T. Glasile < irlc.i Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2012 352(497.12 Cirkulane) 6010387,3 1 T \ 1 ii TJ £ COBISS e Letnik 6, številka 3 December - Gruden 2012 izipn: OKTOBER 2012 ■9 Pred izidom je zloženka občine Cirkulane ISS! ;ws§l tsss "o kjer radi Jr' Ite ■Pna dv0- I Spoštovane občanke, spoštovani občani! V prihajajočih prazničnih dneh Vam naj vsem najprej zaželim obilo spokojnosti, notranjega miru, lepih trenutkov in sreče. Srečnih praznikov želim vsem nam, ki bivamo v naši občini, prav tako pa vsem tistim, ki s kakršnim koli namenom prihajajo v našo občino. Če bomo imeli vsaj malo sreče in upanja v boljšo prihodnost, sem prepričan, da bo ta prihodnost tudi prišla. Ob vsem tem sem obenem tudi prepričan, da imamo vsi dovolj obljub in besed o lepi prihodnosti in blaginji, ki bi nam prav prišli ta trenutek, ne pa v trenutkih, ki nam bodo manj pomembni. Vednar-le pa lahko z gotovostjo zatrdim, da je sreča v majhnih rečeh. Tudi sam sem takšen, da me osrečujejo majhne stvari, na velike nikoli nisem bil navajen. Ta skromnost, če verjamete ali ne, se me drži še danes, čeprav pa lahko rečem in to tudi trdim, da uspehi občine, ki jo vodim, niso majhni ali skromni. Na te lepe, velike dosežke občine Cirkulane me je opomnilo veliko ljudi tako iz občine same, še več pa tistih, ki v občino Cirkulane prihajajo občasno. Ti namreč vidijo vsak dosežek, ki ga mi, ki živimo in delamo v kraju, prezremo in dosežkov s tako mero ne opazimo. Pravzaprav lahko rečem, da sem tem ljudem zato hvaležen, saj pri tem vidim dobro delo sebe kot župana, prav tako dobro delo Občinskega sveta in dobro delo Občinske uprave. Prav tako sem hvaležen vsem vam, občanke in občani, ki ste mi dali priložnost, da lahko vse dosežke doživljamo skupaj. To so naši skupni dosežki, ki so predvsem odvisni od dela velikega števila ljudi. Moram pa takoj dodati, daje za nami tudi nekaj neuspehov. Ti so plod posameznih negativnih razmišljanj ali politike, predvsem pa razmišljanj, da prevelik uspeh za posameznika ni dober, ker bi mu potem res lahko pripisovali prevelik uspeh. Tudi za preteklo leto z gotovostjo lahko trdim, da nam je uspelo več, kot smo sprva načrtovali. Uspeli smo dokončati tribune na športnem igrišču, prav tako so naši gasilci dobili gasilsko vozilo, ki je žal že moralo biti v uporabi. V poslovno stanovanjski zgradbi deluje že od meseca januarja Občinska uprava. Naj večji uspeh pa je nova večnamenska dvorana, pri kateri so bili mnogi skeptični in je niso podpirali. Ta dvorana nam bo lahko dala nove možnosti za razvoj, tako kulture, turizma in drugih dejavnosti, ki jih v občini Cirkulane vzpodbujamo. Razumem tudi razmišljanje, da je komu izmed občanov dvorana nepomembna, pa vendar se je potrebno zamisliti nad dejstvom, da denarja nismo smeli in mogli porabiti v druge namene. Uredili in rešili smo tudi nekaj ostalih problemov, vesel pa sem, da bomo končno lahko sprejeli v bližnji prihodnosti tudi občinski prostorski načrt, ki ga naša občina še nima. Žal pa nam vsega ni uspelo narediti. Najbolj sem žalosten, da nismo uspeli s projektom kurilnice na lesne sekance, ki bi prav tako bila velika dodana vrednost kraju. Sekanci bi se izdelovali iz domačih surovin, se pravi, da bi vsi, ki imajo gozd in ne porabijo lesa za svoje potrebe, lahko tega prodajali občini. Prav tako smo na ta način izgubili velika finančna sredstva, ki so žal romala v druge bogatejše občine, ki so ta sredstva znala izkoristiti. Naš Občinski svet je bil takrat tako razdeljen, da žal ni spoznal priložnosti. Ta priložnost je žal zamujena in se je ne da popraviti. Tudi s takimi dejstvi se žal moramo sprijazniti in jih sprejeti, vendar samo pod pogojem, da so opozorilo ali svarilo, da se kaj takega v prihodnje ne sme več zgoditi. Prepričan sem, da ti svetniki ne bodo nagrajeni s strani občanov na prihodnjih volitvah, ker delujejo v škodo razvoju. Naši občini je pomemben vsak evro in škoda, ki je tako storjena, ima dolgoročne posledice. Prav tako nam ni uspelo najti rešitve za upravljanje stare dvorane. Nihče namreč ne bi rad za nič odgovarjal ali prevzel odgovornosti, ki vsekakor ni majhna. Zato bo občina skupaj z mano kot županom, ki je odgovoren, to odgovornost prevzela in poskušala dvorano nekaj časa upravljati. Mogoče pa za uspehom upravljanja pride tudi čas, ko bo želel kdo drug upravljati s to dvorano in prevzeti tudi vso to odgovorno nalogo. Ob prihajajočih praznikih vsem Vam, spoštovane občanke in spoštovani občani, želim veliko sreče in vse najboljše in najlepše, kar se Vam v življenju lahko zgodi. Prazniki so idealna priložnost, da poiščemo svoj mir, da bližnjim z odprtim srcem zaželimo srečo, uspeh, zdravje. Leto 2013 naj bo pot, ki vodi h koncu recesije, do uspehov, sreče, dobre volje in obilo zdravja. To voščilo izrekam v svojem imenu, v imenu Občine Cirkulane, v imenu Občinskega sveta, vseh odborov in komisij ter Občmske uprave. Vaš župan Janez Jurgec GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Tatjana Mohorko Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od oktobra do decembra 2012 V* upan občine Cirkulane Janez Jurgec je v drugi polovici £—1 leta sklical dve redni in eno izredno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane. Svetniki so odločali in razpravljali o zadevah, ki sodijo v pristojnost Občinskega sveta in so pomembne za delovanje občine. Na zadnji seji Občinskega sveta, ki bo sklicana ob koncu leta 2012, bo Občinski svet predvidoma sprejel Proračun občine Cirkulane za leto 2013. Foto: SM Drugo izredno sejo Občinskega sveta, ki je bila 7.11. 2012, je župan sklical zaradi sprejema Odloka o porabi proračunske rezerve po hitrem postopku z namenom razdelitve sredstev oškodovancem za odpravo posledic poplav reke Drave, ki so bile 5. in 6. 11.2012. 14. redna seja Občinskega sveta, 15.10. 2012 Župan Janez Jurgec je sklical 14. redno sejo, kjer so obravnavali devet točk dnevnega reda. Najprej se je potrdil zapisnik 13. redne seje Občinskega sveta občine Cirkulane. Sledila je razprava o ponudbi televizije SIP TV. Občinski svet občine Cirkulane je bil seznanjen s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2012. V obravnavi so imeli tudi imenovanje elektorja za volitve v Državni svet RS. Svetniki občine Cirkulane so obravnavali tudi točko dnevnega reda - razpolaganje s stvarnim premoženjem s poslovnim prostorom na naslovu Cirkulane 55, kjer je Občinski svet občine Cirkulane sprejel sklep, da se poslovni prostor Cirkulane 55 vključi v program prodaje občinskega premoženja občine Cirkulane. Sledila je točka dnevnega reda - vloga občana za ureditev zemljiškoknjižnega stanja, kjer je Občinski svet občine Cirkulane sprejel sklep, da se uredi zemljiškoknjižno stanje. Pod točko pobude in vprašanja so svetniki podali še nekaj pobud in vprašanj. 15. redno sejo Občinskega sveta je župan sklical 29.11. 2012 Po potrditvi dnevnega reda, ki je obsegal deset točk dnevnega reda, so potrdili zapisnika 14. redne in 2. izredne seje Občinskega sveta občine Cirkulane. Sledila je obravnava Rebalansa proračuna občine Cirkulane za leto 2012. Občinski svet občine Cirkulane je sprejel sklep, da se potrdi Rebalans proračuna občine Cirkulane za leto 2012. V obravnavi so imeli tudi Predlog proračuna za leto 2013, kjer je Občinski svet sprejel sklep, da gre predlog proračuna za leto 2013 v javno obravnavo. Določila se je tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013, ki je ostala nespremenjena in znaša 0,0040 EUR. Obravnavali so tudi polletno poročilo o delu skupne Občinske uprave v letu 2012 in imenovali člane inventurne komisije. Občinski svet občine Cirkulane je obravnaval tudi točko dnevnega reda - pobude občanov in drugih subjektov, kjer so sprejeli določena stališča in sklepe. Na vseh sejah Občinskega sveta je župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sprejetih sklepov Občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Na zadnji seji Občinskega sveta, ki bo sklicana ob koncu leta 2012, se bo predvidoma sprejel Proračun občine Cirkulane za leto 2013. Občinska uprava občine Cirkulane želi vsem občanom občine Cirkulane uspehov polno leto 2013. Jelena Vučkovič POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke in občani! w Vstopili smo v zadnji mesec leta 2012. Za nekatere veseli december, za nekatere mesec velikih sprememb, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Na adventnem venčku je zagorela prva svečka. Prav na ta dan smo Slovenke in Slovenci izvolili novega predsednika Republike Slovenije. Nizka volilna udeležba, ki ostaja stalnica različnih volitev na našem vzhodnem delu Slovenije, je logična posledica realnega stanja. Šestdeset odstotkov razvojnih sredstev države ostane v Osrednji slovenski regiji okoli Ljubljane, štirideset odstotkov se deli v ostale statistične regije. Ljubljana je na ravni razvitosti nemških mest, Maribor pa na nivoju razvitosti Madžarske. Tudi ostali kazalci socialne slike kažejo, da smo pod državnim povprečjem. Na območju naših občin se ne do- gaja nekaj prav posebnega. Naravna katastrofa, ki jo je povzročila »pobesnela« Drava, počasi ceh rane. V ljudeh in v naravi bodo brazgotine še dolgo vidne ah celo trajne. Mnogim ljudem, ki so se odzvali na pomoč sočloveku brez posebnega vabila, je potrebno reči HVALA. Takih je bilo ob zadnjih poplavah veliko. Ponovno so svojo visoko profesionalnost pokazali pripadniki prostovoljnih gasilskih društev, Civilne zaščite, Slovenske vojske, Rdečega križa, Slovenske Karitas in drugi. Zagotovo si bomo letošnji december zapomnili tudi po protestih, ki se dogajajo in ponavljajo po slovenskih mestih. Ljudje občutijo stisko, dotaknila se jih je kriza, izražajo nezadovoljstvo z aktualno politiko in s kapitalom, tako na lokalni, kot na državni ravni. Mirni način protesta in izražanje nezadovoljstva ljudi je ustavna kategorija. