Pelo banoĄine Pretekli teden se je zbral banski svet na svoj posvet o proračunu dravske banovine, ki znaša, kakor smo že poročali, dinarjev 129,273.902. Pred očmi članov tega sveta se je razgrnila slika političnega, kulturnega in socialnega gospodarstva v Sloveniji v preteklem letu. Je to slika naprednega gospodarstva, ki se trudi zadovoljiti želje našega ljudstva ter pospeševati njegov napredek v gospodarstvu in kulturi. Skrb naše banovine ">e posvečena vsem panogam našega narodnega gospodarstva, zlasti našemu kmetijstvu. Vse; kar je predpogoj in osnova njegovega obstoja in napredka, je deležno ne samo razumevanja, marveč tudi učinkovite podpore banovinske upr.-e: kmečka izobrazba, kmetijski zavodi, veterinarstvo, gozdarstvo, urejevanje hudournikov, agrarne operacije itd. Omembe vreden je sklad enega milijona dinarjev, ki ga je banovina ustanovila in iz katerega se bodo dajala brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. S krepko in srečno roko je poscjla bi;. j" i.a v obupen d ložaj slovc ->l:ega zadiužništva z najetiem 5% obligacijskega posojila za Zadružno zvezo ' Ljubljani v zncsku 63 milijonov dinarjev na 20 let. G. ban je s tem v polni meri zaslužil zahva3., ki mu jo je banski svet soglasno izre !::! za njegovo razumevanje, skrb in od ločno pomoč kmečkemu kreditnemu zadružništvu. Slovenska banovina dela za narod blagonosno kljub vsem finančnim težavam: s katerimi se mora boriti. Finančni viri za njene dohodke so omejeni in skromni. Da se temu merodajnemu nedostatku odpomore, bi se morale, kakor je poudarjal g. ban, nekatere vrste davkov, zlasti zemljaiina in zgradarina, popolnoma prepustiti samoupravam. Namesto tega pa se banovina vedno bolj obremenjuje z izdatki, ki nrav za prav pripadajo državi. Tako n. pr stane banovino prav mnogo vzdrževanje banovinskih cest, kojih je 86,91%, državnih pa samo 18%, dočim je odstotek državnib cest v drugih banovinah mnogo večji. Mnogo mora banovina trošiti tudi za bolnišnice. Ker država ni plačala onih osmih milijonov dinarjev, ki jih dolguje banovinskim bolnišnicam, se je šolska doklada v novem proračunu povečala od sedanjih 26% na 35%. To naj služi v pojašnjenje težav, ki se z njimi mora boriti naša banovina. Naše upanje je, da se bo sedanji ustroj banovinske uprave kmalu spremenil v resnično samoupravo, banovinski svet pa, ki je sedaj korporacija brez oblasti in določnega delokroga, kot svobodno izvoljeno zastopstvo slovenskega ljudstva v nosilca izvršne in zakonodavne oblasti.