"V SLOG! JE MOČ" t—««*—..........................Hlllll'll ■■!■!> 11 II "UNITY" WEEKLY j ' m . , 1 ' V5l ■...:'.... ,*,ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 21, 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y„ UNDER THE ACT OF KARCH 3, 1879". ..............:• ? VOi/UME V. LETa " : ~ NEW YORK.TN.Y., V ČETRTEK, JULY~24, igig " X ~ ; ~ ŠTEV. (No.) '3č Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. Avstrija dobila mirovno pogodbo. Dne 20. julija je dobila avstrijska delegacija mirovno pogpdbo in bodo našli veliko izijenadenj v novih pogojih z ozirbirt na teritorialne meje. Nekaj, kar pogodba ne določa, je skupna svota, katero mora pla čati vlada kot vojno odškodnino, katero bode določila šele posebna komisija in bo, naznanila Avstriji pred 1. majem 1921. Med tem časom plača Avstrija gotovo svoto, ki tudi še ni določena. Ker je dežela izgubila tri četrtine prebivalstva in še \^eč naravnih zakladov, zato se misli, da svota ne bo posebno velika, mogoče bilijon do larjev. Avstrija se mora tudi zavezati, da bo vrnila kolikor mogoče živino in stroje in osebno imetje v Srbiji, Rumuniji in severni Italiji. Vrniti mora tudi vse umetnine, katei/? je zaplenila zadnjih deset let v deželah, katere so sedaj samostojne in vse, kar ie vzela Ita-^ liji. , Najbolj zanimiva je določba 110 ye republike napram novim deželam Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije skupno z distriktom, ''pr4W«pljenj»« Itairjiv-Bržavna-in vladarska posestva v omenjenih deželah se izroče novim vladam ter se štejejo kot odškodnina. — Penzije uslužbencev prejšne dežele bode izplačevala vlada, pod katero sedaj spadajo. Stari dolg cesarstva narejen pred vojsko, je proporcionalno razdeljen med razne države, ker so vsi revolucionarni slovanski voditelji v to privolili, za dolgove vojske so' se pa ' pogodili. Navadno bi bil tudi ta dolg razdeljen po državah, toda K Poljaki, Čehoslovaki, Jugoslovani ni in Italijan? so bili vsi že od začetka zoper vojsko in ti narodi I I so neprestano. protestirali zoper to, da bi morali nositi vojni dolg, ker so se sami v velikem številu bojevali zoper Avstrijo. Na konferenco je vplival ta pra vični protest, dasi je v nasprot-stvu z navadami takih slučajev. Največ dolga v vojnem posojilu je bilo v avstrijskem ozemlju. Pogodba prepusti to posameznim vladam, naj same uredijo kakor najbolje vedo. Sprejela ni predlog, da bi se Slovane prisililo sprejeti dolg in enako tudi ne zahteva od Avstrije, da bi trpela ves (Jolg sama. Nobena izmed novih držav ali, posameznikov ne more zahte-vati od Avstrije, da izplača obre sti ali glavnico, enako tudi ne od novih držav. ^ Iz tega se vidi, kakor da ves ta! ■' ' dolg sploji ne bo plačan. Tu pa ; nastanejo razne zamotane razme-: re. Mislimo si lahko, da n. pr. Ju: goslovarii ne bodo preveč usmilje ni z Nemci ali nemško čutečimi • Jugoslovani, ki so kupili-veliko bpnaov vojnega posojila. Pustili bodo, haj':ižgube. Toda banke v .Ljubljani in Zagrebu so bile prisiljene pod avstrijsko vlado vzeti veliko teh bondov in ako se jih takoj razveljavi, pomeni to pogubo tudi za nje. Radi tega se misli, da bodo razne vlade v deželah pryotno pod/avstrijsko vlado naredile posebne; odredbe, da bodo razločevali banke in one insti tute, ki so bili prisiljeni kupiti Vojno posojilo, od onih, ki so ku-, pili prostovoljno. V tem ie še ve liko težkoč za premagati, a se. ., v upa, da bo konečno urejeno, kolikor najbolje bo mogoče. jf Si^; >',. ■ 'f ' ■■. I \ PROTIJUGOSLOVAN- SKA ZVEZA. Poročilo q zvezi Italije in Rumu-nije zoper Jugoslavijo. Genova, 19. julija. —■ Telegram iz Ljubljane, ki je danes dospel v to mesto, trdi, da sta se zvezali Italija in Rumunija proti Jugoslaviji. Ako se je to zgodilo, potem je moralo biti še s