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Ob teh protestih pa je veliko »črnih« madežev. Eden takšnih je zagotovo ta, da se ne ve, kdo so organizatorji teh protestov. Ni res, da se ne ve, kdo so organizatorji. Znana so imena teh ljudi, inštitucij in celo nekaterih javnih podjetij, ki domnevno celo financirajo posameznike in skupine izgrednikov, ki s svojimi dejanji grobo kršijo javni red in mir. Takšnih izgre- dnikov je kar nekaj obravnavala policija in ugotovila, da so stari znanci organov pregona. Ob pogledu na množice protestnikov skrbi dejstvo, da vidimo veliko mladih, ki s svojimi drznimi ravnanji ne razmišljajo o posledicah. Kot da jim je vseeno, če granitna kocka prileti v policista, izložbeno okno ah v hram demokracije. Vprašanje, ki zahteva odgovor ob takšnem ravnanju mladih -15,18,20 let, je potrebno nasloviti v sistem šolstva zadnjih 15 oz. 20 let. Letošnji december prinaša tudi novi pokojninski zakon (ZPIZ-2), ki je dobil večinsko podporo v DZ. Veljati bo začel 1. januarja 2013. Rezidenti, ki so doma v Sloveniji, v službo pa se vozijo v Avstrijo, bodo tako kot do sedaj plačevali davek le v Avstriji. Prihaja pa tudi predlog sprememb političnega sistema, čigar vsebine, med drugimi, zahtevajo tudi mirni protestniki. Spremembe je po nedeljskih predsedniških volitvah napovedal predsednik Vlade RS. Želim vam lepe in doživete praznike, ki jih prinaša december. V novem letu prižgite lučko novega upanja. Branko Marinič, poslanec DZ RS Predstavljamo vaške skupnosti T Tletošnji tretji številki Glasila občine Cirkulane pred-V stavljamo še zadnje vaške skupnosti v občini Cirkulane. Tokrat smo se srečali z nekaterimi člani vaških skupnosti Medribnik, Pohorje in Paradiž, ostaja nam le še VO Veliki Vrh, ki pa ga bomo predstavili ob drugi priložnosti. V vseh treh naseljih smo izvedeli marsikaj zanimivega, ljudje pa so prijazni in strpni, seveda z veliko želja in potreb do vodstva občine. VO MEDRIBNIK tudi svojega predstavnika v Vaški odbor Medribnik Občinskem svetu, podžupa-sestavljajo: Marjan Prašnič- na Tuška, ki, predsednik, ter člani Medribnik je vas skorajda Janez Korenjak, Jože Petro- na ravnici. Prvi naseljenci so vič, Dušan Debeljak in Ana se v kraju zelo hitro naselili Štumberger. Medribnik ima zaradi njene lepe lege ob po- Vaški odbor Medribnik se predstavi. Na srečanju so se nam pridružili Marjan Prašnički, Jože Petrovič in Ana Štumberger. Predsedniku Marjanu Majcenoviču so se ob našem obisku pri- V Paradižu sta se ob predsedniku vaškega odbora Stanku Večeri- družili članici Teja Kranjec in Marica Gobenski ter njena hčerka ču zbrala še Franc Kek in Mihael Kolednik, pridružil pa se jim je Nina. tudi gostitelj Štefan Ban. toku Belici, ki ima svoj izvir v gozdu Belšak. Precej hitro so kraj odkrili tudi grajski gospodje na Borlu, saj so si v tem območju naredili, po pripovedovanju domačinov, tri ribnike, ki so dali kraju tudi ime. Še danes so glavna značilnost Med ribnika prav manjši ribniki, ki se vračajo v ta kraj. Domačini so v njih naselili tudi ribe. Sicer pa je Medribnik precej dolgo naselje, najbolj poseljeno ob glavni cesti, ki pelje do meje s Hrvaško. V Medribniku trenutno v 54 gospodinjstvih živita 202 prebivalca. Tu je 48 hišnih številk. Večjih načrtov si v vaškem odboru sicer niso zadali, nam je povedal predsednik Prašnički, pa vendarle si domačini želijo, da bi v prihodnje uredili še katero od cest, predvsem osrednjo. V zadnjem času so ob pomoči občine gramozirali in tako olepšali nekaj manjših odsekov makadamskih cest, dobro pa so pripravljeni tudi na zimo in zimske razmere, ko posebnih težav s prevoznostjo Medribničani nimajo. Vaški odbor se sestane po potrebi in ker je naselje zelo dolgo, se tudi domačini težko dobijo skupaj na kakšnem srečanju. A v vaškem odboru ostajajo optimistični in pravi- jo, da jim morda v prihodnje vendarle uspe združiti vas na skupnem vaškem srečanju ob kakšnem ribniku. VO POHORJE Vaški odbor Pohorje je eden manjših odborov v občini. Sestavlja ga pet članov, ki se sestajajo občasno, po potrebi. Marjan Majcenovič je trenutno predsednik vaškega odbora, Teja Kranjec je podpredsednica, člani pa so še Marica Gobenski, Vera Maček in Anton Mendaš. Pohorje je razloženo naselje vzhodno od potoka Belane. Na Pohorju je tudi znamenita cerkev Sv. Elizabete, ki je bila zgrajena pred letom 1673, maše v njej pa so ob večjih praznikih. Krajani so ponosni na ta simbol Pohorja, ponosni pa so tudi, da so si prav v njihovem kraju svoje društvene prostore uredili radioamaterji. Trenutno naselje Pohorje šteje 40 gospodinjstev, imajo 37 hišnih številk, v kraju pa živi 157 prebivalcev. Ti so med seboj kar dobro povezani, saj moči združijo ob čistilni akciji in košnji, v prihodnje pa si prav vaški odbor želi, da bi bilo teh druženj in spoznavanj še več na leto. Posebno velikih načrtov si prebivalci Pohorja niso zadah. Želijo si le, da bi bila cesta v »grabi« nekoliko širša. Zdaj, ko imajo urejeno obmejno cesto, si želijo obnove še preostalih cestnih odsekov v naselju. V zimskem času, ko zapade veliko snega, pa si na Pohorju želijo bolj ažurnega pluženja. V osrednjem križišču na bregu, kjer je tudi avtobusno postajališče za torke, bi si želeli vsaj kakšno luč javne razsvetljave, saj bi bilo s tem veliko bolj poskrbljeno za varnost naj mlajših, kijih v kraju ni prav veliko. Je pa vesela novica ta, da so si v zadnjem obdobju prav na Pohorju dom ustvarile nekatere nove, pretežno mlade družine, ki so tukaj poiskale lepo naravo in mirno okolje. Predsednik vaške skupnosti Majcenovič, pri katerem se člani tudi dobivajo, pa si želi, da bi se na Pohorju še bolj povezali, družili moči ob akcijah, ko je potrebno očistiti in olepšati svoje naselje. V vaškem odboru, v katerem so od petih članov kar tri ženske, se odlično razumejo. Zadovoljni so tudi z delom župana in Občinskega sveta, ki skrbi, daje središče občine urejeno in ima vse, kar prebivalci občine tudi potrebujejo. VO PARADIŽ V vaški skupnosti Para- diž imajo kar 7-članski vaški odbor. Na srečanje z nami so prišli le trije. Dobili smo se pri domačem podjetniku Štefanu Banu. Stanko Večerič je predsednik VO Paradiž, Jožef Mlinar je podpredsednik, člani pa so Mirko Mlakar, Franc Kelc, Mihael Kolednik, Jožef Kolednik in Alojz Tetičkovič. Paradiž je razloženo naselje med dolinama potokov Bela in Belana, tudi precej razvejano naselje ob meji z Republiko Hrvaško. Meja je včasih kar moteča za domačine, a kot pravijo, so se nanjo že navadili. V Paradižu trenutno živi 297 prebivalcev v 85 gospodinjstvih, Paradiž pa ima 93 hišnih številk. Veliko je tudi vikendašev, ki imajo v Paradižu svoje vinograde in manjše vikende z vinskimi kletmi. Ponos vasi so tudi mnogi muzikanti in prav v Paradižu jih je za ansambel ali dva. Tudi v Paradižu so ceste v ospredju, ko je govor o željah in potrebah, saj je po besedah predsednika vaške skupnosti Večeriča vsak meter novega asfalta dobrodošel. V prihodnje se bodo bolj zavzeli, da bi bila cesta proti Medribniku, ki je nekakšna bližnjica in je zdaj le pohodna pot, prevozna tudi z avtomobilom. Cesta ima zdaj svojega lastnika, a v kraju so prepričani, da bi se občina lahko dogovorila z lastnikom in uredila cesto, ki je nekoč že služila vsem. Večjih, zahtevnejših načrtov pa prebivalci Paradiža nimajo. Razmišljajo le o ureditvi skupnega vaškega prostora. Ponosni so, da so druženja ob postavljanju klopotca postala že skoraj del tradicije. Tudi v pustnem času znajo stopiti skupaj in se na povorki v Cirkulanah predstaviti v skupinski maski. Posebej odmevne so čistilne akcije, je dodal Večerič, ki je ob tem pohvalil krajane, gasilce in lovce, ki so stopili skupaj in dobro opravili delo. Hvaležni so tudi Štefanu Banu, ki jim občasno nudi prostor za sestanke in druženja. Paradiž vi/ je kraj, kjer lahko vsak najde prostor zase, zato boste slišali, da je zares pravi raj na Zemlji. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Srečali so se gasilski veterani e šestnajstič je Območna gasilska zveza Ptuj v mesecu ^.Joktobru - mesecu varstva pred požari pripravila srečanje veterank in veteranov. Letos sta bili gostiteljici srečanja občina Zavrč in PGD Zavrč, veterani pa so se ob izbranem kulturnem programu, ki so ga pripravili završki osnovnošolci, družili v soboto, 20. oktobra. Na druženju so bili tudi veterani iz PGD Cirkulane. Veteranom so se na sre- predsednik GZS mag. Janez Čanju pridružili še nekateri Merc, poveljnik Podravske gostje, med njimi tudi pod- regije Janez Liponik, predse- Delovna akcija vaščanov Gradišč y^>lani vaškega odbora se zavedamo, kaj pomeni poskrbeti X^vza varnost uporabnikov naših cest, ki so na določenih odsekih zelo nevarne, še posebej v zimskem času. Dogovorili smo se, da ter tudi uspešno zaključili z bomo s skupnimi močmi z načrtovanim delom. Želimo izvedbo delovne akcije po- si še več podobnih akcij ob stavili varnostno ograjo, sodelovanju vseh vaščanov ki je bila na tem delu ceste Gradišč, saj smo lahko le vsi zelo potrebna. Zbrali smo skupaj uspešni in ustvarjalni, se v soboto, 24. novembra, VO Gradišča Utrinek s prijetnega srečanja gasilskih veteranov v Zavrču. dnik OGZ Ptuj Marjan Meglič, Dušan Ber, predsednik komisije za delo z veterani pri OGZ Ptuj, podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša. Na srečanju smo lahko slišali, da je prostovoljno gasilstvo v Sloveniji pravo nacionalno bogastvo, h kateremu so veliko pripomogli prav veterani in veteranke s svojim dolgoletnim delom in izkušnjami. Veliko let so se namreč trudili in opravljali humano poslanstvo. Največje plačilo za to je danes le spoštovanje do njihovega dela, zahvala vsem za trud in izjemen prispevek h gasilstvu na Ptujskem. Srečanje, kot je bilo letošnje v Zavrču, pa je bilo namenjeno sproščenemu obujanju spominov na najlepša in najbolj plodovita leta, ki so jih zdaj že gasilski veterani »pustili« v gasilstvu. Ob zaključku uradnega Pogled med goste, vodilne može OGZ Ptuj. dela je bilo še slišati: »Bodimo ponosni na že opravljeno delo in na mlade generacije gasilcev, ki bodo nasledile vaše delo. Skupaj lahko dosežete marsikaj. Naj bo ključno sporočilo tega srečanja, da solidarnost in humanost še živita v nas in nas delata močnejše. Hvala vam za vse, kar ste dobrega in koristnega doprinesli k slovenskemu gasilstvu.« TM VODA je lahko tudi uničujoča f I tekočina, brez katere ni življenja na Zemlji, ki jo pijemo, -L se umivamo z njo, je lahko tudi naš sovražnik. In prav o tem želim spregovoriti nekaj besed. Tako je bilo prvi ponedeljek v oktobru, ko je z vso silo pridrvela po strugi Drave, se najprej razlila na svoj levi breg in tam zalila travnike, njive, hiše in ceste. Kot da ji to ni dovolj, je prestopila tudi desni breg in zalila hiše, kleti, njive, vrtove, travnike in ceste tudi v Dolanah. S sabo je odnašala vse, kar ni bilo pritrjeno, prinašala pa je mulj in blato, ki ju je pobrala na poti proti nam. Takšne količine in višine vode ne pomnijo niti naj starejši domačini, saj tudi merilna letev ni tako visoka, kot je segala voda sedaj. Tisti usodni ponedeljek so se bali za svoja življenja in premoženja vsi, ki živijo ob reki Dravi. Tudi naši ljudje ob njej so potrebovali pomoč nas, gasilcev, prostovoljcev in prijateljev. Gasilci smo se odzvali prvemu klicu in prihiteli pomagat. Pripeljali smo vreče, organizirali smo dovoz peska, z njim polnili vreče ter z njimi in s folijo zavarovali vrata in okna na hišah. Na pomoč nam je priskočilo veliko število prostovoljcev in prijateljev, ki so pridno delali in poskušali zavarovati hiše. Ne smem pa pozabiti sosednjih gasilcev iz Zavrča in Leskovca, ki so nam priskočili na pomoč in nam pomagali reševati, kar se je rešiti dalo. Žal pa je bila voda močnejša in je preplavila vse naše prepreke in zalila kleti in stanovanja tako močno, da smo morah izseliti štiričlansko družino, saj je voda ogrozila njihova življenja. Nekatere kletne prostore in trgovino z mesnico smo pa v toliki meri zaščitili z vrečami peska in črpanjem vode skozi celo noč in dan, da ni nastala večja materialna škoda. Ves ta čas smo se trudili po naših najboljših močeh, žal pa nismo mogli vsega zaščititi in je tako voda zalila premoženje nekaterim krajanom Dolan. štorov, kakor tudi črpanjem vode iz kleti. Spet se je pokazala solidarnost med gasilci iz drugih občin. Na pomoč so nam prihiteli gasilci iz Zavrča in nam pomagali izčrpati vodo iz kletnih prostorov stanovanjskih objektov. Na