NAS CAS NAŠ CAS NAŠ CAS kj^Š CAS NAŠ CAS CENOVNA VOJNA — Na področju cen stanarin in komunalnih storitev v občini nič novega. >Premir-ja< še ni, ljudje pa so vse bolj zmedeni.. STRAN 3 NOČ Z MILIČNIKI — Komandir ni vedel, naj nam zaželi burno ali mirno noč. Drugo bi si želel, s prvim bi bila reportaža boljša . . . Nekateri pa so pihali . . . STRAN 5 »RUDARJI NAJUČINKOVITEJŠI« V nedeljo so oživele travnate površine v slovenski nogometni ligi. Velenjčani ciljajo na prvo mesto. STRAN 10 Mnenja o splošni stavki — 10. septembra Neodvisni sindikati Gorenja niso za stavko Po napovedi splošne stavke in stavke sindikata delavcev v kovinski in elektroindustriji Slovenije — 10. septembra, so se nam oglasili predstavniki Iniciativnega odbora Neodvisnega sindikata Gorenja, v katerem je, po besedah Iva Verzolaka že blizu 200 članov. Želeli so povedati, da se glede slabih plač in pogubnega gospodarstva s Svobodnimi sindikati povsem strinjajo, da pa gre delavcem v lesni ali tekstilni industriji bistveno slabše kot tistim v kovinski in elektroindustriji. So proti tej stavki, ker je pričakovati od vlade, da v treh mesecih odpravi težave, ki so se nabirale leta in desetletja absurd absurdov. Pošten kos kruha si je sicer možno zagotoviti, pravijo, a ne z izsiljevanjem in stavkami, ampak z drugačnim in boljšim načinom dela, pametnim razmišljanjem in ustreznim delovanjem. »Pri povečanih naročilih izdelkov Gorenja, ko delamo vse proste sobote, se nam zdi nesmiselno prekinjati proizvodni proces; še posebej, ker v tej stavki ne vidimo nobene jasne opredelitve in koristi za delavce Gorenja. Po- leg tega pa se lahko vsaka stavka, ki nima jasno opredeljenih ciljev, izrabi in se vrne kot bumerang ter prinese več škode kot koristi,« so zapisali v Iniciativnem odboru Neodvisnega sindikata Gorenja kot svoje mnenje k napovedani stavki Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. • • • Svobodni Sindikat Rudnika lignita Velenje, njegov izvršilni odbor, pa je na seji prejšnji teden, podprl sodelovanje delavcev tega podjetja v splošni stavki delavcev Slovenije. Poleg že znanih zahtev, so izoblikovali še nekatere, ki so specifični za rudnik: neurejen finančni položaj, ki — čeprav je sistemskega značaja — v vsakem trenutku lahko sproži začetek stečajnega postopka. V takih razmerah je protest zoper takšno politiko vlade že sam po sebi zadosten, da nanj reagiramo s sodelovanjem v stavki — pišejo v Informacijah tajništva organov upravljanja in sindikata podjetja Rudnik lignita Velenje. (mkp) Noč ob jezeru V soboto je bilo še enkrat veselo ob Velenjskem jezeru. Tradicionalna »Noč ob jezeru« je iz bližnje in daljne okolice privabila okoli 4000 obiskovalcev, ki so se kljub hladnemu vremenu, kar dobro zabavali. Za to je poskrbel organizator, saj je v goste povabil asamble, ki so znali ogreti srca in pete. Tudi Vinko Šimek, ki je letos povezoval program, ni stal križem rok. Zanimiva je bila vožnja z balonom, lahko smo se peljali s kočijo, ognjemet je po dolgih letih zatišja spet raznesel nebo in ob stoterih bakljah je zagorela še jezerska voda. Brez dvoma pa velja, da so se obiskovalci najbolj razvneli ob kabaret showu z ženskim spodnjim perilom, KAJ TAKEGA PA SE NE! Miss Slovenije Vesna Musič se je, sicer bolj z lepoto kot pa z zgovornostjo, predstavila svojemu občinstvu. Gorenje Koncem Delavci doslej kupili za več kot 2 milijona DEM obveznic Znano je, da je koncem Gorenje za razvojno financiranje družbenikov, za posodobitev tehnologij, razvoj novih izdelkov in sistemov, pridobivanje novih znanj in za zagotavljanje ekološko čistega okolja, izdal letos obveznice v vrednosti 50 milijonov zahodnonemških mark. Zaposleni v podjetjih Gorenja so do konca julija že kupili za nekaj več kot 2 mili- jona zahodnonemških mark oziroma nad 14 milijonov dinarjev. Z nakupom obveznic pa v Gorenjevih podjetjih nadaljujejo, saj je bilo julija in avgusta precej delavcev na dopustu, odsotni pa so bili tudi zaradi bolezni. Zainteresirani občani lahko kupijo obveznice koncer-na Gorenje v vseh enotah sistema Ljubljanske banke. Koncem Gorenje pa je ob- r1 I I 1 v I ■vs» •l ■ i veznice ponudil v nakup tudi poslovnim partnerjem, posebej tistim, s katerimi želijo okrepiti medsebojno sodelovanje, poslovnim bankam, Republiki Sloveniji, Federaciji in drugim. Znano je, da bo mogoče ob preoblikovanju koncema Gorenje v delniško družbo delnice kupljene obveznice zamenjati v delnice. (an) « XV V \o I I I I nama VELENJE ' 853-500 Stanovanjska gradnja v zatonu Že nekaj zadnjih let ugotavljamo, da nam število novozgrajenih stanovanj v občini Velenje močno pada. V zlatih časih smo jih zgradili tudi po petsto in več na leto, zdaj pa ne dosegamo niti ene same stotice. Za večje stanovanjske soseske pa nam v občini zmanjkuje tudi prostora. Zadnja večja je v Selah, kjer gradi Vegrad stanovanjski blok. Sledila pa naj bi mu še dva. Gotovo mu bosta, a kdaj, to je veliko vprašanje. Vse skupaj se namreč odmika. Ta stanovanja gradi Vegrad za trg, kupcev pa ni veliko. Tako so se odločili, da bodo zgradili do konca najprej dve od predvidenih petih lamel tega bloka. V njih bo 74 stanovanj, 16 pa jih še vedno čaka na kupce. V kolektivih je denarja za stanovanja zmanjkalo, v Velenju pa se za etažno lastništvo, ki je v drugih slovenskih okoljih že dolgo praksa, bolj težko odločamo. Zdajle v teh zaostrenih časih še malo težje. In tako imamo na eni strani veliko tistih, ki si svojega doma pod soncem najbolj vroče želijo, na drugi pa stanovanjsko gradnjo ustavljamo. Povejmo še to, da stane kvadratni meter stanovanja v novem bloku v Selah 15.756 dinarjev. (mz) Geodetska uprava Oštevilčene hiše Prihodnje leto aprila bomo spet popisovali prebivalstvo, gospodinjstva, stanovanja in kmečka gospodarstva. Na ta popis se povsod že sedaj pripravljajo, zato poziva geodetska uprava vse lastnike oziroma upravljalce stanovanjskih in poslovnih stavb ter objektov za začasno bivanje (vikendi, zidanice z bivalnimi prostori), da najkasneje do konca prihodnjega meseca (torej do konca septembra) namestijo tablice s hišnimi številkami. Ce jih še nimajo, naj jih nemudoma naročijo na geodetski upravi. To naj naredijo tudi tisti, ki imajo hišne številke dotrajane ali poškodovane. V oktobru bodo opravili predstavniki geodetske uprave kontrolo na terenu in proti vsem, ki tablic ne bodo namestili ukrepali. Ob tem povejmo še to, da v času do popisa prebivalstva (do aprila prihodnjega leta) velenjska geodetska uprava ne bo opravila sicer nujno potrebnega preoštevilčenja hiš v nekaterih naseljih. Še zlasti problematične so Kavče in Podkraj, kjer so z oznakami k številkam ponekod prišli že do črk »j«. V zadnjem času po občini veliko govorimo po nujnosti poimenovanja ali pa preimenovanja nekaterih ulic. Na geodetski upravi proti temu nimajo nič, vendar pa bodo k preimenovanju pristopili, če bodo za to prejeli uradne pobude krajanov. (mz) Ovacije so bile tako različne, da včasih kar ni bilo jasno ali gre za navdušenje nad perilom ali nad kom drugim. Do konca leta bodo dogradili le d\e lameli, od predvidenih petih. Ostale bodo zgradili, ko bodo zbrali dovolj kupcev Novice r KMALU SOSESKA MLIN? Te dni pričakujejo na občinskem sekretariatu za urejanje prostora odgovor republiškega organa o tem, ali je bil postopek sprejemanja zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko »Mlin« pravilen in upajo, da bodo v kratkem tu stekla dela. Skladno s tem načrtom so te dni porušili stanovanjsko hišo Ojsterškovih. Na tem mestu naj bi stal že dolgo načrtovan prizidek k stanovanjskemu bloku Prešernova 7. (foto A. O.) SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE (mkp) Iz informacije, ki smo jo prejeli s seje stavkovnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (celodnevna splošna stavka 10. septembra) povzemamo, da so ugodno ocenili prizadevanja podpredsednika slovenskega izvršnega sveta dr. Mencingerja ob težavah, ki so nastali v nekaterih podjetjih kovinske industrije ob iraški krizi. Sicer pa so na seji stavkovnega odbora sprejeli dokumente za delovanje stavkovnih odborov v podjetjih in opomnik za organiziranje stavkovnih delavskih straž za zaščito stavke in stavkajočih pred morebitnimi provokacijami ali stavkokazi ter zaščito objektov, strojev in izdelkov. Za 30. avgusta pa načrtujejo sestanek vseh predsednikov sindikatov v podjetjih in predsednikov stavkovnih odborov, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani. SREČANJE DELAVCEV PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH (mkp) Celje — Republiški odbor sindikata obrti Slovenije pripravlja skupaj s Skladom za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela občin celjske regije . 8. srečanje delavcev pri zasebnih delodajalcih Slovenije, ki bo od 7. do 8. septembra letos v Celju. Srečanje bo v času triindvajsetega mednarodnega obrtnega sejma pričelo pa se bo s posvetom na temo sindikat — izobraževanje v Laškem in z ogledom pivovarne 7. septembra; naslednji dan pa pripravljajo organizatorji srečanje delavcev z ogledom sejma obrti in kulturno družabno prireditev na drsališču v mestnem parku ob Savinji v Celju. »NE« ZA RAZŠIRITVE (fk) Galicija — Že v drugi krajevni skupnosti v sosednji žalski občini so krajani nejevoljni zaradi predvidene širitve delovnih obratov. Po Ložičanih, ki se še niso pomirili zaradi Juteksa, se zdaj nad predvideno razširitvijo dejavnosti celjskega cestnega podjetja razburjajo krajani Galicije. Cestarji bi radi ob sedanji asfaltni bazi razširili obrat za izdelavo kalcijevega klorida (novo sredstvo za zimsko posipanje cest), beto-narno in obrat za izdelavo asfaltnih zmesi. Pri Cestnem podjetju sicer zagotavljajo, da bodo z modernizacijo izboljšali pogoje in še manj onesnaževali, krajani pa pravijo, da širitve kemične industrije ne bodo dopustili. TUDI Z OBVEZNICAMI DO MODERNIZACIJE (fk) Dobrna — Konec meseca bodo gostje že zasedli prenovljeno vilo Hyghia na Dobrni, še letos pa naj bi tudi dokončali obnovo objekta Pošta. Obnova pomeni veliko za obogatitev ponudbe v tem zdraviliškem kraju. Pri tem je pomembna predvsem Hyghia, saj bo tu razen 65 ležišč še več drugih prostorov: dva družabna prostora, poročna dvorana, v vinski kleti pa bodo uredili nočno restavracijo. V Zdravilišču so zadovoljni s prodajo obveznic, saj pravijo, da je povpraševanje posameznikov preseglo pričakovanja. Za obveznice se zanimajo tudi tujci in precej so jim jih že tudi prodali. S tem denarjem se bodo vsaj malo »osvežili« — na večje vlaganje tujega kapitala vsaj za zdaj še ne morejo računati. DESETA ZLATA HARMONIKA (fk) Ljubečna — 2. septembra bo na Ljubečni pri Celju že 10. tradicionalna prireditev Zlata harmonika. To bo sklepna prireditev, na dosedanjih devetih izbirnih tekmovanjih pa je nastopilo kar 270 frajtonarjev iz vse Slovenije in zamejstva. Letos so se zaradi velike množičnosti tudi odločili za dve pol-finalni skupini — prva je nastopila v Rogaški Slatini, druga pa bo v nedeljo v Postojni. Ob finalni prireditvi se bodo tudi predstavili slovenski izdelovalci teh ljudskih instrumentov. Veliko zanimanje za štipendije iz združenih sredstev je razumljivo »Usoden« bo že tako nižji cenzus Še dober teden in počitniški avgust bo minil. Dijaki in študentje ta čas vneto razmišljajo, ali bodo uspeli dobiti kje kakšno štipendijo, ki bo sicer skromna, bo pa le v pomoč pri >životarjenju< iz meseca v mesec. Čeprav smo pet splošnih stavkov o štipendijah iz združenih sredstev zapisali že v prejšnji številki, najbrž ne bo odveč, če o njih zveste še kaj. Da ne boste na koncu razočarani! Vloge za te štipendije na velenjskem Zavodu za zaposlovanje zbirajo že kar nekaj časa, saj so jih pričeli že 1. julija, zadnji rok pa bo 5. septembra. Do konca meseca septembra bodo vse vloge pregledali, jih obravnavali in o tem, ali je štipendijo kandidat dobil ali ne, tega obvestili najkasneje v prvi polovici oktobra. Letos je že do sedaj bistveno več kandidatov za to štipendijo, kot pa jih je bilo prejšnja leta. Ze do sredine avgusta je na naslov Zavoda za zaposlovanje prispelo 280 vlog. Za primerjavo: lani, predlani in še bolj nazaj je do konca razpisnega roka prispelo okoli 200 vlog! »Štipendije iz združenih sredstev niso več >občinske<, če se lahko tako izrazim, ampak so se preimenovale v republiške štipendije. Sredstva zanje se zbirajo na nivoju republike. O kriterijih za podelitev teh štipendij odloča izvršni svet Republike Slovenije in Komite za delo,« pravi Joža Jamar-Se-me, vodja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja velenjskega Zavoda za zaposlovanje. »Med kriteriji za pridobitev te štipendije je najpomembnejši cenzus, ki je letos za pet odstotkov >strožji< od lanskega — lani je znašal 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka za zaposlenega v Sloveniji za preteklo leto, letos je samo še 55 odstotkov. Naslednji kriterij je prednostna usmeritev v občini, ki pa je v bistvu >ničen<, saj je za nek poklic danes nemogoče trditi, da je sufici-taren oziroma deficitaren. Seveda pa se upošteva tudi učni uspeh in ustrezne sposobnosti za izbrano izobraževalno usmeritev.« Ne bo pa letos več štipendij iz Titovega sklada, vsaj za redno šolanje ne. Ta sklad se danes dokaj uspešno >pokriva< s štipendijami za nadarjene, medtem ko Titov sklad za šolanje iz dela oziroma ob delu, ostaja. V celoti se prenaša na nivo Republiškega zavoda za zaposlovanje, kjer se vloge zbirajo, odobravajo in tudi izplačujejo štipendije. Precej zahtevni so kriteriji za pridobitev štipendije iz naslova nadarjenih, ki gredo tudi iz sredstev združenega dela. »To je nadpopre-čen učni uspeh, nadpoprečni dosežki na raznih tekmovanjih, dosežki na kakšnem specifičnem področju, recimo glasbenem, športnem ali katerem drugem in seveda ustrezne, tudi nadpoprečne intelektualne sposobnosti. Kandidate za te štipendije predlagajo sveti osnovnih oziroma srednjih šol ali fakultet, vendar pa naj slednjih vnaprej praviloma ne bi bilo, kajti nadarjene je vendarle treba odkriti že v osnovni šoli, morda katerega v srednji. Ti pridobijo štipendijo za ves čas šolanja, od prvega letnika pa do konca, lahko tudi do magisterija,« pravi Joža Jamar-Seme. Razumljiv je povečan >pritisk< na štipendije iz združenih sredstev; kadrovskih štipendij letos ni veliko. Tako bodo morali zavrniti vse, ki kriterijev ne izpolnjujejo — predvsem cenzus je pomemben. »Najbrž pa bo med zavrnjenimi tudi kdo od starih štipendistov, saj se je tudi za te cenzus znižal iz 60 na 55 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega iz lanskega leta. Seveda pa bomo obravnavali vsak primer posebaj,« je ob koncu, nič kaj spodbudno za mnoge, ki na to štipendijo računajo, povedala predstavnica velenjskega Zavoda za zaposlovanje. M. Krstič-Plaaiac srnam Celjsko območje Poletje ni več le počitek Kje so že časi, ko smo pisali in govorili, da se s koncem poletja delavci spočiti in polni elana vračajo na delo. Zdaj ni več tako — celjsko območje pa pri tem v Sloveniji ni nikakršna izjema. Tako ni zato, ker si mnogo delavcev niti ne more privoščiti počitnic, na katerih bi ponovno napolnili svoje izpraznjene »akumulatorje«, predvsem pa zato ne, ker jim negotovi čas ne daje miru. Položaj v večini organizacij na našem območju je tak, da ni zagotovljene brezbrižne prihodnosti, s tem pa tudi ne zagotovljenega dela za vse že zdaj zaposlene ; kaj šele za tiste, ki iz šol šele trkajo na delovna mesta. Da je res tako lahko povedo v vseh osmih občinah, saj število iskalcev zaposlitve povsod raste. Ob tem pa je še veliko delovnih organizacij, kjer je precej delavcev na »nitki«, da o grozljivih številkah kadrovskih viškov sploh ne govorimo. Ob tako klavrnem položaju v naših podjetjih se marsikje pojavljajo grožnje s štrajkom, ponekod so te skrajne ukrepe že tudi izvedli. Toda vseeno je zanimivo, da ni enoglasnega in glasnega odobravanja ob napovedanem splošnem slovenskem septembrskem štrajku, ki ga pripravlja svobodni sindikat. Kot da bi delavci izgubili že tudi upanje, da lahko s takim načinom res kaj pokrenejo. Zaradi takega stanja so najbolj razočarani tisti, ki so po volitvah pričakovali hitre spremembe. To so pričavali od republiških struktur, kot tudi od občinskih, še poseb- no tam, kjer so novi občinski funkcionarji znali postaviti svojo ceno dela, temu plačilu pa ne sledijo pozitivne spremembe. Vsem tem nevšečnostim je treba dodati še poskočne cene stanarin in komunalne dejavnosti. Ponekod se razburjenje zaradi zadnjih podražitev še ni poleglo, pa predvsem pri stanarini razmišljajo že o novem dvigu cen. Pa tudi pri nekaterih komunalnih prispevkih, če hočejo v posameznih občinah urediti prepotrebne stvari. Odprava starih grehov pač stane, denar pa je le pri ljudeh !