j^to III. — Stev. 8. »CELJSKI TEDNIK« StriB 1. Kako živijo v Košnici in KAKO BI LAHKO Vsakdo si kuje svojo bodočnost sam. Tega so se naši kmetje v Košnici prav dobro zavedali med narodnoosvobodilno boit)o, ko si je naše svobode željno ljud­ stvo samo kovalo svojo boljšo bodoč­ nost. Ni je kovalo s kladivom, ampak z orožjem, z istim orožjem, ki ga je oku­ pator izdelal v svojih ogromnih tovar­ nah, da za večno izbriše iz zemeljske površine vse svobodoljubne narode. Kje so našli partizanski kurirji varna zato­ čišča, kje so se ti kurirji rekrutirali, kjo so bile vame javke in vama pota, kje niso partizanom nikdar odrekali m'eka in kruha? — V Košnici. Košniški kmetje so zelo dobro vedeli, da bo nacionalna in socialna osvobodi­ tev tudi njim zagotovila boljše življe­ nje. Ne bo jim več treba spraševati kaj lx)mo jedli jutrišnji dan, ne bo več treba trepetati za svoj košček zemlje, ki se je z leta v le+o zmanjševa-a in drobila. Le T^raSa^'^e s+arega Košn^'čana aH pa poidite pogledaM v zemljiško knjigo, koliko je bilo kmetov v Košnici pred pičMmi lOO leti. Pa poglejte danes. Za­ radi nravd do'ffnv in dedščin je zemlja že to^-Jko razd'-obljena. da se posamezne kmečke družine m svojih krpah zemlje le R težavo prebijajo od rok do ust. Zem'jo ohdelnjeio le še ma^oš+evilni starejši kmetje. Mladina je zbežala v I mes+o. v toi'arne. ker jim brez.nerspek- I tivnc^t pređ-'ojne?a ča^sa ni daiala ni- kalTpf?n i.npTT'a v napredek kmetijskega fO'-.T>odarjenja. Danes u7ivamo svobodo, h kateri so ivdi Ko'šn-.ški kmetje prispevali svoj de''ež. Delovno liud'^tvo mes+a se je od­ zvalo s^ej ko n-^ej k'icu Partije ter .gra­ di s še ne^^^^idn-^m elanom in pogumom *'*bo''''^o bodočnost, ki se izraža v novih nnš'h e''ek:tTarnah. tovarnah, železnicah, ce-^tah ter ku''turno p-^o?vetnih ustano­ vah. Da-n za dnem priha-'a^o iz teh to­ varn novi in novi p-^odukti, namenjeni tskn doiavcu Vakor kme^u. Kakšno pa je s+anje v na.š- vasi? Or^omno napred­ nih kme+ov -ie že sr>reg"'eda"'o. da ne mo­ re^" o stati ob strani in h'-e-^brižno .gle­ dati si"'en no-^ast industriiske nrolzvod- n,'o. ob istočasnem primerjalnem na- zadovaniu kmetijstva in proizvodnje kme+:1pk'h izdelkov. Zd'-uziM so svoja razdrobljena posestva v obdelovalne za- d'-uge — kolektivne kmetijske vele- obrate ki lahko tekmuiejo v proizvod­ ni! s rorastom industri^'e in nudijo ved­ no večim de''avcem vedno več hrane. Ti kmetje, zadmžn'.ki, so dob-^o vedeli, da kdor ne napreduje, t-a na-^aduje in konč­ no Diropade — in kolo časa gre preko njeera. Kaikšno T)a je s^an^e danes v Košnici' Tam i •'gleda kakor da se je čas ustavil. S^a^stni se<5tav kmetijskega prebival- * stva ie več kot obupen. Celotno novr- šino 3613 ha orne zem'je in 92.71 ha osta'e obdelovalne zemlje obdeluje le žo pet moSkih in 18 žensk od 14. do 55. leta s+arosti. Res je, da jim delno po­ magajo kmečke gospodinje ki so pa več ali manj navezane na nego številn-h otrok in živine. Ce pomislimo, da od­ pade torej pre^e^no kmetijsko delo na IS starčkov v s+arosti nad 55 let in da jo ce'otna površma