pomoč so prihiteli prijatelji, sorodniki in delavci občine Cirkulane. Pohvaliti moram vse, ki so kakor koli pomagali odstranjevati posledice poplave na Borlu. Zahvaljujem se jim v imenu domačih gasilcev in prizadetih krajanov. Tako smo nekateri po več kot 24 urah dežuranja in skrbi za brezhibno delovanje kar pe- Ko se je v torek začela tih črpalk in gasilskega vozila voda umikati in se je dalo ter agregatov odšli na zaslu-priti do hiš, smo gasilci spet žen počitek. Taje trajal samo prihiteli na pomoč in pričeli do jutra, saj so nas domačini s sanacijo, čiščenjem pro- spet potrebovali za čiščenje 8 Glasilo občine Cirkulane mulja in odvoz vreč, kjer pa so se izkazali tudi delavci občine in prevoznik Darko s svojo ekipo. Žal pa je vodna ujma porušila gospodarsko poslopje na začetku zaselka. Nekaj gasilcev in ekipa delavcev občine Cirkulane je nesebično pomagala kar dva dni odstranjevati porušeno zgradbo in rešiti opremo pod ruševinami. Konec napornega tedna, in sicer v petek, je bilo spet napovedano povišanje vode, zato smo spet postavili vodne prepreke iz vreč in folije. Ponovno smo bili v akciji gasilci, delavci občine in prostovoljci ter seveda domačini. Hvala bogu, da takrat ni prišlo do razlitja voda na našo stran in smo le dežurali v pripravljenosti in še vedno črpali s petimi potopnimi čr- palkami iz kletnih prostorov Hiše usnja. Uspeli smo preprečiti ponovno zalitje kleti. Črpalke so delovale vse do ponedeljka dopoldan, ko je voda toliko padla, da ni več ogrožala z zalitjem. V vseh teh dneh, od 5. novembra do 12. novembra, je skupno sodelovalo 80 gasilcev, ki so opravili 571 ur dela. Črpalke in agregati so delovali skupaj 295 ur, vozilo GVC 16/25 s črpalko je delovalo 32 ur, skupaj smo porabili 210 litrov dizel goriva in 125 litrov bencina. Skozi vse te dni in noči je bil na delu štab Civilne zaščite občine Cirkulane, čigar člani so koordinirali delo ekip in opravljali vsa spremljevalna dela. Ob koncu pa še se enkrat zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli pomagali pri vseh teh akcijah, tudi tistim iz ozadja, ki so nas bodrili in nam vlivali poguma za delo. Hvala vam. Zahvala gre tudi občini, županu in celi Občinski upravi za pomoč pri nabavi raznih materialov in dodatnih črpalk. Želimo si, da se kaj tako groznega ne bi ponovilo. Je pa ena izkušnja več za nas gasilce. Vsem, ki ste utrpeli škodo pri teh poplavah, pa želim, da si čim hitreje uredite domovanje in normalizirate življenje naprej. Na gasilce se lahko kadar koli obrnete po pomoč ob nesreči, ki vas je doletela. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. Ivan Tetičkovič, GČ. I. st. Foto: Lidija Domjan, Janez Liponik, fotoarhiv PGD Cirkulane Evakuacija v Osnovni šoli Cirkulane in vrtcu A ktivnosti gasilcev iz Cirkulan ob mesecu varstva pred -ZlLpožari so se letos zaradi slabih vremenskih razmer in drugih aktivnosti prenesle v zadnje novembrske dni. Tako smo gasilci v sodelovanju z zaposlenimi na osnovni šoli in v vrtcu pripravili nenapovedano vajo evakuacije učencev iz šole in otrok iz vrtca. V sredo, 28. novembra, se je ob 9. uri oglasila sirena na gasilskem domu, kar je bil znak za pričetek evakuacije učencev osnovne šole in vseh zaposlenih na njej. V manj kot treh minutah je bila izpraznjena kompletna zgradba. Vsi učitelji so prešteli učence in ugotovljeno je bilo, da v zgradbi ni več nobenega ter da se vsi nahajajo na evakuacijskem mestu. Zahvaljujemo se učiteljem in zaposlenim za zbranost pri vaji in učencem za mirno in strpno evakuacijo. Ob zaključku vaje pa smo gasilci obljubili, da bomo v pomladnih mesecih prikazali za vse učence vajo gašenja požara v naravi. Isti dan, vendar pol ure kasneje, je potekala vaja tudi v vrtcu. Tudi tu ni bila napovedana. Gasilci smo z vozilom in sireno naznanili pričetek vaje. V roku štirih minut j e bil vrtec prazen. Vsi otroci so bili skupaj z vzgojitelji na evakuacijskem mestu. Na tej vaji, ki je bila prvič, smo hoteli preveriti pripravljenost predvsem vzgojiteljskega kadra za take razmere. Zaključili smo, da so dobro Cirkulanski gasilci so v sodelovanju z zaposlenimi na osnovni šoli in v vrtcu uspešno pripravili nenapovedano vajo evakuacije učencev iz šole in otrok iz vrtca. Fotoarhiv PGD Cirkulane informirani in pripravljeni na morebitno evakuacijo. V vrtec se bomo letos spet vrnili, vendar malo drugače, z darilom za božič in novo leto. Še enkrat se zahvaljujemo vsem za pomoč pri izvedbi obeh vaj. Te vaje bomo ponavljali vsako leto, saj lahko le tako zagotovimo optimalni čas za evakuacijo ob morebitni pravi nesreči. Poveljnik PGD Cirkulane, Ivan Tetičkovič, GČ I. st. Martinov praznik - praznik jeseni I M e pred pojavom krščanstva so se ljudje veselili, ko se JL-J)e mošt očistil v vino in so lahko poskusili, kaj je dala letina. Šele tedaj so ga tudi ocenili, čeprav mlado vino še ne pokaže vsega oz. se tedaj sorte, ki so primerne za mlada vina, pokažejo v najlepši luči. V času stare zaveze so imeli mošt za manjvredno pijačo in so ga istovetili z rekom: »Kalni mošt in kalna voda nista nič dobrega«. Godovanje sv. Martina To-urskega (rojen okoli leta 316 na Madžarskem, umrl pa kot škof 8. novembra 397 pri Toursu v Franciji) je čas, ko se mošt očisti in postane mlado vino. Tudi letos smo se vinogradniki tega časa razveselili in nestrpni čakali, kaj bo, posebej, ker smo imeli zelo rane bratve (grozdje odberemo od trte). Letošnje zorenje grozdja je bilo hitro in je marsikaterega vinogradnika presenetilo, saj so bile rane sorte tehnološko zrele takoj po 20. avgustu, bratve pa smo končali do konca septembra. Tudi modro kavčino - potomko stare trte pri Sv. Ani - smo potrgali v septembru. Letošnjega pridelka je zaradi suše in vročega poletja nekoliko manj, za 15-25 %, na lapornatih tleh pa je trta Za dobro skrb zbranega vina so imenovali novega Naj Martina, devetega po vrsti. Ta naziv je prejel priznani vinar Milan Žum-bar. Čestital mu je tudi Edi Hojnik, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Cirkulanski Naj Martini se na ogled postavijo ... Pridružil se jim je tudi župan Janez Jurgec. še bolj trpela in je bil izpad večji kot 30 %. Grozdje je bilo zdravo z vsebnostjo sladkorja več kot 18 »gradov«, kisline pa so bile ob bratvi pravšnje. Vretje zaradi toplega vremena vsaj v začetku ni bilo težavno, saj mnogi niso uspeli mošta niti razsluziti. Mošt je lepo odvrel, tu in tam je bilo nekaj težav, vendar nas letošnje delavnice -ogledi mladih vin - v Tržcu, Podlehniku in Cirkulanah upravičeno prepričujejo, da je vinski letnik 2012 dober. Vina so nekoliko bogatejša z alkoholom, vendar z lepo harmonijo cvetlice in okusa. Zelo lepe so zvrsti; to so vina, pri katerih vinar vloži največ svojega znanja in želje po svežem pitnem vinu. Iz kleti bodo šla vina med ljudi pravilno zrela in sposobna za svoje plemenito poslanstvo. Vsi, ki pijejo vino, naj vedo, da pijejo zdrav nektar iz grozdov vinske trte in ne pijače, ki jo sestavljajo zgolj rezultati posegov najsodobnejše tehnologije. Vem, da ni lepšega občutka, kot da spiješ kozarec vina ali poješ kos kruha, ki si ga sam pridelal. Letos smo se v Cirkulanah poklonili naravi v zahvalo za darove ob Martinovanju v Cirkulanah. Za dobro skrb zbranega vina smo imenovali novega »NAJ MARTINA« - devetega po vrsti. To je postal Milan Žumbar, ki bo skrbel, da na prireditvah ne bo manjkalo dobrega vina. Cirkulančani smo ob tej priliki spoznali, da ima naš » Hanzek« naslednika. Presenečena je bila tudi »Micika«, saj ni pričakovala, da bo krst mošta opravila s postavnim mladeničem. Lepo! Smo v času, ko pričakujemo novo leto. Z mislimi smo v pričakovanju, kaj nam bo prineslo. Praznični dnevi so tukaj in upam, da si bomo nazdravili tudi s kozarcem dobrega vina, da bomo trknili tudi z željo, da vse hudo in slabo ostane za nami in da nas čaka novo lepo leto. Trti želim, da si čez zimo spočije in nas v pomladi pričaka, da ji s škarjami in znanjem damo novo življenje. Srečno! EH MILAN ŽUMBAR - NOVI NAJ MARTIN Petletna plesna pravljica FS Cirkulane dobila polno podobo /^lani Folklorne sku-\^/pine Cirkulane KD Cirkulane smo ponovno poskrbeli, da so Cirkulane konec novembra zaživele v znamenju kulture. Priredili smo svoj peti koncert z naslovom »Ples«. Ples je namreč naše največje bogastvo, ki ga ohranjamo. S koncertom smo želeli pokazati svojo privrženost in ljubezen do ljudskih plesov, hkrati pa smo potrdili, da na tem koščku Haloz v mirnem sosedstvu živi veliko dobrih ljudi, ki jim je bogato ljudsko izročilo osnova za medkulturna in prijateljska srečanja. Osrednji gostje koncerta so bili člani Folklornega an- Vsi člani FS Cirkulane. sambla Filigrani iz Ohrida v Makedoniji, sami pa smo zaplesali tudi ob spremstvu Tamburašev KD Cirkulane. Nastop na koncertu. Skozi večer smo tako »skočili« malce v Makedonijo in nazaj v Slovenijo ter na ta način predstavili posamezne slovenske ter makedonske plese in pesmi. Ob koncu plesnega večera je bila desetim članom skupine, ki se že več kot pet let aktivno udejstvujejo na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti, podeljena bronasta Maroltova značka. Bilo je nadvse zanimivo. In kar nas najbolj veseli - občinstvo je uživalo v naši družbi. Seveda pa to ni bil edini dan, ki smo ga preživeli v družbi gostov iz Ohrida. Z nami so bili namreč štiri dni. V tem času smo jim poskušali pokazati vrsto zanimivosti v našem kraju in okolici, ki jih ne srečamo ravno vsak dan. Menimo, da nam je to odlično uspelo. Kanček zadovoljnega bahaškega ponosa nas tokrat lahko upravičeno greje, ko rečemo sebi, prijateljem, sorodnikom in tujcem: »Lep je naš kraj in bogata je naša kultura.« Ker pa gostovanja ustvarjajo in ohranjajo prijateljstva, se naša plesna pravljica še zdaleč ni končala. Pridno že snujemo nove načrte. Se naprej se bomo trudili, da bodo prikazani plesi in šege na domačem in tujem odru čim bolj podobni dogajanju v preteklosti. Veselimo se tega, saj vemo, da nam ples prinaša zadovoljstvo in veselje ter povrhu vsega med seboj povezuje ljudi. Nina Gabrovec Foto: Arhiv FS Cirkulane Skupaj zgosti v Cirkulanah pred njihovim odhodom. V prejšnji številki Glasila občine Cirkulane je bil na zadnji strani omenjen nastop v oddaji »Lijepom našom«. Pisalo je, da so tam nastopali Tamburaši KD Cirkulane, kar pa naj ne bi povsem držalo. Nastopila je le FS Cirkulane KD Cirkulane. Slišala pa se je seveda tudi tamburaška glasba iz Haloz. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Gospod »Bom priden« že trka na vrata ... TJred nami so bili pisani jesenski dnevi in hkrati čas za že tradicionalni kostanjev piknik v naši hiški. A tistega jutra, ko smo v vrtec prinašali ogromno materiala za izdelovanje in vreče kostanjev, se dopoldanska megla ni in ni hotela posloviti. Vsekakor se nismo želeli predati, upali smo do konca in sreča se nam je tudi tokrat nasmehnila. Začarana megla se je čez dan razkadila, mi pa smo zavihali rokave in pričeli z ročnim ustvarjanjem na prvi skupni delavnici tega šolskega leta. Ker so bili med nami že hladnejši dnevi, smo tokrat poskrbeli, da smo na sami jesenski delavnici izdelali veliko ptičjih hišic, kjer se bodo naši ptički čez zimo lahko krmili. Da je bila podoba vrtca toliko bolj jesenska, smo poskrbeli še z izrezovanjem buč, kjer je vsaka buča uprizarjala drugačno zgodbo, podobo in pogled. Med samim ustvarjanjem je bilo veliko smeha, prijetnega pogovora, razgibavanja na travnatem igrišču, a najbolj mikavni so bili kostanji, ki so jih spekli naši očetje. Nekaj naših končnih ustvarjalnih izdelkov smo si odnesli domov, nekaj jih razstavili pred samim vrtcem. Tako so jutra ob prihodu v vrtec postala pestrejša, za kanček bolj nasmejana in razgibana. Nekaj dni kasneje smo se z dokaj majhnimi trebuščki odpravili do naših občinskih gospodinj, ki so nas prav prijetno presenetile s pripravljenimi jedmi. Vse jedi so bile pripravljene iz krompirja, kar je nam otrokom še posebej všeč. Tako smo si ogledali njihovo zelenjavno dekoracijo, okusili pečen krompirček in bili nad samim kuhanjem navdušeni. Naše druženje je minevalo zelo hitro, zato smo ob koncu naredili še nekaj skupnih fotografij, kasneje pa se odpravili nazaj do vrtca in se počasi, s polnimi trebuščki, predali opoldanskemu spancu. Kmalu za tem so sledile krompirjeve počitnice, ko smo se nekateri otroci odpravili na krajše lenarjenje, drugi pa dni izkoristili v vrtcu, ob druženju in spoznavanju novih dejavnosti. Tako smo se veliko gibali v naravi, jo opazovali, opisovali spremembe, bili prijatelji, pomočniki, predvsem pa dobri Buče že dobivajo drugačno podobo. soigralci. Otroci iz starejše skupine smo meseca septembra pričeli s celoletnim projektom »Pohodništvo ali Mi gremo po svoje«. S ponosom lahko potrdimo, da smo do danes opravili že dvanajst velikih pohodov. Naši pogumni koraki sežejo vse tja do Medribnika in Paradiža, do Gradiškega huma in navzgor do Gruškovca. Otroci na samih pohodih oblikujemo pozitiven odnos do hoje, do doživljanja narave, oblikuj e- Nekaj ptičjih hišic odnesli s seboj in pripravili na zimsko krmljenje ptic. Nestrpno smo čakali prihod makedonske folklorne skupine. Navdušenje nad makedonskim plesom je bilo več kot očitno. mo čustven, pristen, spoštljiv in kulturen odnos do narave kot posebne vrednote. Da je veselje toliko večje, imamo izdelane pohodne knjižice, kjer za vsak opravljen pohod prejmemo štampiljko. Seveda pa se na pohod ne bi mogli odpraviti brez predhodnega znanja, zato so dejavnosti v skupini pred samim pričetkom pohodništva potekale v smislu spoznavanja in učenja o pohodništvu. Tako smo se učili in spoznavali pohodniško opremo, spoznali pravila obnašanja v naravi, se seznanili s pohodniškimi markacijami in z nalogami vodnika. Ko smo vso »to« znanje osvojili, pa smo se pogumno podali na pot in novim dogodivščinam naproti. Meseca novembra smo v našem vrtcu izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk skupaj z našimi čebelarji. Tako smo navsezgodaj zjutraj v našem vrtcu gostili čebelarje, ki so nam polepšali jutro ob pripovedovanju raznih anekdot in ob preizkušanju zaščitne obleke. Čebelarjem se iskreno zahvaljujemo in jih že sedaj vabimo, da nas naslednje leto ponovno presenetijo. In da presenečenj še zdaleč ni bilo konec, smo se prepričali v petkovem dopoldnevu, ko smo imeli možnost spoznati drugačno plesno in pevsko kulturo, saj smo si dodobra ogledali plesalce in plesalke iz Makedonije. Za to spoznanje in čudovito doživetje se moramo zahvaliti naši Folklorni skupini Cirkulane, ki nas je povabila in nam omogočila, da je bilo marsikatero spanje kasneje vznemirljivo in preprosto zasanjano. Gneča pri krompirju ... Pravilno ravnali ob opozorilu na nevarnost. Preizkušanje zaščitne čebelarske opreme. Skupaj s čebelarjem smo pojedli okusen zajtrk. Tako nagajivo smo okrasili sprednji del vrtca ... Spoznavanje pohodniške opreme. i gn i ™ timi Hi {•n. ..... _ Da bodo čevlji primerni za mojo majhno nogo, bo potrebno še nekaj solate. Sedaj sem pripravljen ... Pojdimo v gore. bodo predstavili z dramatizacijo »Medvedje spanje«. Ker je mesec december tako prazničen, tako nasmejan in tako prijeten, bomo medse povabili še naše starše, dedke in babice ter izvedli božično-no-voletno delavnico, na kateri bomo poskrbeli, da bo naša majhna hiška dobila svojo pravljično podobo. Mesec december je mesec praznovanja, petja in plesa, zato se bomo tudi letos udeležili božično-novoletne-ga koncerta osnovne šole in vrtca, z našim nastopom pa ponovno pokazali, da tudi najmlajši že veliko znamo. In če bo tudi letos pri nas postavljena tista velika, mogočna, zelena jelka? Na »to« vsekakor ne bomo pozabili! Prepričani smo, da bo tudi tokrat obdana s kakšnimi novimi igračami, ki se jih že nadvse veselimo. IN KAKŠNO NAJ BO NAŠE SPOROČILO OB KONCU LETA? V dneh, ki prihajajo, poskušajmo VSI pogledati malo nazaj. Kaj smo v preteklem letu naredili, spoznali ali prekrili? Komu polepšali dan ali izrekli žalo besedo? Predvsem pa ... Kaj smo se naučili in kaj uporabnega bomo odnesli v nove, prihajajoče leto? Naj novoletne jelke ne bodo preveč nasičene z darili, naj bodo skromne, predvsem pa iskrene. V novem letu Vam želimo vse dobro, zdravo in navihano. Naj bodo zadnji dnevi tega leta pozitivno izkoriščeni, predvsem pa Vam želimo, da se v prazničnih dneh, ko smo obdani z najbližjimi, spomnite, kdo ste, kaj počnete in kako »to« počnete. Naj bo leto 2013 prijetno presenečenje. Besedilo in foto: kolektiv Vrtca Cirkulane Ob koncu meseca smo v našem vrtcu izvedli še evakuacij sko vajo. Tako smo otroci skupaj z vzgojiteljicami ob glasni gasilski sireni hiteli in hiteli ter pravilno ravnali ob nevarnem opozorilu. Vsekakor si želimo, da bi bila takšna opozorila čim manjkrat slišana in izvedena, a poučiti se je bilo dobro in pravilno. Mesec november se počasi poslavlja, na naša vrata pa že vidno trka gospod »Bom priden«. Malo za šalo, malo za res ... V tem mesecu nas čaka veliko zasanjanih dejavnosti, predvsem pa veliko nestrpnega odštevanja. Najprej nas bodo presenetili gledališčniki iz Ekološko-kultur-nega društva Za boljši svet (Maribor) z dramatizacijo »Čudežno pletivo«, nekaj dni kasneje pa bomo imeli možnost spoznati še gledališčnike iz Lendave, ki se nam Moja babica (Pripoved o življenju osebe) Moja babica Julijana Kolednik seje rodila v soboto, 22. 10. 1955, ob 10. uri v Slatini pri Cirkulanah. Postala je tretji otrok v družini, saj ima starejšega brata Stanka ter sestro Silvo (ki je sedaj že pokojna). Priimek je prevzela po očetu, ime pa po mami. Vedno je bila zelo nagajiv in živahen otrok. V prvi razred Osnovne šole Maksa Bračiča je začela hoditi pri sedmih letih (1962). Maja, leta 1963, je šla k obhajilu, v petem razredu (1967) pa k birmi. V7 osnovnošolskih letih je sodelovala pri rokometu, bralni znački in pevskem zboru. V petem razredu je bila pri tujem jeziku zelo pridna. Nemščino jo je učila učiteljica Danica Jankovič, ki je mojo babico večkrat povabila k sebi domov, da je popravljala kontrolne naloge (teste), kadar je učiteljica imela delo na vrtu. V šestem razredu jo je ista učiteljica zadolžila, da napiše vprašanja ter preveri znanje ostalih učencev. Po končani osnovni šoli seje vpisala v Kmetijsko šolo na Turniščah pri Ptuju. Tam je postala kapetanka (vodja) rokometne ekipe. Leta 1972 je igrala v filmu Rdeče klasje. Po končani šoli na Turniščah seje vpisala v Rakičan. Tamkajšnjo šolo je pustila ter nadaljevala šolanje na administrativni šoli, ki jo je uspešno končala. Zaposlila seje v Lesni industriji Ptuj, in sicer kot administratorka v komerciali podjetja. Opravljala je vsa pisarniška dela. V tem času je spoznala partnerja. V ponedeljek, 23. 8. 1977, ob 16.30 se jima je rodila deklica Dušanka, Šege in navade našega kraja Doma sem povprašala svojo babico, kako so praznovali božič nekoč. Povedala mi je zanimivo pripoved. Babica je rojena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Spominja se lepih navad, ki so jih obujali ob božiču in novem letu. V družini je bilo pet otrok, ki so na predbožični večer postavili skromno smrečico, pod njo pa jaslice. Peli so božične pesmi, mama je spekla potico in sadni kruh. Bili so nadvse veseli. Nekega božiča so odpeljali mamo v bolnišnico in popoldan se jim je pridružil še naj mlajši brat. Tako so potem vsako leto zraven božiča praznovali še njegov rojstni dan. Hodili so k polnočnicam, na božič pa šli gledat jaslice. Na Štefanovo, 26. decembra, so odnesli v cerkev vodo, na Janezovo, 27. decembra, pa vino. 28. decembra je bil tepežni dan - tepežnica, pripravili so šibe in šli od hiše do hiše ter tepežkali vaščane. Darila ob božiču in novem letu so bila skromna, kakšen piškot, jabolko, kasneje pa kakšna pomaranča ali čokoladica. Poleg omenjenih praznikov so bili še drugi, povezani s kmečkimi opravili - žetev, mlatev, trgatev, koline in drugi. To je del spominov moje babice, ki pove, da je bilo življenje skromno, a lepo. Mateja Golc, 5. a moja mama. Po porodniškem dopustu je na delovnem mestu napredovala v komercialistko, zato je morala nadaljevati šolanje v Srednješolskem centru Ptuj. Ko je leta 1987 šlo podjetje v stečaj, je postala nezaposlena. Po enem mesecu je sprejela službo na Kreditni banki Ptuj. Tam dela še danes, le da v NKBM - v Poslovalnici Gorišnica. V ponedeljek, 26. aprila 1999, sojo poklicali v službo in povedali, da je njena hči v porodnišnici. Celotni oddelek banke je bil v pričakovanju, saj niso vedeli, ali bo postala babica vnuku ali vnukinji. Po naslednjem klicu je izvedela, da je dobila vnukinjo, mene. Veliko prostega časa je preživela z mano. Sedaj se v prostem času ukvarja z vrtnarstvom ter rožami. Ob mrzlih zimskih večerih plete, kvačka ter bere. Bliža se njen čas upokojitve. Če bo zdrava, se bo pridružila kakšnemu društvu. Katja Kolednik Izlet na Donačko goro Mladi planinci PD Cirkulane smo se odpravili na izlet na Donačko goro. Izpred šole smo se odpeljali ob 9. uri. Peljali smo se v Žetale in nato v Pridno vas. Našo pot smo nadaljevali peš po gozdni poti, kjer je bilo veliko podrtih dreves. Lahko bi jih uporabili za bivak. Pot nas je pripeljala do koče, kjer smo se okrepčali. Nato smo nadaljevali pot do vrha. Bila je ozka, oteževala jo je tudi gosta megla. Proti vrhu je začelo močno pihati. Dosegli smo vrh Donačke gore, kjer smo se fotografirali in ožigosali dnevnike. V gosti megli, ki nas je spremljala na poti, je vedno nevarnost, da se izgubimo. No, mi se nismo, saj smo varno prišli nazaj v kočo, kjer nas je že čakal naš kombi. Povratek nazaj v šolo je bil hitrejši, kot smo načrtovali. Uživali smo in ta planinski izlet mi je ostal v lepem spominu. Veronika Polajžer Fotka: Na vrhu Donačke gore. Foto: Vili Jurgec Dobrodelna akcija »Star papir za novo upanje« S humanitarno gesto »Združimo moči, pomagajmo ohranjati naše okolje in podarimo novo upanje« se je naša šola tudi v tem šolskem letu odzvala vabilu društva »Ekologi brez meja«, ki organizira dobro- delno okoljevarstveno akcijo zbiranja starega papirja pod naslovom »STAR PAPIR ZA NOVO UPANJE«. Akcija je potekala po vsej Sloveniji cel mesec november. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo tudi tokrat šla v prave roke. Namenjena bodo humanitarnemu društvu Adra Slovenija, ki denar namenja projektu »Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki«. Društvo zbira denar za šolske sklade tistih slovenskih šol, ki jih obiskuje največ otrok iz socialno ogroženih družin; denar se nameni za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin, družin, v katerih je vladalo nasilje, otrok iz materinskih domov, varnih hiš in mladinskih domov. Učenci šole in otroci iz vrtca smo cel mesec november pridno zbirali odpadni papir dom. V šolo smo ga prinesli v času od 26. do 30. novembra. Bili smo zelo pridni, saj smo zabojnik, ki ga je dostavilo podjetje Dinos, napolnili v kratkem času. Ob vestnem zbiranju odpadnega papirja lahko upamo na zmago in nastop plesne skupine The Artifex v prazničnem mesecu decembru. Suzana Petek, mentorica šolske skupnosti učencev Učenci šole in malčki iz Vrtca Cirkulane so bili zelo pridni, saj so v kratkem času napolnili velik zabojnik. Foto: Arhiv OŠ JAZ SEM RACA Veverici in polh Jaz sem raca, ti pa ne. Letim visoko, ti pa ne. Jem koruzo, ti pa ne. Sem velika, ti pa ne. Imam perje, ti pa ne. Imam kljun, ti pa ne. Imam rep, ti pa ne. Jaz pa plavam, ti pa ne. Alen Resman, 3. a JAZ SEM MAČKA Jaz sem mačka, ti pa ne. Jaz pa predem, ti pa ne. Lovim miške, ti pa ne. Mene vsak poboža, tebe pa nobeden. Kaja Slapničar, 3. a JAZ SEM MUCA Jaz sem muca, ti pa ne. Jaz mijavkam, ti pa ne. Pijem mleko, ti pa ne. Mene radi vsi imajo, tebe pa nobeden. Nuša Štumberger, 3. a Zimska pravljica Lepega sončnega dne sta bili veverici v svoji hiški na drevesu. Bili sta zelo lačni, zato sta šli nabirat hrano. Veverica je vzkliknila: »Poglej, tam je en lešnik!« Druga pa ji je odgovorila: »Prva sem ga zagledala. Ta lešnik j e moj.« Začeli sta se prepirati, zato sta zbudili polha. Stopil je k veveričkama in jima rekel: »Ne prepirajta se zaradi lešnika.« Veverički sta mu v en glas odgovorili: »Ne vtikaj se v najine stvari!« Veverički sta se še naprej prepirali, polh pa je vzel lešnik, ga odnesel in pojedel. Nauk: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Patricija Petrovič, 7. a Bila je zima. Otroci so naredili snežaka. Nekega dne je snežak oživel. Hodil je okrog hiš. Naenkrat je skozi okno zagledal veliko peč. Peč mu je bila zelo všeč. Postala sta prijatelja. Skupaj sta se dneve in dneve zabavala in plesala. Snežak se je segrel in začel topiti. Peč je bila žalostna, ker je izgubila najboljšega prijatelja. Otroci so ji obljubili, da bodo naredili novega snežaka. JAZ SEM INTERNET Jaz sem internet, ti pa ne. Jaz vse vem, ti pa ne. Mene vsak pogleda, tebe pa nihče. Žan Emeršič, 2. a Aljaž Bezjak, 3. a Zima Živela je deklica, ki je imela rada zimo. A zime in snega ni bilo od nikoder. Bila je zelo žalostna. Nekega večera pa je šla spat. Ponoči je zapadel sneg. Ko se je zbudila, je pogledala skozi okno. Ko je videla sneg, je kar zavriskala od veselja. Oblekla si je bundo, rokavice, šal in kapo ter obula škornje. Stekla je ven in začela delati snežaka. Naredila je tri kepe in jih zložila eno na drugo. Poiskala je gumbe za usta in oči, korenček za nos. Okrog vratu mu je ovila šal, na glavo pa poveznila star pisan lonec. Snežak je bil končan. Vsak dan ga je gledala skozi okno. Želela si je, da zime še dolgo ne bi bilo konec. Teo Črešnik, 2. a Zobek Nekoč je živel zob, kije rad jedel sladkarije. Nekega dne pa ga je močno začela boleti glava. Kričal je in kričal. V njegovi glavi je bila strašna luknja. V njej so se naselili zo-bojedi črvički. Nikakor niso hoteli stran, zato je zob kričal in kričal zaradi močnih bolečin. Kmalu je ugotovil, da bo moral k zobozdravniku, če se hoče rešiti bolečin. Zobozdravnica je z vrtanjem pregnala zobne črvičke, luknjico pa zalepila s plombico. Zob je imel sedaj mir. Kljub temu pa je k sebi poklical zobno pasto in zobno ščetko, ki sta mu vsak dan pomagali preganjati zobne črvičke. Daša Dizdarevič, 2. a Moji prvi piškoti V nedeljo sem si zaželela piškotov in lotila sem se priprave. V skledi sem zmešala moko, mlete lešnike, kakav, maslo in rumenjak. Testo sem dobro zgnetla in ga pustila 30 minut na hladnem. Nato sem testo tanko razvaljala, vzela v roke modelčke in začela oblikovati. Piškote sem zlagala na pekač in jih spekla. Nekaj smo jih pojedli sproti, ko so pa prispeli obiski, smo pa pojedli še preostanek. Moji prvi piškoti so bili zelo dobri in zagotovo jih bom spekla še kdaj. Zala Bedrač, 5. a Kaj za mene predstavljajo prihajajoči prazniki? Vsi smo doma in vsak dobi darilo, ki si ga želi. Andreja Za mene pomenijo nov začetek, srečo, zdravje in veselje. Segal Veselje, radost in to, da je družina skupaj. Peter Prazniki so topli in mrzli. Mrzli, ko se igraš na snegu, in topli, ko si pri peči. Nino Druženje, okraševanje smrečice in srečo. Zala B. Veselje, da se zberemo skupaj in ko si opolnoči zaželimo lepo novo leto. Zala H. Darila, okraševanje smrečice. Bernarda Prazniki so nekaj čudovitega, dobimo darila in gledamo, kako sneži. Lukas Darila, voščila, praznovanje s svojo družino. Iva Takrat se zbere vsa družina, postavljamo smrečico. Ma- nuela Postavljamo jaslice in krasimo jelko, spuščamo pa tudi rakete s sosedi. Karolina Dobim darila, grem k stari mami v Krško in smo doma. Mateja Misli zapisali učenci 5. a Nutellini rogljički - prva peka Prejšnjo soboto sem se odločila, da bom spekla Nutel-line rogljičke. Posvetovala sem se z mamo, kaj vse potrebujem za pripravo. Mama je pogledala, če imamo dovolj vseh sestavin: moke, mleka, kakava, kvasa, sladkorja, jajc in seveda Nu-telle. Mama je pristavila v toplo mleko kvas in malo sladkorja, vse pa posula s ščepcem moke. Počakali sva, da je kvas vzhajal, nato sem vso zmes dodala k moki in vse skupaj dobro premesila. Ko je testo naraslo, sem ga razdelila na osem enakih kolačkov in jih pokrila s čisto krpo. Postajah so vedno večji. Nato sem jih vsakega posebej razvaljala v enakomeren krog. Vsak krog sem razdelila na osem enakih delov, položila na vsakega žličko Nutelle in zvila v rogljičke. Vsak rogljiček sem premazala še z jajcem in dala v pečico. Dobili so zlato barvo, bili so pečeni. Ohlajene sem položila na mizo. Vsi smo jih bili veseli, soseda Marija pa je bila nad rogljički zelo presenečena in me je tudi pohvalila. Andreja Štumberger, 5. a Telovadimo v novi telovadnici Danes smo začeli telovaditi v novi telovadnici. Na urniku imamo športno vzgojo prvo uro v ponedeljek, tako da smo bili prvi, ki smo telovadili v novi telovadnici. V stari telovadnici smo pustili veliko lepih spominov. A stara telovadnica je bila manjša. Nova pa je zelo velika. Ko so jo gradili, smo nestrpno čakali. Gradili so jo približno leto Učenci 4. a prvič v novi telovadnici. in pol. Ves ta čas smo telovadili v stari telovadnici ali zunaj. Sedaj pa smo jo le dočakali. Komaj čakam naslednjo uro telovadbe. Veselim se, da bomo igrali nogomet, košarko in odbojko. Veselim se tudi, da bomo uporabljali novo športno opremo in druge pripomočke, ki jih uporabljamo pri telovadbi. Nova telovadnica mi je zelo všeč in je super! Jure Bezjak, 4. a V petek j e učiteljica rekla, da bomo v ponedeljek šli v novo telovadnico. Vsi smo se razveselili. Od veselja smo bili v soboto in nedeljo vsi nestrpni. Ko smo v ponedeljek šli v novo telovadnico, smo bili vsi srečni, saj smo bili prvi v njej. Je velika za tri stare telovadnice, je visoka, ima veliko telovadne opreme in veliko košev. Tudi garderobe so izredno lepe, še lepši pa so tuši. Ko gremo k uri športne vzgoje, se ni potrebno preobuvati, zato smo dosti hitreje v telovadnici kot prej. Komaj že čakam naslednjo uro telovadbe! Niko Petrovič, 4. a Mesec november v znamenju šolskih športnih tekmovanj V novembru so po navadi v polnem zagonu šolska športna tekmovanja v športih z žogo. Učenci OŠ Cirkulane-Zavrč so letos tekmovali v odbojki (starejši dečki) in nogometu (starejše deklice, starejši dečki, dečki U-10 in U-8). Kvalifikacijski turnir v nogometu za deklice smo organizirali v Zavrču. Naša dekleta so osvojila 3. mesto; za napredovanje jim je zmanjkal en dosežen gol razlike, saj so bile z drugouvrščenimi učenkami iz Juršincev izenačene po točkah. VELIK USPEH MLADIH NOGOMETAŠEV Starejši učenci so kvalifikacijski turnir odigrali v Kidričevem, kjer so prav tako osvojili 3. mesto, enak rezultat pa so dosegli tudi v odbojki. Turnir je bil odigran v Destrniku. Veseli nas, da imamo spet perspektiven podmladek. Zelo dobro so se odrezali že učenci do 10 let na turnirju 1. faze tekmovanja Rad igram nogomet, ki smo ga organizirali v Zavrču. Osvojili so 3. mesto, predvsem pa so se izkazali z dobro igro. IHHsggii 5» Nlp Največji uspeh med našimi ekipami pa je dosegla ekipa nogometašev do 8 let. Le-ti so v 1. fazi zgoraj omenjenega tekmovanja osvojili 1. mesto in se uvrstili na finalni turnir, ki bo v mesecu decembru. Ekipa mentorja Mitje Vidoviča je v postavi Jaka Domjan, Anže Anžel, Igor Pravdič in Martin Golc premagala vse udeležene ekipe z rezultati: OŠ Cirkulane-Zavrč : NK Gorišnica 6 : 3 OŠ Cirkulane-Zavrč : NK Ormož 3 : 1 OŠ Cirkulane-Zavrč : NK Hajdina 5 : 0 OŠ Cirkulane-Zavrč : NŠ Poli Drava 6 : 2 Končni vrstni red na turnirju je bil sledeč: 1. OŠ Cirkulane-Zavrč, 2. NK Ormož, 3. NŠ Golgeter Hajdina, 4. NK Gorišnica, 5. NŠ Poli Drava Čestitke mladim športnikom in veliko uspeha v nadaljevanju tekmovanja! Športna pedagoga OŠ Cirkulane-Zavrč Dragi Božiček ... prinesi mi T) ožično-novoletni prazniki so kot .D zatočišče, kot tisti mirni kotiček, ki ga vztrajno iščemo skozi vse življenje. Pridejo s tihim pišem vetra, nas milo pobožajo in ostanejo ravno prav dolgo, da se umirimo, ustavimo vedno hitrejši korak in se zazremo vase ter drug v drugega. Bližajočih praznikov se najbolj veselijo otroci. Brezskrbno pišejo pisma BOŽIČKU in od pričakovanj se jim svetijo iskrice v očeh. Pa poglejmo, kaj so mu napisali in kakšne so njihove želje ob iztekajočem se letu. DRAGI BOŽIČEK! Letos sem v šoli zelo pridna, zato te prosim, da mi uresničiš dve želji. Želim si, da bi moja mamica prišla iz bolnice. Za svoj rojstni dan pa si želim pravega konja. Moji družini in sorodnikom želim lep božič in vsem veliko daril. Pozdravlja te Karolina iz 5. a-razreda. Čez leto sem bila pridna, v šoli imam dobre ocene. Želim si, da bi bili vsi zdravi in veseli, da ne bi bilo nesreč in poplav, da ne bi bilo vojn ... Upam, da mi boš to leto moje želje uresničil. (Mateja, 5. a) Pozdravljen! Kako se imaš? Že imaš darila za otroke? Je na severnem polu že Julija Maučič, 1. a sneg in te zebe? Napočil je čas za mojo željo, zato te prosim, da mi prineseš nove koze. Lepo te pozdravlja Nejc iz 6. razreda. Leto je naokrog in spet se bliža božič. Želim si, da bi s Timotejem odpotoval v Španijo. (Blaž, 6. a) Bližajo se prazniki in to leto si želim FC Barcelona dres, računalniško igrico Plants vs zombies, knjigo Jurski park. Upam, da mi boš te želje uresničil. (Amadej, 6. a) Bližajo se praznični dnevi in pri nas še ni snega. Upam, da ga je pri tebi več. Sedaj že verjetno pripravljaš darila za otroke. Želim si veliko vilo, velik avto in zelo veliko tovarno keksov. Moja največja želja pa je, da pošlješ veliko snega in da bi se v družini dobro razumeli. Tebi pa želim, da bi srečno prepotoval svet. (Viktorija, 6. a) Bliža se čas, ko nas boš zopet obiskal in prinesel darila. Želim si, da mi prineseš čudoviti film - Zvezdni prah. (Martina, 6. a) Skoraj bodo božično-novoletni prazniki. Želim si veliko snega in predvsem ljubezni. Želim si tudi, da bi v Afriki imeli otroci dovolj hrane, vode in seveda daril. Pozdravlja te Timi iz 6. a-razreda. Leto je naokrog in moje želje so naslednje: želim si zdravja, veselja, sreče in veliko smeha. (Aljaž, 6. a) • > spet tu in ko- Mesec dece®^ febni si, da bi dobila maj čakam bone ^ pa prinesi bernskega planšarja veliko sreče. (Anja, 6. a) t * na severu že sneg? Imam Živijo’. Imaš n igrice, sneg ■ • ■ veliko želja, to so. ti bom Verjetno boš n» pon lace^^, rmts*nje..hah,ke 1C'Letos bitij Cev-Xo.,ep°6'»ce “S,a‘KhZ'1 Vio». vSolo •’«. tistih • želi, Sam, deSe ;ni . Ca 7’ VŠ°loPa 7\m^ 'e DS/’ da 6' brez° ^opo ! >*// •notice, oobo^ PravVo, di} . 