informator
Številka 24	Leto XIX.	Titovo Velenje, 5. junija 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Tradicionalnega srečanja mladine sozda Gorenje, ki bo letos 8. junija v Vranju, se bodo udeležili delegati mladinskih organizacij iz vseh delovnih okolij Gorenja. Med njimi bodo prvič tudi mladi delavci Gorenje Elektromotorji Djakovica.
Edino mladinsko srečanje v okviru sozda Gorenje dobiva v zadnjih letih predvsem delovni karakter in se je iz športne in kulturne manifestacije sprevrglo v izmenjavo izkušenj, pogledov na delo osnovnih organizacij mladine v različnih delovnih okoljih Gorenja, mesto informiranja in skupnega načrtovanja, predvsem pa je srečanje mladih delavcev, mladinskih aktivistov, pregled opravljenega dela v preteklem enoletnem obdobju.
Seveda je tudi akt spoznavanja, druženja, navezovanja prijateljskih stikov in manifestacija bratstva in enotnosti.
Letos bo ta manifestacija trajala nekoliko dalj, saj je pot za večino delegatov v Vranje dolga, tako da bodo odšli dan prej in se vrnili dan kasneje. Preko 200 se jih bo zbralo v Vranju, kjer si bodo dopoldne ogledali proizvodnjo v Gorenje MIV
Vranje in nekatere kulturnozgodovinske spomenike tega južnosrbskega mesta.
Opoldne se bodo zbrali na Programski konferenci Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD, na kateri bodo ocenili preteklo obdobje predvsem s stališča
lastne organiziranosti, aktivnosti in vključevanja v proces samoupravljanja in družbenopolitičnega življenja v svojih delovnih organizacijah. Popoldne bo minilo v tematskih razgovorih na različne teme, ki žulijo mlado populacijo v okoljih, kjer delajo in živijo. V večernih urah bo družabno srečanje, ki ga pripravlja gostitelj, v dopoldanskih urah naslednjega dne pa se bodo mladi Gorenja za eno leto zopet razšli.
Mladi v sozdu si imajo marsikaj povedati. Posebej kritično bodo morali oceniti svojo nemoč pri reševanju nekaterih družbenih problemov ter premalo vključenost v kvalitativno razreševanje težav znotraj svojih delovnih okolij, predvsem pa dokajšnjo nezainteresiranost za usodo in razvoj Gorenja, katerega nosilci bi morali biti predvsem mladi.
Letošnja Goreniada bo morala dati odgovore še na marsikatero odprto vprašanje, predvsem pa skupne smernice za delo v naslednjem letu.
gorenjegospodomijslkD apamltB
Izkazali so se...
V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so zadnji delovni dan v maju proizvedli 1300 zamrzovalnih skrinj, kar je največ v teh letih, kolikor dolgo teče proizvodnja teh iskanih izdelkov!
Rekordna proizvodnja v obratu zamrzovalnih skrinj, kjer proizvedejo sicer dnevno 840 skrinj, so dosegli seveda z izjemnimi napori delavcev obeh izmen. Skupno so namreč oblikovali nočno izmeno, na kateri so izdelali 460 skrinj. Rekordnih 1300 zamrzovalnih skrinj, ki so jih tako proizvedli v tem obratu, pomeni tudi približanje mesečni planski obveznosti. kljub težavam z oskrbo. Seveda so velik
del te proizvodnje tudi tokrat namenili izvozu.
Obisk predstavnikov EFTA
Na povabilo gospodarske zbornice Jugoslavije se pri nas mudi delegacija EFTA, cone za svobodno trgovino, ki vključuje Anglijo, Švedsko, Norveško, Dansko, Avstrijo, Švico in Portugalsko.
Delegacija, v kateri sta bila
tudi člana generalnega sekretariata EFTA v Švici Jerome Lugo in Hans Jorgen Gjert-sen, si je v Gorenju ogledala proizvodnjo bele tehnike, notranje in procesne opreme.