rabi*^a na 26 kme­ tijskih in 63 neVmečkih gospodarstev, razf-esen-h po obronkih in grapah, če upoštevamo da predstavljajo v kme­ tijstvu starčki nad 55 let le še polovico delovne si^e, vid'mo. da mora posamez­ ni kmetovalec obdelati povprečno 4.2 ba obdelovalne zemlje — hribovske zemlje. Na posameznih kmetijskih gospodar­ stvih pa je stanje glede delovne sile še neznosnejše. V svoji okoreli brezper­ spektivnosti je naš kmet v Košnici po­ zabil na svoje napore med narodno­ osvobodilno borbo, na svojo voljo po boljšem življenju ter zapada v bedno tendenco samozadovoljevanja — pride­ lati za vsako ceno vsaj toliko, kolikor potrebuje sam za sebe. Ker pa niti tega ne more, se okorišča s svojim priviligi- ranim položajem v bližini mesta, ter od leta do leta v slučaju boljših sadnih le­ tin prodaja delavcu po špekulantskih cenah sadje in sadjevec. Kam si zaga­ zi! Košničan! Iz borca za socializem si se v svoji okorelosti spremenil v škod­ ljivca. Živine rediš vsako leto manj, od 210 predvojnih je v tvojih hlevih le še 116 glav goveje živine, setvenega plana ne dosegaš, odkupom ne zadovoljuješ, svoji družini ne nudiš primerne hrane, otroci so ti slabo obuti, podhranjeni, slabo oblečeni, da jih je sram hoditi v šolo. preutrujeni so, ker jih siliš po šol­ skem pouku k prenapornemu delu na kmetiji pozno r noč. Tega vprašanja nisem zastavil vsem kmetom v Košnici, delal bi jim krivico, saj je splošno znano, da je med njimi več razumnih kmetov, ki vedo kaj je treba storiti da tudi Košnica ne bo za­ ostajala v graditvi socializma, ki streme za tem, da bo tudi Košnica dajala ved­ no večjemu številu delavstva naglo se razvijajoče industrije dovoljno količino raznovrstnih živil predvsem mesa, ma­ ščob, jajc, mleka in sadja. Vpfašal sem Ic tiste kmete, ki podpihovani od zunaj po nekaterih reakcionarnih elementih še vedno upajo, da »bo drugače« in da se bodo do tedaj že še nekako pretolkli. Tem pa je nujno treba odpreti oči in jim povedati, da bo delovno ljudstvo potom svoje ljudske oblasti zahtevalo dosledno izvajanje Zakonov in Uredb o proizvod­ nji v kmetijstvu in obveznih odkupih in to brez vsakega pretiravanja in skokov v nerealnost. Ti kmetje bodo še nadalje živeli in životarili od rok do ust. Ce bodo hoteli bodo še nekako izhajali na svoji krpi zemlje, ampak garali bodo kakor še nikdar in kakor jim pri skupni obdelavi v zadrugi ob istočasnem več­ jem efektu dela ne bi bilo treba. Mi pa ne maramo, da bi kmet tako dolgo čakal s pristopK)m v zadrugo, da bo na osnovi naših gospodarskih ukrepov ob zastarelem načinu kmečke obdelave popolnoma obubožal, ter desorientiran z zrušenim gospK>darstvom naposled le vstopil v zadrugo. V njegovem lastnem interesu je, da vstopi v zadrugo iz za­ vesti, ko je njegovo gospodarstvo še v po'ni moči. To bo zasi guralo zadrugi nagel in uspešen napredek. Vendar pa ni dovolj da mu kažemo le bleščečo perspektivo v zadrugi, ampak mu je treba pokazati primere visoko napred­ nih zadrug, njihov efekt dela, v kate­ rem bo videl stvarno perspektivo za svoje boljše življenje v