrastove in smrekove skorje. Med vojno uvoz ni več potreben, ker je v Generalni guberniji in v zasedenih vzhodnih pokrajinah dovolj hrastove in smrekove skorje za strojila na razpolago, po vojni pa se bodo strojila seveda spet uvažala predvsem iz evropskih dežel. 0 tem piše tudi glasilo Deutsch - griechische Wirtschafts-nachrichten«, ki naglasa, da je nemški industriji usnja potrebno strojilo iz valoneje. Največja producenta tega strojila sta Turčija in Grčija. Povprečna letna proiz-vodnja Turčije je 50.000 do 00.000 ton, Grčije pa 10.000 do 12.000 ton. Grčija je polovico te proizvodnje izvažala največ v Nemčijo, v manjših količinah pa v Anglijo, Francijo, Nizozemsko in Švedsko. Snovi za strojila vsebuje valoneja do 70%, smrekova skorja do 13%, hrastova pa kakih 10%. Razno drevje Južne Amerike, Azije in Afrike daje sicer tudi dobre in še boljše snovi za strojila, Evropi pa ta uvoz ni potreben, če se sorazmerno razdeli strojilo iz valoneje in če se pospeši proizvodnja umetnih strojil, ki se je začela uspešno razvijati v Nemčiji že pred vojno Sintetični kofein Kemično-farmacevtska industri. ja Madžarske si prizadeva zlasti od začetka vojne, da zamaši vrzeli na surovinah, ki so nastale po izostanku uvoza iz čezmorskih dežel. Zlasti skuša najti nadomestke za zdravila. Cela vrsta dragocenih nadomestkov so se že mogla iznajti. V zadnjem času pa se^ je posrečilo eni največjih madžarskih tovarn za zdravila proizvesti kofein na sintetični način. Novi nadomestek je baje pravemu ko teinu popolnoma enakovreden in pride že v bližnji bodočnosti na trg. trnka, .. du generalu Leonu Rupniku, ki je zastopnika Združenja industi ij- posvetil vse svoje izredne sile in cev in obrtnikov gen. tajnika S|>osohnosti zaščiti ter ureditvi na-dr. Adolfa Golio, ^ šega narodnega in gospodarskega zastopnika Združenja trgovčev I obstoja.. Njemu velja naša iskrena veletrgovca Jožeta Verovška, prošnja da bi tudi v bodoče pokla-zastopnika Društva veletrgovcev njaj našemu gospodarstvu ter do-in iindustrijcev tajnika Joliniča, I ]nal)as Reich« prika-govora vse dotlej, dokler se zopet zuie takole. ne normalizira zaradi vojnih raz-1 so se po izbruhu vojne zmanj-mer ohromelo gospodarsko življe-1 sale dobave lanu iz dežel celinske nje. Kajti v dobi, ko je malone vsa proizvodnja, prodaja in potrošnja blaga, s katerim se je običajno trgovalo na borzi, oblastveno ne samo kontrolirana, marveč tudi strogo urejevana, cene pa uradno maksimirane oziroma do-ločevane, je povsem onemogočena privatna iniciativnost, t. j. najvažnejše gibalo v nekdanji prosti trgovini. To velja tudi za našo lesno trgovino, ki je povsem zastala; kajti zaradi vojne je na eni strani produkcija na domačih žagah popolnoma ustavljena izvzem Evrope in tudi iz Rusije, je postal za Anglijo zelo važen irski lan in z njim vred tudi irska industrija, ki ga predeluje. V začetku vojne se seveda ni dalo dobiti dosti lanu in platna iz Irske. Pred sedanjo vojno je bila irska industrija platna v depresiji in tudi pridelek lanu je bil skromen. V severnih irskih pokrajinah so obsegali nasadi lanu leta 1939. samo 8500 ha in irska industrija platna je morala uvažati do 90% potrebnih surovin iz Belgije in Rusije. Do leta 1941. pa so se irski nasadi lanu razširili na 36.500 ha in irsko platno je postalo zelo važno v angleškem vojnem gospodarstvu zaradi svoje velike uporabljivosti pri opremi letalcev in padalcev. Sicer je tudi Anglija sama v zadnjih letih precej razširila svoje nasade lanu, njena vojna industrija pa je slej ko prej navezana na dobave irskega platna in ji je tako gospodarska izolacija Irske v veliko škodo. V zadnjem času sc ponavljajo mošnje državnih in zasebnih ustanov in tvrdk zaradi nakupa raznovrstnih nogavic. Objasniti moramo, da naše podjetie ni upravičeno prodajati direktno konsu-mentu, nego samo določenemu številu veletrgovcev preko tekstilnega konzorcija. Zaradi tega, žal, takih prošen, ne moremo in ne smemo upoštevati Prva Kranjska tvornica pletenin in tkanin DRAGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI llrnovinski register Spremembe in dodatki: Josip Čeinažar, Ljubljana. Obratni predmet odslej: Industrijski UUI1 l-K/l/VlllA/UUl uataviiLiiu I 1 „ .. vl i ši le neke obrate, na drugi strani obrti litografije, knjigovestva, kar- pa ie zaradi višje sile vsak promet tonaže in izdelovanja usnjatega skorajda nemogoč ter s len, » galanterijskega blaga, torbarstva zvezi omejena tudi prodaja. Iz teh m jermenarstva, nakup m prodaja razlogov je naša borza - nalile ter založništvo v te stroke spada-večini ostalih borz v Evropi -—Morili predmetov, prisiljena začasno počivati ter z I Kalmus & Ogorelec, Ljubljana lastnimi sredstvi — torej brez I j obriše se zbog smrti dosedanji vsakršne subvencije v breme I lastnik firme Kalmus Jaroslav, skupnosti — zagotoviti si konti-1 Vpiše pa se novi lastnik firme Ogo-nuiteto do ponovne normalizacije I ,.elec Ivan, star., trgovec v Ljub-prilik. I ljuni. Vpiše se prokurist Mulaček Borzna uprava je v polnem ob- j pran5 izbriše pa prokurist Ogore-segu upoštevala potrebo sedelova-1 jec iVan. n ja borzne ustanove teko> %Twv.m U.L „1. V»U» - Z. .Tgm*UM, - Schriltleiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar - Alle — ved v Ljub ljani. Flir die Druckerei »Merkur« A. G.