prejšno, vlado, ker pravi poročilo, da je bila pogodba podpisana po V. Orlando, ki je bil zastopnik Italije na mirovni ' konferenci. Za Rumuliijo je baje podpisal premier Bratiano. t)be, Italija in Rumunija sta iz razile svojo nezadovoljnost na mi rovni konferenci glede jugoslovan skih meja. O kaki zvezi med njima ni bilo nobene vednosti. Obe - ,:/j* vladi sta podpisali mirovno Pogodbo z Nemčijo ter Lige Narodov. , I BRITANIJA POTRDILA 1 MIROVNO POGODBO. Parlament je odobril besedilo nespremenjeno. — Sporazum med Francijo, Britanijo in Ameriko soglasno potrjen. London, 22. julija. — Angleška vlada je končala s pregledovanjem nemške pogodbe, kakor tudi anglo-francoske konvencije. — Premier Lloyd George se je vde-ležil vseh debat. Ob treh zjutraj je prišel na vrsto anglo ~ francoski pakt in je bil po kratki ali o-stri debati sprej et soglasno. — Nemška pogodbia je skozi brez spremembe. :>j K sklepu svojefea govora o pogodbi je premier Lloyd George' izrazil, da pogo«dba nikakor ni popolna in da bo. vse nepopolnosti spopolnila Liga narodov in da bo ta pogodba v^ splošnem kot vodil na zvezda in v svarilo narodom in vladarjem, zoper pogubonosno ravnanje, knkoršnega je Nemčija nakopala s ima nase, ^ ZRAKftPLOV SE v , /j PONESREČIL. / V' . -- . it ubitih, 27 ranjenih pri nesreči v,'Chicago, — Zrakoplov je padel skozi stjekleno streho Illinois Trust and Savings Bank. (thicago, 21. julija. — Enajst oseb je, bilo na mestu , ubitih in 27 ranjenih, ko je vodilni zrakoplov padel T200 čevljev visoke«. Začeli je goreti v zraku. Padel jv na stekleno streho hranilnice nai Vogalu La Salle St. in Jackson Boulevard. Ubiti so bili večinoma uslužbenci banke. Cele mase og1-rija, ki ie nastal iz raznih plinov, je parilo na Poslopje iti v pisarno, kjer je bilo zaposlenih okrog 200 delavcev, večinoma žensk. Radi velikanske vročine ni mogel nihče blizu, dokler niso doSpeli ognjegasci. \ /'•'.'., 1 ——o—■— SPOPADI MED RASAMI V WASHINGTONU, D. C. Washington, D. C'., 22. julija.— t Več dni se že vrse spopadi m ed celimi in črnci, ki so se začeli rar ii napadov na bele ženske in ro panja črncev, in so se razvili v pravo vojsko v nočnih urah in po lici j i ni bilo mogoče obvladati situacije, dasi ji je prišlo na pomoč vojaštvo, štire osebe so bile ubite in več ranjenih. Nad 200 oseb je bilo aretiranih. Med mrtvimi je tudi detektiv Harry Wilson. Več policistov in detektivov je nevarno ranjenih. Dasi so imeli, razstavljeno vojaštvo po mestu, vendar v nekaterih krajih niso mogli zdržati reda. -—o- BUDAPEŠTA V ROKAH BOLJŠEVIŠKIH RAZBOJNIKOV. Berlin, 20. julija. (Associated Press). — Poročilo iz kapitola na Tageblatt poroča, da vlada v Bu-dipešti strah in groza pred bolj-ševiškimi razbojniki najhujše vrste. Poročilo pravi, da je megto sedaj v rokah teh razbojnikov, ki so napadli garnizon, ga razorožili ter oborožili razcapani proletariat, Iz Budimpešte . prihajajo še druga poročila: da je zadnja flo-tila ha Donavi, ki je edina še, o-stala zvesta Bela Kunoyi vladi, pobegnila po Donavi in.se podala Srbom. Častniki in moštvo je pro silo dovoljenja,, da se smejo bojevati proti ogrski vladi in srbska oblast jih je prepeljala do Se- gedina na reki Tisi, kjer so se pri družili četam Katolyja. --o-- DVA NEMŠKA VOJAKA, KI STA POMAGALA ZAVEZNI-KOM, DOSPELA V AMERIKO RADI VARNOSTI, Amerikanska vojska je rabila nju ne informacije in premagala Nemce. Washington, 21. julija. — Dva nemška vojna ujetnika, ki sta bila pripeljana v Ameriko, da jih Zjdružene Države varujejo zato, | ker sta dala zanesljive informaci- '■ je amerikanski vojaški oblasti v Franciji, bbdeta najbrže poslana v Washington. Z njima so dospele tudi listine, ki poj a snujejo natančno stališče j teh dveh mož od ameriških vojaških oblasti iz. Francije z natančnimi