socialističnem gospodarstvu. Zlonamernim hujskačem pa, ki trdijo, da je Košnica izrazito pa­ siven kraj. da eventualna zadruga Košnici nima nikakih gospodarskih iz­ gledov in da ne more imeti nobenega razmaha, bi dal v sledečih napotkih približno perspektivo za pravilno pot Košnice za bodočnost. Ce govorimo o zadrugah na takem te­ renu kot je Košnica, nujno predvideva­ mo živinorejske in sadjarske zadruge. Napačno pa bi bilo, če bi v Košnici ustanavljali izrazito le živinorejsko in sadjarsko zadrugo, ker je tam dovolj ugodnih površin, ki bi zasigurale skoraj vse za živinorejo potrebne krmske rast­ line, deteljo, repo. korenje, peso. silos- ne rastline zrnje in v določeni meri tudi krompir kar vse bi osiguralo zadrugi, ki razpolaga tudi z večjimi gozdnimi površinami nagel dvig in napredek. Brez pretiravanja, na realni bazi primerjav s storilnostjo že obstoječih zadrug in državnih posestev lahko trdimo, v so­ glasju s starejšim košniškim kmetoval cem, da bi zadruga v Košnici z lahkoto gojila ob dosedanjem Številu konj z lastno krmsko bazo nad 250 glav gove­ je živine in 2.500 kokoši (sedaj jih je 300). Minimalna letna proizvodnja bi torej bila od 20.000 do 32.000 kg mesa (sedaj 6.30Okg), 180.0001 mleka (sedaj 10.5001) 270.000 jajc, (sedaj 1.400) in letne povprečnine 120.000 kg izbranega sadja, (sedaj 28.800 kg). Kaj bo v pogle­ du preskrbe pomenila taka zadruga v neposredni bližini tako močnega potroš­ niškega centra kakor je Celje, mora biti jasno vsakemu zavednemu Košni- čanu. posebno Še če upoštevamo, da bi dohodki take zadruge, ki bi jo bilo mo­ goče obdelovati in oskrbovati z isto de­ lovno silo, 8 katero danes razpolaga, zagotoviti vsakemu zadružniku res do­ stojno življenje, kakor ga niti njihovi dedje niti njihovi pradedje niso imeli — življenje kakršno je mogoče samo v socialistični skupnosti. O živinorejski zadrugi v Košnici pa ne bi mogli govoriti, če bi bili tamkajš­ nji zadružniki odvisni od lastnega pri­ delka žitaric za osebno prehrano, ker nebi mogli gojiti zadostne količine krm- skih rastlin. Odločba Zveznega Ministr­ stva za trgovino in preskrbo objavljena v Uradnem listu FLRJ štev. 95 z dne 12. 11. 1949 pa vsakemu zadružniku in vsakemu družinskemu članu, če žita ne pridelujejo, osigurava letni nakup do 250 kg pšenice, ali do 300 kg koruze. Na ta način bi zadrugi v Košnici predstav­ ljali letnega konzumenta Iz državnega žitnega fonda v količini 23.500 kg pše­ nice «li 28.200 kg koruze, kot proti­ vrednost pa bi dali široki potrošnji vi­ šek že prej navedenih količin mesa, mleka, jajc in sadja. Gornji podatki so seveda v toliko ne­ realni, ker je treba upoštevati, da se bodo zadrugi v Košnici nujno priklju­ čili še sosedni tereni, kakor Polule, Lis­ ce, ki so s Košnico povezani v gospo­ darsko celoto s čemer se bo vsekakor gospodarska moč zadruge še povečala. Na koncu moramo poudariti še en­ krat, da danes že sleherni delavec in tudi kmet. ki ne zapira oči pred stvar­ nostjo prav dobro ve. da je borba za boljše življenje delovnih ljudi — za socializem, stvarno le borba za pove­ čanje proizvodnje industrijske kakor kmetijske. Zato tudi ljudska oblast po­ maga kmečkim obdelovalnim zadrugam, le na ta način, da jim nudi v vseh ob­ likah pomoč pri dviganju proizvodnja pri čim hitrejši reprodukciji gospodar­ stva. Le skupno z močnim in naprednim socialističnim kmečkim gospodarstvom bomo kos vsem težavam in oviram, ki nam jih pri graditvi socializma postav­ ljajo na pot. Ko gledamo veliki napre­ dek zadružništva 1949 in uspešno iz­ vršitev tretjega leta Titove petletko, gledamo z vedrim pogledom v bodoč­ nost, saj vemo, da imamo pod vodstvom naše Partije jasno začrtano pot gra­ ditve socializma v naši domovini. Cankarjeva beseda na odru v medlogu Izpolnjujoč nalogo, ki si jo je KID »Miloš Zidanšek« v Medlogu ponovno podčrtalo v resoluciji v čast II. kon­ gresa LPS, namreč »ideološko dvigniti podeželjskega človeka, izobraževati ga in buditi v njem smisel za kulturne vrednote«, je društvo v soboto 14. t. m. na odru zadružnega doma priredilo ve­ čer Cankarjeve besede. Uvod, ki je obsegal besedo o pK>menu kongresa LPS, nato pa poljuden opis Cankarjevega življenja in dela, je po­ dala agilna društvena predsednica Da­ rinka Joštova. Njena je bila tudi sprem­ na beseda, ki je povezala posamezna recitirana dela. Program je obsegal re­ citacije štirih del: Sveto obhajilo (Gor- šičeva). Otroci in starci (Breda Joštova), odlomek iz povesta Hlapca Jerneja (Ce- pinova) in Lepo našo domovino (Maček). Čeprav lahko rečemo, da so recitatorji fi svojim podajanjem osvojiU posluša- telstvo, ne moremo mimo opazke, da smo v zadnjih dveh recitacijah pogre­ šali Cankarjevo »melodiko stavka«, do­ čim sta nas prvi dve recitaciji bolj pre- sunili spričo čustveno in nežno pred­ vajanih tekstov, zlasti tekst Goršičeve, ki ji je kritika ob njenem nastopu v Ljudskem gledališču (Ogenj in pepel) priznala uspeh ter jo tako uvrstila med vidne pridobitve v ansamblu Ljudskega gledališča, in ki je tudi to pot izpričala svojo bogato zakladnico čustev in zmož­ nosti doživljanja. Skoda, da njenemu zgledu niso sledili ostali, zlasti starejši recitatorji, da bi namreč recitirali na­ izust. Organizator je recitacijam oskrbel tu­ di originalno klavirsko interpretacijo. Ljudskost tega Cankarjevega večera med zadružniki in sodarji na robu me­ sta, je .podčrtal tudi domače opremljen oder s pisateljevo podobo v ozadju in 3 knjižno polico založeno z njegovinai vdeli ob strani. Ne samo, da je društvo s tem veče­ rom dostojno počastilo spomin glasnika naših dni in da ta večer tudi ni brez F>omena za umetniški razvoj tamošnjih recitatorjev, je pač največji pomen ve­ čera v tem, da je po zaslugi recitator­ jev Cankarjeva beseda, živa in nepo- tvorjena, segla v srca poslušalcev in jih osvojila. G. Grobelnik V Žalcu so fg/aii Csni;arJ&vQ ,,Hiapce** Na prenovljenem odru je igralska družina v Žalcu v nedeljo prvič igrala Cankarjeve »Hlapce«. Podajanje je z igralske strani bilo zelo dobro. Tokrat je na odru pKDizkusila svoje moči sku­ pina igralcev ki so nedavno končali igralski tečaj v Žalcu. Dramo je reži- ral tov. Horvat. 