(?). Ob vseh težavah pravijo, da je še dobro, da je med ljudmi vedno kakšna kost za glodanje. Zadnji čas je tudi pri nas to vračanje premoženja. Tudi v občinah Šentjur in Šmarje, kjer so zbiranje prijav že končali, razmišljajo, da bi rok podaljšali, drugod pa so v večini rok prijav za zdaj še sploh pustili odprt. Take prijave jih namreč nit ne stanejo, saj služijo za zdaj le za evidenco. Ljudje pa si s prijavo le olajšajo dušo in napolnijo z upanjem, da jim bo povrnjena krivica. Po doslej zbranih podatkih je največ prijav v mozirski občini (krepko preko sto), največ pa jih je zaradi odvzetih gozdov. Po prijavah bo seveda zahtevnejše opravilo, ko bo za to urejena tudi vsa regulativa. Že zdaj pa mnogi pravijo, da je upanja veliko več, kot bo dejansko možnih poravnav. V mnogih primerih bi namreč odpravljanje krivic povzročalo nove. (-fk) Savinjsko-šaleška naveza V senci je prijetno Medtem ko eni prisegajo na sonce in vročino, drugi pravijo, da je čez prijetno senco -i. In ob tem zlobno pripominjajo, da tisti, ki so nam doslej vladali, to že dobro vedo. Pa se zato tudi ne čudijo, da so ustanovili vlado v senci. Ker je takih dosti tudi po raznih občinah, ne le na republiki, o takih vladah v senci razmišljajo tudi tam. Predvsem tam, kjer niso dojeli bistva te »sence« in res mislijo, da bi le lepo živeli v hladu tistih, ki naj bi izgorevali za naš lepši jutri. Na lepši danes smo že tako in tako pozabili. Pa nimamo le vlade v senci — ponekod so se tudi nekateri posamezniki lepo zav- lekli v hlodovino. Po spremembah na višje položaje niso prišli, v dolgotrajno vladavino nove oblasti tudi ne verjamejo, pa so se spravili na hladno in čakajo svojih pet minut. Mnogi si tega seveda niso mogli privoščiti; v glavnem le tisti, ki so si prej s sicer ne veliko energije pridobili toliko »energetskih« zalog, da lahko v mrtvem teku prebrodijo ta prelomni čas. Čas, v katerem niti sami ne vedo, za koga dela čas. Toda v tem času so tudi nasprotja. Nekateri so namreč zdaj prilezli iz sence. Iz najrazličnejših senc. In ni jih malo, ki zagotavljajo, da so morali biti v senci zaradi prevelikega blišča nekaterih or- ganizacij ali nekaterih posameznikov, ki jim niso dali na sonce. Ker zdaj še ni čas za natančna preverjanja, so v prvem trenutku skozi razširjena sita padli tudi taki, ki so znali vedno biti v senci. Pa ne zato, ker jih na sonce ne bi pustili, ampak zato, ker jim je v senci ugajalo. Ker so se v njej lepo počutili, v njej lenobno polegali in morda le občasno vstali, da so se pre-tegnili in povedali, da tako ne gre več, pa se potem hitro potegnili nazaj v senco, preden bi jim kdo odgovoril ali kaj ponudil. Seveda se bodo pri nas gotovo stvari dokončno spremenile in bo po sedanjih sunkih, ki vsega prostora niso zajeli, res zapihal nov veter. Tak veter, ki bo prevetril tudi vse tiste, ki so neupravičeno v sencah, in iih postavil na pravo mesto. Se posebno, ker pravimo, da zdaj nimamo več takih veličin, ki bi imele tako velike sence, da bi se lahko vanje skrilo preveliko »žlahte«. Je pa, morate priznati, malo sence vendarle dobro. Da si nekateri ohladijo preveč razgrete glave in spravijo na primerno temperaturo pregrete možgane. Saj tako kot trdimo, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, tudi iz pregretih glav ne morejo prihajati najbolj užitne misli in dejanja. (frk) Zakaj stečajni upravitelj Gorenje EKO ni prišel na obravnavo? »Odločili smo se, da zadevo prepustimo Sodišču združenega dela« Pred dobrim tednom dni, je bila na Sodišču združenega dela v Celju obravnava, o kateri smo že poročali — nezaposleni delavci Gorenja EKO v stečaju tožijo podjetje za neizplačane odpravnine, jubilejne nagrade, neizkoriščene dopuste in terjajo svoj delež pri počitniških zmogljivostih. Ta obravnava je dvignila veliko prahu tudi zato, ker se nihče iz Gorenja EKO v stečaju, tudi stečajni upravitelj, ki mu to najbolj zamerijo, obravnave ni udeležil. Predsednik sodnega senata Ivan Robnik, ki je pred obravnavo povprašal v Gorenje EKO kaj in kako, je zvedel, da se stečajni upravitelj obravnav ne bo Ijev, je rekla prizadeto: »Tak odnos predstavnikov Gorenja EKO v stečaju mi ne gre v glavo. Razumem sicer njihovo skrb za delo, skrb za to, kako bo Gorenje EKO v stečaju izplavalo, bo ušlo likvidaciji, bodo novi programi prišli, bodo zaživeli... Vseeno pa je v enakovrednem odnosu treba pokazati tudi odnos do delavcev, do tistih 303, ki so zdaj sicer zunaj Gorenja EKO, so pa ustvarjali v tem podjetju.« Zakaj ne bi vprašanja, kako to, da se razprave ni udeležil, naslovili kar na stečajnega upravitelja Andreja Glušiča, smo si rekli in obenem izkoristili priložnost, da iz prve roke zvemo, udeleževal, ker bi rad prej V posvet s stečajno sodnico. Mira Videčnik, sicer predsednica velenjskih Svobodnih sindikatov, v zadevi pa nastopa kot pooblaščena predstavnica predlagate- kako napreduje stečajni postopek? »Mnenje stečajnega senata in tudi moje, po pogovoru s stečajno sodnico je bilo, da zadevo prepustimo Sodišču združenega dela, da se opre- • Pojavljajo se govorice, da imate 70 ljudi preveč, da nameravate z njimi na Zavod za zaposlovanje. Ste že slišali za to in ali je v tem kaj resnice? ANDREJ GLUŠIČ: »To >informacijo< sem slišal od sodelavca v petek in ne vem od kod je prišla. Res govorimo o tem, da bi zaradi težav, ki jih ima Tovarna avtomobilov Maribor, poskusili za njih delati manj. Vendar dela na tem programu le dvajset ljudi, in ker se povečuje delo za Gospodinjske aparate, tudi število dvajset ni vprašljivo. Brez bistveno zmanjšanega števila zaposlenih bomo skušali nadaljevati delo do konca stečajnega postopka. Bistvenega — mislim v smislu, da bo lahko tisti, ki bo želel sam oditi tudi odšel, tisti pa, ki ne bo, ne vidim razloga zakaj bi šel?« deli. Če bo odločilo, da se ta sredstva izplačajo, potem jih bo treba dati v stečajno maso in denar izplačati. Če pa Sodišče združenega dela, terjatev ne bo priznalo, potem jih ne bo možno izplačati. Zastopam pač stališče upnikov in moram braniti upnike. In če me že sprašujete po mojem osebnem mnenju, potem moram reči, da me moti, ker ni jasno, kdo je v tej zadevi lastnik firme in kdo je upnik. So delavci lastnik ali upnik? Če so lastniki podjetja, potem nimajo nobenih pravic do upniških terjatev, če pa to niso, potem so takšni upniki kot vsi ostali,« nam je na vprašanje kako to, da se obravnave ni udeležil, odgovoril stečajni upravitelj Andrej Glušič. 26. marca, na dan stečaja, je bilo v Gorenju EKO zaposlenih 564 delavcev, danes jih je 251, ki nadaljujejo delo tam, kjer se dà še kaj iztržit. »Ugasnili smo delo nä vseh programih, ki niso tržno zanimivi oziroma tistih, ki ustvarjajo izgubo. Za šest mesecev, do konca septembra torej, je delo za- gotovljeno. Ker stečaj traja eno leto, in ker naš največji kupec. Gorenje Gospodinjski aparati, še za določene artikle niso našli dobavitelja drugje, bomo delo nadaljevali do konca stečajnega postopka,« pojasnjuje stečajni upravitelj. Za naprej pa pravi, da podobno kot v občini in republiki — če ne bo prišlo do še večjega padca industrijske proizvodnje, potem bo EKO najbrž delal naprej, če pa pride, potem se z njim pojavi vprašanje EKA kot takega in programov, ki jih ima. »Intenzivno delamo na tem, da programe, ki so še aktualni, poskušamo s kasnejšim vložkom v proizvodnjo nadaljevati, iščemo nove programe, s katerimi bi si zagotovili bodočnost na daljši rok, ne le za leto ali dve. Osebno menim, da ima EKO pogoje, da se obdrži, če ne bo padec proizvodnje tako v Sloveniji kot Jugoslaviji prevelik. Optimist sem pač toliko, kot smo optimisti vsi skupaj,« pravi o prihodnosti, stečajni upravitelj Andrej Glušič. (mkp) Predsednik velenjske vlade Todor Dmitrovič pravi: »Svojo nalogo bom opravljal neprofesionalno« Veliko se je zadnje dni po Velenju govorilo o tem, da naj bi imeli neprofesionalnega predsednika vlade. Precej občutljivo področje, saj so se ob opredeljevanju tega lomila kopja že ob volitvi župana. Todor Dmitrovič se je vseeno tako odločil, svojo odločitev pa takole komentira : »Ko sem sprejel mandat predsednika izvršnega sveta, sem ocenil, da je ena najpomembnejših nalog reorganizacija občinske uprave v smislu večje racionalizacije in večje učinkovitosti. Ta mora imeti v novih pogojih, ko smo vpeljali večjo mero demokratizacije drugačno vlogo. To nalogo smo že v celoti opravili. Na občinski skupščini smo sprejeli odlok o organiziranju občinske uprave in ga že uresničili. Imenovali smo strokovne kadre. Ocenjujem, da smo bili pri izbiri zelo uspešni saj smo za najodgovornejša mesta izbrali mlade strokovnjake, ki bodo sposobni prisluhniti zahtevam Velenjčanov in celotne slovenske družbe in ki bodo speljali tudi osnovna dva cilja, ki smo si jih zastavili ob sprejetju omenjenega odloka. To je racionalizacija organov občinske uprave ter učinkovita uresničitev nalog, ki jih bo pred nas postavljala občinska skupščina in občani. Ustvarili smo torej pogoje za uspešno delo v občinski upravi, prav tako pa tudi za uspešno delo izvršnega sveta, ki ga sestavljajo samo profesionalni člani. Ocenjujem, da za uspešno delo občinskih upravnih organov ne potrebujemo profesionalnega predsednika izvršnega sveta in občinske skupščine, saj je učinkoviteje, da bdi nad uresničevanjem sprejetega eden, ki pa mora imeti seveda vse pravice in obveznosti, da v skladu z usmeritvami občinske skupščine koordinira delo posameznih občinskih upravnih organov, z njimi pripravlja ustrezne odloke oziroma sodeluje z ustreznimi republiškimi organi. Ker imamo v Velenju profesionalnega predsednika in smo vzpostavili sodobno organizacijo občinske uprave, menim, da je lahko predsednik izvršnega sveta neprofesionalen. Celo trdim, da je takšen uspešnejši pri opravljanju osnovne naloge, da usklajuje delo članov izvršnega sveta in sodeluje v obsegu, ki je potreben. To še toliko bolj, ker ima ob sebi profesionalnega podpredsednika. Na takšen način bom lažje in z večjimi občutki do okolja vodil seje izvršnega sveta, predlagal odloke in sklepe, ki so sprejemljivejši za občane. Ob tem pa naj dodam, da se zavedam obveznosti, ki sem jo sprejel in še naprej zagotavljam, da bom sprejete naloge kvalitetno opravljal in s svojim delom zagotavljal večjo učinkovitost. Občanom predlagam, da naj ocenjujejo zlasti naše delo, delo izvršnega sveta in delo mene kot predsednika, pri tem pa naj jim ne bo toliko pomembno, ali bom naloge opravljal profesionalno ali neprofesionalno. To še posebej, ker bom vsem ob prostem času vedno na voljo, prav tako pa tudi uro in pol dnevno med delovnim časom. S člani izvršnega sveta smo se že dogovorili, da bomo imeli seje ob sredah popoldne, naloge koordinacije dela občinskih upravnih organov pa je v obojestransko zadovoljstvo voljan sprejeti župan.« Gorenje Gospodinjski aparati Avgusta dva dodatna delavnika Jugoslovanski trg je, kot poudarjajo v največjem podjetju koncema Gorenje, vse bolj nepredvidljiv. Poletni meseci, vsaj vrsto let doslej, niso bili čas, ko bi naraščala prodaja velikih gospodinjskih aparatov. Letos pa je od junija naprej spet zaznati večje povpraševanje po izdelkih bele tehnike. Dodati pa je ob tem seveda treba, da je bila tudi že lani, kot v letošnjem prvem polletju, prodaja Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov manjša kot leta 1988. Že pred začetkom kolektivnega dopusta v Obratu Zamrzovalne skrinje so delali nekaj časa po 12 ur na dan; na pomoč so jim prišli delavci iz režijskih služb, da so izdelali po 850 zamrzovalnih skrinj na dan. Julijska proizvodnja je bila v Gorenju Gospodinjski aparati z izdelavo skoraj 102.000 velikih gospodinjskih aparatov za 3 % večja od načrtovane. Za mesec avgust pa je načrtovana proizvodnja več kot 116.500 velikih gospodinjskih aparatov. Tako bi bila avgustovska proizvodnja, v primerjavi z julijsko, večja za 14,5%. In da bi čimprej izpolnili naročila jugoslovanskih kupcev za izdelke bele tehnike so v Gorenju Gospodinjski aparati ta mesec delali dve soboti več, kot so sprva načrtovali, in sicer 11. in 18. avgusta. (vš) Še o cenah stanarin in komunalnih storitev Ali nas vodi pot v anarhijo ... Izredno težak, če že ne kar kritičen položaj komunalno stanovanjskega gospodarstva v občini je narekoval občinski vladi, da je takoj po prenehanju zveznih ukrepov na cenovnem področju sprejela Odlok o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev, s katerimi naj bi zagotovila vsaj minimalne pogoje za gospodarjenje s stanovanjskim fondom, na komunalnem področju pa odpravila nesmisle iz preteklosti. Prepričani v pravilnost in nujnost takšne politike, ki daje prioriteto tolikokrat proklamiranemu gospodarjenju, ki ji konkretneje nihče ni mogel oporekati in ki je bila nenazadnje v veliki meri koordinirana s strani republiške vlade, smo naleteli na ostro nasprotovanje nekaterih lokalnih voditeljev »osvobojenih« sindikatov, ki so pod tezo socialne ogroženosti pozvali prebivalstvo k nespoštovanju določil Odloka. Zaradi navedenega in po sklepu skupščine, se je občinska vlada dvakrat sestala s predstavniki sindikata RLV in TGO predvsem z namenom dodatnih obrazložitev in dokazovanj o nujnosti zastavljene cenovne politike. Sindikalni voditelji so se sicer z vsemi obrazložitvami strinjali, vendar so vztrajali še vedno na starih preživelih načelih, ki dajejo prednost politiki pred gospodarjenjem. Pri tem nikakor niso mogli dojeti, da stanje stanovanjskega fonda v naši občini in odnos stanovalcev do dodeljenih jim stanovanj, v katerih premoščajo mnogi ogromne razvojne razlike, ne razumejo socialnih stisk njih samih in da podobne, čeprav elementarnejše razmere vladajo tudi na visokem nivoju zgrajenih komunalnih oskrbovalnih sistemih. Posledice takšnega stanja so že katastrofalne, saj je bilo v mesecu juliju zbranih komaj 34 % fakturiranih sredstev. Ker so sindikalni liderji podobne akcije napovedali tudi za mesec avgust, je pričakovati na omenjenem področju še večjo zmedo in izpad sredstev, tako da bo potrebno vzdrževalna in obnovitvena dela v veliki meri prekiniti. V takšnih razmerah je jasno, da občinska vlada na področju stanovanjskega gospodarstva in komunalne infrastrukture ne more uresničevati svojih nalog. Če se že njej sami ponuja relativno enostavna rešitev, pa bo prebivalstvo te občine tudi dokaj hitro spoznalo, da bodo njihovim sindikalnim voditeljem za usluge, ki jim jih vršijo, kmalu aplavdirali samo še medvedi. Sekretar Sekretariata za javne gospodarske dejavnosti Miran GMAJNER, ing. str. Bo kdo pomagal razvozlati zavozlano? Nove položnice, ki so jih občani Velenja prejeli za plačilo stanarin in komunalnih storitev, so ostale takšne, kot jih je z odlokom sprejel izvršni svet. Rezultatov dogovarjanja med Svobodnimi sindikati Velenja in izvršnim svetom na njih torej (še) ni. Je pa znano, da so Velenjčani pri plačevanju ravnali po nasvetu Svobodnih sindikatov, naj poravnajo stroške v junijski višini — julija so namreč poravnali le tretjino predvidene vsote, ali drugače povedano, namesto šestih milijonov dinarjev se je v blagajno nateklo le dva milijona dinarjev. Kaj zdaj? Predsednica velenjskih Svobodnih sindikatov Mira Videčnik pravi, da so se na sindikatih odločili, da ponovno predlagajo uporabnikom plačilo položnic v višini, kot je bila junija (torej pred odlokom), da pa še vedno pričakujejo od izvršnega sveta, da pristopi k dogovarjanju o ceni, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Tako ostaja še vedno negotovo, kaj bo iz tega bojkota plačevanja stanarin in komunalnih storitev nastalo in kdaj bo bojkota konec. Izvršni svet je namreč trdno prepričan, da je cena prava, in da zanjo govorijo tudi vsi strokovni kriteriji. Sindikati temu ugovarjajo. Pravijo namreč, da imajo izračune, po katerih je bila stanarina v Velenju pred podražitvijo 4,77 dinarjev za kvadratni meter, in da je bilo za občino Velenje še 27 občin, ki so imele nižje stanarine. Velenjčani pa smo bili že takrat blizu poprečni slovenski višini stanarine, ki je za kvadratni meter znašala 4,70 dinarjev. Težko je reči, kako se bo klobčič, ki je precej zavozlan, odmotaval naprej, a kot vse kaže, ga izvršni svet in sindikat sama ne bosta mogla razvozljati. Nekateri pravijo, da bo najverjetneje na cenovno področje posegla velenjska občinska skupščina. (mkp) ANKETA Nazaj ali v smeti? Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste v dobri veri, da ste kupili kakovost, doma ugotovili, da je imelo blago to ali ono napako, ki je ob nakupu niste opazili. Kako ste ravnali? Stvar inirno sprejeli, češ, kaj pa nisem bil bolj previden, ali pa ukrepali — odločneje — stvart preprosto nesli nazaj in zahtevali, da jo zamenjajo? Naša obligacijska razmerja predvidevajo možnost zavrnitve storitve ali izdelka — proizvajalec pa ima možnost, da napako odpravi, v zadnji, skrajni fazi, kadar dogovor ni možen, pa je možen tudi pravni spor, čeprav tega naši potrošniki le redkokdaj uporabijo. Kako ukrepajo Velenjčani? JANKO MEŽA: »Zgodilo se mi je že, da sem moral kakšno stvar, ki sem jo kupil, nesti nazaj. Pa nisem imel težav, čeprav trgovci seveda najprej pregledajo, če do poškodb na izdelku ni prišlo kasneje. Ampak navadno reklamacije upoštevajo, včasih je treba čakati malo dlje, ampak skoraj v vseh primerih, je rešitev za potrošnika pravična.