poročili. Vlada je mislila 0-hraniti Vse tajno, a ker je prišla stvar na dan, zato nameravajo 0-belodaniti cel .slučaj, kakor hitro dospe> stvar v Washington. Amerika jtei šteje v dolžnost, da ju brani za velike usluge, ki sta jih storila s tem, da sta razkrila nem ške nakane ter tako pomagala; do hitre zmage t?r prihranila velikanske izgube s strani zaveznikov. .Ko. so vračali zavezniki nemške ujetnike, so obdržali ta dva, ker bi bile posledice za njiju slabe, ko bi se vrnila domov v Nemčijo. Novice iz Jugoslavije. KAKO IZGLEDA DANES V CELOVCU. Ljublj. "Jugoslavija" piše: Nujni zasebni opravki so me pri silili, da sem odpotoval par dni po zasedbi Celpvca po naših četah tja. Vozil Sem se preko Jesenic do Svetne vasi in od tam preko narasle Drave z vozom do Celov •ca. Na poslopjih se razen ha po-fitiji Podrožčica ne vidi sledov o-[kupacije, samo na levem bregu (Drave ležeči grad Humberk kaže znake, da so se skrivale tam nem-ske tolpe. Dva mosta pa Svetni vasi čez Dravo so pokvarili Nem ci pri svojem umiku, od katerega iso popravili naši vrli pijonirji voz m most. Železniški most pa po 'mnenju strokovnjakov lie bode j mogoče popraviti pred dvema me severna. Na drugem bregu Drave se Vpa ne vidi do Celovca niti najmanjšega sledu vojaških operacij. I Ljudstvo- mirilo dela na polju m spoštljivo pozdravlja mimoidoče. ! Prišedši v Celovec zagledam po-inosno na poslopju glavnega kolodvora plapolati jugoslovansko tro bojnico. Na postaji stražijo naši kranjski Janezi v družbi bratov Srbov. Po mestu vozi redno tram '•vaj iii prav malo se opazi, da smo nasedli" mesto, o katerem pravijo niši južni sosedje, da je štock-deutsch. Trgovine so polne raznega blaga in reči moram, da so vse pene razen živil precej manjše ko v Ljubljani. Zelo ddbro vine rizling' sem pil v kolodvorski restavraciji po 16 kron liter, pivc vrček domače Schleppebrauere ■no 1 krono 20 in pristno plzen iko po Ki.80. Tudi; kar^se jedi tiče, nisem obedoval predrago.-vei'ižnikov mrgoli po trgovinah postno se vidi istih s hrvaškeg; s krivim nosoni. Te ljudske hijen Iso čakale za fronto in so se pomi kale stalno za našimi četaVni. Se boj so peljali špeh in m^.ko, naza pa .podplate. Tu so podplati p 26 kron kilo. Čevlji se dobe do 14 kron s samega pristnega usnja.-Pa tudi kranjski verižniki ne za ^ostajajo, vidi se cele vozove uj nja premikati se proti kranjski meji. Tako je žirovniški usnjar P-r pripeljal cel voz te robe domu, da jo proda svojemu krvnemu bratu za najmanj trikratno nabavno ceno. (Vlada, kje si?) Na cestah se vidi gruče Nemcev, ki skrbno stikajo glave skupaj, ka kor smo jih včasih mi pred pošto kadar je bil kak polom v Galiciji ali. Srbi j i. Kar je zagrizenih Nemcev, ki so ostali še tu, poslužujejo se še. kaj radi besede windisclie. Trdno so mnenja, da bodemo morali u-makniti naše čete s Korotana. Po-tulie v tem mnenju jih' seveda de lajo člani laške misije in marsika ka frajlica v njih družbi š<ž doda kaj k dobrim vestem. Mučno je videti, da je skoraj po mestu več vojaštva ententnih misij, posebno laške, kot pa naših. Nekaj Prena petih Nemcev mi je pravilo o div janju našega vojaštva po Koroškem, a usta sem jim zamašil, ko , sem jim pokazal nekaj slik o gro- , zodejstvih nemski'h čet'v Srbiji. ( Kar je Slovencev, s težkim srcem . čakajo odločitve mirovne konfe- , renče, kajti ako nalm ne bode prisojen Celovec, ni obstanka niti enemu Slovencu več tam. Prepričal sem se, da vlacla red po celem okupiranem ozemlju, in da se ob- , naša naše vojaštvo še vse preka-valir,sko napram Nemcem. Reči moram, dalje časa gtjsda človek ta ) prelepi del naše jemlje, tem težja _ bi, mu bila izguba te zemlje. Kajti ako ne obdržimo teh krajev sedaj, ! so za nas za vedno izgubljeni. — 1 'Vprašal sem Srba prostaka in ,'že j