23 izobrafavsls^ih UCajev « okraju Calje* okolica Ljudska oblast je dala nove pogoje, da se izobrazijo tudi oni, ki nekdaj tega niso bili z večih razlogov deležni Usta­ novljeni so izobraževalni tečaji, katerih imamo v okraju Celje-okolica že 23. V kratkem bodo iistanovili Se več takih tečajev. Najbolj obiskovani In najboljše pri­ pravljeni so tečaji • Vitanju, Bučah, Stranicah. Med šibke sodijo šele usta­ novljeni tečaji • Veliki Pirešici in v Dobju. So kraji kjer bi se tečaji lahko usta­ novili že iz razloga, da je predavatelj­ skega osebja dovolj. Med takimi kraji nosi zastavo Laško in okolica. Pohvaliti je treba inciativo ljudi v KLO Rifengozd, ki »o sami sprožili to vprašnje, če se že merodajni za to niso pobrigalL Več skrbi pri uredit­ vi šolsilo dela. so šole že davno ob­ novljene. Na Gomilskem, v St. Juriju ob Taboru, v Bučah in še ponekod so šfile lepše kot so bile poprej. V Marofu so si izgradili prav lepo šolo, novolzgraje- na šola v Dobrini pa Hči na gimnazijo. Sledeč resoluciji III. plenarnega za­ sedanja CK KPJ bomo v tekočem let« polagali vso pažnjo na dokončno ure­ ditev šolskih prostorov. Ponekod so se krajevni ljudski odbori doslej premalo zanimali za šolska poslopja. Po volitvp.h pa so se ti odbori organizacijsko ut/rdili, postavljeni so poverjeniki za prosve+o, socialno skrbstvo in zdravstvo, ki bodo skrbeli, da bodo naši pionirji imeli lepe in higienske čol&ke prostore. Da bi se le naši kmalu odločili Veliki snežni kosmiči so nenehoma r.aletavali. Ces+e so bile no'ne luž in brozgo, nikjer pa ni bilo potnika, ki bi mi delal d"uščino do Velike Pirešice, kamor sem bil namenjen. Ljudem se v takem vremenu ni liubilo hodili izpod strehe. Neprijetno vreme mi je vendar dalo upanja, da bom zad'-užnike v Pire­ šici našel doma. kjer se bom z njimi do mile volje lahko pogovarjal. Imel sem namreč že izkušnje, da je v zadrugah težko ločiti ljudi od vnetega dela. Pohitel sem. da se z naglo hojo malo pogrejem. ko sem med lepljivimi sne­ žinkami izluščil pos+avo moža ki je iz­ med hiš zavil na ces^o. Oo'vidno se mu ni mudilo. Kmalu sem ga došel. Pozdra­ vim ga kot se spodobi in ga vprašam, če sem jo ubral po pravi poti. Mož. ka­ terega zunan-ost mi je takoj odkrila močnej.šopa kme+a. mi ie np>aj zabrun­ dal v odzdrav. Kljub nahodu, ki me ja že nekaj dni silil nositi po več robčkov, sem zavohal, da je možak sp-avil pre­ cejšnjo mero žganja pod streho. — K čiigavi hiši greste? — me je ra­ dovedno vprašal. — V zad'-ugo. Morda mi boste vedeli povedati, kako .'o najlažje poiščem? — sem povzel za njim ponujen odgovor. — A-a-a, v zadm.go — je za'tegnil. Stopa'a sva dokaj časa brez. da bi spre­ govorila besedico. Zgleda, da se mu ni ljubVo govoriti o stvari, ki sem io na­ čel. Mika'o me je slišati kako mišljenje jma o zadrugi. — Kako pa živijo v zadrugi? — eem zopet začel. — Ne zanima me toliko njihovo živ­ ljenje. Kakor so hoteli, tako naj ?e ima­ jo. Ce jim gre dobro, jim privoščim, če pa gre vse rakovo pot, naj sami sebi pripišejo, — je godrnjal. Brez dvom* mu nisem bil všeč. — Kako, vi