« MONIKA DOLINŠEK: »Do sedaj se mi še ni zgodilo, da bi kakšno stvar nesla nazaj v trgovino ali, da bi zavrnila plačilo kakšne storitve, ki ni bila dobro opravljena. Vedno prej temeljito pogledam kaj in kako. Ce ni v redu, ne vzamem, oziroma na mestu samem zavrnem. Tudi če v kaj dvomim, raje ne vzamem, kot da bi se kasneje jezila.« MIHA JURKOŠEK: »Še nikoli nisem nesel nazaj nobene stvari, ki sem jo kupil. Sem prej bolj previden. Zdi se mi, da če neseš kaj nazaj, se samo živciraš, pa to nima smisla. Sem pa v trgovini vsak dan, doslej še z vsem zadovoljen.« AJŠA EMŠIROVIČ: »Seveda sem že nesla nazaj v trgovino kakšno stvar. Še zlasti, če so jo kupili otroci, pa se je doma izkazalo, da kakovost ni bila prava. Mislim si takole — če dobro plačaš, zakaj ne bi dobi! kakovostno blago? Danes je vse preveč drago, da bi človek metal v smeti. Navadno so trgovci oziroma proizvajalci, če je >krivda< pri njih, razumevajoči in napako popravijo, čeprav je treba včasih malo čakati.« (mkp, B. M.) Farmin Inženiring Negotovosti še vedno ni konca Po sledovih naših člankov bi lahko začeli tale zapis z obiska v podjetju Farmin Inženiring, na katerega se vedno bolj zgrinjajo temni oblaki. Po sledovih predvsem zaradi napovedi akcije o odprodaji oziroma oddaji nekaterih poslovnih prostorov, s čimer naj bi nekoliko izboljšali finančni položaj firme. To naj bi bil samo del odgovora na vprašanje, kako premagati nezavidljiv gospodarski položaj podjetja. Druge, precej večje aktivnosti pa menda tisti, ki so v firmi še ostali, vodijo okrog pridobivanja novih poslov in okrog reševanja viška delovne sile. Akcija dolgoročna oddajanja prostorov v najem posameznikom ali firmam je, vsaj po odzivu na razpis sodeč, bila uspešna. Na interni razpis, znotraj kolektiva, je namreč vložilo prijavo za najem prostorov osem delavcev Farmina Inženiring, ki naj bi z ustanovitvijo svojih podjetij zaposlilo še šest dosedanjih članov kolektiva. Razpis v našem tedniku pa je bil zanimiv za 12 novih podjetnikov. Ti pa naj bi zaposliti še 17 delavcev te firme. Dve muhi na en mah (reševanje težav viška delovne sile in hkrati financ) bi lahko ob tem zapisali, če ... »Zavedamo se tega, da ni vse tako enostavno kot bi lahko sodili na prvi pogled. Do odstopanj bo gotovo prišlo že zaradi upoštevanja želja in zahtev kadrovske strukture v podjetju, pa tudi tega, da pri vseh ponudbah ne bo prišlo do podpisa pogodbe o najemu oziroma odkupu prostorov. Vsemu navkljub pričakujemo, da bomo s to akcijo vendarle lahko produktivno zaposlili in zagotovili normalno eksistenco od 15 do 20 delavcem Farmin Inženiringa. Obstoječ program firme nudi delo trenutno 13 delavcem, drugi pa bodo, žal, tudi po dokončnem razpletu dogodkov še vedno morali biti zapisati pod rubriko »čakanje na delo«, pravi v.d. direktor Pavel Platovšek. Glavnino denarja od bodisi prodaje ali oddaje poslovnih prostorov bodo porabili za reševanje likvidnostnih vprašanj. Preostali del pa: obnove in preureditve so potrebni notranji prostori, saj v vseh teh letih niso bili deležni nikakršnih vlaganj. Sprememba namembnosti prvega nadstropja — mimogrede s stopnicami nameravajo namreč približati dejavnost čimbolj občanom — pa tudi kar sama kliče po temeljiti obnovi zunanjega izgleda stavbe. Vzporedno z reševanjem nezavidljivega gospodarskega položaja ostaja nadvse pereče, kam z odvečno delovno silo oziroma njihov osebni dohodek. Na listi čakanja na delo je trenutno okrog 30 delavcev, ki jim je od 1. julija dalje zagotovljenih le 60 odstotkov osebnega dohodka, ki bi ga prejeli za normalno delo. Na trditve delavcev o tem, da niti tega niso prejeli že dalj časa, Pavel Platovšek takole odgovarja: »V našem pravilniku je med drugim zapisana možnost izplačila osebnega dohodka v več delih, prvi del slednjega pa mo- rajo praviloma delavci dobiti do 10. v mesecu. Če torej razmišljamo po starem, da je firma dolžna dati delavcu osebni dohodek, potem v denarnicah vseh zaposlenih podjetja manjka samo polovica osebnega dohodka za mesec junij. Prav tako po obstoječem prav.-'niku pa imamo zaradi likvidnostnih težav možnost izplačila plače zavleči do konca avgusta.« Ob prav nič razveseljivih vesteh za delavce tudi izgledi za boljše čase niso najboljši. Bo delo? Možnosti za lepše čase Farmin Inženiringa do konca leta menda obstajajo. O njih bodo lahko govorili šele po podpisu pogodb. Julij in avgust naj bi bila, po besedah sogovornika, za dejavnost firme sušna meseca, za vsak podpis pogodbe pa je, po izkušnjah, treba čakati od tri do štiri mesece. In konec leta bo tu. »Zavedam se, da bo zelo težko od treh, štirih večjih projektov, ki jih imamo trenutno v ognju, pridobiti posel vsaj za dva. To bi vsem nam zagotovilo nekoliko lažje »dihanje« do konca leta, seveda ób že prej omenjeni prerazporeditvi delavcev z odprodajo, odkupom poslovnih prostorov,« je sklenil pogovor Pavel Platovšek. Negotovosti zaposlenih, sploh tistih, ki čakajo na delo, še torej kmalu ne bo konca. Kakšna usoda jih čaka, z njimi vred pa tudi firmo samo, bolj ali manj vedo. Kajti, kaj malo upanja je, da bo rešilna bilka, ki so seje oprijeli, v teh razmerah naredila svoje. Obiranje hmelja Je pred vrati najhujša kriza? Avgust se je prevesil že v drugo polovico in na hmeljiščih ne manjka dela. Hmeljarji, vsaj Šaleške doline, se bodo lahko kar kmalu prepričali, koliko velja stari rek: avgust hmelj da ali pa ga vzame. Še natančnejšo oceno o letošnji proizvodnji zlatorume-nih kobul bodo naši hmeljarji lahko gotovo dali ob koncu obiranja oziroma po oddaji zadnjih hmeljskih bal. Kajti, bol j kot količina je pomembna vse bolj in bolj kakovost blaga, nenazadnje pa tudi uspeh pri sklepanju izvoznih poslov. Kar pa se da doslej zagotovo reči pa, pravijo šaleški hmeljarji je to, da so bili pogoji pridelovanja pri nas letos ugodni. Zaradi dokaj pravilne razdelitve padavin naj bi bila letošnja letina malo nadpoprečna, vsekakor pa precej boljša od lanske, ki je bila daleč najslabša. Pridelek bi bil lahko še boljši, če ne bi bilo zgodnjih spomladanskih visokih temperatur in majskih hladnih dni. Zavrto rast hmeljskih panog so nadomestile zadnje deževne padavine. Zlasti dobro letino kaže sorta Aurora, z njo imajo hmeljarji velenjske občine zasejanih največ hmeljskih površin ( 11 hektarjev), nekoliko težje je »prebolel« takšne in drugačne spremembe golding, ki je nekoliko prizadet tudi zaradi zadnjega škropljenja proti rdečemu pajku. Slabi pridelek se obeta le na hektarju zasejanem s sorto Atlas. Na 23 hektarjih so lani hmeljarji Šaleške doline pridelali okrog 28 ton hmelja, letos naj bi ga približno 34 ton, in sicer na 14 hektarjih Lastne proizvodnje približno 24 ton, v Kooperaciji pa polovico manj. Goldinga, najbolj iskano vrsto na zunanjem trgu, bodo obrali še ta teden, Auroro pa v prvih dneh prihodnjega meseca. Hmeljarska proizvodnja je bila vse do lani ena od tistih, s katero se je splačalo ukvarjati. Letos je naziv zlata ko-bula zamenjala besedica kriza. Po besedah direktorja Erine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj ena najhujših. Okrog sedem do osem DEM za kilogram naj bi dobili proizvajalci, kar je za pokritje stroškov drage proizvodnje premalo, kaj šele za kaj več. Vsaj dve to tri DEM republiške subvencije bi bilo potrebnih za premostitev oziroma omilitev krize. Hmeljarji zatrjujejo, da so vse do lani prav oni z izvozom hmelja pomagali družbi pri reševanju gospodarskih vprašanj in zato sedaj upravičeno pričakujejo njeno pomoč. Te naj bi bili deležni zlasti pri kreditih, v obliki subvencije kot jo imajo hmeljarji Zvezne republike Nemčije ter z uvrstitvijo hmeljarstva med selektivne kmetij-sko-gospodarske panoge. Posledice ene najhujših kriz hmeljske proizvodnje se ne bodo odrazile samo v rezultatih poslovanja tako hmeljarjev kot TOK-a v skupnem deležu realizacije Kmetijstva Šoštanj je lani ta proizvodnja predstavljala od 15 do 20 odstotkov oziroma okrog 75 odstotkov izvoza, ampak tudi na področju naložb. Brez primernih pobud, ob nespremenjenih razmerah za pridelovanje te kulture ter potrebnega denarja bo namreč hmeljarje kaj težko prepričati o smiselnosti vztrajanja ali morebitnega povečanja s hmeljem zasejanih površin. To je pomembno toliko bolj, ker so nasadi v velenjski občini stari in bi jih bilo potrebno vsaj prihodnje leto pomladiti. T. P. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje Ozimnica na kredit Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje delniški družbi so se že dogovorili, kako bodo kreditirali nakup letošnje ozimnice. Kredite bodo odobravali septembra, oktobra in novembra. Vsakdo bo lahko dobil šest tisočakov na šestmesečno odplačilno dobo po 34 odstotni obrestni meri. To pa pomeni mesečno po 1.088,20 dinarjev. Na Ljubljanski banki splošni banki Velenje so rezervirali za kredite za nakup ozimnice, ki jih bodo sami odobravali 5 milijonov dinarjev in 15 milijonov za kreditiranje velenjskih in mozirskih trgovin, ki bodo kredite same odobravale. (mz) LB SB Velenje Gotovinski krediti Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje širijo kreditno ponudbo. Pred dnevi so začeli imetnikom tekočih računov odobravati gotovinske kredite v višini 30 tisoč dinarjev in to ne glede na kreditno sposobnost varčevalca. In kaj je treba narediti? Nič posebnega. Predložiti posebni obrazec oziroma prošnjo za odobritev kredita in si zagotoviti dva kreditno sposobna poroka ter vplačati eno tretjino odobrenega kredita kot blagajniški zapis. Ta se veže za dobo treh mesecev, kolikor znaša tudi odplačilna doba kredita. Zanj je treba plačati 34 odstotne letne obresti, medtem ko blagajniški/apis obrestujejo po 19 odstotnih. (mz) Šmartno ob Paki Uspeh »Vina« na vinskem sejmu Na nedavnem vinskem sejmu v Ljubljani se je Vino iz Šmartnega ob Paki znova uspešno predstavilo s svojimi proizvodi. Prejelo je kar eno zlato, štiri srebrne medalje in eno priznanje. Največji uspeh je dosegla Črnina Game, letnik 88, ki ji je strokovna žirija dodelila najvišje odličje. S srebrno značko se ponašajo vino Rosé, Laški rizling ter beli in rdeči Virštanjčan. Priznanje pa je tokrat pripadlo Črnini Game, letnik 89. V Vinu pravijo, da so se takšnega uspeha nadejali, saj namenjajo kakovosti precej pozornosti Presenetila jih je le dobitnica najvišjega sejemskega priznanja, ki je tako ponovila enak lanski uspeh. -tp- Gorenje pokrovitelj kongresa komunikologov Na Bledu, v tamkajšnji Festivalni dvorani, bo od 26. do 30. avgusta 17. kongres mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja IAMCR/ALERI. Osrednja tema letošnjega kongresa je Komuniciranje in demokracija. Med pokrovitelji kongresa, na katerega bo prišlo blizu 600 univerzitetnih profesorjev ter priznanjih publicistov, največ iz Evrope in Severne Amerike, je tudi Gorenje. Gorenje Servis in Gorenje Elektronika bosta, med drugim, poskrbela, da bodo udeleženci kongresa neposredno lahko spremljali dogajanja v svetu s posredovanjem programov televizijskih postaj, ki jih posredujejo sateliti. (an) VIZ še vedno brez direktorja tp — Velenje — Poleg priprav na novo šolsko leto se na velenjskem Vzgojnoizobraževalnem zavodu v teh dneh ubadajo še z iskanjem novega direktorja. Neuspešen je bil namreč tudi ponoven razpis, nanj se ni prijavil nihče. S tem vprašanjem se bosta sedaj morala ukvarjati ustanovitelj in novi sekretar sekretariata za družbene dejavnosti. Bolj ali manj pa bo vse odvisno od koncepta nadaljnjega razvoja osnovnošolstva v republiki in tudi v občini. Samski domovi - družinska stanovanja Po tem ko so v Velenju pričeli z nadgradnjami stanovanjskih blokov, je RLV gradbena dela nadaljeval tudi tako, da je spreminjal namembnost že obstoječim objektom. Tako je danes s samskimi domovi. Zadnja leta je interes zanje močno upadel. Zmanjšal se je interes za delovno silo, ki je bila glavni uporabnik domov (če bi nadaljevali s prejšnjo politiko bi zapolnili !e okoli 40 odstotkov vseh kapacitet), po drugi strani pa je močno naraslo zanimanje za družinska stanovanja. Tako so lani preuredili samski ,'.om na Kersnikovi in pridobili 17 družinskih stanovanj. V letu l^S1) 90 so opravili enaka dela v samskem domu na Kersnikovi I I. proti koncu leta pa bodo dokončali prenovitve še na št. 13. Na ta način bodo pridobili še 81 družinskih stanovanj. Gre za manjša enosobna in trosobna družinska stanovanja. Lastnik je v glavnem RLV. zato bodo vanje vseljene družine, ki trenutno stanujejo v samskem domu na Kidričevi in družine delavcev zaposlenih na RLV. (ao) Pogovor s podpredsednikom občinske skupščine Antonom Lovrecem »Ni pomembno kako se imenuje, ampak kako deluje« Anton Lovrec — vse do spomladanskih volitev med širšim krogom občanov malo poznana oseba. Nekoliko več so morda o njem vedeli v krajevni skupnosti Topolšica, kjer živi in koli-kortoliko redni varčevalci ekspoziture Ljubljanske banke, Splošne banke Velenje v Šoštanju, kjer je opravljal blagajniška posla. Slednja sedaj opravlja na Rudarski v Velenju. Po izvolitvi nove občinske vlade pa je zanj izvedel širši krog občanov. Delegati nove občinske skupščine so ga namreč izvolili za podpredsednika skupščine občine Velenje. Kakšna je ta vloga, kako ocenjuje dosedanje delo vodstva,... so vprašanja, na katere je gospod Anton Lovrec takole odgovoril. Kaj in kakšna je vloga podpredsednika občinske skupščine? Anton Lovrec: »Bolj ali manj formalna. Njegovo delo je predvsem nadomeščanje predsednika skupščine občine v času njegove odsotnosti.« Ste od izvolitve dalje že imeli priložnost predstaviti se v novi vlogi? Anton Lovrec: »Da, nekaj >političnih< obiskov sem že opravil. Bil sem v sosednjih občinah, skupaj sva bila v pobratenem Pucarjevem, na raznih prireditvah v krajevnih skupnostih.« Kako se počutite v tej vlo-gi? Anton Lovrec: »Moram reči, da kar ugodno.« Več kot sto dni je že republiška vlada na svojih stolč- kih, občinska nekoliko manj. Kako ocenjujete njeno delo? Anton Lovrec: »Sto dni je mnogo premalo za dajanje kakršnihkoli ocen o njenem delu. To je šele prvi korak na dolgi poti reševanja naše gospodarske krize oziroma razmer nasploh. Od pet do povečanje raznih dajatev. V občinskem merilu je omembe vredno pereče reševanje višjih cen stanarin in komunalnih dobrin, kjer je, po moji oceni, prava rešitev v prestrukturiranju Vekosa, težnje o prenosu stanovanjskega fonda v last lastnikov stanovanj. Na političnem Anton Lovrec: »Vsaj pet do deset tet bo potrebnih za odgovor na vprašanje o delu nove vlade« deset let bo najmanj potrebnih za odgovor na zastavljeno vprašanje. Vendar pa bi lahko kljub vsemu prizadevanja tako republiške kot občinske vlade pohvalil.« Kje konkretno vidite njune prve uspehe in ali morda ocenjujete, da je pri reševanju nekaterih vprašanj prehitro sprejela kakšno odločitev? Anton Lovrec: »Suverenost Slovenije je doslej največje delo republiškega vodstva. Negativno pa ocenjujem njeno >privolitev< v področju pa — zeleni so kar napredovali. No, tudi krščanski demokrati — stranke, katere predsednik v velenjski občini sem — nameravamo po enaki poti. Že kar v jeseni bomo zagotovo zaorali nekoliko globlje v ledino.« Gospodarske razmere so kritične. Kje vidite izhod iz krize? Anton Lovrec: »Prava pot vodi v privatizacijo oziroma sem zagovornik mnenja o vrnitvi podjetij lastnikom. Ta sistem je še najbolj funkcionalen, čeprav se imenuje Ko policaj da za rundo Ura je 20. in prihajam na Postajo Milice Velenje na dogovorjeno srečanje. Sprejme me dežurni, že čez minuto sedim v pisarni komandirja Edvarda Mlačnika. Do odhoda na teren je še ura časa, dovolj za kratek pogovor. Nekaj o preimenovanju milice v policijo, o novih uniformah, skratka ali je mogoče danes razmišljati o novem imageu milice — danes, ko so rešeni velikega bremena — političnosti. Skušam si predstavljati oddelek bobbyev (stražnikov po angleškem vzoru), pa mi ne gre najbolje. Večina nas v njih še vedno vidi preganjalce, čisto na zadnje pa so zato, da nudijo pomoč. Dotakneva se še odloka o javnem redu in miru v občini Velenje (vsa »čast« stari »dobri« birokraciji), Knin pa je še tako »svež«, da bi bilo vsako zaključevanje brca v temo. Vstopi Izidor Matvos, vodja varnostnega okoliša, ter obvesti, da je nočna patrola pripravljena. Komandir pade v zadrego nevedoč, ali naj zaželi mirno noč (potem bom oddal poročilo o gibanju lune po nebesnem svodu), ali ne (saj še vedno velja pravilo, da nikar ne kliči hudiča ...). Pred »marico« že čaka ekipa, ki jo to noč sestavljajo Izidor Matvos, vodja varnostnega okoliša, Robert Vodušek, miličnik, Franc Tajnik, vodnik službenega psa, kasneje pa nastopi še Mirko Cavnik iz rezervnega sestava. Ura je pol deset, ko odpeljemo. Zunaj dežuje, pravkar poteka košarkarska tekma med Jugoslavijo in ZDA, jutri bo tradicionalna »Noč ob jezeru«, kar dosti razlogov, da pričakujemo mirno noč. Prva relacija je avtobusna postaja, hotel, »Vrtnica«, »Tinka«, samski dom in pred Starim Velenjem se pred avto opote-če korenjak. Dobro je »nažgan«, a bi še stopil k »Tinki«. Z Izidorjem se že poznata in takoj mu je jasno, da bo žeja. Prevoz domov odkloni, raje gre peš. Tudi nam je prav, dež ga še strezni (»vsaj z mano je tako«, komentiramo). Jasno je, da povsod izstopimo. Patrulja vedno hodi tako, da varujejo drug drugega. Opazim, da jim nihče ne ostane skrit. Ko zapustimo prostor, zapišejo »operativno zanimive osebe« (po domače-stare znance, vlomilce, tatove, kvartopir-ce). Pot v Šoštanj in nazaj preteče v miru. Radio ostane nem, zato se iz intervencijske »prekvalificiramo« v prometno patruljo. Postavimo se na križišče Foitove in Partizanske (nič kaj mi ni všeč, da moram na dež). Ustavimo prvega. »Meglenke v naselju« ga stanejo 200 din. Drugi je bil ta pravi. Izidor, abstinent, je zavohal dovolj, da je vozniku predlagal test alkoholiziranosti. Počakali smo 15 minut in skupno z zanimanjem opazovali, koliko bo pokazalo priznanih dvakrat »ora z vinom«. Preveč, a ker voznik ne more verjeti zelenim kristalom, sledi odvzem krvi. »Pod 0,5 častimo mi, če bo čez- vi«, seznanijo grešnika (Runda je 2000 din). Zbudimo dežurno službo v zdravstvenem domu. (Verjamem, da nas niso preveč veseli, v kar me prepriča izjava ob kasnejšem slovesu: »Upam, da se ne vidimo več«. Bili so prav simpatični in bilo mi je kar žal, ko smo kasneje pripeljali še enega Tomaža.) Rutina naredi svoje. Ponovno se postavimo na isto križišče. Sledi nekaj pregledov, kakšen opomin, dokler se iz teme ne opoteče mož, ki takoj pokorno prizna, da je »zadet«. Ima pa prošnjo oz. vpraša- kapitalizem. Sicer pa vsaj zame ni pomembno kako se imenuje, ampak kako deluje. Dosedanja praksa je pokazala, da takšen družbeni sistem, ki je doslej obstajal pri nas, ne more naprej. Politika v gospodarstvu ne sme odigrati kakšne vloge, ampak le strokovnost.