Predstavniki Gorenja Com-
merce in Gorenja Gospodinjski aparati so predstavili tudi razvoj Gorenja in spregovorili o možnostih poslovnega sodelovanja. Gostje so si ogledali tudi film o razstavi vzorcev in proizvodov sozda Gorenja.
12. srečanje mladih delavcev Gorenja v Vranju
Dvakrat po
V	obratu Hladilniki tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so imeli sicer prejšnji mesec, zaradi slabe oskrbe nekaj manjšo proizvodnjo kot so načrtovali, vendar bodo to nadoknadili in še ta mesec proizvedli jubilejni pet-milijonti hladilnik!
V	letošnjem letu so v obratu Hladilniki proizvedli poprečno 1403 hladilnike dnevno, kar je nekaj več kot lani, zato upravičeno pričakujejo, da bodo konec junija naredili tudi petmilijonti hladilnik.
V	desetih letih, kolikor teče proizvodnja tega izdelka, so skušali nenehno povečevati proizvodnjo, ki je bila prvo leto nekaj več kot 59 tisoč hladilnikov. Največ so jih naredili 1974, kar 42.472, v letih 1982 in 1982 je proizvodnja sicer nekoliko upadla, vendar se je že naslednje leto zopet povečala. Nedvomno bo dan, ko bo z njihovega traku prišel petmilijonti hladilnik praznik ne le delavk in delavcev obrata Hladilniki, temveč vseh Gorenjčanov.
5 milijonov
Na skromni delovni jubilej se pripravljajo tudi v tozdu Pralno pomivalna tehaika. Tudi njihovi delavci bodo proizvedli pralni stroj z zaporedno številko 5.000.000!
Od leta 1967, ko se je začela v Gorenju proizvodnja pralnih strojev pa do 37. maja letošnjega leta so v tem tozdu proizvedli 4.923.690 pralnih strojev, zato upravičeno predvidevajo, da bodo že v začetku naslednjega meseca proizvedli petmilijonti pralni stroj. Od 11 tisoč 544 pralnih strojev, kolikor so jih naredili v prvih šestih mesecih proizvodnje, izdelovati sojih namreč začeli 1. julija 1967, pa do 399.483, toliko jih je bilo izdelanih lani, je bilo vloženih veliko naporov in odrekanj. Težave tudi temu tozdu, proizvajalcu priznanega izdelka, niso bile prihranjene, zato je njihov petmilijonti pralni stroj še posebej dragocen vsem nam.
gorenjebira
Samostojno
Delavci Gorenja Bira, ki so na usposabljanju v obratu Hladilniki tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, imajo povsem samostojno izmeno, na kateri ob pomoči že izkušenih delavcev obvladujejo skoraj celotni proizvodni proces.
Na tej izmeni dela sedaj 153 delavcev, ki bodo prevzeli tudi dela v proizvodnji nove tovarne hladilnikov v Bihaču. Vsa dela, za katera so jih us-
delo
posabljali naši delavci, opravljajo sedaj povsem samostojno. Tudi oddelkovodje, ki povezujejo izmeno in vodja operativne priprave proizvodnje so iz njihovih vrst. Vsi pa se skušajo čimbolje usposobiti, da bi načrtovana proizvodnja v Bihaču lahko stekla brez posebnih zastojev. Vsekakor velja ob tem pohvaliti tiste izkušene delavce Hladilnikov, ki jim nudijo mentorstvo in vse tiste, ki se trudijo, da bi bili izpolnjeni tudi proizvodni plani tega obrata.
Dnevi Bihača
Gospodarske vezi med občinama Bihač in Titovo Velenje, temeljni kamen sta jim postavili Gorenje in bihaška občina z gradnjo tovarne hladilnih naprav Gorenje BIRA, prebivalci dveh mest še poglabljajo, bogatijo in utrjujejo na ostalih področjih delovanja.