ne mislite vstopiti v za­ drugo? — Jaaz? — je zategnil. — Nak. — Gotovo vam tako »privatno« Se dobro odreže? — Hodiča mi odreže. Kar naprej da­ jatve. Saj tako se ne da živeti. Ti za­ družniki se nam že kar smejejo. Saj so več dobili kot imamo mi na lastnih posestvih. Mislili smo, da bodo lenuha- rili, pa — ah, nič, nič. — Pa bi le stopili v zadrugo, če je njim bo'jše kot vam, — sem ga drezal. Pog'edal me je, kot da bi mu nevem kaj s*onl. — Ha, to še ni rečeno, da so na boljšem. Bom.o videli obračun. Denar je pa le denar... — Tako mislite vi. Kaj pa ostali- kmetje? — Vprašajte jih. Jaz vem za sebe, oni pa za sebe. Pa zbogom najina pot gre narazen. Pri tisti veliki hiši ob cesti se oglasi. Tam je zadruga. — Ponudil sem mu roko, on jo je prezrl in zavil na le­ vo, jaz sem jo pa mahnil naprej. Lepo soseščino ima zadruga — sem si mislil. Počasi se mi je jeza ohladila. Ljudje, ki sem jih srečaval so bili bolj prijazni kot moj sopotnik. Sem imel zlo srečo, da sem naletel ravno na najtežji kali­ ber kulaka. • • • Pred hišo sem na'e^el na najstarej­ šega č'ana zadruge Štefana. — Dober dan oče! Je predsednik da­ ma? — Zdravo tovariš. Nak, ga ni, — mi je odkimal. Spet sem imel smolo, kot vedno. Pre­ sneto srečo moraš imeti, da najdeS predsednika obdelovane zadruge doma pripravljenega, da nasiti novinarsko ra­ dovednost. Čakati je treba. Previdno vprašujem, če bo kmalu pfišel. Bo, ml povedo, šel je po kotel za žganjekuho. Zadružnik Obreza vneto pripravlja pro­ stor, kjer bodo kuhali žganje. To je kar mali praznik. Posebno za moške. Tro­ pin in drož imajo v silosu okrog 3500 kilogramov. Silos so z lastnimi sred­ stvi zgradili. Pravijo, da bodo imeli tudi precej dobička z žganjem. Poslali so me v kuhinjo, da se malo pogrejem. V ku­ hinji sem se moral zadovoljiti z razgo­ vorom med tremi zadružnicami, ki so zbirale fižol. Vsi drugi so bili na delu zunaj. Moje upanje o razgovoru z vse­ mi zadružniki pri topli peči ye šlo po vodi. — Lep fižol imate. — Lep je. lep. Samo da ga ni letos bvlo dosti. Edino tega ne bomo mogli oddati. Vse druge pridelke smo odraj- tali v večjih količinah, kot je bilo pred­ pisano. — Sem slišal, da ste krompirja od­ dali več kot cel krajevni odbor Pirešica. — To pa drži. Predpisali so nam 8800 kilogramov obvezne oddaje, a mi smo ga oddali 16.300 kilogramov. Medtem je prišel tudi predsednik PeČ- nik s tovariši, ki so popisovali živino. Ulovil sem ugodno priliko da si ogle­ dam tudi hleve. Svinjak so nanovo ure­ dili. V hlevu za govejo živino sem se ponovno srečal s Štefanom, katerega je predsednik nemudoma pohvalil. MoŽJ inui 77 let in opravlja kljub visoki sta-| rosti vse posle okoli živine, samo krmoi mu pomagajo drugi pripraviti. Sam Šte­ fan pa ml je dejal, da nI nikoli bolj z veseljem delal, le Skoda, da nI bolj mlad, saj je šele na stara leta doživel^ da dela za sebe in dobro živL Na skednju smo poiskali tovariša Sa- lobirja, ki se je ukvarjal z motorjem pri slamoreznici. Za njega pravijo zadruž­ niki, da vso zadrugo po koncu drži. Vsa popravila pri orodju napravi sam. Raz­ ume se v vsako delo, med zadružniki je pa priljubljen, saj bi brez njega res težko Izhajali. Odšli smo nazaj v kuhi­ njo. Spotoma mi je predsednik povedal kaiko so začeli: — Pričeli smo lanl v marcu mesecu. Polja in njive so bile sicer obdelane, no gnoja jim je manjkalo. Tudi žita ni bilo dovolj posejanega, tako. da zadružniki niso dobili vsega, kar jim pripada. Za­ dovoljili se bodo letos tudi s koruzo, saj so pričakovali ob vstopu še slabše uspe­ he. V zadružnih hlevil ob njihovem za­ četku, je bilo le dvoje krav, bik in par konj. V svinjaku so bile 4 svinje in merjasec. Danes ima Štefan v oskrbi sedem krav. dva bika, Stiri telice, tele in par konj. V svinjaku imajo sedaj tri plemenske prašiče, dva merjasca, 19 prascev nad tri mesece stare, 6 tekačev. Poleg tega ima vsak zadružnik doma svinjo za z^ol. Za one. ki nimajo svo­ jih hlevov so pripravili pitano svinjo, katero bodo razdelili med nje. Oddali bodo še dve svinji za zakol. V kuhinji sem vpražal predsednika, kaj pravijo okoliški kmetje in če želijo vstopiti v zadrugo. Povedal ml je, da mnogi vidijo kako se življenje zadruž­ nikov vsak dan zboljšuje. Vendar jih še nekaj zadržuje, najbolj pa pričaku­ jejo obračun obdelovalne zadruge, ko bodo zadružniki dobili «voJ letni zaslu­ žek. Čeprav so Sele v začetku, bodo vendar imeli zadružniki približno od 50 do 60 din na dan. To Je za začetek že lepa vsota, saj so morali prijeti za delo na neurejenem gospodarstvu. Medtem ko je predsednik Sel po opravkih, sem vprašal ženice pri zbira­ nju fižola, kako so zadovoljni z življe­ njem v zadrugi. Super Antonija, ki je med najboljši­ mi v zadrugi, mi je povedala takole: — Zadovoljna sem kot nikoli do se­ daj. Vidite takole na zimo .«;em preskrb­ ljena. Nekoč pa sem na zimo Imela pol­ no skrbi za življenje. Saj veste, kmet te poleti raje vidi v hiši kot pozimi. Na vprašnje, kaj so jim kmetje rekli poleti, ko je bilo dela na polju do­ volj, saj vsi okoli vedo. da so bili za­ družniki pridni kot mravlje. — Ih. Nekateri so se smejali, češ, kaj se tako ženemo. Mi smo vedeli zakaj. Ob ustanovitvi smo stopili v zadrugo z geslom: Za lenuha pri nas ne bo kruha. Pri njenih besedah sem se nehote spomnil svojega sopotnika. Imelo me je, da bi pripomnil. Držite se tega še vnaprej, če bodo pristopili Se d'^ug? v vašo zadrugo. No. moje besede bi bi^ odveč, to bodo bolj gotovo tudi storili. Se sem posel radovednost in jih vpra- Sal o vodstvu, pa mi je najstarejša iz­ med žensk dejala: — Predsednika imamo radi On je za nas. mi smo zanj.« Sloga, ki v zadrug vlada je lahko vzor mnogim. Kako bi vendar dnifrjiče imeli v nepolnem letu toliko gospodar­ skih uspehov, saj so še sedaj brez vla­ kih poljedelskih strojev. Njihove nridne roke pa bodo tudi za te preskrbeV. t.a- ko, da bo zadruga vnaprej še hitreje napredovala • • * Nazaj grede sem došel mlado dekle, ki je bilo bolj zgovorno ko+ moj prej.?- njl potni tovariS. Ko je zavra v domačo hiSo. mi je dala roko. Tudi njo sem vprašal kdaj mislijo oni vstopiti v za­ drugo. — Da bi se ie aaSi kmalu odločili, — je dejala.