« Vzorčno preverjanje priljubljenosti med volilci je pokazalo, da Demos, iz katerega izhajate, na volitvah tokrat ne bi dobil tolikšne večine. Kako ocenjujete to? Anton Lovrec: »Kriza, ki je sedaj pokazala svoje zobe, je bila vseskozi prikrita. Mislim, da to ni kriza Demosa, ampak je nastala že pred njegovim prihodom na oblast. Stranke v Demosu oziroma njegovi člani pač poskušamo sedaj rešiti kar se v danih razmerah rešiti da.« # Ima stranka s človekom na položaju, ki ga zasedate, več možnosti za uveljavitev svojih idej kot druge? Anton Lovrec: »Mislim, da ne. Tudi sam se zavzemam za enakopraven položaj strank v skupščini.« Vloga podpredsednika se v prihodnje bistveno ne bo spremenila. Kako se nameravate kot podpredsednik občinske skupščine vključiti v dogajanja, ki se porajajo na posameznih področjih? Anton Lovrec: »Predvsem preko sistema stranke bom poskušal uveljaviti svoje razmišljanje, pobude.« (Tap) OŠ Šalek nje, ali bi morda kljub vsemu lahko peljal mimo patrole, ker je do doma samo 500 m. Na retorično vprašanje dobi ironičen odgovor, in medtem, ko tone v noč, slišimo še njegovo žalost, kako človek danes še pošten ne more več biti... Iz daljave pa je že čuti novega klienta. Hupa tovornjaka nekajkrat zapoje neko melodijo, brez dvoma znak veselega voznika. Ob dveh zjutraj je to v naselju, se ve, prepovednao. (Voznik tovornjaka postane kasneje v zdravstvenem domu, prej omenjeni, drugi Tomaž.) Noč je pokazala zobe okoli pol štirih in stopimo na kavo. Komaj pa se dobro posedemo, že kliče dežurni s Postaje. »Zabava je preglasna, kličejo sosedje, ker ne morejo spati.« Pove naslov (pod katerim prepoznam slavljenko) in že preizkušam stabilnost kombija skozi hitro vožnjo po velenjskih ulicah. Spet rutina, opomin in lahko noč (slavljenki po tej poti sporočam, da se bo zagovarjala pri sodniku za prekrške, ter da kar se mene tiče, sva lahko še naprej kolega). Bliža se že konec dežurstva, zato sledi zadnji pregled terena — tokrat peš. Preverimo center, parkirni prostori so OK, stekla trgovin so cela, najdeno denarnico mimogrede lastniku vržemo v nabiralnik (počutim se kot rezervni angel varuh). Končno spet »veselo«. Zaustavimo avto, ki v trdi temi vozi brez prižganih luči. Voznika si naročimo čez pet minut pri »marici« (tega pa medtem skoči domov po dokumente in prijatelja, ki ima »veze«). »Veza« predlaga, da bi bilo dobro, če bi takole med brati »pogli-hali«. Ker nihče od ekipe v »vezi« ne prepozna brata, odpade. Odpade tudi drugi poizkus, zato pa naraste pritisk Izidorju, ki očitno ne trpi tovrstnih kadetskih metod. Napiše položnico in mu zapre okno, kar je znak, da smo končali. Pri koncu pa je tudi dežurstvo. Sam sem že tako zaspan, da mi kakšno pisanje poročil, kot jih bodo oni, še na misel ne pride. Iz zafr-kancije še salutiram in se izgubim Velenju v jutro. (Jutri jih menda čaka veliko bolj naporna noč ...) (alo) Telovadnica bo nared do konca septembra Novo šolsko leto, ki je tik pred vrati, bo za učence in učitelje osnovne šole Šalek v Velenju vendarle nekoliko drugačno kot za večino drugih osnovnošolcev. Drugačno zaradi novega objekta, katerega izgradnja je naši širši družbenopolitični skupnosti in seveda tudi delavcem šole same nakopala obilico težav, učence pa prikrajšala za mnogo prijetnejših ur telesne vzgoje. Na izgradnjo telovadnice so nestrpno čakali že vsi. Po letu in pol naporov pa bodo, kot vse kaže, prizadevanja investitorja obrodila željene sadove. Kako je izgradnja potekala najbrž ni treba znova pogrevati. Dovolj je že to, če povemo, da se je zaradi nenehnega pomanjkanja denarja tudi rok izgradnje druge faze — dograditev športnega igrišča v telovadnici — potegnil iz 30. junija na sredo avgusta. Vsemu navkljub bi v začetku novega šolskega leta lahko potekal pouk telesne vzgoje že v novi telovadnici, če . . . Če ne bi po projektu načrtovanega plastičnega poda zamenjal elastan parket. Ta je za tovrstni pouk primernejši, vendar pa za prilagoditev vlagi in temperaturi v prostoru rabi vsaj dva meseca, šele nato ga je moč brusiti in lakirati. Zaradi kasnitve del se bodo tega opravili tako lotili sredi septembra. Ob tem naj zapišemo še to, da je v telovadnici tudi že vse nujno potrebna športna operna, od plezal do košev. Za celotno naložbo je moral investitor —- za prvo fazo izgradnje je bil to Vzgojnoizobraževal-ni zavod Velenje, za drugo osnovna šola Šalek sama, odšteti približno osem milijonov dinarjev. Telovadnica bo nared do konca septembra čeprav s tem naložba še ne bo zaključena. V projektu je namreč poleg celotne zunanje ureditve objektov predvidena še izgradnja igrišča za rokomet in mali nogomet, skakališče za skok v daljino ter tekališče. Za pokritje stroškov izgradnje tega pa ima šola prekratko suknjo in omenjena dela bo treba nujno prenesti v naslednje leto. Čeprav so časi, ko so se marsikje ob najrazličnejših praznovanjih pohvalili z novimi objekti mimo, bo letošnji občinski praznik vendarle bogatejši za novo pridobitev. Tudi telovadnico bodo namreč predali, tako kot pred dvema letoma šolo, svojemu namenu 8. oktobra. T. P. Na poti v Šoštanj je bilo potrebno ponovno zavarovanje jame na Partizanski cesti. Podnevi izredno prometno križišče je lahko takšno tudi ponoči. m mmlÉIil 1)0 i Vi I c MMHB| .impone ,rr > 1 olì ni r .a . s v.■:■■-•'- ..i—: 1 V toc Do Budimpešte je natančno 390 kilometrov, kar seveda ni nobena razdalja za tako prireditev, kot je tekma za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. Sicer pa je Budinpešta danes en sam turistični vrvež, ki spominja na London. Še nekaj besed o tem, kako so na budimpeštanskem parlamentu odstranili veliko zvezdo in o razstavi realsocializma na budimpeštanskem gradu. Pred baziliko sv. Štefana stoji že nekaj dni na ogled velik zvon, ki ga je za to cerkev darovala Nemčija. Mladi na budimpeštan-skih ulicah nosijo majice s podobo Karla Marxa in z napisom: »VVanted! Karl Marx, dead or live.« RAZSTAVA PRVIH BERIL Budimpeštanski esperantisti so zelo aktivni. Letos so priredili vseevropski kongres esperantistov in ena izmed njihovih aktivnosti je bila tudi razstava mojih prvih beril. Razstava je bila v nekdanjem ministrstvu nasproti cerkve kralja Matjaža v Budimu. Tokrat sem razstavil 850 prvih beril iz 117 držav v 141 jezikih. PARLAMENT BREZ ZVEZDE Na levi stani Donave, v Pešti, leži budimpeštanski parlament, zgrajen koncem prejšnjega stoletja v neogotskem slogu. Že na pogled spominja na londonski parlament ob Temzi. Kaj ne bi, saj je imel arhitekt Imre Steindl prste vmes pri obeh palačah. Pravijo, da imajo samo razkošne stopnice okoli 40 kilogramov zlata in da je med neogotskimi stebri okoli 90 skulptur znamenitih osebnosti iz madžarske zgodovine. Parlament ima tudi čudovito kupolo, ki je ponovitev kupole Štefanove cerkve in menda prav toliko visoka. Namreč 97 metrov. Šele pred nedavnim so iz vrha parlamenta odstranili veliko rdečo zvezdo, s kraki okoli 6 metrov, ki so jo montirali menda prav zato, da bi bil sedež komunistične oblasti višji kot kupola sv. Štefana. NOV ZVON ZA ŠTEFANOVO CERKEV Prvi ogrski kralj Štefan I. je tudi svetnik, ki stoji na oltarju bazilike sv. Štefana, največje katoliške cerkve v Budimpešti. Ob vznožju stopnišča, pri glavnem vhodu, že stoji slavnostno okrašen nov zvon, ki je prispel iz dunajskih livarn. Zvon so podarili bralci nemške revije Neue Bildpost, ki so zbirali denar zanj. S tem so hoteli popraviti krivico, ki se je Madžarom zgodila, ko so leta 1944 Nemci prejšnji veliki zvon odpeljali in ga prelili v vojaške namene. Nov zvon tehta 9 ton. Na njem piše, da so ga madžarskemu narodu podarili bralci omenjene revije v zahvalo in pogum, ki so ga pokazali Madžari v letu 1989 z znanimi dogodki. Zvon je seveda predmet ogleda radovednih turistov, medtem, ko ga Madžari spoštljivo pozdravljajo. Na vsaki strani vihrata nemška in madžarska zastava. Slovesno ga bodo blagoslovili in namestili na god sv. Štefana, 20. avgusta, ko je tudi madžarski narodni praznik. NAJDENA STALINOVA DLAN Na budimpeštanskem gradu si lahko ogledaš bogato knjižnico kralja Matjaža z dragocenimi 32 Kodeksi, polnimi prekrasnih naslovnic in inicialk iz časov, ko Slovenci še nismo imeli pisane besede. Še turški sultan je v preteklem stoletju vrnil 16 teh dragocenih knjig. V isti zgradbi je v muzeju delavskega gibanja odprta razstava »Stalin — Rakosi«, ki na duhovit način prikazuje čas realnega socializma. Zanimivo je pogledati prikaz pisarne uslužbenca madžarske udbe z dosjeji, fotografijami »kaznjencev«, odredbami o prigonu, pendreki, seznami aretiranih oseb, smrtnimi obsodbami ... Ali na primer rekonstrukcija pisarne nekega šefa v velikem podjetju: kartice s popisom navzočih, tabla, na kateri je s kredo napisan delovni plan, čepica ob svetilki na mizi in ogromna omara s plakati o preseganju norm. Na to duhovito razstavo vabi ogromna fotografija ob vhodu, na kateri med madžarsko revolucijo leta 1956 podirajo Stalinov spomenik. Kako velik je bil ta spomenik govori pol metra velika Stalinova dlan, ležeča pod fotografijo, ki so jo lani po naključju našli na vrtu neke budimpeštanske vile. Na steni je velik zemljevid sveta, ki kaže Sovjetsko zvezo s satelitskimi deželami petkrat večjo od Zahoda. Smešno pri tem je, da so deli zemeljske oble, ki so bliže severu tako popačeni, da izgledajo večji. In ko se obrneš na vrh dvorane te opazuje Stalinova podoba in rekonstruirana podoba čuvaja z brzostrelko. Ce si dovolj natančen boš na razstavi našel tudi pozlačeno cigaretnico z vgraviranim besedilom: »Drugu Làszlu Raj-ku od A. Rankoviča, 16. 12. 1947.« Läszlo Rajk je bil v tistem času madžarski notranji minister. Verjetno je pomagal »montirati« različne procese zoper »narodne izdajalce«. Lepo cigaretnico pa je uporabljal le leto in pol. Potem je bil na podobno »zmontiranem« procesu obsojen na smrt in usmrčen. Stalinov prijatelj Rakosi pa je pred ljubljenim narodom pobegnil v Sovjetsko zvezo leta 1956. Ta zanimiva razstava, ki nič ne obsoja temveč le smeši, z enakimi prijemi, ki so veljali v času realsocializma, bo odprta še vse leto. ZMAGOSLAVJE McDONALDA Budimpešta ima dve McDonald-ovi restavraciji. Čeprav so v mestu številne dobre in poceni restavracije pa je neverjetno, kakšen naval je v McDonaldu. Naenkrat postrežejo 12 gostom in še vedno je vrsta taka, da občasno zaprejo restavracijo. Hamburger stane 8 din, Cheesburger 10, Big Mac 15, Coca Cola 5, pommes fruits in kava 4 din. To pa je tudi za madžarske pojme zelo poceni. Ker v McDonaldu ni prostora, kjer bi lahko v miru pojedel svoje hamburgerje, oddideš na ulico Va-ci, kjer je živahno do I. ure zjutraj. Madžarske kmetice iz Romunije prodajajo prte, bluze in drugo narodno blago. Tu tudi najbolje menjaš marke, 100 rfterk 4.300 forintov. (uradna menjava je 3.800 forintov). Dinarjev ne sprejemajo nikjer na Madžarskem. VEČERJA ZA PROSTA, SENNO, BERGER-JA, MANSELLA IN DRUGE KAMIKAZE V nedeljo, 12. avgusta, je bila na budimpeštanskem »Hungaroringu« 10. dirka za svetovno prvenstvo avtomobili-stov formule 1 za Veliko nagrado Madžarske. Madžari so leta 1986 zgradili stezo za tovrstne dirke in letošnja je bila peta po vrsti. Ker pa je stez na svetu več kot pa dirk (menda je 26 stez in samo 20 dirk) se lahko zgodi, da prihodnje leto Budimpešta ne bo dobila te dirke. Letos so namreč izrabili fond 5 dirk zapored, ki jih je jamčil organizator. Celoten cirkus okoli te dirke je trajal tri dni. V soboto popoldne smo lahko naključni sprehajalci po Margaretinem otoku opazovali mrzlične priprave gostinskega osebja hotela Ra-mada. Ves hotel je bil v znamenju barv Maribora, pokrovitelja tekme, ki je pripravil sprejem za tekmovalce in okoli 400 drugih gostov. Na steni so visele velike slike tekmovalcev, v barvah Marlboro pa niso bili samo senčniki, serviete in prti na mizah temveč tudi hostese, ki so imele nalogo popeljati goste v vrt hotela. ODOJEK Z DVEMA GLAVAMA Gostje so res prišli okoli 19.00, ali bolje povedano, pripeljali so jih v belih BMW in črnih Lincolnih. Po pozdravnem nagovoru pokrovitelja sta spregovorila Prost in Mansell, nato pa so stopili k mizam, polnim najboljših jedi, ki jih lahko vidiš samo v kaki Dinastiji. Streglo je 30 natakarjev, med jedili pa so bile madžarske specialitete, veliko najboljših rib, losos, polnjeni paradižnik s teletino, razni siri, jajčne solate, solata Waldorf, svinjsko meso polnjeno s klobaso, angleški biftek, zelje polnjeno z najboljšimi paštetami, Csongkäder (topel razbojniški zrezek), madžarski goveji golaš z žličniki, sadje zloženo v piramido in še in še. Na drugi strani so pekli odojka tako, da so iz dveh prednjih delov naredili odojek z dvema gla- Start avtomobilov formule 1. l\a prvem ostrem ovinku se je že kresalo vama na vsako stran in to je bila menda bomba večera. Pili so vino tokai in bikovo kri. No, gostje v hotelskem vrtu niso v miru uživali bogastvo pripravljene hrane, saj smo na ograji sloneli turisti, opazovali vsak njihov gib, izbrano jed, obleke, dekolteje in uživali ob svojih hamburgerjih iz McDonalda. HUNGARORING Nedelja je bila v znamenju tekme in drugih prireditev na Hungaroringu. Steza je kakih 20 kilometrov iz Budimpešte v smeri Miškolca. Že od ranega jutra so se tja valile kolone avtobusov in osebnih vozil. Da si prevozil to razdaljo si potreboval kar dve uri. Steza je odlično urejena in varna. Parkirnih prostorov je dovolj za vsa vozila. Res je, da morajo tisti bolj zadnji hoditi še kake pol ure peš, vendar to ne ovira, d;- se ne bi na tem tek-movališču zbralo blizu 150.000 gledalcev. Čeprav sem si vstopnico zagotovil že v Jugoslaviji, sem ob pogledu na številna še prazna mesta po hribih naokoli ugotovil, da najcenejših vstopnic (100 din) ne more nikoli zmanjkati. Najdražje so bile za štartno tribuno, 750 din. Čeprav so razne tekme in prireditve na stezi trajale od 9.30 do 17.35 je bilo ves čas poskrbljeno, daje bilo na vsakem mestu dovolj osvežilnih pijač. Za varnost sta skrbela 2 helikopterja, policija s psi, v gozdu pa sem opazil tudi policijsko konjenico. Mimogrede: policija na Madžarskem nosi bele zvezde. NORA DIRKA Ze na uradnem treningu v soboto je bil najhitrejši Belgijec Thierry Boutsen, ki je vozil Williamsa. Tako je v nedeljo ob 14.00 štartal prvi in vodil od štarta do cilja. Privozil si je prvo letošnjo zmago. Senna na McLarenu, ki je imel med gledalci največ vihrajočih zastav, pa je imel precej smole, saj je slabo štartal in moral tudi zelo hitro menjati gume. Kasneje je silovito in brezobzirno jurišal, vendar je Boutsen odbil vsak njegov napad. Brezobzirno je vozil tudi Gerhard Berger, ki je s proge spravil Nigela Mansella, vendar sta morala po tem incidentu oba končati dirko. Piquet je bil tretji, Patrese pa četrti. Tisto, kar te na tekmi prevzame je silovit hrup, ki ga povzročajo ti avtomobili in brzina, ki si jo v televizijskem prenosu ne moreš predstavljati. Takrat pomisliš, da je velik junak vsak, ki samo vozi v tem peklu. Zamislite si hrup vseh 26 avtomobilov na štartu kot hrup, ki bi ga dalo prav toliko avionov. Vse je izredno precizno, dirka je samo na življenje in smrt. Komaj si si oddahnil od hrupa v ciljni ravnini že zagledaš kolono tekmovalcev nekje daleč v hribovitem predelu steze. Včasih prepozno pogledaš v smer od koder prihaja hrup in avtomobila sploh ne vidiš več. SPOKOJEN TRG JUNAKOV Po tekmi se presenetljivo hitro vrneš v Budimpešto, naravnost skozi Mestni gozdiček do Trga junakov. Ta slikoviti trg so postavili ob tisočletnici države leta 1896. Na 36 metrov visokem stebru je kip angela Gabrijela, ob vznožju so vojšča-ki, ki so leta 896 osvojili deželo, med stebri pa so najbolj znamenite osebnosti iz madžarske zgodovine, od kralja Štefana I, preko Kralja Matjaža — Matije Korvina, do Lajosa Kossut-ha. Na sredi veličastnega trga je grob ubitega Imre Nagyja, velikega madžarskega rodoljuba. Dvakrat so ga demokratično izvolili za predsednika vlade, dosegel je, da je Madžarska izstopila iz Varšavskega pakta, nato pa so prišli ruski tanki. Boljševistični režim ga je usmrtil in šele lani ga je madžarski narod rehabilitiral in pokopal na najslavnejšem trgu v Budimpešti. Zgodovina je popravila krivico, ki se mu je zgodila. Njegov grob čuva madžarska vojska. Marjan Marinšek Fotografije: Jernej Marinšek ANEKDOTA Francoski kralj Ludvik Filip je obiskal umirajočega diplomata TaHeyranda. »Oh, veličanstvo, trpim kot pogubljenec v peklu!