'ce, lvala srno 'u*,*a6e,*i 'Te"d"ža7aa'°'a*dta drišli tia h, v°c/e ^ °blači} /, 0Atii/) °> da ki oblačll- u'otroci H*, o ’ ra”a' l,/1//77x-, 7etij0 * °’ Ce se Že Vc/,7ja. me 'ni> da mo~ '73, tista 7Z e/?1 TTi^z °^m' lz (/e/j //, .. ,CeQo oble^fPpror- ^^/7" ^ srede??' ** tudjh(;s SP^tiJ ni ea/n,. 7^7 '*mj~ po di, m v. °7'o bAlo '^ehe'T^ i<4*Xa; Taj« Potočnik, 2. a w ke3.»^tittV’CO '^v!c»W*tvo’ "•*abi W»4”vol!b"to«se& 'tb^vt^40’ •tobU®eelV>«°ci°W ž£- c/a ^c/2 *Zreri SfcfcaSSs. ^Je, S/?2eA Sa e/^ /7 0,ji'''■*’%»»**' Pok . da , \-.e cist0. do dru6e§a’ bdvP^l4 bvbx\° 03 '^Č; >a Zdi Paš, ravM edi aM; //? ^ 6y %c 6/7/ Vpc SC‘ 7, .dabvbulv;-naSV\)a .daxxe Učenci 1. a- in 1. c-razreda so že krepko zavihali rokave v novem šolskem letu. Učijo se številke, črke, pridno telovadijo, pojejo, plešejo in rišejo. Ker jih bodo kmalu obiskali trije dobri možje, imajo tudi veliko želja. Božiček, prosim, prinesi mi: • »monsterhay« punčke - Valentina otroški šampon za lase - Eva barbi avto z barbiko - Nela kuhinjo za igrati - Nik zmaje, ki se spremenijo v kroglo - Jan plastelin iz televizijske reklame - Zala lego »ninjago« - David, Sebastjan prstane - Taja eno lepo barbiko - Julija helikopter na daljinsko upravljanje -Tilen barbi frizerski salon - Tjaša avto na daljinsko upravljanje - Žan voziček za punčke - Tamara barbiko, ki se spremeni v morsko deklico - Neja igračko »jedro monsuna« - Tilen igračko rdečega »bakugana« - Alen pajka, ki se prime na steklo - Aljoša enega »blejblejda« in črnega »bakugana« - Blaž divje jedro monsuna - Nik barbiko na konju - Nina računalnik Hello Kitty - Janja konjička in punčko - Lucija eno igrico Spiderman in »blejblejd« -sliko Ninja želvo Leonarda - Tian morsko deklico v vodi, male ribice, norskega konjička in pesek - Lana barbi hišo in dve barbiki - Sara barbiko, ki se spremeni, in salon -Lara va •4zbi 'Pje jn s; .^o //. 'Pe// 'd‘£‘stXadZt Pilo, 'PPele Zel0 m, -Po p>n> 'o* "ec-> 01 »>o ^V/Ž"'7'" so o-,;"-* x> Sj Uv,,/- e// Klico e//- Po. faču^Pilc: ^ °dbč^in *** Pjej "c« ’rr, Pek Ta S1 b, Pkj, Vt,}il k dP bj aubi v*a; Žep nPpj! ilvja. 'Pelji PJO. uje, Pio Peljslt "Priden Mi, j P'--,, °ce„e ^ ^ ;e/ «** To«,,.* Zeli«, yo'0d„6 ' re: p /v, • / /ce ^cVf/ ^o^Žebk^PeČi iePi Se* "Pži, Pa. Ža Zdr*. ekb< ’ bj veSe,0,,/'ba: vsj teHr Ta P. C°>ba bila bili 'J"aP Jlsreči a: Kv, 'cPj, Vep jC>e °cen Pr^,Te- v?di Po -Pev Pizr, in Po v Naj Vam božič in novo leto podarita življenjski optimizem, prineseta notranji mir, v Vaše družine pa srečo, veselje in ljubezen. Zbrala in uredila knjižničarka: Marica Zebec Martinov pohod PD Cirkulane "JV /Tartinov pohod je že tradicionalen dan na programu i. V J. dela našega planinskega društva in tako je bilo tudi letos. Zbrali smo se na Martinovo soboto, 10. novembra, pred osnovno šolo. Kljub odpovedi udeležbe nekaterih najavljenih pohodnikov, na kar so vplivale posledice poplav, se nas je zbralo okrog 30, nekaj domačinov in nekaj naših rednih pohodnikov od drugod. Po uradnem pozdravu predsednice društva nas je pot vodila med vinogradi proti naselju Gradišča. Prelepo jesensko vreme, ki nas je spremljalo, je skalil pogled na posledice poplav reke Drave. Na poti so nam domačini namenili prijazne besede ter nam postregli z dobro halo- ško kapljico. Nekje na sredini poti smo se okrepčali s toplo malico, veselo poklepetali in spočili, tako da ni bilo nobenih težav z vračanjem skozi naselje Pristava do končnega cilja v večnamensko dvorano v Cirkulane. Ogledali smo si program ob prireditvi, ki je bila namenjeni krstu mošta, si nazdravili ter obljubili, da za udeležbo ter vsem za pri-se naslednje leto ponovno jazno pogostitev, srečamo. Na koncu pa še en- Planinsko društvo Cirku-krat hvala vsem pohodnikom lane, Zdenka Debeljak Vzpon proti Gradiščam. Foto: Milan Jurgec Dan krompirjevih jedi Društva gospodinj Cirkulane Z^irkulanske gospodinje so že v začetku leta premišljevale \^/o dnevu krompirjevih jedi. V ta namen so na svoji njivi posadile krompir. Za osrednji krompirjev dan so izbrale petek, 12. oktober; da bi bil dogodek še bolj odmeven, so se vključile v projekt osnovne šole in v njihovi jedilnici pripravile razstavo svojih izdelkov. Pri vseh delih so jim pomagali učenci 9. razreda Osnovne šole Cirkulane. Zbrali smo se ob 8. uri Stanku in tako določili izdel-zjutraj v Gasilskem domu ke. Važno je bilo, da v vseh Cirkulane in pričeli z delom, jedeh prevladuje krompir. V Vsebino in razdelitev dela prvi vrsti naj bi našim mla-smo si zadali že prej na se- dim prikazali pripravo jedi iz Predsednica Nada je skrbela, daje delo v gasilski kuhinji potekalo brez zapletov, pa tudi, da so bili gostje postreženi s krompirjevimi dobrotami. Iz krompirja je mogoče pripraviti nešteto jedi, v Halozah pa so nekatere še posebej priljubljene, kot denimo krompirjev kropeč, krompirjevi zrezki, pražen krompir, krompirjev golaž, oljov krompir, kisli krompir v solati, krompirjeva solata, krompirjevi svaljki, krompirjev narastek... krompirja. Odločili smo se, da pripravimo naslednje jedi: krompirjev kropeč, krompirjeve zrezke, pražen krompir, krompirjev golaž, oljov krompir, kisli krompir v solati, krompirjevo solato, krompirjeve svaljke, krompirjev narastek, krompirjevo rolado, ocvrti krompir, krompirjevo pecivo z jabolki, krompirjeve bombice, krompirjeve cmoke, krompirjevo potico, krompirjev štrudl, pire krompir in matevž. Da bi vse teklo kot po maslu, smo za vsako jed zadolžili posameznika. Za to smo poskrbeli Anica, Marta, Tončka, Jožica, Natalija, Nevenka, Marica, Silva, Olga, Mimika, Anica, Darinka, pa še ena Anica, Vida in Ivan. Vse skupa je povezovala in se trudila, da je vse potekalo po načrtu, naša predsednica Nada. Vse pripravljene dobrote so bile razstavljene v kuhinji šole, obiskovalci pa so lahko pokušali vse jedi v gasilskem domu. Predvsem smo bili veseli obiska naših najmlajših iz vrtca in seveda župana Janeza Jurgeca, ki nas je vse prav lepo pozdravil in se nam zahvalil za pridno delo. Ob koncu nas je obiskala tudi ravnateljica šole Kristina Artenjak, se nam zahvalila za prijetno sodelovanje v imenu vseh zaposlenih in učencev šole. Povabila nas je tudi v prihodnje k sodelovanju z njimi in nam ponudila vso pomoč pri pripravi takih dogodkov. Prijetno druženje in po- Ob končuje nastala prav zanimiva razstava različnih krompirjevih jedi, ob katerih so ponudili tudi recepte. Foto: TM Tudi malčki iz vrtca so se sladkali z dobrotami, ki sojo pripravile cirkulanske gospodinje. kušanje je trajalo do poznih popoldanskih ur. Ob odhodu smo si zadali nalogo, da v prihodnjem letu še bolje pripravimo ta projekt in ga uvedemo v prireditveni koledar občine. Na koncu pa vam želim dober tek ob vseh dobrotah iz krompirja in nasvidenje prihodnje leto z željami ob prihajajočem novem letu. Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi novo Vam leto. Za Društvo gospodinj Cirkulane sem se trudil Ivan Tetičkovič Upanje - naslednje leto bo boljše TJrihaja čas, ko se narava pripravlja k počitku. Čebele so -L v fazi priprave, matice ne zalegajo več, le tu in tam ob povišani temperaturi izletijo posamezne čebele. Jesen letos ni bila prijetna za čebelarje, saj je upad čebeljih družin letos zelo velik, pri nekaterih je polovičen, nekateri pa so ostali skoraj brez njih. Nekateri so bili pogumni in so si nadeli čebelarsko pokrivalo. (Foto: Milan Kolednik) Kaj je botrovalo tolikšne- na pašo, saj pri 30 °C preneha mu osipu, se sprašujejo tudi mediti vsaka rastlina. Zadnje naši najmočnejši čebelarji, čase pa se ne moremo otresti Dejstvo je, da je poletna vro- zajedavcev (varoje), saj se na čina zelo negativno vplivala ravni države preizkušajo ra- Akcijo »Tradicionalni slovenski zajtrk« so čebelarji izvedli v OŠ Cirkulane in Vrtcu Cirkulane, od koder je tudi fotografija. (Foto: Milan Kolednik) Cirkulanski čebelarji na obisku v Dijaškem domu Ptuj. (Foto: Ivan Hercog, Dijaški dom) zna zdravila na bio osnovi, ki pa niso učinkovita. Ta zdravila povzročajo nevšečnosti pri visokih temperaturah. Dejavnosti društva pote- kajo po predvidenem planu. Akcijo »Tradicionalni slovenski zajtrk« smo izvedli v OŠ Cirkulane in Vrtcu Cirkulane. Vsak učenec in otrok v vrtcu je prejel zloženko ČZ Slovenije, čebelarji pa smo podarili 9 kg medu. Obiskali smo otroke v vrtcu. Pogovor o čebelah in pridelkih je bil zelo sproščen in zanimiv. Letos smo prvič obdarili Dijaški dom Ptuj, v katerem bivajo učenci, ki so vključeni v prilagojeni program VIZ. Na ta dom se je v prejšnjih letih pozabljalo. Ob obisku smo jih seznanili z delovanjem društva in jim razkrili veliko zanimivosti iz življenja čebel. Zastavili so nam veliko vprašanj, na katera smo z veseljem odgovorili. Bili so zelo zadovoljni, kar je razvidno tudi iz pisne zahvale za obisk in podarjenih 5 kg medu. Leto se umika novemu. Čebelarji moramo marsikaj postoriti izven čebelnjaka in se pripraviti za naslednjo sezono. Člani društva se pripravljamo na razvitje društvenega praporja, ki bo potekalo v okviru občinskega praznika 2013. Vsem občankam in občanom, predvsem pa ljubiteljem čebel želimo srečno in zdravo leto 2013. Uživajmo čebelje pridelke, saj so dodana vrednost ostali hrani. Čebelarski: NAJ MEDI! Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane Utrip leta v Društvu upokojencev Cirkulane Udeleženci izleta v Šmarješke Toplice. Foto: Marija Vidovič T'\ruštvo upokojencev Cirkulane je _L/v mesecu marcu imelo 32. zbor članov, na katerem so bili izvoljeni nov predsednik, nova tajnica in upravni odbor društva. Tako sta bila (za mandat 2012-2016) izvoljena predsednik društva Rudi Lozinšek in tajnica Silva Arbeiter Brlek. Društvo ima trenutno 208 članov. Naj starejša članica društva je Barbara Korenjak iz Medribnika. Želimo ji še mnogo let! V letošnjem letu je umrlo kar nekaj članov. Naj počivajo v miru! Obor za izlete je v maju pripravil izlet v Laško, v juniju je bil piknik za člane v Rožmarinovi grabi in v oktobru je bil izlet v Šmarješke Toplice, kjer smo si ogledali tamkajšnje toplice. V njihovi bližini sta zanimiv mini živalski vrt in Čebelarstvo »Gorenc« s čebelarskim muzejem na prostem. Oboje je vredno ogleda. Pridobili smo prostor za pisarno društva. Pisarna se nahaja v stavbi Cirkulane 40 a - bivša občinska sprejemna pisarna. Pisarna je opremljena v skladu z našimi potrebami. Nabavljena sta tudi dva računalnika in mobilni telefon za potrebe društva. Upravni odbor je sklenil, da bo po novem letu od 1. januarja 2013 dalje društvena pisarna odprta vsak prvi in tretji četrtek v mesecu za potrebe članov. Organizirali smo tudi računalniški tečaj za člane društva. Tečaj obiskuje 8 članov, vrši pa se v šolski računalniški učilnici. Za naše računalniško izobraževanje skrbi učitelj Osnovne šole Cir-kulane-Zavrč g. Ivo Zupanič. Šoli in učitelju se prav lepo zahvaljujemo. Društvo že od leta 2008 izvaja projekt »Starejši za starejše«. Tako so tudi v letošnjem letu naši prostovoljci obiskovali starejše občane in opravili anketo med občani, ki so letos dopolnili 69 let. Prostovoljci opravijo kar nekaj prostovoljnih ur za obiske občanov, za kar se jim zahvaljujemo. Rudi Lozinšek, predsednik DU Cirkulane Telefonska številka DU Cirkulane: 041 550 490 Odprto imamo tudi e-pošto: cirkula-ne40a@gmail.com Spominska obeležja žrtvam vojn v Cirkulanah Moralni in zgodovinski dolg Moje raziskave krajev, ljudi in dogodkov na območju današnje občine Cirkulane so večini rojakov bolj ali manj znane. Naložil sem si dolžnost, da svoj prosti čas izkoristim za »javno dobro«. To počnem iz osebnih nagnjenj, precej pa, ker pri mnogih ljudeh ugotavljam primanjkljaj v poznavanju njihovega kraja rojstva in bivanja. Posebno med Haložani vlada neka pretirana skromnost ali sramežljivost, ki ljudi ovira, da bi se odprli in s ponosom govorili o svojem kraju in poreklu. To je škoda, kajti v današnji informacijski družbi velja preprosto pravilo: če se o tebi ne piše ali ne govori, če te javnost ne pozna - te preprosto pač ni. To velja tako za posameznike kot za skupine in še posebej za geopolitične tvorbe z imeni, kot so na primer občine. Zato menim, da je potrebno k proučevanju in pisanju prispevkov za zgodovino kraja spodbujati tudi ljudi, ki morda niso poklicni zgodovinarji, so pa sposobni raziskovanja in razumevanja dogodkov, kakor tudi njihovega posredovanja v pisani besedi. Česa ne moremo, kaj pa lahko V Društvu za oživitev gradu Bori (kratko DgB) smo s tem namenom ustanovili sekcijo, v kateri spodbujamo in po naših močeh uresničujemo pomen javne pisane besede. Poudarek ni le na »grajski« tematiki, ampak se posvečamo tudi vprašanjem preprostih ljudi s prostora Bele in njenih pritokov. Mi tu nikoli nismo imeli meščanstva. Vsi smo potomci kmečkega sloja in viničarjev, morda tudi kakšnega rokodelca ali kramarja. V last ali v rabo so nam predniki zapustili svojo zemljo, hiše, orodja, izkušnje - in tudi svojstven način življenja. S tem smo zaznamovani, pa če se kdo še tako otepa priznanja, da je po rodu iz Haloz. Potreben je torej pogled nazaj, da ne bi pozabljali, iz kakšnih razmer izhajamo, da se ne bi pretvarjali, da smo nekaj, kar nismo, in da bi spoznali, daje pravo zavedanje o nas samih edino to, kar pač smo; zato je dobro poznati preteklost svojega kraja in ljudi. Temu lahko rečemo krajevna zgodovina ali domoznanstvo ali pa kar koli tretjega. Gre za to, da je treba vedeti, kako je kaj bilo nekoč, da bi to primerjali s tem, kar imamo danes, in da bi lažje načrtovali, kako naj bo v prihodnje. V DgB ne premikamo skal, ki se nam valijo pod noge z mogočne grajske pečine. Spoznavamo tudi, da ne moremo odpirati grajskih vrat, ki so trdno zaklenjena, kakor je trdno izoliran razum politikov in uradnikov, ki bi bili v imenu lastnika dolžni o gradu odločati z dobro voljo. Če je grad Bori kulturni spomenik državnega pomena, je to žal le v glavah in na papirju, v naravi pa je postal mrtva gmota stoletja sprijetega gradbenega materiala. In ker graščakov ni več, podložnikom pa so grajska vrata zaprta kot nekoč v starih časih, je usodo objekta na daljši rok lahko predvideti. Sam tudi ne vidim, da bi prizadevanja za oživitev gradu Bori kmalu rodila oprijemljive sadove. Zato menim in to že nekaj časa ponavljam, da v DgB počnimo vsaj tisto, kar zmoremo, kar ne stane veliko denarja in ne zahteva bojnih pohodov proti mlinom na veter. Uporabimo naš um, razum in pogum za to, da bo prihodnost poznala naš kraj tudi po delih in življenju preprostih ljudi, ki so nam zapustili vse, kar so imeli, in so nas zavezali, da s tem spodobno ravnamo. V DgB lahko poleg proučevanja graščakov z Borla obujamo in oživljamo torej tudi navade in način življenja njihovih podložnikov, naših prednikov. Čeprav sodobni časi od nas zahtevajo veliko znanja in moči za zagotavljanje materialnih potreb življenja, pa pri tem ne bi smeli pozabljati, da mora imeti vsak narod, vsaka pokrajina, da, celo vsak kraj tudi svojo dušo. Duša kraja se zrcali tudi v njegovih spomenikih Grad Bori je v našem kraju največji kulturni spomenik državnega pomena in je zato tudi zakonsko zaščiten. Zaradi obojega lokalno o njegovi usodi ni mogoče suvereno odločati. To zgodbo seveda vsi predobro poznamo. Imamo pa v Cirkulanah še nekaj manjših evidentiranih in zaščitenih spomenikov, ki lahko plemenitijo, a tudi bremenijo našo lokalno zavest; na primer cerkve, kapele in spomenike žrtvam vojnega nasilja. Če nas mora kaj zanimati prav posebej, je to vprašanje, ali sedanja obeležja žrtvam vojn v Cirkulanah kažejo pravo sliko dejanskega stanja. Ugotavljam namreč velikansko razliko med podatki iz moje raziskave in tistim, kar vidim na spominski plošči žrtvam prve svetovne vojne na pokopališču, kakor tudi na obelisku »Padlim za svobodo 1941-1945« sredi Vareža. Obe vojni sta mnogim še v spominu, ker so o njih ljudje pripovedovali, nekateri pa smo vsaj eno teh vojn celo preživeli. Ena kot druga sta bili strašni. V njiju je padlo tudi mnogo naših mož in fantov. Toda: Ali vemo, kdo so bili? Ne, ne vemo. Vsaj po tem, kar je napisano na omenjenih spominskih obeležjih, vemo mnogo premalo. Na plošči žrtvam prve vojne je 42 imen in priimkov, na obelisku v Varežu pa naštejemo 38 imen padlih za svobodo. To je torej skupno 80 ljudi. Iz javnih in zasebnih razpoložljivih zgodovinskih virov se da namreč ugotoviti številke, ki nas morajo osupniti: v prvi vojni je umrlo ali izginilo vsaj 122, v drugi pa okoli 150, skupaj torej več kot 270 rojakov z območja današnje občine Cirkulane. Le slaba tretjina je torej zapisana na omenjenih obeležjih. Ali nam ni lahko vsaj malo nerodno, ker se Nepopolni seznam žrtev 1. svetovne vojne iz leta 1917 na pokopališču. doslej nihče ni potrudil in globlje proučil tega poglavja zgodovine domačega kraja! Kar 190 rojakov, ki so v najokru-tnejših vojnih razmerah daleč po Evropi, Afriki in Aziji neznansko trpeli in hrepeneli po povratku domov, a se jim ta hrepenenja niso uresničila, smo v domačem kraju izbrisali iz zgodovinskega spomina! Zato tudi nikoli doslej niso bili sestavljeni seznami z imeni teh ljudi. Ko iščemo omenjeni dve spominski obeležji v registru nepremične kulturne dediščine Cirkulan, ju ne moremo najti ali ne identificirati. Kako to? Sam se s tem nikakor ne morem sprijazniti in upam, da imam tudi kaj somišljenikov. Nekaj let mojega raziskovanja in sodelovanja z drugimi raziskovalci žrtev vojn je zdaj takorekoč končano in bi želel, da dobi tudi primeren epilog. To pomeni, da naj bi obstoječi spominski obeležji dopolnili z manjkajočimi imeni žrtev ali pa postavili skupno obeležje žrtev obeh vojn - seveda tudi z imeni tistih, ki so bili zamolčani, ker so bili med drugo svetovno vojno prisilno mobilizirani v okupatorsko vojsko. Nekaj korakov v tej smeri je bilo letos že storjenih: DgB je marca 2012 posredovalo na občino Cirkulane predlog za dopolnitev spominskega obeležja žrtvam prve svetovne vojne; kolikor mi je znano, je bil Občinski svet glede tega deljenih mnenj, uradnega sklepa pa nisem ne videl ne prejel. Zvedel sem le, da naj bi bila uresničitev preložena v leto 2013. Nisem preslišal tudi pripomb, da občina ob tem ne želi prevzeti odgovornosti in da naj le-to menda prevzame DgB. Za kakšne vrste odgovornosti gre, ni bilo rečeno. Morda gre za nezaupanje tako do avtorja raziskave, kot do predlagatelja? Dalje sem slišal, da naj bi se izpopolnitev obeležja prve svetovne vojne odložila in »naj bi se pripravil tudi seznam žrtev druge svetovne vojne«. Sam se seznam seveda nikoli ni in se tudi tokrat ne bo pripravil, lahko pa takšno stališče komu služi za to, da obeležja ne bi bilo treba postavljati, češ, saj nimamo vseh podatkov. Nihče pa nikomur ni naročil - če že »nekega nekoga« ne zmore zaprositi - da naj to delo opravi. Torej tega nekoga najbrž ni in ga naj ne bi bilo ... Ali pa bom to vendarle zopet jaz? In tako sem se odločil, da bom pripravil tudi sezname žrtev druge svetov- ne vojne. Za osnovo sem vzel sezname, ki jih je objavila Irena Mavrič Žižek v knjigi Cirkulane - Svet Belanov (2005). Kmalu sem ugotovil, da ti seznami zahtevajo kritičen pregled in revizijo, saj se v njih najde tudi precej oseb, za katere imamo podatke, da so vojno preživele in da so se nekdanji vojaki v domačem ali drugih krajih poročili in živijo še dandanes. Tudi podatki o poreklu nekaterih domnevnih žrtev so v tem viru pomanjkljivi ali napačni. Naloga zame ni niti najmanj lahka, a jo opravljam vztrajno in s polno mero odgovornosti in strokovnosti. Potreboval bom gotovo še kakšna pričevanja in izjave ljudi, ki o tem vedo toliko kot jaz ali tudi več, zato računam na pomoč starejših domačinov in potomcev domnevnih žrtev. Če se bodo občinski svetniki v bližnji prihodnosti še kdaj želeli ukvarjati s to tematiko, jim zagotavljam, da bodo prečiščeni seznami pripravljeni tako zgodaj, kot bodo se oni zedinili in zagotovili sredstva za materialno realizacijo tega projekta. Moje delo je zastonj, upam pa, da ni zaman. Tudi odgovornost za pravilnost seznamov bom prevzel sam. Strahove pred odgovornostmi drugih vrst pa naj še kdo podrobneje definira. Mnenji informacijske pooblaščenke glede objave imen na spomenikih sem si že pridobil, prav tako tudi mnenje Zavoda za varovanje kulturne dediščine o morebitnem posegu v sedanje spomenike. V zvezi s tem pa najavljam željo in pripravljenost, da pred zainteresirano javnostjo občine Cirkulane in njenim vodstvom pojasnim mojo metodo zbiranja podatkov in da razgrnem sezname ugotovljenih vojnih žrtev. Posebno si želim, da bi bil deležen soočenja in argumentov tistih, ki projektu neposredno ali posredno nasprotujejo. Javna predstavitev naj bi bila po moje tudi priložnost, da se kdo izreče proti objavi imena in priimka žrtve na spomeniku, če ima za to pravico in utemeljene razloge. In če je sploh verjetno, da bi kdo od svojcev nasprotoval! Seznami bodo nato predani Občini Cirkulane, ki bo z njimi gotovo ravnala odgovorno in jih bo skrbno spravila na mesto, kjer se hranijo za zgodovino občine pomembni dokumenti. Še zlasti bo pomembno hraniti podatke v primeru, če projekt spominskega obeležja žrtvam vojn za- radi denarja ne bo uresničen v celoti v letu 2013 ali ne bo uresničen v doglednem času. O datumu in kraju razgrnitve in predstavitve seznamov žrtev vojn bodo občani in vodstvo občine pravočasno obveščeni. K priimku in imenu ter datumu in kraju rojstva posameznika bom dodal še njegove starše in domače hišno ime, če to obstaja in mi je znano. Hišno ime je namreč v mnogih primerih dober podatek za razlikovanje, kadar gre za osebe z istim imenom in priimkom. Pa še o obelisku »Padli za svobodo 1941-1945« Zakaj tudi menim, da sta revizija in dopolnjevanje podatkov o žrtvah potrebni temeljite raziskave in revizije? Odgovarjam s pripombami, kijih imam na spomenik, ki nam je na očeh sredi Cirkulan: Del seznama padlim za svobodo 1941-1945 sredi Vareža. Na obeležju je 38 imen žrtev, od katerih jih 11 ni rojenih v današnji občini Cirkulane, čeprav jih je 6 od njih tu res tudi bivalo. Ob kar šestih, morda celo sedmih imenih je navedena napačna letnica njihovega rojstva. Trije priimki so zapisani z napako. Med imeni pogrešam kar štiri, ki jih sicer najdemo na seznamu padlih za svobodo. V registru nepremične kulturne dediščine pa tega spomenika sploh ni ali pa je napačno opisan. Tudi zaradi takih spodrsljajev nam ne sme biti malo mar. Ali pa je vseeno komu vseeno? Mag. Martin Prašnički m.prasnicki@siol.net POLICIJA SVETUJE Previdno s pirotehniko - obdrži vse prste! Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To pa so klasične petarde najrazličnejših oblik in moči, t.i. piratk, ki so med najbolj motečimi pirotehničnimi izdelki. Uporabljajo se lahko tista pirotehnična sredstva kategorije, katere glavni učinek je svetlobni efekt. Uporabljati se smejo med 26. decembrom in 2. januarjem. Uporaba oz. prepoved je še vedno omejena v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na javnih shodih in prireditvah. Predvidena globa za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je od 400 do 1200 evrov. Zaradi otroške razigranosti OGZ Ptuj ob koncu leta ... Približuje se zaključek leta 2012, ko se ozremo nazaj in skušamo narediti povzetek leta, ki se poslavlja. Na Območni gasilski zvezi Ptuj smo v iztekajočem letu opravili vse tisto, kar nam narekuje zakonodaja. Še več, nenehno smo v fazi učenja. Čez 300 gasilcev je na različnih nivojih zahtevnosti in specialnosti opravilo različne vrste izobraževanj. Velik del tega smo opravili na Ptuju, saj razpolagamo s številnim inštruktorskim in predavateljskim kadrom. Tudi to je naša prednost, ki jo bomo ohranjali tudi v bodoče. Izkazali smo se tudi kot dobri organizatorji. V začetku junija smo namreč organizirali Državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki je bilo organizacijsko velik zalogaj in izziv za gasilce. Gostili smo okrog 2000 mladih gasilcev in vrsto eminentnih gostov. Da nismo imeli samo prijetnega dela, so poskrbele številne intervencije in kot dodatek k vsemu temu še novembrske poplave. Zmogli smo, kar pravzaprav okolje od nas pričakuje. Leto 2012 je bilo za nas uspešno leto, leto številnih dogodkov, prijetnih in žal kar nekaj neprijetnih. Tako kot v vsakdanjem življenju. Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, se iskreno zahvaljujemo in si enostavno želimo, da to sodelovanje vseh za vse ostane tudi v bodoče. Vse dobro v letu 2013 Vam želimo gasilci, združeni v Območno gasilsko zvezo Ptuj. Predsednik OGZ Ptuj: Marjan Meglič v času praznikov se pri igranju s pirotehniko otroci in tudi starejši mnogokrat poškodujejo. Najpogosteje se pojavijo raztrganine dlani, opekline in poškodbe oči. Največjo nevarnost predstavljajo petarde s črnega trga, saj so lahko zelo vprašljive kakovosti ter pogosto s serijskimi napakami. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbni- ke, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Ob tej priložnosti policisti Policijske postaje Gorišnica vsem bralcem želimo srečno in predvsem varno novo leto 2013. Pripravil: Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša Varna zimska vožnja! Motorna vozila morajo biti po Zakonu o pravilih cestnega prometa od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo, kamor spadajo tudi zimske pnevmatike. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S" ali "M&S". Predpisane globe zoper kršitve v času zime in zimskih razmer: - Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme ali ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. - Z globo 500 evrov in 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme v prometu in se zaradi tega ustavi na cesti ali ovira promet. - Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila tako, da ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da vozniku omogočajo normalno vidljivost. - Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste. Nekaj nasvetov za varno vožnjo v zimskih razmerah: - hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, - povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, - posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica, računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno. Voznikom sporočamo, da bomo do konca letošnjega leta, pravzaprav vse do konca prve polovice januarja naslednjega leta, posebno pozornost pri kontroli voznikov namenjali psihofizičnemu stanju. Rak na črevesju in program SVIT Že tretje leto prejemajo v Sloveniji osebe, starejše od 50 let do dopolnjenega 69. leta, vsaki dve leti povabilo Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), da se vključijo v program SVIT. To je državni preventivni program presejanja in zgodnjega odkrivanja pre-drakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Izvajalci programa ugotavljajo, da vsi, ki njihovo pošto prejmejo, na njo ne reagirajo tako, kot bi bilo potrebno, da bi sebi in svojim najbližjim prihranili prenekatero zgodbo z žalostnim koncem. Pa ni potrebno kaj posebnega. Le odgovoriti na vprašalnik in ga vrniti Inštitutu, nato pa po prejemu oblazinjene ovojnice z dvema epruvetama odposlati dva vzorca blata, o čemer nas nazorno pouči priloženo na- vodilo. Upadanje odzivnosti v vseh okoljih je verjetno posledica tega, da mnogi še vedno zamenjujejo testiranje blata na prikrito krvavitev in kolono-skopijo. Kolonoskopija je preiskava, ki jo opravi zdravnik specialist tako, da z majceno kamero natančno pregleda celotno debelo črevo. Na kolo-noskopijo so v Programu Svit napoteni le tisti, pri katerih s testiranjem v laboratoriju odkrijejo v blatu kri. Kot ambasadorka programa SVIT sem zbrala podatke o odzivnosti v občinah Spodnjega Podravja in jih posredujem v razmislek vsem, ki lahko kakor koli vplivate na svoje znance, prijatelje, sorodnike, sodelavce, člane različnih društev in interesnih skupin, ki spadajo v starostno skupino 50-69 let, da bi izkoristili brezplačno možnost pregleda. Upoštevala sem podatke zadnjih treh let iz meseca junija in lahko se prepričate o odzivnosti v svoji občini. Za junij 2012 pa navajam tudi primerjavo odzivnosti med moškimi in ženskami. Žal je od vseh osemnajstih občin le v Kidričevem, Markovcih in Žetalah moška populacija vzela povabilo resneje od žensk. Primeri dobre prakse so pokazali, da so bile zelo uspešne motivatorke frizerke, ki so s svojimi strankami pokramljale tudi o temi, ki se je marsikdo še sramuje. Pa gostinci, ki so v toaletnih prostorih izobesili predstavitveni letak o SVIT-u. Tudi otroci iz vrtca in učenci iz osnovnih šol, ki so se srečali z napihljivo maketo črevesa na medgeneracijskem srečanju, so dedke in babice povprašali, če so že dobili pošto strička SVIT-a. Uspešna so bila tudi srečanja naših članic z ambasadorji programa SVIT, ki so o prestani bolezni in učinkovitem zdravljenju spregovorili iz lastne izkušnje. To je le nekaj namigov, zato da bi v Vašem okolju naredili korak naprej v prizadevanjih za preventivo, ki je še vedno mnogo cenejša kot pa zdravljenje bolnika in posredno tudi njegove družine. Ko zboli kateri koli družinski član, pusti to zelo težke posledice na vseh ostalih. Silvestra Brodnjak, ambasadorka programa SVIT, članica Društva žena in deklet občine Hajdina Odzivnost občin Sp. Podravja v programu SVIT - stanje junij 2010, 2011 in 2012 - primerjalno moški in ženske Občina SVIT-odziv 30. 6. 2010 Občina SVIT-odziv 30. 6. 2011 Vrstni red občin Skupaj 30. 6. 2012 Moški Ženske Dornava 58,55 Hajdina 78,41 Kidričevo 64,84 65,10 64,59 Ptuj 51,48 Ptuj 74,57 Hajdina 63,57 54,48 71,92 Kidričevo 48,20 Ormož 74,43 Markovci 63,41 65,07 61,70 Majšperk 45,37 Majšperk 69,76 Ptuj 62,83 59,34 66,16 Videm 43,45 Markovci 69,01 Majšperk 59,76 52,43 68,92 Gorišnica 42,86 Videm 68,68 Dornava 59,30 56,86 61,86 Ormož 42,65 Zavrč 67,95 Videm 58,81 53,55 64,58 Cirkulane 41,90 Gorišnica 67,77 Gorišnica 56,89 50,72 62,76 Markovci 41,28 Kidričevo 65,56 Ormož 54,78 50,30 59,54 Hajdina 40,77 Središče 61,65 Središče 54,21 49,00 60,00 Središče 39,27 Podlehnik 60,50 Destrnik 52,38 49,57 55,91 Trnovska vas 37,78 Destrnik 60,00 Podlehnik 51,97 46,51 59,09 Podlehnik 36,94 Sv. Andraž 59,38 Trnovska vas 51,06 45,45 56,00 Zavrč 36,67 Cirkulane 59,35 Juršinci 48,41 40,24 57,33 Sv. Andraž 35,00 Dornava 58,94 Žetale 47,87 48,15 47,50 Destrnik 31,60 Juršinci 55,38 Cirkulane 47,02 41,30 53,95 Juršinci 31,25 Trnovska vas 50,00 Sv. Andraž 45,00 44,44 45,45 Žetale 30,84 Žetale 49,44 Zavrč 42,52 33,73 59,09 Mariborska zdravstv. regija 59,77 Maribor 55,32 48,40 62,38 Tradicionalni piknik vaščanov Pristave Tesenskega dne, ko v Halozah diši po moštu in kostanjih, I smo se 30.10.2012 vaščani majhne vasice Pristava zbrali na 3. tradicionalnem pikniku vaščanov na Turistični kmetiji Kozarčan. Srečanje smo pripravili 30. oktobra, za veselo druženje in polno vrečo smeha pa smo poskrbeli z različnimi družabnimi igrami in karaokami. Tudi mize smo dobro diciji odvija v času noči ča-obložili z dobrotami; od ci- rovnic, smo za naše naj mlaj-ganske pečenke, ocvrtega še pripravili tudi tekmovanje krompirčka, zraven pa je so- za najlepše izrezano bučo. Za dila še sladica - palačinka, tretji rojstni dan pa je naša Ker se piknik zdaj že po tra- vaščanka poskrbela za torto, Torta vaščanke Pristave, ki jo je podarila za tretje srečanje v domačem kraju. ki sta jo s predsednikom vaške skupnosti tudi razrezala in razdelila med vaščane. Piknik je uspel, zato smo se odločili, da naslednja leta nadaljujemo z lepo tradicijo. Ob prihajajočih decembrskih praznikih pa želimo, da med nami ne bi bilo žalostnih in osamljenih ljudi ter da bi vsi občani občine Cirkulane ostali povezani v trdno skupnost, tako kot so to pred nami znali že številni rodovi Haložanov. Vesele praznike in vse dobro v novem letu 2013 vsem skupaj želi vaški odbor Pristava. Franc Roškar, za VO Pristava DRUŠTVO REJCEV DROBNICE HALOZE Ob iztekajočem letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem Vam, spoštovane občanke in spoštovani občani občine Cirkulane ter rejci drobnice, želimo lepe praznične dni, obilo zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu. Želimo, da bi našli srečo tam, kjer jo iščete in najbolj potrebujete. To naj se zgodi v letu 2013. Društvo rejcev drobnice Haloze Na 5. strokovnem srečanju gostincev Slovenije v novembru sta Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj v kuhanju jote v kotličku zastopala gostinca Marjan Skok s Ptuja in Franc Roškar s Turistične kmetije Kozarčan v Pristavi pri Cirkulanah. Konkurenca je bila precej močna, a uspela sta z odlično pripravljeno jedjo prepričati tudi komisijo in na koncu osvojila 1. mesto. Vse čestitke za ta uspeh. Foto: arhiv OZS ■ tm&l a?**** *js£kf-w»* ----^r--. v . .. ' V-'" ^ •■ -> * ' ■ Z" . " 1 ■ r>'.i:- v