Na pobudo delovne organizacije Gorenje Bira iz Bihača so bihaški kulturniki obiskali velenjsko Gorenje in velenjskemu občinstvu, predvsem pa delavcem bodoče tovarne Bira, ki sedaj nabirajo izkušnje v Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju, priredili prejšnjo soboto lep in prijeten kulturni dogodek ,,Dan Bihača v Titovem Velenju''.
Po srečanju predstavnikov obeh družbenopolitičnih skupnosti so se v Rdeči dvorani pomerili odbojkarji Bihača in Šempetra, nato pa so v avli velenjske občinske skupščine odprli razstavo grafik priznanega bihačkega umetnika Dževada Hoze. Ob tej priložnosti sta si predstavnika kulturnih skupnosti Bihača in Titovega Velenja izmenjala dragoceni monografiji. Tajniku bihaške kulturne skupnosti so Velenjčani vročili monografijo znanega rojaka, akademskega kiparja Ivana Napotnika, gost pa je Velenjčanom podaril monografijo av-
torja razstavljenih grafik Dževada Hoze. To je na nek način začetek vzajemnega trdnejšega kulturnega sodelovanja.
Vrhunec manifestacije Dan Bihača pa je bil zvečer v dvorani doma kulture s prijetno kulturno prireditvijo, ki so jo izvedli bihaški kulturniki. Bilo je to nepozabno srečanje z uspešnicami iz jugoslovanske-glasbene zakladnice in z modernim plesnim izrazom. Najuspešnejši mešani pevski zbor Bosne in Hercegovine, Mešoviti pevski zbor Bihač je zapel pesmi Delavski pozdrav, Tovariš Tito in Fala ter Mo-kranjčevo Njest svjat in Be-
thovnovo Žrtveno pesem. Baletno plesna skupina pa je izredno uigrano in scensko domiselno ter kakovostno izvedla tri baletne točke: Kon-juh pianinom, Srce je nježni lakmus in Spomini na Uno.
Svoje pevsko znanje in ubranost, dokazano z nagrado na nedavnem celjskem tekmovanju pevskih zborov, je ponovno izpričal šolski pevski zbor Bihač, ki je zapel pesmi Mo-kranjca in Milojeviča. Navdušeno občinstvo je enako prisrčno in toplo pozdravilo vse izvajalce, saj je večer pri večini obudil spomine na bistro in prelepo Uno in rojstni kraj, v katerega se bodo zopet kmalu vrnili, saj je začetek poslovne proizvodnje v Gorenju Bira predviden v septembru letos.
RAST YU 85
Na tradicionalni razstavi, delavske ustvarjalnosti ali RAST YU na Reki, sodeluje tudi sozd Gorenje s triindvajsetimi eksponati. Največ zanimanja velja novi kuhinji, izdelku naših oblikovalcev in seveda elektroniki!
Poleg kuhinje, njeno zasnovo smo lahko občudovali tudi na domačem sejmu v Rdeči dvorani, zanimanje pa je zbudila tudi na kolnskem sejmu, razstavljajo naši proizvajalci tudi pralne stroje s tisoč obrati ter z elektronskimi reguliranjem ali brez njega, sesekIjalnik ter vakuumski varilnik z elektronsko regulacijo. Posebej pa se seveda obiskovalci ustavljajo tudi ob terminalih Paka 3000,računalniku Dialog 20,
programirni napravi N P 101, televizorjem zd dekorderjem in editorskem terminalu. Na posebnih panojih so prikazani tudi nekatere inovacije naših delavcev, o katerih smo sicer že pisali. Takšno je na primer mešanje emajla z vpihavanjem zraka, rekonstrukcija doziranja materiala na ekstrudorjih OMI P I in II, stroj za točka-nje bobnov pralnih strojev, priprava k elektroerozijskem stroju, ki omogoča izrez na celotni površini kadi stroja. V sredo, 5. junija 1985 bo v okviru te razstave tudi dan Gorenja, ko bodo posebej predstavili sestavljeno organizacijo Gorenje in njene proizvodne programe ter novosti, predvajali bodo tudi film o Gorenju, na tiskovni konferenci pa odgovarjali tudi na vprašanja novinarjev.