« »Kaj že?« je zamr-mral Filip. Podarjeni zvon pred baziliko sv. Štefana Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . . V nekaj zadnjih nadaljevanjih naše rubrike je bilo »starejših« novic bolj malo in tudi danes bo tako. Reči pa je treba, da so tudi malo »mlajše« novice še kako zanimive, včasih še celo bolj kot tiste s starejšim datumom. LETA 1952 V Savinjskem vestniku je bila objavljena športno obarvana novica z naslovom »Prve plavalne tekme v Velenju« : »Ni še dolgo tega, kar so v Preboldu dobili moderen bazen, ko je uspelo tudi delovnemu društvu Svoboda iz Velenja urediti okusno urejeno plavališče. Ob tej priliki so se vršile plavalne tekme, na katerih so nastopili plavalci iz Trbovelj in Celja. Kljub slabemu vremenu, ki je prekinilo tekmovanje, je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov.« »Okusno urejenega plavališča« že zdavnaj ni več, ogledate si ga lahko le še na starih fotografijah. LETA 1957 V Celjskem tedniku, ki je sicer v letu 1957 posvečal precej pozornosti razvoju Velenja, je bil objavljen članek z naslovom »Ljudski magazin v Velenju popolnejši od matičnega podjetja«. Ker je članek precej dolg, bomo iz njega objavili le nekaj najzanimivejših delov: V »V teh modernih časih gre beseda o modernih otrokih, češ da jajce več od pute ve. To drži tudi na marsikaterem drugem področju. VSE, KAR JE NOVO, MORA BITI TUDI BOLJŠE OD TISTEGA, KAR JE OBSTAJALO DOSLEJ. (PODČRTAL D. K.) Veletrgovsko podjetje Ljudski magazin v Celju ni storilo napak, ko je poslušalo skoraj že obupne klice potrošnikov v novo nastajajočem mestu sredi Šaleške doline — Velenju. Ta kraj, katerega rudarsko središče se naglo razvija v mesto z več desettisočimi prebivalci, je do nedavnega imel po kvantiteti in kvaliteti slabo razvito trgovsko mrežo. Marsikdaj je moral velenjski potrošnik, tudi za navadno stvar, pravzaprav za malenkost v Celje, ker trgovine v Velenju in Šoštanju niso imele na svojih pclicah vsega, kar so potrebovali. V enem od najlepših blokov Novega Velenja je trgovsko podjetje Ljudski magazin iz Celja uredilo trgovske lokale, kjer danes lahko kupijo potrošniki vse, kar nudi matična trgovina v Celju. Tega pa ni malo, saj Ljudski magazin slovi po svoji založenosti z blagom vseh trgovskih sort in branž.« (...) »Kot vidimo je pri nas malokatera trgovina tako bogato založena kot podružnica Ljudskega maga-zina v Velenju. Nič več tekanja iz trgovine v trgovino, nič nepotrebnih voženj v Celje, nič več izgubljenega časa in jeze zaradi prerevnega asortimenta na trgovskih policah.« (...) Na koncu še to: Cene v velenjski podružnici so enake cenam v Celju. Priporočamo vsem, ki jim je Velenje bliže kot Celje, da se orientirajo na našo novo trgovino v Velenju. Štedite čas in denar! Kar dobite v Celju, dobite tudi v Ljudskem magazinu v Velenju in celo več!« Ker se po trgovinah redko sprehajam, težko sodim o današnji založenosti trgovin v Velenju. To pa seveda ne velja za ženski del moje družine, in glede na to, da moram večkrat odigrati vlogo nakupovalnega prevoznika v bližnja in daljna nakupovalna središča, bi dejal, da vse zgoraj navedeno za Velenje ne drži več ali pa vsaj v »nekoliko« manjši meri. LETA 1969 Zadnji današnji članek z naslovom »Nezadovoljiv odziv Velenjčanov« pa je objavil mariborski Večer: »V Velenju so malce razočarani nad dokaj slabim odzivom lastnikov motornih vozil na predlog, da bi odstopili od zahtevka za vrnitev občinske cestne takse v korist modernizacije cest v občini. Gre za skupno 120.000 dinarjev, vendar pa so doslej dobili odpovedne izjave le za 28.000 dinarjev. Kot smo zvedeli, bodo še enkrat poskusili, da bi se lastniki vozil vendarle odpovedali vrnitvi za lansko leto plačane takse.« Ti, ti grdi Velenjčani ! DAMIJAN KLJAJIČ Kako se reče >boJjši jutri< po nemško? Malo morgen... Žarko Petan W' 23. AVGUSTA Počitnice, ki so jim šteti dnevi, so knjižničarke Knjižnice kulturnega centra Velenje vedele pravzaprav le po spremenjenem delovnem času. Kajti knjigini zvesti prijatelji so to ostali tudi med dopustom, to med drugim potrjuje podatek, da si je eden od bralcev oddelka za odrasle v avgustu izposodil kar 29 del. In katera dela so obiskovalci tega oddelka najraje prebirali? Lestvica priljubljenosti oziroma najbolje branih avtorjev je podobna knjigometru, objavljenem v zadnji številki Mladine. Še vedno je najbolj iskana Holtova, med slovenskimi avtorji pa Princ Kune, Ro-žanc, Fliser, Sivec. Čeprav so o vsebini knjige Filipa Raduloviča Ljubezni Josipa Broza pisali številni časopisi, je ta romani-zirana biografija našega pokojnega predsednika trenutno aktualni hit tudi med bralci velenjske knjižnice — oddelek za odrasle. Povpraševanje namreč presega ponudbo. Kljub vsemu jo knjižničarke tega oddelka ponujajo bralcem v presojo za popestritev prostega časa. Le tako si bodo o njej lahko ustvarili svoje mnenje. Medaljoni našega časa — Janeza Jezerška-Sokola je pravzaprav nadaljevanje njegove prve knjige — Ar-hipelag Goli. V njem avtor piše, kako je potekalo njegovo življenje, ko se je nenadoma znašel na mamljivi prostosti, kako je iskal preteklost, ko so ga redki partizanski tovariši sprejemali kolikortoliko dostojno (večina mu je raje obrnila hrbet) in kako je iskal prihodnost v prizadevanjih za čim-hitrejšim zaslužkom, za lastnim kosom kruha. Kri mučencev — knjiga, ki jo je izdala Založba za alternativno teorijo, je pripoved o izginotju štiriintridesetih slovenskih duhovnikov, ki so padli kot žrtve brezbožnega divjanja na slovenski zemlji. Na konec seznama novitet pa so knjižničarke oddelka za odrasle uvrstile Grajskega gospoda, izpod peresa najbolj brane pisateljice Victorie Holt. To je ljubezenski roman. Njegova glavna junakinja je Dalla Lauson, ki pride na grad Gaillard restavrirati starinske slike. Grad jo je s starostjo in lepoto popolnoma prevzel. Prav tako njegov lastnik grof de la Tallo — človek, ki ga je lastna hči obdolžila umora njegove žene. Mnogo bolj kot odrasli bralci se bodo gotovo vno- vičnega obiska razveselili člani pionirskega oddelka, kajti kar nekaj novih del si bomo lahko izposodili. Za najmlajše bodo kot nalašč zgodbice Putka gre v trgovino, Zaljubljeni zmaj, pesmice Leseni konjiček J. J. Zmaja in Didel dudel Naj-ček. Za nekoliko starejše bo morda mladinski potopis Emila Freliha Miško gre na Triglav, Uganke Petra Ama-liettija in kratke zgodbice Frč v Frčilaniji Mire Cajn-ko. Miha Mate še naprej razveseljuje svoj kros bralcev. Tokrat jih bo s Škrlatno vrtnico in drugimi pove-sticami o rožah. Vsaka pripoveduje svojo pravljico. Tisti, ki imajo radi živali in uživajo v naravi, bodo gotovo segli po delu Franca Šetinca Mančine lovske dogodivščine, ljubitelji stripov pa ne bodo prezrli dela Galija z Asterixom, pri Mohorjevi družbi so izšle pravljice Peklenski boter in druge slovenske pravljice. Ne samo za mlade bralce, brez škode ga lahko vzamejo v roke tudi njihovi starši, je delo izpod peresa Lyudrun Mebs Nedeljka. Izšla je v zbirki Sinji Galeb. Osrednja zgodba pripoveduje o osemletni deklici, o otrocih, ki so zrasli v sirotišnicah, ki so na takšen ali drugačen način izgubili starše. Nedeljka naenkrat začuti srečo, ne more je popisati, samo občuti, sliši in vidi jo in ve, da ji je nihče ne more vzeti. Za po- znavalce priljubljene zbirke 5 prijateljev pa naslednja vest — izšla je že deveta knjiga S kolesi na pot. Med novitetami pionirskega oddelka pa naj omenimo še fantastični roman Vojna svetov, iz zbirke Odisej pa Kroniko ljubezenskih pripetljajev sodobnega poljskega pisatelja in filmskega umetnika. Mladinska knjiga Običajne predšolske nakupovalne mrzlice tokrat v velenjski Mladinski knjigi nismo srečali. Drenjanje naj bi odpravil Modri Janez. Kot smo kasneje izvedeli, pa ni bilo ničkaj posebnega tudi pri drugem povpraševanju o knjižnem blagu. Na prodajnih policah Mladinske knjige bodo ljubitelji zasebnih knjižnic našli naslednje novosti: Ko lebdijo mize iz zbirke Čarovnice, vedeževalke, alki-nisti za 372,00 din, krimi-nalko izpod peresa Edgarja Wallaca Stolp groze (166,00 din), za roman Barbare Taylor Dejanje volje boste odšteli 296,00 din, za deli Bogdana Novaka V senci dvoglavega orla (zbirka Lipa zelenela je) pa 340,00 din. Pesmarica Strijci so strine je naslov šaljivih in erotičnih pesmic iz Prek-murja. Dobite jih za 150,00 din. Prav toliko pa boste plačali tudi za otroški strip Asterix. Obnova Gornjegrajske katedrale Kulturna skupnost Mozirje je že leta 1977. opozorila Kulturno skupnost Slovenije na propadajočo cerkev, katedralo v Gornjem gradu. Cerkev sta si ogledala takratna predsednik in tajnik izvršnega odbora KS Slovenije. V času ogleda je takratni župni upravitelj opravljal v cerkvi manjša vzdrževalna dela. V sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje nam je uspelo uvrstiti obnovo katedrale v srednjeročni program KS Slovenije 1981 — 1985 in kot nadaljevanje obnove tudi v tekoče srednjeročno obdobje. Sredstva za obnovo so bila v prvih letih minimalna, zato so dela potekala v etapah, v okviru razpoložljivih sredstev. V letih 1981-1985 so bila zamenjana okna na mali kupoli, obnovljena streha na zvoniku, s skodlami je bilo prekrite 1/3 velike kupole in opravljena zaščita »simsov« na pročelju. V tem času je bil cerkvi vrnjen Layerjev križev pot, ki smo ga dali restavrirati. Večja obnovitvena dela so bila opravljena v letih 1986-1989. S skodlami je bilo prekrite 2/3 velike kupole, zamenjan dotrajan les ostrešja in v celoti obnovljena streha. Opravljena so bila vsa zaščitna dela, obrobe na strehi in pročelju, zamenjani vsi odtočni žlebovi in cevi, za kar je bilo porabljenih nad 11 ton bakra in cinkotita. Sklesane in na novo ometane je bilo prcVo 10.000 m2 fasade, ki je bila ustrezno zaščitena in prebeljena. Opravljena so bila restavratorska dela na pročelju, zamenjana ali obnovljena in zasteklena so bila dotrajana okna, vgrajene zaščitne mreže na oknih in vratih. V notranjosti je bila na novo urejena vsa električna napeljava, nameščeni so bili reflektorji in ozvočenja, sanirane in prebeljene so bile vse notranje površine, prenovljena poslikava prezbiterija in stranskih oltarjev. Opravljena je bila tudi zunanja osvetlitev cerkve. Vsa dela so se opravljala v lastni režiji ob izredno uspeš- nem in organiziranem delu g. župnika Koren Ivana. Zidarska dela so bila pogodbeno oddana privatnemu izvajalcu, vsa tesarska, krovska, inštalacijska in druga dela pa so opravili domačini. Strokovni nadzor nad obnovo cerkve je vodil Zavod za spomeniško varstvo Celje. V financiranje obnove se je v letu 1986 vključila tudi Mariborska Škofija, ki je do leta 1989 pokrivala 1/3 stroškov obnove, 1/3 je pokrivala KS Slovenija, 1/3 sredstev pa smo zbrali v občini. V letu 1989 seje pristopilo tudi k notranji obnovi cerkve, ki v programu ni bila zajeta. Potrebna so bila dodatna sredstva, zato se je pokrivanje stroškov spremenilo. V občini smo morali zbrati nad 60 % vseh sredstev, razliko pa sta pokrili KS Slovenija in mariborska škofija. V obnovo katedrale je bilo v letih 1986-1989 vloženih 3.421.529.30 din (obračunano po veljavnem tečaju za 1 DEM). V ta znesek ni všteta odškodnina za zidarske odre, ki jih je za ves čas obnove dala na razpolago mariborska škofija. Vrednost vloženih del v obnovo še ni dokončna, ker se obnova še nadaljuje. Obnova gornjegrajske katedrale je zgleden primer skupinega dela in naših skupnih hotenj. Največje breme obnove so si naložili krajani Gornjega grada z okolico, saj so v teh letih opravili 10.4g0 delovnih in 391 traktorskih ur. Prispevali so skoraj vsa denarna sredstva za notranjo ureditev cerkve. Hvala jim za njihov prispevek. Zahvala gre tudi-vsem domačim izvajalcem del, ki so nezaščiteni opravljali izredno zahtevna dela za minimalno plačilo. Delovne organizacije občine Mozirje so z razumevanjem podprle akcijo zbiranja sredstev za obnovo tega enkratnega kulturnega spomenika in prispevala dogovorjen znesek, za kar jim iskrena hvala. Svoj delež je vsa leta k obnovi posredno prispevalo tudi Gozdno gospodarstvo Nazarje. Zahvala gre tudi Krajevni skupnosti Gornji grad za po- moč tekom obnove, zlasti za ureditev zunanje osvetlitve katedrale. Zahvaljujemo se vsem ki so posredno ali neposredno pomagali, da smo obnovili cerkev do te faze. Hvala prof. Anki Aškerc in Gričar Ivanu iz £avoda za spomeniško varstvo Celje ter g. Mirku Krašovcu iz mariborske škofije za njihov prispevek pri obnovi. Posebna zahvala g. župniku Koren Ivanu za vso njegovo delo, organizacijo del in za vse napore, ki jih je vložil v obnovo cerkve. Z obnovo cerkve nadaljujemo v tekočem letu. Obnovljene so že bile orgle in urejen prostor pred cerkvijo. Dela so se financirala z zbranimi sredstvi krajanov, KS Gornji grad in prispevki drugih. Opravljeni so že vsi dogovori in opravljena pripravljalna dela za obnovo kamnoseških del na pročelju in okrog cerkve. Izvedba teh del bo zahtevna in draga. Za financiranje so že zagotovljena dela iz republiškega proračuna po programu bivše KS Slovenije del sredstev iz občinskega proračuna po programu za kulturno dejavnost. Manjkajoča sredstva bomo morali še zbrati. Na obnovo in restavriranje še čaka božji grob, ki je edinstven. Opraviti še bo treba nekatera druga manjša dela. S temi deli bo zaključena dolgoletna obnova gornjegrajske katedrale, te mogočne baročne stavbe. Vsem nam je v zadovoljstvo, da smo pomagali pri ohranitvi tega prvovrstnega kulturnega spomenika, delo naših prednikov za naše potomce. Predsednik odbora: Ivka Lamut Vesnina prva kaseta Velenjska skupina Vesna, v sedanji sestavi deluje dve, sicer pa je praznovala že šesti rojstni dan, je izdala maja svojo prvo kaseto in se z nekaterimi skladbami iz nje že povzpela na lestvice zabavne glasbe. Fantje in dekle pridno vadijo, pišejo in komponirajo nove skladbice in že prihodnje leto naj bi si priigrali novo kaseto, ki bo predvidoma kombinacija narodno zabavne in zabavne glasbe. Tako tudi igrajo, ko skrbijo za dobro razpoloženje na veselicah po Šaleški dolini, pa tudi drugje po Sloveniji. »Vesno« sestavljajo (od leve proti desni) Irena Vrčkovnik, Rado Gregore, Srečko Sedar, Edi Dobnik, Marko Završnik, Vlado Dobnik in Damjan Turinek. (mz) GD Šoštanj — memorial Jožeta Žunkoviča Gradovi, graščine, dvorci Otroci predlagajo nedeljski izlet (6) Kar veliko zelo zanimivih izletov so nam že predlagali naši otroci, zato upamo, da bodo nadaljevali s svojim raziskovalnim delom tudi v prihodnje. Kaj vse bi še veljalo tako opisati, povabiti na ogled. Pa ne le to! Takšni zapiski so tudi opomin, že kar klic v sili, da je treba z našo bogato zgodovino kaj narediti. Nekatere stavbe, ki smo si jih ogledali so resnično takšne, da bi iz njih še lahko kaj naredili. Ene so kar nevarne, saj so nezaščitene. Do njih lahko pride vsakdo, se sprehodi po notranjosti, ki jo je zob časa že močno prizadel in kaj lahko bi prišlo tudi do nesreče. Nekatere pa so že čisto propadle in priča o njih le še nekaj razvalin. Pa bi jih vseeno lahko označili, da bi popotnik, ki bi šel mimo, vedel, kaj je bilo včasih tam. Otroci, ki so se letos udeležili natečaja Občinske zveze prijateljev mladine Velenje in raziskovali gra- dove, graščine, dvorce na našem področju so bili resnično pridni. Nastala so zares lepa, slikovita dela, že kar pravi prospekti. Morda bo kakšen iz bogatega gradiva, ki ga hranijo na občinski zvezi, zares nastal. V sodelovanju s turističnim društvom seveda. GRAD VALDEK Vseh gradov v Šaleški dolini nismo predstavili, ker vseh otroci niso »obiskali«. Danes pa bomo šli malo dlje, v sosednjo občino. Tja nas vabijo učenci podružnične osnovne šole Paka. Grad Valdek je naš cilj. Pa spet povejmo, spet vas moramo opozoriti, da to ne bo pravi grad, ampak le še razvaline. Grad Valdek leži na strmem hribu v Zgornjem Do-liču pri Mislinji. Nekje leta 1140 je bil zgrajen, na njem pa so gospodarili Valdeški vitezi. Jedro gradu oblikuje romanska stolpasta stavba pravokotnega tlorisa. Dve nadstropji stolpa sta še ohranjeni, pritličje pa je zasuto. Zidovi so debeli od 160 do 170 cm. Vhod v stolp je bil na severni strani v prvem nadstropju, kjer je zdaj prebita odprtina. Na zunanji strani, proti jarku, sega zid v globino 10—12 metrov. Zid je že močno porušen. Kdaj so ga opustili in prepustili propadanju, ni znano. Nekoč torej silno mogočen grad je postal razvalina. Grajski prostori so zasuti s kamenjem in zemljo. Iz mogočnih zidov rastejo smreke, praproti, mah. Zdaj smo tudi izčrpali gradivo, ki so ga pripravili šolarji, sicer pa se počitnice počasi iztekajo in časa za nedeljske izlete bo vse manj. Pa najbrž vsega, kar smo vam predstavili tudi še niste obiskali! Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Organizirano je letovalo 357 otrok Ena izmed tradicionalnih akcij občinske zveze prijateljev mladine Velenje je tudi organizacija letovanja za predšolske in šolske otroke. V teh časih, ko si letovanja ob morju mnoge družine ne morejo več privoščiti, so takšne akcije še toliko bolj nujne. Tega se organizatorji kolonij ob morju dobro zavedajo in letovanje tudi skrbno začrtajo. Tako je bilo tu- di z občinsko zvezo prijateljev mladine, ki se je povezala s podobno zvezo v občini Ljubljana Center. Ta ima namreč svoje počitniške zmogljivosti v Savudri-ji- Letovanje, ki ga organizirajo je namenjeno še zlasti zdravstveno in socialno šibkejšim otrokom. Ti imajo pri vpisu prednost. Tistim, ki letovanja za svojega otroka niso sposobni plačati pa odobrijo subvencije po sprejeti lestvici. Velenjski predšolski otroci so letovali v Savudriji junija, šolarji pa konec julija in v avgustu (zadnja izmena se je vrnila domov ta ponedeljek). Organizatorji so poskrbeli za zares pester in bogat počitniški program. Največ so seveda plavali in se igrali ob morju. Pa kar vsak večer se je dogajalo še marsikaj. Pripravljali so si prireditve, sprejemali goste in se imeli zares lepo. Rosvita Pocajt in Petra Grabner sta letovanje v Savudriji takole opisali: »Imeli sva lepe počitnice. Ko smo prispeli v Savudri-jo, je deževalo, a naslednji dan smo že skakali v morje. Na začetku sva mislili, da se nama bo deset dni vleklo, potem pa spoznali, da bomo morali kar naenkrat domov. Imeli smo se zares lepo. Skoraj vsak večer je bil ples, med drugim nas je obiskal tudi Polde Bibič.« V KS EDVARDA KARDELJA TEČAJ NEMŠČINE Občinska zveza prijateljev mladine in društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja bosta organizirali v začetku šolskega leta tečaj nemškega jezika. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko v prostorih društva prijateljev mladine Edvarda Kardelja 5, vanj pa se bodo lahko vključili otroci, ki obiskujejo malo šolo in vsi osnovnošolci. Predvidoma bo potekal tečaj dvakrat tedensko v septembru, oktobru, novembru. Vse informacije dobite na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje na Prešernovi 1 (telefon 853 369), kjer sprejemajo do konca avgusta tudi prijave. OTROCI, VABLJENI STE NA TREBELIŠKO! Tja vas vabi občinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z društvom prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Vabilo pa je namenjeno vsem otrokom (iz cele občine), ki so radi v prijetni družbi. Na Trebeliško bodo odhajali iz Kardeljevega trga v dneh od 27. do 31. avgusta ob 9.30 in pohiteli na Trebeliško, kjer bodo preživeli dan ob družabnih in športnih igrah, sprehodih ... Vračali se bodo med 15. in 16. uro. (mz) Leta niso važna 15. avgust — dan graničarjev Najboljša karavla je Savinjski partizan Tekmovalci so se najprej postavili r vrsto. 15. avgusta imajo graničarji svoj praznik, obiščejo jih predstavniki občin, obmejnih enot pa se spomnijo tudi bližnji prebivalci, s katerimi graničarji tudi sicer dobro sodelujejo ves čas. V sredo so ka-ravli Savinjski partizan in Strelcev vrh v Zgornji Savinjski dolini obiskali tudi predstavniki oddelka za ljudsko obrambo, teritorialno obrambo in občinske konference ZRVS občine Velenje. Grani-čarje obmejnih karavl vojne pošte Dravograd pa so ta dan obiskali tudi predstavniki Mozirja, postaje milice in osnovne šole Blaža Arnica iz Luč. Karavla Savinjski partizan je bila letos izbrana za najboljšo karavlo na meji z Avstrijo. Ob obisku so jim predstavniki velenjske občine izročili praktična darila, ki so jih z ljubeznijo prispevali: Nama Velenje, Era — uprava, Market Efenkova, Veko-sova cvetličarna s Cankarjeve, občina Velenje, Tobačna Ljubljana — poslovalnica Velenje in drugi. Graničarji so bili daril veseli, veseli pa so bili tudi sporočil o nagradnih dopustih, pohval, značk — primernega vojaka in čestitk vojnih pošt, ki jih je prebral namestnik komandirja karavle Savinjski partizan Zoran Aleksandrov, komandant te karavle Velibor Luko-vič pa je tisti čas prejemal v - Beogradu priznanje za najboljšo karavlo. Zoran Aleksandrov ^ - i Na karavli Strelčev vrh na nadmorski višini 1200 metrov, smo iz pogovorov z vojaki zvedeli marsikaj zanimivega, o tem kako preživljajo prosti čas, kako pomagajo okoliškim kmetom pri različnih delih in tako naprej. Kljub temu, da v bližini ni mesta, kjer bi se lahko razvedrili, se na karavli počutijo odlično. Nekateri od njih so si pred prihodom v vojsko prav želeli priti v enote graničarjev. Zoran Aleksandrov, vodnik I. razreda, je rojen v Skopju, že tri leta pa živi v Solčavi. Pred tem je služboval v Postojni in prav na dan graničarjev je tudi njegov rojstni dan. »V Sloveniji se počutim prijetno, z domačini se odlično razumemo, v kraju oddaljenem od središča potrebujemo drug drugega. Približno sedem kilometrov obmejnega pasu nam je zaupanega, ker je področje planinsko zahteva od vsakega vojaka tudi veliko fizične kondi-cije. V pomoč nam je službeni pes Džoni. Fantje so prišli na to karavlo iz vse Jugoslavije, so, oziroma smo kot ena družina. Vas današnji obisk pa je za nas seveda poseben dogodek. Veseli smo ga, še bolj pa priznanja, da mejo varujemo tako kot nam veleva dolžnost.« Ferik Čamili je doma iz Teto-va, Makedonije, na Strelčevem vrhu pa šele tri mesece. »Počutim se zelo dobro. Rad imam čisto naravo, takšno, kot je tu. Čeprav lahko grem v prostem času v Solčavo, navadno ostanem kar tu. Kratkočasim se z raznimi igrami, tako da mi ni dolgčas. Med seboj se razumemo in smo si kot bratje. Vesel sem, da sem V soboto je bilo v Šoštanju pri tamkajšnjem gasilskem domu nadvse zanimivo gasilsko tekmovanje starih in zelo starih ročnih in motornih brizgaln za memorial Jožeta Žunkoviča. Sedmega tradicionalnega tekmovanja seje udeležilo enajst desetin, od tega štiri z ročnimi in sedem z motornimi brizgalnami iz raznih krajev Slovenije. Prišli so iz Letuša, Šmartnega ob Paki, Ljubnega ob Savinji, dve desetini iz Pameč, Sevnice, Starš, Loke pri Žusmu, Pobrežja, Miklavža in Topolšice. Gledalci, ki so si ogledali to tekmovanje, so imeli resnično kaj videti. Največjo pozornost so pritegnile zlasti stare ročne bri-zgalne, ki nosijo letnico 1876 in 1887. Malo mlajša pa je bila letnik 1904. Višek sobotne predsta- ve pa je bilo delovanje preprosto izdelane ročne brizgalne, imenovane »berglavka«, ki je uporabna tako, daje do nje treba prinesti vedro vode. V tisti čas, ko so uporabljali takšne ročne brizgalne, ki mimogrede še vse danes delajo in smo jih v soboto videli v Šoštanju, sodijo tudi stara oblačila in šlemi. K prvotnim, še starejšim oblačilom pa so sodili kar predpasniki, škornji in klobuki. Čeprav so nastopili pretežno gasilci-veterani s častitljivimi leti, so nekateri urno razvili cevi, »pumpali« vodo in s curkom vode hitro zbili tarčo. To tekmovanje je zgledno organiziralo Gasilsko društvo Šo-štanj-mesto, ki je najuspešnejšim podelilo tudi pokale in priznanja. B. Mugerle Predstavniki velenjske in mozirske občine na obisku pri grani-čarjih med graničarji, prav to sem si vedno želel.« Ferik Čamili je ob prazniku dobil značko primernega vojaka in 15 dni nagradnega dopusta. Ni skrival veselja. Ne bo ga koristil že zdaj, ampak bo šel raje 15 dni prej domov. Božo Selišnik je kmet iz Podol-ševe, eden tistih, ki ni mogel pre-hvaliti sodelovanja z vojaki — graničarji. »Kadar jih potrebujemo, prihitijo na pomoč. Vedno se lahko zanesemo nanje. Pred kratkim sem imel težave s kravo in prav njim gre zahvala, da sem jo rešil. Veliko je tudi večjih akcij, ki jim brez vojakov ne bi bili kos. Recimo leta 1971, ko smo kraj elektrificirali, ali leta 1976, ko smo iz Solčave napeljali telefon. Kmetje se ob vojakih, ki so tu, vedno počutimo varne. To so res pravi branitelji meje.« Bogdan Mugerle Božo Selišnik Šmarčani z ročno »pumpo«, letnik 1904, (skoraj) tako hitro kot nekoč. Optometer 70 let gasilskega društva Paška vas Paski gasilci dobili novo avtocisterno Pred sedemdesetimi leti so v Paški vasi ustanovili gasilsko društvo, ki je bilo v tistem času eno redkih v Šaleški dolini. Prizadevni gasilci so skupaj s krajani tudi materialno krepili društvo, največ s prostovoljnim delom in prispevki. Vseskozi pa je bilo društvo in gasilski dom kulturno središče kraja. S pridnostjo in požrtvovalnostjo so letos dobili še tisto, kar so si dolgo želeli — prizidek k gasilskemu domu in novo avtocisterno. Slovesnost ob sedemdesetletnici društva je bila v nedeljo pred gasilskim domom v Paški vasi. Udeležencem je najprej spregovoril predsednik društva Rudi Ježovnik, ki je ob orisu prehojene poti poudaril aktivnost vseh domačih gasilcev in mnogih krajanov, ki so pripomogli, da se je društvo vsa leta razvijalo. Za tem je spregovoril velenjski župan Pankrac Semečnik, ki je gasilcem Paške vasi najprej čestital za visok jubilej in izrazil prepričanje, da bodo gasilci in krajani tudi naprej tako delovni in uspe- šni, kot so bili doslej. Spregovoril je tudi predstavnik gasilcev Špitala iz Avstrije, ki je navzočim prinesel prisrčne pozdrave kolegov iz Avstrije. Višek slovesnosti je bil, ko je predstavnik za požarno varnost občine Velenje izročil poveljniku gasilcev Paška vas, ta pa za tem šoferju, ključe nove gasilske avtocisterne Tam 130, ki so jo kupili s sredstvi požarne varnosti občine Velenje. Po stari slovenski navadi, tako kot pred sedemdeset leti, je farski župnik iz Šmartnega ob Paki, najprej blagoslovil novo avtocisterno, za tem pa še prizidek gasilskemu domu in prapor. Ob koncu slovesnosti se je predsednik Gasilskega društva Paška vas zahvalil vsem, ki so pomagali, da so dobili novo avtocisterno. Največ zaslug pri tem pa ima Franc Drofelnik, ki so mu izročili spominsko darilo, podelili pa so tudi spominske plakete. Prireditev se je nadaljevala z vrtno veselico, ki jo je popestrila gasilska godba in domači pevci. B. Mugerle Bili smo družba banketov, postali smo družba bankrotov. Matija Logar Do 40. leta človeku voščimo, po 40. privoščimo. Boris Kuralt innnfr>nnrtfwwwiiwwuwuuuu0000nn^ j iMÄS Parbat Baza, 20. julija Grega še vedno pestijo težave. Ko si je komaj pozdravil zob in se rešil izdiranja brez zobozdravnika, že dobi želodčne krče in loteva se ga driska. Tako zjutraj še ne vem natančno kdo bo odšel z mano na TI. Pred nami je Maričina skupina, ki se na prvem taboru tudi razdeli v dve skupini, ker imata Tomo in Silvo težave z zdravjem. Marica, Jože in Robi pa gredo naprej proti T2, ki nam ga je prejšnje neurje skoraj popolnoma uničilo. Ko se Gregu s pomočjo zdravnika želodec le nekoliko umiri, odideva iz baze. Na enki že oba normalno jeva in kot kaže, je za dobro zdravje tudi odhod iz baze skoraj dovolj. Naša baza pa postaja prava promenada, tako da človek res nima občutka, da je v ne vem kako oddaljenih krajih. Kar naprej nekdo prihaja ali odhaja iz baze, če ne drugo so to živali, krave, koze in ovce s pastirji. Mi imamo tudi svojega psa, malo simpatično Mojco, ki nam na vse pretege krati čas. Nanga Parbat pa je res tudi neke vrste romarska turistična pot. Danes je mimo baze prišel velik nemški tre-king. Tukaj se lahko nemški turist za približno 6.000 DEM več kot 20 dni organizirano potika okoli te mogočne gore. Vreme pa se še vedno vztrajno kvari, zato ostanemo mtBB na.TI še en dan. Višje je malo bolje in tako Maričini skupini uspe postaviti tretji višinski tabor, ki je že približno 7.000 metrov visoko. Mi pa se lahko ponoči prebijemo le na T2, kjer nas spet dobi slabo vreme, da naprej več ne moremo. Iz obupa poskušamo na T2 skopati snežno luknjo, pa nam tudi to ne uspeva najbolje. Tako moramo, namesto, da bi šli naprej na T3 in tam postavili še en šotor, po viharni noči, v snežnem metežu, sestopiti nazaj v bazo. Noč, ki sem jo preživel v napol zasutem šotoru drugega tabora je bila brez konca. V vsakem sunku vetra pričakuješ, da te bo z šotorom vred odneslo v dolino. Vse naokrog so bobneli plazovi pršiča, kot da bi bili na fronti. Kako neprijazen zna biti ta svet, pa čeprav človek toliko žrtvuje in gara zanj. Pri sestopu me je v kolnar-ju nad TI ujel kamniti plaz. Ne vem kako sem z bliskovito hitrostjo naredil v hudi strmini pot, morda pet ali šest korakov nazaj navzgor, ravno dovolj, da je kamenje letelo preko mene. Vse kamenje in tudi vsak kamenček me je preskočil, ko sem brez sape nemočno čakal kaj bo. Mislim, da sem se z vsakim kamnom posebej spogledal, kajti ti trenutki so bili neskončno dolgi. Pa je še vedno, tako kot že tolikokrat, moja zvesta spremljevalka tudi sreča. Toliko takšnih mejnih dogodkov je že šlo mimo mene, da se mi vse skupaj zdi že nekako normalno. Ali pa sam nisem več normalen. Najhuje pa je, da bo potrebno po teh stopinjah še nekajkrat, če bomo hoteli ali če nam bo dano videti oziroma doživeti konec te gore. Kljub temu, da smo že daleč, pa pravega vrha še sploh nismo videli, kajti razdalje so tu naravnost fantastične in polno je nekakšnih podvrhov, medvr- hov, vrhov grebenov, skratka vrhov, ki te pripeljejo le na začetek novega vrha. Le kje je konec ali vrh te orjaške gore? V teh malih šo-torčkih, ki jih vztrajno postavljamo na približno vsakih tisoč višinskih metrov in nam jih veter prav tako vztrajno podira ali zasipa, pa je toliko časa za razmišljanje. To se čas kar nekako ustavi, ali vleče in nekako ne sodi v svet gore, za katerega mi časa v glavnem vedno primanjkuje. Koliko lepših stvari bi lahko počel v tem času, tako pa sem tukaj, ujet v komaj dober kvadratni meter navideznega miru, povsod okoli mene pa vihar in hrumenje plazov. In čisto poleg mene leži prijatelj, tako blizu, da čutim njegovo težko sapo, ki udarja vame. Deliva si ta košček sveta kot dragulj, saj je v bistvu življenje v svetu, ki pozna vse kaj drugega kot to. In med vsem tem je le manj kot milimeter debelo platno. Pa je potem verjetno tudi vsled tega življenje v dolini lepše. Že misel na prijetno toplo domače ognjišče me tu greje, varuje in mi daje moč za vrnitev. Zanimivo je tudi, da če človek ne bi v teh dolgih urah čakanja, razmišljanja in negotovosti, svojih ugotovitev in zaključkov kasneje na toplem spremenil ali celo pozabil, verjetno ne bi več ponavljal takih avantur. Tako pa se potem v dolini tudi ti dogodki spremenijo, in sčasoma postanejo lepi spomini, hotenja, želje, način življenja. In tudi to je del življenja ljudi, ki plezamo. Danes se zopet vsi zberemo v bazi, kar je po svoje lepo, za napredovanje na gori pa slabo, ker se tam pač za nas nič ne dogaja. Spet je slabo vreme in pogoji na gori so takšni, da tam za nas ni prostora. Sedaj že počasi izračunavam dneve, ki so nam še na razpolago in ugotavljam, da jih ni več veliko. Lahko celo napišem, da nam glede časa, če seveda upoštevam vreme takšno kot je sedaj, gre še za nohte in čisto lahko se zgodi, da bo ravno vreme tisto, ki nas bo uničilo. In kaj počnemo v bazi? Tu se tako vedno nekaj dogaja in baza človeku resnično ne daje tiste himalajske osamljenosti in občutka oddaljenosti od življenja. Kuhar je že moral v dolino po nove zaloge krompirja, moke in riža, ki je kljub vsemu naša osnovna hrana v bazi. Kljub prenekaterim pestrostim pa se že kažejo med nami tudi prvi znaki otožnosti, domotožja in naveličanosti. To seveda vneto skrivamo drug pred drugim, pa je le tako. Poleg psa smo imeli v bazi nekaj časa tudi mladega sokola, ki pa nam je pobegnil in poginil nedaleč od baze. Z dolino nimamo praktično nobene zveze, niti radijske niti kakršnekoli druge. Tudi nobena pošta nas še ni dosegla. Upam pa, da je vsaj kakšno naše pisemce doseglo svoj cilj!? Pestrosti v bazi pa seveda ni konca. Danes smo na vse kriplje lovili tri mlade podlasice in eno ujeli, potem ko smo se s tekom seveda pošteno namučili. Ko smo ujetnico po nekaj urah izpustili, skoraj ni hotela več bežati. Za večerjo pa smo jedli čisto prave žemljice. In pripravljamo se na novi jutri, ki bo kot kaže res nov, saj se današnji večer umiva in vrh naše gore se po nekaj dneh zopet pokaže umit in nov, ter nas vabi in nam ponovno vliva nekaj ugaslega upanja. Tako bomo jutri spet začeli na gori sestavljati novo verigo, nove poizkuse in če jih ne bo ponovno prekinjalo slabo vreme, bi morali priti že zelo visoko. »"»""WWWVWWIIWWI^IIWWillIMMMMMMIIMyVVMWI*^^ D.o.o Stavim — staviš Bojkot sindikata k plačevanju stanarin in komunalnih storitev po Odloku izvršnega sveta gre že v drugi mesec. Popustijo ne eni in ne drugi, niti za ped. Gre jim le še zmago. Kdo bo koga? Zdaj v Velenju čakamo družbo z omejeno odgovornostjo >Stavim — staviš<. Kot pri vseh špilih na srečo, bo tudi v tej največ pokasi-ral organizator. Narod pa? Narod je še vedno potegnil kratko! Anketa — Gospa, kako ste plačali prejšnji mesec? >Tako kot je rekel sindikat. < — Kako pa boste plačali ta mesec? >Tako kot je rekel izvršni svet.