Počitniško delo
PRIJAVNICA ZA POČITNIŠKO DELO
pelo preko Študentskega servisa Celje poteka že tretje Priimek in ime..............datum r&
leto. Letos je zanimanje naših delavcev in njihovih
otrok za opravljanje počitniškega dela precejšnje. naslov: ....................................
Med šolskim letom so učenci in dijaki že delali ob petkih in sobotah, vendar je bilo pri tem delu tudi precej samovolje in slabe koordinacije. Upoštevali bomo samo potrebe delovnega procesa, ne pa želje in posredovanja delavcev. Na to so opozorjeni tudi delavci v tozdih, kjer imajo konkretna navodila glede sprejemanja praktikantov.
Počitniško delo bodo lahko opravljali le člani Študentskega servisa Celje, ulica 29. novembra 31, telefon, 34-434, ki morajo imeti:
~ dopolnjenih 15 let ~ končano osnovno šolo
~ potrdilo, da so vpisani v izobraževalni program srednjega usmerjenega izobraževanja, ki ga dobijo v tajništvu srednje šole ~ zadnje šolsko spričevalo (tudi polletno)
~ 1 fotografijo
Kako bo potekal sprejem, izdaja napotnic in razporeditev, bomo objavili v naslednji številki Informatorja.
Priloženo prijavnico za počitniško delo izrežite, čitljivo izpolnite in pošljite v Kadrovski sektor Gorenja sozd, delovna skupnost Splošni posli, Manici Plesec do 10. junija 1985. Prijavnice dobite tudi v kadrovskem oddelku.
Naš pogovor
ALBINA ŽNIDAR
Letos je slavila 20 let neprekinjenega dela v Gorenju, v teh dneh preživlja svoj zadnji dopust, od julija naprej pa bo že upokojenka Gorenja. Albino Žnidar smo v teh lepih dneh poiskali kar na domu, v Gavcah. Našli smo jo v sadovnjaku, pri košnji. Pri delu.
Prav z delom se je Albina Vedno odlikovala. Nikoli ni odrekla, če je morala ostati Popoldne, ali pa ponoči. Takšno je bilo njeno delo v tovarni keramike, kjer je delala ob glazirni liniji. Včasih tudi v nedeljo. Pa ji ni bilo pretežko Priti nazaj na delo, ali pa tudi ostati dalj časa, če je bilo treba.
Tretjega marca je napolnila 55 let starosti, četrtega feb-
ruarja je tudi že bilo polnih 21 let neprekinjenega dela v Gorenju.
,,V Gorenju sem začela delati v prostorih rudnika, nato smo se selili v lastne prostore, leta 1985 pa sem dobila delo v novi tovarni keramike Gorenja, kjer sem bila posluževalka avtomata."
Skromna sodelavka, prizadevna, marljiva. S temi besedami bi lahko na kratko označili Albino Žnidar, ki ji dela tudi doma ne bo zmanjkalo. Mož, ki je slabega zdravja, potrebuje še posebno skrb in nego, prvi sin je že izšolan, drugi pa končuje srednjo šolo. Vendar se Albina ne pritožuje. Nikoli se ni pritoževala četudi vsi, ki poznajo delo v tovarni keramike, vedo, da je večkrat tudi zelo naporno, težavno. Paleta, ki jo mora skupaj s sodelavko prelagati, tehta kar 60 kg. Seveda tudi tehnologija zahteva svoj čas.
„Peč ne sme ugasniti..." je dejala Albina med našim pogovorom, misli pa so ji prav gotovo uhajale nazaj na prehojeno pot v Gorenju, na katerega je tako ponosna. Pa tega ni povedala.
Počitniško delo bi opravljal-a od ............do
Članstvo v študentskem servisu:	DA	NE
Bila-a sem že na počitniškem delu:	DA	NE
V katerem tozdu oziroma obratu?..................
Starši delajo v Gorenju:	DA NE
Za točnost podatkov odgovarjam in jamčim s svojim podpisom.
Podpis kandidatov:.........................
Podpis staršev:.
Naši upokojenci
Maja se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo 14 delavcev in delavk. V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati sta iz tozda Štedilniki invalidsko upokojili Dragica Gerič in Marija Kačičnik-Jančič, starostno pa Zofija Zupanc. Iz tozda MG A Nazarje iste delovne organizacije se je invalidsko upokojil Janko Plesec, družinsko pa Marija Rose iz tozda Pralno-pomivalna tehnika se je starostno upokojila Angela Selič, iz tozda Gal-vana pa invalidsko Franc Oš-
tir. Iz delovne organizacije Gorenje Procesna oprema se je v tozdu Poslovna oprema Ptuj invalidsko upokojila Katarina Žgeč, v tozdu Tehnološka oprema pa prav tako invalidsko Zdravko Vreš. Iz tozda Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema se je invalidsko upokojil Jože Klančnik, iz delovne organizacije Gorenje Commerce Elza Gričar redno, iz Interne banke invalidsko Rudolf De-lopst, iz delovne skupnosti Splošni posli Gorenje sozd starostno Neža Lušina, invalidsko pa Stanka Stiplovšek.
V	SPOMIN
MARIJA JAZBINŠEK
V	tozdu Pralna tehnika smo v prvih poprazničnih dneh zaman pričakovali svojo sodelavko Marijo Jazbinšek, nikoli več se ne bo vrnila med nas in kar verjeti nismo mogli, da se je za vedno poslovila.
Komaj pet let je minilo, kar je prišla k nam kot sestavljal-ka iz tozda Hladilniki, kjer se je zaposlila pred trinajstimi leti. Nikoli ji ni bilo lahko, saj je morala kmalu od doma iskat delo, ki ga je našla na neki kmetiji v Savinjski dolini. Tam je spoznala tudi svojega moža in skupaj sta ustvarila dom svojima dvema otrokoma. Zaradi njiju je tudi ostala doma, ko pa sta otroka odrasla, se je zaposlila. Marija se je rada pošalila in le redko je potožila, zaradi svojih težav, čeprav ji tudi bolezen ni prizanašala. Vedno nam bo ostala v spominu njena piščalka, s katero je klicala mojstra in ga opozarjala, da je na traku zastoj.
Potem pa je prišel prvomajski dopust in Marijo so odpeljali v bolnico, od koder se ni več vrnila med svoje sodelavce, ki jo pogrešamo tudi v teh dneh.
Sodelavke in sodelavci tozda Pralna tehnikam" vrnila med nas
Gorenje v Avstraliji
SIDNEV, 3. junija — V mednarodnem centru za trgovino in razvoj v poslovnem središču Sydneya so opoldne v organizaciji zagrebškega velesejma in predstavništva GZJ za Avstralijo in Novo Zelandijo odprli razstavo proizvodov več kot 30 jugoslovanskih organizacij, med katerimi je tudi Gorenje. Razstava izdelkov jugoslovanskih proizvajalcev, zanimivih za avstralsko tržišče je naletela na dokajšen odmev avstralskih poslovnih krogov, saj naj bi pripomogla k hitrejšemu povečevanju medsebojne menjave. Po besedah predstavnika GZJ na tej celini Nikole Samardžiča sta se doslej v tem delu sveta najuspešneje uveljavila le Slovenijales Eurofurniture in Gorenje Pacific. Kolektiv tega našega podjetja v tujini, ki ima 69 zaposlenih in ustvari skoraj polovico jugoslovanskega izvoza v Avstralijo, je prav te dni imel letno skupščino, na kateri so se dogovorili za nadaljnjo prodajno strategijo, ki jo močno opredeljuje vse ostrejša konkurenca.