< — Ste popustili? >Kje pa, samo časi so taki, da nikoli ne veš. . .< Kiosk pa kar stoji V Šoštanju že dolgo negodujejo nad kioskom v središču mesta, v katerem je bila pred leti slaščičarna, sedaj pa predvsem kvari podobo. Zato so se v krajevni skupnosti odločili, da ukrepajo sami. Dolgo so iskali pravi naslov, končno so se ponudili delavci Vekosa. Izstavili so naročilnico, No, to je bilo 6. junija. Pa so očitno na tem naslovu premočno zaposleni, ali pa ne potrebujejo denarja. Kdo bi vedel? Izgovor tako ali tako pričakujemo, glede na dosedanjo prakso, v naslednji številki? Napadi — v čigavo zadovoljstvo Nedeljskega jubilejnega srečanja ansamblov domaČe glasbe na Graški gori se je udeležilo mnogo obiskovalcev iz Šaleške doline, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Zvoki viž pa so navdušili tudi nekatere pilote, verjetno velenjskega Aerokluba. Kar nekajkrat so preleteli ali — kot je dejal povezovalec programa Boris Kopitar — »napadli« prireditveni prostor; to pa tudi v času, ko so ansambli tekmovali (igrali). Očitno nad takšnimi vižami niso bili najbolj navdušeni. Pomembnejše je zanje bilo, da so trosili letake in vabili v eno izmed gostišč. Kje, na kaj bo naslednji napad? Kdo bo rešil zagate staršev? Direndaja, značilnega za zadnje počitniške dni v velenjski Mladinski knjigi letos ni. K zmanjšanju gneče so gotovo pripomogle zasebne papirnice, morda tudi skok čez mejo, kjer so šolske potrebščine precej ceneje, levji delež pa je pri tem moč pripisati tudi Modremu Janezu. Kdo pa bo rešil zagate staršev, ko bodo ob nakupu vsega potrebnega za uspešen začetek novega šolskega leta svojega šolarja mórali seči v denarnico? Samo delovni zvezki za prvi razred stanejo približno 600 din, za peti kar 1000 din. Kje pa so še navadni zvezki, barvice, peresnica, da o torbici — za manj kot za 400 dinarjev je skorajda ne dobite — raje ne govorimo. Še o prostituciji Veliko hude krvi je bilo zaradi članka o prostituciji, ha, ha, ha . . . Ampak, glej ga vraga! Zaradi sinove >kurbarije< bo moral na zatožno klop oče. Tako mu je bilo obljubljeno! Če bo res, bomo pa še pisali. Ha, ha, ha ... Piše: Ivč Kotnik Smučarski skoki V soboto druga tekma podmladka Alpskih dežel Ljubitelji smučarskih skokov bodo sobotno popoldne znova lahko preživeli v smučarsko skakalnem središču pri Velenjskem gradu. Tu se bo ob 14. uri začela druga turneja podmladka Alpskih dežel, sklenili pa jo bodo naslednjo soboto, 1. septembra, v Eisenerzu v Avstriji. Tekmovali bodo starejši pionirji ter mlajši in starejši. Starejši pionirji bodo tekmovali na 55-metrski skakalnici, mlajši in starejši mladinci pa na 88-metrski skakalnici z umetno prevleko. Ekipe so sestavljene po državah in regijah, našo ekipo bodo zastopali skakalci štajerske, koroške, ljubljanske in gorenjske regije. V vseh Alpskih deželah je za to tekmovanje zelo veliko zanimanje; to je razumljivo, saj je to priložnost, da se najboljši mladi skakalci preizkusijo v mednarodni konkurenci ter tako dobijo nove izkušnje. Tudi velenjski smučarsko-skakalni klub pričakuje nove uspehe v letošnji turneji, saj so se že lani zelo dobro odrezali. Matjaž Triplat je bil lani med starejšimi pionirji na tekmi v Velenju drugi, Peter Kolenc v Eisenerzu celo prvi, Matjaž Triplat pa za nameček še zmagovalec turneje. Dobri v Avstriji V Saelfeldnu je bilo prejšnjo nedeljo vseavstrijsko tekmovanje v smučarskih skokih za mlajše in starejše pionirje na 45-metrski skakalnici. Poleg domačinov so tokrat na tekmovanju nastopili še mladi skakalci iz Ruhpoldinga (Nemčija) ter skakalci SS K. Velenje kot edini jugoslovanski predstavniki. Odrezali so se odlično, saj je med mlajšimi pionirji zmagal Ve-lenjčan Robi Spegelj, ki je za skoka 43 in 44 metrov dobil 200 točk. Na 11. mesto seje uvrstil Ivi Lipičnik, Peter Čeh je bil 12., Boštjan Ir-šič pa 14. V mnogo močnejši konkurenci pri starejših pionirjih pa sta od velenjskih predstavnikov skočila odlično Boštjan Rednak, osvojil je tretje mesto, ter Rolando (Caligaro, ki je bil četrti. V tej konkurenci je nastopil še Peter Kolenc. Uvrstil se je na deveto mesto. Tenis Denis Topčič zaigral na glavnem turnirju Nedavnega državnega prvenstva v tenisu v Beogradu se je udeležil tudi še ne 16-letni velenjski igralec Denis Topčič. Najprej je seveda moral zaigrati na kvalifikacijskem turnirju, na katerem je nastopilo kar 120 tekmovalcev. Premagal je vse svoje štiri nasprotnike in s tem dosegel pomemben uspeh, saj se je uvrstil med 16 igralcev glavnega turnirja. Tu pa ga je iz nadaljnjega tekmovanja izločil odlični Vatovec iz Portoroža, izgubil je s 3:9, 3:6. Zakaj ne bi spoznali karateja Če bi ga radi, vam bo pomagala karate sekcija pri TVD Partizan Šoštanj. Vabi vas, da se vpišete v začetne tečaje. Ti bodo v Šoštanju in Velenju. V Šoštanju bodo nove člane vpisovali 3., 7., 10., in 14. septembra od 18. do 19. ure v telovadnici Partizana, v Velenju pa v istih dneh od 17. do 18. ure v Rdeči dvorani. Izvedli bodo začetno pionirsko karate šolo in tečaje samoobrambe za ženske, karateja kot rekreacije in tekmovalnega karateja. Ob enem klub obvešča vse člane sekcije, da bodo treninge začeli 24. avgusta ob 19. uri v Rdeči dvorani. Če vas zanima še kaj več, zavrtite telefonsko številko 858-411. Mali nogomet Za slovenski revijalni pokal Na rokometnem igrišču TVD Partizana Šoštanj bo v soboto, 25. avgusta zanimivo tekmovanje v malem nogometu za slovenski revijalni pokal 90. Izvedli ga bodo člani kluba malega nogometa iz Lajš. Nastopilo bo 13 ekip, ki jih bodo razdelili v štiri skupine. Turnir bodo začeli ob 9. uri, ob 17.55 bo prva poifinalna tekma, ob 18.30 druga, ob 19.10 bo tekmovanje v kazenskih strelih, ob 20. uri pa finalno srečanje. Planinci Gorenja Servis na Jalovcu 18 najvnetejših članov planinske sekcije Gorenje Servis se je zadnjo nedeljo, 19. avgusta, povzpelo na eno najlepših in najdrznejših slovenskih gora, na 2.643 metrov visoki Jalovec. Z Vršiča, kjer so prespali noč od sobote na nedeljo, so najprej odšli do zavetišča pod Špičko, od tam pa so se preko Polic, po poti Slovenske planinske transverzale, povzpeli na Jalovec, ki v veličastni osamljenosti kraljuje nad štirimi dolinami — Planico, Trento, Bavšči-co in Koritnico. Po osvojitvi Jalovca so se planinci Gorenja Servis najprej spustili do zavetišča pod Špičko, sestopili pa so v Trenti, pri koči pri izviru Soče. Nedeljski vzpon na Jalovec je bil zadnja akcija članov planinske sekcije Gorenje Servis pred že tradicionalnim izletom na Triglav, ki bo letos od 6. do 8. septembra. (vš) Obnovljena pot na Velenjski grad Prejšnji torek je bila pod gradom kratka slovesnost ob otvoritvi glavne peš poti na Velenjski grad. Izvajalec del, Rudarski praktični pouk, je zaradi zahtevnosti terena, saj so hoteli ohraniti čim več naravnega okolja, potreboval tri leta za končanje projekta. Projekt je investiral RLV v okviru pogodbe o medsebojnem sodelovanju s Kulturnim centrom »Ivan Napotnik«. Nedaleč nazaj je bil izredno prisoten problem dostopa Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi poti (od leve proti desni) Valter Hudournik, Pankrac Semečnik, Srečko Meh, Jože Hudales, Drago Bizjak in Vlado Vrbič. na grad. Obe pešpoti sta bili v slabem stanju, zato so v sodelovanju s krajevno skupnostjo Staro Velenje najprej uredili stransko pot, takoj zatem pa začeli dela še na glavni. Z dograditvijo 235 stopnic je danes končan velik del sprehajalne poti, ki vodi od Šaleškega k Velenjskemu gradu. Kulturnemu centru pa preostane še ozelenitev poti, ureditev grajskega parka ter dolgoročno — sprememba namembnosti Vile Bianke. (foto: LO) TRGOVINA »BMK« NA TRGU BRATOV MRAVLJAKOV 7 PRODAJNI PROGRAM: — Bela tehnika — Akustika — Instalacijski material — Rezervni deli — Lovski in ribiški material in drugi športni rekviziti VSE PO KONKURENČNIH, NAJNIŽJIH CE-NAH! PRIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! Po prvem prvenstvenem kolu v slovenski nogometni ligi so velenjski nogometaši na prvem mestu. Gotovo si je marsikdo dejal, ko bi bilo tako tudi na koncu, saj je cilj Rudarja — podoben kot lani — igra za prvo mesto. Visoko zmago, najvišjo v prvem kolu, so se Velenjčani kar izdatno oddolžili Žalčanom za poraz v zadnjem delu prejšnjega prvenstva. Vendar pa rezultat še ne pove pravega odnosa na igrišču. Domači so bili toliko boljši, imeli so veliko priložnosti, da ne bi bilo nič od tega, če bi bil rezultat dvoštevilčen. To se ni zgodilo po zaslugi odličnega gostujočega vratarja Stankoviča, ki je bil kljub štirim prejetim zadetkom najboljši gostujoči igralec. V minulem prvenstvu najboljši strelec lige Matjaž Cvikl je imel v 80. in 82. minuti tako imenovani stoodstotni priložnosti za zadetka, vendar je njegovi žogi žalski vratar odlično ubranil. Prilike so imeli tudi drugi, npr. Macura v 63., Goršekv 67. itd. Častni zadetek bi bili gostje lahko dosegli v 66. minuti, ko je sodnik za njih piskal za nekatere dvomljivo enajstmetrovko. Kapetan Mau-rek pa je žogo z bele točke poslal mimo Hrastovih vrat. NOVO V ŠOŠTANJU »Rudarji« dobro začeli Rudar: Hrast, Skrbinek, S. Oblak, Doler, Golač, (F. Oblak), Ma-rura, Cvikl, Pranjič, Polovšak, Brdžanovič, Goršek (Javornik). Strelci: 1:0 Brdžanovič (10. minuta), 2:0 Cvikl (30), 3:0 Goršek (42.) 4 0 Brdžanovič (75.-11-m). Spoznajte neznano — borilna veščina Ninjutsu Od 5. do 10. avgusta je v Lenggriesu v ZR Nemčiji potekal Ninja seminar, vodil ga je Shidoshi Armin Dörfler, 6. dan, na katerem sta sodelovala dva predstavnika iz Jugoslavije — dosedanji edini mojster Ninjutsua Rajko Bartolin in sedaj prvi spremljevalec Sempai Marijan Vertačnik. Z Rajkom sva skupaj sodelovala na prvem seminarju v Splitu, kot začetnika. Združila nas je revija Ring, ki je organizirala seminar pod vodstvom Dušana Pavloviča. Vendar se je kasneje izkazalo, da naš prvi inštruktor ni tudi pooblaščen za predavanje te veščine. Razočaranih zaradi tega, se nas je nekaj odločilo, da se postavimo po robu več stoletij stari borilni veščini, iz katere so se razvile vse druge borilne veščine. Zaradi finančnih pogojev je to prvemu v Jugoslaviji uspelo Raj-ku Bartolinu iz Zaboka, ki je kasneje organiziral več seminarjev po Jugoslaviji in prvi dospel do mojstrskega znanja. Na seminarju sem dobil osebno pohvalo Shidosi Armin Dörflerja z namenom, da razvijem to prelepo veščino tudi v Sloveniji, po tradicionalnem programu velikega mojstra Masaaki Hacumija. Marijan Vertačnik Ekološka sanacija Termoelektrarne Ko smo lahko sledili meritvam imisij žveplovega dioksida še samo na merilni postaji v Zavodnjah, smo že slutili, da so njegove koncentracije tudi v drugih delih vplivnega območja TEŠ pogosto zelo visoke. Da smo imeli prav, potrjujejo naslednje tabele prekoračitev dovoljenih mej imisijskih koncentracij žveplovega dioksida in da živi veliko več prebivalcev Šaleške doline v nemogočih ekoloških razmerah, kot jih premore vasica Zavodnje TABELA PREKORAČITEV SCh PO ŠTEVILU DNI V POSAMEZNIH MESECIH MESECI februar marec april maj junij julij Število dni preko- račitev max. vr. 0,70 mg/m1 SO; 22 19 10 16 8 8 Število dni preko- račitev kritič. vr. 1 mg/m1 S0> 13 12 7 8 2 3 TABELA PREKORAČITEV PO MERILNIH POSTAJAH V POSAMEZNIH MESECIH Šoštanj Topolš. Vel. vrh Zavodje Velenje Graš. g. pov. max. pov. max. pov. max. pov. max. pov. max. pov. max febr. - 10 — 4 5 14 2 6 - 1 1 5 marec - 6 1 4 3 14 2 7 - i 3 3 april 4 — 1 5 — 1 - - - 2 maj 3 — 1 - 10 — 2 - - - 1 junij 5 — - 2 2 - _ _ _ - 1 DOVOLJENE MEJE: povpreč. dnevna 0,30 mg/m1 SO, maksimalna 0,70 mg/m3 TABELA PREKORAČITEV DOVOLJENIH KONCENTRACIJ V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH (povpreč. 0,10 mg/m1; maksimalna 0,30 mg/m1 soo Šoštanj Topolš. Vel. vrh Zavodnje Velenje Graš. g- pov. max. pov. max. pov. max. pov. max. pov. max. pov. max. febr. 11 16 8 12 14 22 9 14 1 4 5 12 mar. 7 11 8 13 14 25 10 13 1 3 4 7 april 4 10 5 5 10 1 7 1 3 maj 4 13 10 8 21 1 11 _ _ 1 4 junij 4 14 5 1 11 1 4 - - 1 3 Te preglednice dokazujejo, da koncentracije niso odvisne le od količine pokurjenega premoga, ampak predvsem od vremenskih razmer. Zato samo zmanjšanje proizvodnje v TEŠ še ne zmanjšuje dovolj imisijskih koncentracij SO2. Naše zdravje in naše gozdove bodo rešile le pravočasno zgrajene čistilne naprave za popolno odžvepljevanje. Toda skrbi nas kljub zagotovilom predsednika Skupščine republike Slovenije tov. Vaneta Gošnika v članku Našega časa, da bodo sredstva za letošnjo sanacijo po planu zagotovljena in sanacija izvršena. Iz javnih občil smo izvedeli, da namerava vlada sredstva iz »ekološkega dinarja« nameniti tudi za gradnjo malih hidroelektrarn s skupno močjo 8 MW, ekološka sanacija velikih termoelektrarn pa naj bi še malo počakala. Razbremenitev 600 MW poprečne moči TEŠ z 8 MW je zanemarljivo majhna. Brez čistilnih naprav v TEŠ pa bodo gozdovi še naprej in še hitreje propadali. Gozdovi so vse redkejši, zato čedalje slabše vršijo svoje funkcije. Če ne bomo ohranili gozdov, teh rezervoarjev za vodo, nam tudi hidroelektrarne ne bodo koristile, ne velike in ne male. V sušnih obdobjih (tudi zimskih) bodo spet termoelektrarne glavni vir električne energije. Zato ostro protestiramo proti takim odločitvam, ki odmikajo dokončno dograditev čistilnih naprav za 90% odžvepljevanje daleč preko dogovorjenih rokov. Prav tako so nas v TEŠ opozorili, da bodo v letošnjem letu dobili samo polovico dogovorjene vsote »ekološkega dinarja«, to je okrog 90 milijonov din. Zavlačevala se je tudi potrditev investicijskega programa, ki je pogoj za realizacijo ekološke sanacije, načrtovane za le-• tošnje leto. Tako realizacija ekološkega sanacijskega programa za letošnje leto že krepko zamuja in se pomika v prihodnje leto. Zato zahtevamo, da Skupščina občine Velenje zahteva naslednja uradna zagotovila od ustreznih republiških organov: 1. Ali je primanjkljaj »ekološkega dinarja« za sanacijo TEŠ pokrit iz drugih finančnih virov? 