Kolesarji Gorenja
S KOLESOM PO SLOVENIJI
Na pot so krenili 24. maja, po sedmih dneh in 1045 prevoženih kilometrih so se vrnili s svojimi jeklenimi konjički. Štirideset kolesarjev je v počastitev 40-letnice osvoboditve prevozilo slovensko kolesarsko transverzalo.
Pot jih je vodila od Titovega Velenja do vasi Gorenje, kjer se je kolesarska druščina delovnih organizacij Gorenja najprej ustavila pred tovarno keramike. Nato so postali še pred tozdom Mali gospodinjski aparati v Nazarjih in pred delovno organizacijo Gorenje Glin. Šejsto dopoldne so premagali Černivec in se opoldne že ustavili na krajšem počitku v tovarni Gorenje Tiki v Ljubljani. Prvo etapo so po 190 km vožnje končali v domu Gorenja Tiki v Kranjski gori. Naslednji dan so premagali Vršič, kjer so morali zaradi sneženega plazu nekaj časa kolesa tudi nesti. Po dolini Soče so nadaljevali pot na Lokve, kjer so opravili tudi hitrostno preizkušnjo na 20 km dolgem, strmem, zahtevnem cestišču. Napori so pozabljeni kmalu, ostanejo lepi spomini. Tako so že tretji dan vozili skozi Trst in v Kopru poskakali v morje.
Četrti dan jih je čakal pripekajoč klanec preko Črnega
kala v Kočevje. Počitek in namakanje razgretih nog v Cerkniškem jezeru je bilo več kot dobrodošlo. Lepa Dolenjska, kozjanski klanci, rojstna hiša maršala Tita v Kumrovcu, Rogaška Slatina — to je bila prav tako težka, a tudi nepozabna peta etapa. Šesti dan, že zgodaj zjutraj, srečanje z delavci Poslovne opreme na Ptuju, nato v Gorenju Varstroj v Lendavi in Gorenju Elrad v Gornji Radgoni. Zadnja etapa je bila prav tako dolga, a tudi zanimiva. Znova srečanja s sodelavci. V Gorenju Metalplast
v Rušah so sodelavke pozdravile svoje maratonce in jim pripravile topel čaj, kavo, sendviče. Tudi v Gorenju Muta so bili kolesarji lepo sprejeti, v Gorenju Fecro pa prav tako.
Nekaj pred sedemnajsto uro v četrtek, 30. maja, se je karavana ustavila še na Titovem trgu v Titovem Velenju, natanko ob 17. uri pa so zapeljali pred upravno zgradbo sozda Gorenje.
Tisoč in več kilometrov so vozili skupaj. Skupaj premagovali vzpone, vročino, ki jih je spremljala vseh sedem dni. Skupaj so nosili napis Gore-
nje. To je bila manifestacija športa, vzdržljivosti, mladosti...
OSVESTILO O ZBIRANJU EiViŠO
Kadrovsko evidenco je potrebno vezati na enotno matično številko občana (EMŠO) in sicer v skladu z Zakonom o družbenem sistemu informiranju (Ur. list SRS, št. 10/83) in z Zakonom o enotni matični številki občanov (Ur. list SFRJ, št. 58/76).
Na podlagi teh zakonov in na podlagi dogovora na koordinaciji kadrovskih delavcev^Gorenje SOZD so 5. junija 1985 pričeli z zbiranjem EMŠO.
Akcijo bo koordiniral Oddelek kadrovskih zadev v DS SP (pisarna št. 4, telefon 390), enotno matično številko občana pa bodo zbirale poenterke (oz. delavke, ki vodijo evidenco ur v neki organizacijski enoti).
Vse delavce Gorenja, zato prosimo, da prinesejo poen-terkam (npr. pri razdeljevanju kuvert OD) osebno izkaznico oz. drug dokument, iz katerega je razvidna EMŠO. Poenterka bo nato izpisala EMŠO (13 mestna številka) v posebni zbirni list. Rok za dostavo dokumentov je četrtek, 20. 6. 1985.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka) DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet 4 predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFI-KA Prevalje, 1985.• Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.