2. Ali so dodeljena vsa finančna sredstva TEŠ, ki jih ta potrebuje za realizacijo letošnjega ekološkega sanacijskega programa? i. Kolika je zamuda zaradi prepozne odobritve sredstev pri gradnji čistilnih naprav in kdo je za to odgovoren? Zahteva naj spremembo zakona o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja, če se teh po sedanjem zakonu zbere premalo. Vsako odlaganje ekološke sanacije povzroča ogromno gospodarsko škodo zaradi propadanja gozdov in trošenja sredstev za zdravljenje ljudi. Prav tako upada proizvodnja zaradi betežnosti ljudi, ki morajo živeti v okolju, ki znižuje njihov standard (življenje ob čistem zraku, čisti vodi in zdravi hrani) na zaskrbljujoče nizko raven. Zato se čutijo prebivalci Šaleške doline žrtvovani za udobje ostalih prebivalcev Slovenije, ki ne kažejo dovolj razumevanja za njihove nemogoče življenjske pogoje, prav tako se čutijo ogoljufane zaradi neizpolnjenih obljub, da bodo nove vlade (občinska in republiška) dajale absolutno prednost reševanju ekoloških problemov. Šaleško ekološko društvo r. Se en vzrok za upadanje obiska kinopredstav Se nam sploh še ljubi v Kino? In kaj zamujamo s tem? Doslej smo lahko v Našem času prebrali dve verziji—o težavah obiskovalca kinopredstav, ki ni našel mesta za prodajo vstopnic in verzijo o težavah samega Kino podjetja v Velenju. Poglejmo še tretjo — bolj razmišljanje o problemu kot nizanje težav in napak. Tisti, ki večkrat zaidemo v kino in nas filmska umetnost zanima, opažamo, da nas je v dvorani, vsaj pri boljših filmih bore malo. Pet, šest, preko dvajset pa že redko. Zakaj? Preprosto so nekdanji obiskovalci nehali zahajati v kino. Ne zanima jih več slika na velikem platnu. Zadovoljijo se z mizerno reprodukcijo, večinoma zelo slabo presnetega filma na video traku, kjer lahko ob domačem okolju na bolj ali manj slabem televizorju zasledujejo kvečjemu le fabulo — filmsko zgodbo, ob vmesni izdelavi sendvičev, hoji na stranišče, zvonjenju telefona, motnjah domačih in okolice. Zvejo torej le, za kaj v filmu gre. Pa še to slabo. Le redki si ustvarijo idealne pogoje za ogled video posnetka, najsi bo to umetniški film ali komercialni. Je to sploh še gledanje, oziroma uživanje ob filmu? Vsekakor ni! Večjega osiro- mašenja filmskega dela si ni mogoče predstavljati. Film je sedma umetnost. V sebi združuje šest umetnosti, ki vsaka zase in s filmom kot celoto ponujajo užitke gledanja, poslušanja in dojemanja. V filmu poleg zgodbe govorijo barve, kontrasti, sence, skratka vsa lepota filmske fotografije, zvok, obrazna mimika igralcev, dogajanje in njegova spektakularnost na širokem platnu. Tega in ostalih elementov filma na TV sploh ni mogoče prepoznati. Umetnost fotografije se prelevi na TV v množico slabo razpoznavnih točk, ki niti približno ne ustrezajo več prvotni zamisli. Slika je omejena z velikostjo TV ekrana in ne omogoča ogleda filmov posnetih v cinemascope ali WIDE SCRE-EN tehniki, ne da bi jih okrnili po višini ali po širini. Vse to ponuja KINO. Kaj je lepšega kot jasna slika velikosti 10 x 2 metra? Velika slika daje fikcijo, pomeni poseben odziv na dogajanje, ki se nam približa v naravni ali celo nadnaravni velikosti in ne v miniaturi kot na TV. To je učinek doživljanja filma in ne samo informacija o filmski zgodbi. Za to je KINO! Moderni kino zahteva ci-neaste — izobražene ljubitelje sedme umetnosti — ki znajo ceniti filmsko delo, si ga tudi večkrat ogledati s stališč vseh šestih umetnosti, ki ga sestavljajo, o njem debatirati, primerjati s kritiko in ga podoživljati, ter predstavo sprejeti kot kulturni dogodek. Ali Velenje nima takšnih filmskih izo- bražencev? Se nismo vsi nekdaj učili sprejemati film kot umetnost? Smo se le zaprli pred svoj video in TV in znamo »uživati« le še ob njem? KINO je stik z ljudmi, je aperitiv pred predstavo, je dogodek filma, je pogovor po filmu. Včasih smo se vozili v Celje ali Ljubljano na premierne predstave. Kino je doživetje. Ste to pozabili? Niste! Le ne ljubi se vam zvečer obleči, se dogovoriti s prijatelji in priti v kino. Oddaljenost kinodvo-rane danes ne predstavlja problema, kinovstopnico pa tudi najdeš, če jo le želiš! Kaj pa naš filmski program in tehnične zmožnosti predvajanja filmov? Po pravici lahko rečemo, da so nekoliko nazadovale, čeprav Kino podjetje Velenje z velikim trudom uspeva obdržati kvaliteto filmskih predstav na visokem nivoju, celo z dolby-stereo zvočno tehniko v rednem kinu. Že več let traja boj za manjšo kinodvorano v središču mesta, nekaj podobnega kot je v Glasbeni šoli, kjer bi lahko vrteli tudi kinotečne filme za manjše število gledalcev, filmske posebnosti in umetnine. Uspešnice in tudi vrhunski filmski izdelki so v Velenju na sporedu zelo hitro, včasih prej kot v Ljubljani, vendar trajajo žal le dan ali dva. kar je treba slediti preko letnega programa Kina Velenje in natančnega tedenskega programa. Kdor želi, ga dobi tudi na dom! Program sestavljati za manjše kraje, mednje v filmskem pogledu sodi tudi Velenje, je težavno delo. Večkrat ni mogoče dobiti filma za več kot en dan, posebej uspešnic in umetniških del, ki so silno draga, tako da distributerji odkupijo le par kopij, ki morajo oblesti praktično vse kino-dvorane v Jugoslaviji, vmes pa se za mesec ali več ustavljajo v republiških metropolah. Kljub vsem težavam v Velenju vidimo VSE filme, ki kaj veljajo. To pa tudi ni od muh! Kaj pa naša filmska kultura? Smo dovolj filmsko izobraženi? Poznamo osnove filmskega jezika in izražanja? Daje srednje izobraževanje dovolj znanja mladini za ogled in razumevanje filmskega dela? Ste že kdaj odprli in prelistali pravo filmsko revijo, na primer EKRAN, CINEAST ali FILMSKO KULTURO? V njih piše, kaj bomo gledali, kako bomo gledali in kateri film je vreden ogleda. Tudi domačih možnosti je nekaj; Kino klub Gorenje, alternativne filmske predstave Kina 16, predstave v Stiskami in drugo. Vse to spada h kinu in v KINO. Kino ni le — kupiti vstopnico in sedeti — KINO je nekaj več. Pokažimo to! Boris Salobir Radi bi bili na njeni strani! Nova oblast nam očita, da nismo na njeni strani. Toda prav tako se lahko večina Slovencev sprašuje, ali je ona na njihovi. Njeni pisci izražajo v svojih člankih zelo malo človekoljubja oziroma skrbi za človeka, to pa pri ljudeh ne vzbuja zaupanja, prej strah in nemoč pred prihodnostjo. Silno veliko besed namenjamo problemom gospodarstva. Toliko, da je nastal vtis, da se za dvig gospodarstva že žrtvujejo ljudje, da je pomembnejši od vseh njihovih stisk. Prav tako se nam vsiljuje prepričanje, da je nas Slovencev nenadoma preveč in ne premalo, kot nekateri kričijo, saj napovedujejo, da bo 30 % delavcev ostalo brez dela. Za tretjino ne bo več kruha v Sloveniji. Kdo bo preživljal to armado ljudi? Dve tretjini preostalih zaposlenih? Ti bodo morali ustvarjati še za pokojnine, ki jih prejema spet toliko, kot je tretjina zaposlenih. Poleg tega bremena pa bi morali še ustvariti delovna mesta za »začasno« brezposelno tretjino delavcev. Včasih smo zaradi rentabilnosti žrtvovali varstvo narave, sedaj ji žrtvujemo tudi ljudi. Ali je dovoljen dvom, da stečaji in tehnološki viški ter brezposelnost niso namenjeni rešitvi gospodarstva? Če v podjetju s 5000 delavci odpustijo 500 delavcev, prihranijo le 0,8 % vseh stroškov, ker delavske plače predstavljajo poprečno le 8 % stroškov obratovanja. Ali ni napovedovanje in ustvarjanje brezposelnosti namenjeno v ljudeh vzbuditi strah pred izgubo dela in jih tako prisiliti k poslušnosti in ponižnosti. Socializem je 45 let ustvarjal delavce. Delavci so postali tudi otroci kmetov, izobraženci in nekdanji lastniki nacionaliziranega imetja. Red-kokdo od njih si je ustvaril kapital za današnji preobrat, saj je delo še pred dvema letoma zadostovalo za popolno socialno varnost. Tako lahko le malo ljudi kupi ali odkupi ali ustanovi podjetje. To storijo lahko le tisti, ki so si v preteklosti na razne načine, tudi nezakonite, pridobili premoženje ali pa tujci. Ali s takimi ponudbami ne razpro-dajamo Slovenije tujcem in ljudem, ki so že v preteklosti pokazali svoj brezobzirni egoizem? Skoraj nepredstavljiva je tudi dosledna denacionalizacija imetja po 45 letih. Na nacionalizirani zemlji stojijo družbena stanovanja, vrtci, šole, tovarne, ceste. V gradovih, graščinah in vilah pa so muzeji, galerije, zdravilišča, popravni domovi, bolnišnični oddelki, vrtci, internati itd. Ali bo država vse te objekte odkupila od nekdanjih lastnikov ali pa zgradila nadomestne? Veliko potomcev nekdanjih lastnikov živi v tujini. Vsi ne bodo pripravljeni priti v Slovenijo, tako bomo del slovenskega premoženja izročili tujcem. Bil je čas, sovražen lastnini posameznikov, sedaj se vrača čas, ki bo spet sovražen ljudem, ki lahko živijo le od svojega dela. Prihaja čas, ki jim bo življenjski prostor omejil do minimuma. Živeti v mestu in zdržati ob stroju ali pisarniški mizi ter ohraniti življenjski optimizem se da le, če si vsaj nekajkrat na leto lahko razširiš svoj prostor in popestriš svoje življenje z letovanjem, nedeljskimi izleti, obiski kulturnih in zabavnih prireditev. Ali bo to še mogoče? Zaradi pomanjkanja in preobremenjenosti ali pa ži-votarjenja v brezposelnosti se bo treba odpovedati knjigam, časopisom, televiziji, izobraževanju .. . Ostali bi naj vsaj izleti v naravo, toda s privatizacijo bodo tudi ti onemogočeni. Povsod boš naletel na ograje in table »PRIVAT« (v Logarski dolini so se take table v tamkajšnjih gozdovih že pojavile), ki ti ne bodo dovoljevale niti take sprostitve. Vsaka razširitev tvojega življenjskega prostora bo odvisna od tvoje sposobnosti plačila. Tako je v kapitalizmu, kar nam dokazuje reka tujih turistov, delavcev iz kapitalističnih dežel, ki jim je naša »nerazvitost« omogočala vsaj enkrat na leto razširiti svoj prostor. Zasvojenost z mamili in kriminal ima tudi na Zahodu svoj vzrok v ozkem življenjskem prostoru ali v želji, da si ga razširiš za vsako ceno. Kolektivnih pogodb še ni, da bi z njimi oblast pokazala, v koliki meri je pripravljena zaščititi ljudi, ki žive le od svojega dela. Vsak poskus sindikata (kateregakoli) zaščititi interese delavcev — delojemalcev pa je že vnaprej okarakteriziran kot boj za oblast nekdanjih oblastnikov (komunistov), kar namerno vnaša zmedo med ljudi in njihovo organiziranost, ki bi jim omogočila zaščito njihovih skromnih interesov, ko jih je sedanji čas spremenil v trg delovne sile, ki spominja na trg modernih sužnjev, človeških robotov, ki bodo živeli zato, da bodo delali in ne delali, da bi živeli. Tako so že sedaj brez pravic do dostojnega plačila za delo, brez zaščitenih delovnih pogojev in brez zaščite pred brezposelnostjo in izgubo socialne varnosti, pahnjeni v potrpežljivost in ponižnost, da si obdržijo vsaj tisto delovno mesto, ki ga še imajo. Žal se večina ljudi še ni zavedla, da je prišel čas boja za obstanek, ki ne pozna solidarnosti in spoštovanja tujih pravic, ki je brezobziren, nehuman do skrajnih meja človekove pohlepnosti na eni strani in njegove bede na drugi. 45 let socializma je pustilo svoj pečat v razvoju družbe, zato jo je treba graditi od danes naprej, z današnjimi pogoji in ljudmi ne pa jo skušati vrniti za 50 let v preteklost. Tudi se ne splača zanikanje vsakega pozitivnega poskusa razvoja družbe pod socializmom, ker postavlja na laž vsakega takega kritika, saj so ljudje vendar preživeli teh 45 let, brez večjega pomanjkanja, katero pa se jim sedaj obljublja skoraj na vsaki strani časopisov in vsaki radijski oddaji in to od tistih, ki oblikujejo našo prihodnost. Kako naj ljudje ob takih vsakodnevnih grožnjah stojijo na strani današnje oblasti? Oblikuje se nova ustava. V koliki meri bo ta ščitila nekdanjega delavca, sedaj pre-imenovanega v delojemalca, ki pri nas še vedno predstavlja večino v družbi? Ali pa bodo v njej prevladali interesi manjšine na žrtvah večine? Zato je v tem času še kako potrebna organiziranost delavcev, ki bo sposobna vplivati na vsebino nove ustave. Marija Šavor HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje CENJENI KUPCI - POTROŠNIKI! MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE tudi tokrat misli na vas. V vseh svojih prodajalnah ima na zalogi Vse vrste blaga široke potrošnje in blago trajne vrednosti. V nekaterih prodajalnah pa vam nudi celotni proizvodni program blaga proizvajalcev: (mopedi — rezilci) TORI GORNJI GRAD GLIN NAZARJE (okna — pohištvo — vrtne hišice) LIKO VRHNIKA (vrata - stoli) PO UGODNO ZNIŽANIH CENAH DO 25 %! Kupcem proizvodov Glin Nazarje preko stanovanjskih zadrug priznavamo dodatni popust 5 %. Nakup je možen na 6-mesečni kredit pri Ljubljanski banki ali 5-mesečni kredit brez pologa pri Mercator — ZKZ Mozirje. MERCATOR - ZKZ MOZIRJE DE TRGOVINA SE PRIPOROČA ZA NAKUP! SERVIS ZAMRZOVALNIKOV SJlrÌnja toči' rosi' leden", neprenehoma deluje, pokličite 062 - 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija kilometrine ne zaračunavamo. Konec minulega tedna je bilo v občini prireditev, da je kaj. Če se vam je uspelo udeležiti vseh, potem ste pravi junaki. Imeli smo dve noči, (pri gostišču Rajh in ob jezeru), v Šmartnem je bila cacarija, v Šentilju so se skupaj z drugimi veselili gasilci, v nedeljo popoldne je bilo na Graški gori v znamenju domačih viž. Povsem brezalkoholen, če odštejemo kakšen pivček, pa je bil 4. vzpon v nedeljo dopoldne v Zavodnje. Vabilu ZTKO Velenje se je odzvalo okrog 200 ljubiteljev gesla: vsi na kolo za zdravo telo. Ko so prikolesarili dolgo pot od velenjske pošte do gostišča Pri Vidi, niso bili niti preveč utrujeni. Dober limonin čajček, značka prireditelja pa so bile moči povrnjene. Kolesarilo je staro in mlado, najstarejši je bil Stane Lipnik, 61 let, najmlajši 9-letni David Kusterbanj. Nagradili pa so tudi najštevilčnejšo družino, (vos) SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddaja poslovnih prostorov Skupščina občine Velenje oddaja v najem poslovne prostore v središču kraja Topolšica. Osnovna cena najemnine kvadratnega metra (1 m2) je 28,00 din. Površina poslovnega prostora znaša 107,28 m1. Osnovni pogoj za oddajo prostorov je; opravljanje trgovske dejavnosti za osnovno preskrbo kraja Topolšice Pri izbiri bomo upoštevali: — višino ponujene cene za (1m2) kvadratni meter — izkušnje in priporočila o dosedanjem opravljanju podobne dejavnosti Pred odpiranjem ponudb, bo ogled poslovnih prostorov. Ponudbe bomo odprli v prisotnosti ponudnikov, zato naj bodo zapečatene in opremljene z naslovom pošiljatelja. Ponudbe pošljite do 30. avgusta na naslov; Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, Sekretariat za ekonomske zadeve! «nama Namin kotiček V tem tednu vas v veleblagovnici Nama Velenje vabijo še posebej: — NA ODDELEK KOZMETIKE: otroške ročne ure le 37,50 din mladinske ročne ure le 299,90 din šminke po 21,30 din, laki za nohte le 22,60 din in svinčniki le 1,20 din v vseh modnih barvah! — V SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO: kjer vam v času vinskega sejma od 20. 8. do 9. 9. nudijo po zelo ugodnih cenah vina proizvajalca KRAS Sežana — krompir le po 5,60 din za kilogram — toaletni papir 4/1 19.30 din — kis za vlaganje 3/1 31,90 din — V TEKSTILNEM DISKONTU: otroške trenerke vseh velikosti v modri in rumeni barvi za samo 129,70 dinarjev NA OTROŠKEM ODDELKU — jeans hlače za otroke od 2. do 10. let po 188,50 din od 11. do 16. let po 195,00 din — NA ŠPORTNEM ODDELKU: — oblačila Adidas in drugih proizvajalcev, namenjena za tenis 40 % ceneje!! Za šolarje pa niso poskrbeli le z ugodno ponudbo zvezkov, torbic, svinčnikov in vsega, kar potrebujejo za šolo, ampak vam po ugodnih cenah nudijo tudi oblačila in obutev! V PRODAJALNI PRESKRBA na Koroški cesti: — rdeče vino Janez 13,30 din — puding čokolada in vanilija 3,50 din — pralni prašek 8/1 le 224,80 din in digitalna ura Za NAMIN izlet so izžrebali: Avgusta Vtiča, Kardeljev trg 1, Velenje izobraževlna organizacija za izobraževanje odraslih ~ DELAVSKA UNIVERZA VELENJE p. o. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE organizira in izvaja različne vzgojno-izobraževalne oblike, v katerih si delavci in občani pridobivajo izobrazbo, izpopolnjujejo predhodna znanja oz. pridobivajo nova. V š. 1. 1990/91 bomo poleg izobraževanja, ki ga narekujejo zakonski predpisi, izvajanja naročil delovnih in drugih organizacij ter sodelovanja z izobraževalnimi službami in centri organizirali še naslednje izobraževalne oblike, namenjene občanom: — osnovno izobraževanje odraslih — pridobitev manjkajočega 7. oz. 8. razreda (pogoj za vpis: uspešno opravljen 6. oz. 7. razred OŠ, starost nad 17 let oz. zaposlenost) — 2. letnik VIP PFTD v ekonomski usmeritvi — smer izobraževanja eko-nomski-komercialni tehnik (v izobraževanje se lahko pogojno vključijo tudi tisti, ki imajo uspešno opravljen vsaj 1. letnik v kateri drugi usmeritvi — izpite za manjkajoče predmete iz 1. letnika bi opravljali vsporedno s šolanjem v 2. letniku) — 4. letnik istega programa — vključijo se lahko tudi tisti, ki šolanja po tem programu v predhodnih obdobjih še niso uspešno zaključili — šola za poklicne voznike motornih vozil (možna vključitev v 3 različne oblike izobraževanja — odvisno od predhodne izobrazbe — temeljni vpisni pogoj: uspešno končana osnovna šola) jezikovno izobraževanje * nadaljevanje predhodnega jezikovnega izobraževanja otrok in odraslih (udeleženci tečajev v š. I. 1989/90 bodo na izobraževanje povabljeni neposredno, zato se jim ni potrebno posebej prijavljati) * začetni tečaji nemščine in angleščine za predšolske otroke (praviloma v starosti 6 let) * začetni tečaji nemščine in angleščine za odrasle * začetni tečaj latinščine za dijake in odrasle * nadaljevalni tečaj italijanščine * tečaj slovenskega jezika za občane iz drugih jezikovnih področij Jugoslavije (predvsem za tiste, ki so pri svojem delu dolžni komunicirati s strankami — n. pr.: prodajalci, gostinski delavci, upravni delavci, zdravstveno osebje ipd) tečaj strojepisja tečaj stenografije tečaj strojnega pletenja začetni in nadaljevalni tečaji šivanja in krojenja * po sistemu DOT (ameriška metoda krojenja) * po krojnih polah iz modnih revij tečaj sodobne priprave jedi (kuharski tečaji, peka kruha in potic, mikrovalovne pečice .. .) tečaj aerobike za odrasle — druge priložnostne izobraževalne oblike, za katere bodo občani izrazili interes (n. pr.: obrezovanje drevja, radioestezija, reja in nega domačih živali, sobnih rastlin, bio-vrtnarjenja ipd). Prijave za te izobraževalne oblike bomo sprejemali na osnovi posebnih objav oz. razpisov. Med navedenimi izobraževalnimi oblikami je prav gotovo kaj takega, kar vas zanima. Vabimo vas, da se zglasite pri nas in zahtevate podrobnejše informacije. Radi in z veseljem vam jih bomo posredovali. Naš naslov je: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, TITOV TRG 2. Pokličete pa nas lahko tudi po telefonu na št. 853-576 ali 854-539. Na razpolago smo vam vsak delovni dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih i sredah pa tudi med 15. in 18. uro. Prijave za vpis v posamezne izobraževalne oblike bomo sprejemali do petka, 14. 9. 1990. Op.: Tistim, ki ste se za pridobitev manjkajoče osnovne šole oz. za pridobitev poklica VOZNIK prijavili že v prejšnjem šolskem letu, se ni potrebno ponovno prijavljati ! DOSEDANJI UDELEŽENCI NAŠIH IZOBRAŽEVALNIH OBLIK SO BILI V VELIKI VCEINI S KVALITETO NAŠIH STORITEV ZELO ZADOVOLJNI. PREPRIČANI SMO, DA BOSTE TUDI VI. VABLJENI! Možnost nakupa staro za novo! MESAS COMMERCE d.o.o. Lokovica 15 c, Šoštanj Telefon: 063/854-233 SeV