priletnega: brate, kdaj odidemo s Celovca ? — Odrezal se mi je: kad bode dejnobilizacija! Dal Bog! —. a . e IZ LEDENIC NA KOROŠKEM " ,Iz.ljubljanske "Jugoslavije". V rojstni hiši dr. Arnejca so se j utaborili 4 nemški vojaki, kate- 0 rili celi dan ni bilo mogoče spra- 0 viti proč. Naše patrulje so jih ob - streljevale, toda oni so besno od L" govarjali in metali ročne grana- 5- te. Šele zvečer se je posrečilo/ močni patrulji, da jih je pregnala, .oziroma pobila. Trije Nemci so bili mrtvi, eden ranjen. Hiša je vsled -eksplozij ročnih, granat ze lo poškodovana. Značilno je, da se je to zgodilo tostran demai-ka-cijske črte. -o- PADLI LJUBLJANSKE PEHOTE. Iz ljubljanske "Jugoslavije". 24. aprila: Pušnik Lorenc roj. 1897 v Galiciji pri Velikovcu. 30. aprila: Mleku?. Andrej, r. 1898 |Plužna - Tolmin. — 29, aprila pri , VelikOvcu: Jereglj Mart. r. 1898 Drvešca Ves, Velikovec; Grmov šek Jožef rojen 1899 Prapreče Litija; Kozlevčar Anton roj. 1898 Jelša Litija; Kozlevčar Ignacij j roj. 1899 Štefan, Novo mesto; Češarek A. roj. 1897 Ribnica; Se niča Jakob roj. 1895 Sv. Daniel, Velikovec, — 23. maja pri Črni: Centa Ivan roj. 1893; Kot, Kočevje; Mišič Janez roj. 1898 Pod gora, Novo mesto; štabni narednik Hostnik Leopold raj. 1890 Mirna pri Novem' mestu; Jerina Al. roj. 1899 Visoko, Kranj. — n. junija pri Sinči Vesi: Do v šek Jožef roj. 1898 Mokronog, Krško. — 7. junija v vojni bolnišnici v Šoštanju: Jazbar Franc, roj. Idrija. — Ti junaki so darovali svo je mlado življenje za blagor majice Jugoslavije. Gospod vojnih trum, podeli jim obilo plačilo! ■ _—o- ODPRAVA CENZURE. Ta.ljubljanske "Jugoslaviji'"^ Iz Bfeigrada'javljajo:|Mihišter ski svet je v včerajšnji seji raz-ipravljal o odpravi cenzure. Mi-nisterski svet se je sporazumel glede omejitve cenzure, ki se odpravi z ozirom na vprašanje notranje politike, vzdrži pa edino le glede vprašanj zunanje politike, vojaških zadev in zagovarjanja protidržavnega gibanja. _—o-S SV. LENART V SLOV. GORICAH. Iz ljubljanske, "Jugoslavije". Tatvine so na dnevnem redu. Vsak dan se kaj ukrade. Zadnji čas je bila pri več kot desetih po sestnikih pokradena konjska o-'; prema, ki navadno visi pred hle-ln vi. Tatov ni, mogoče izslediti,', ker jo pobrišejo čez demarkacij- j sko črto v Nemško Avstrijo, ki , je postala zavetišče tatov in ro- , : parjev. -o--, IZ PTUJA. i, ' Iz ljubljanske "Jugoslavije": !, ■, I V seji mestnega sosvetia ptuj- , skega 28. maja so se prekrstila! ilična imena. — S 30. junijem so odpuščeni vsi nemški mestni urad , niki. Od nemških članov sosveta se je odločno zahtevalo, naj "vplivajo s svojimi 'zvezami na-časopisje v Nemški Avstriji, da ne bo do še zanaprej tako lažnjivo poročali o razmerah v naši držayi glede postopanja napram Nemcem. Nemški sosv/etniki so to ob ljubili. -o-- FRANCIJA URADNO PRIZNALA NAŠE KRALJESTVO. Iz ljubljanske "Jugoslavije": Belgrad, 6. junija. — Francoska vlada je oficijelno priznala kraljestvo Srhov, Hrvatov in Sloven cev, — Doslej so priznale vse zavezniške države našo kraljevino, razen Italije. Belgrad, 6. junija.,— Tukajšnji francoski poslanik vicomte de Fontney je prejel iz Pariza urad no vest, da. je vlada francoske republike priznala kraljevino ,Si bov, Hrvatov in Slovencev, p č< mur je poslanik obvestil naš vlado. . (Dalje na 4. strani.) ^ KATOLIŠKI DNEVNIK. PISMA NAŠIH S OMIŠLJENIKOV. HOUSTON, PA. Cenjeni g. urednik:*— Dnevnik za katoliške Slovence v Ameriki nam je tako potreben kot slepemu! človeku Pogled — beli dan. Koliko bi pa stala vsaka delnica? Nisem premožen, kajti pri sedanji draginji človek z družino komaj izhaja, pa vendar, če ne bo predrago, bom pa vsejedno nekaj pomagal in morebiti še kakšen drugi v naši naselbini. Kot vi pišete, tako mislim, da.se bo dobilo kakih 200 delničarjev. Da bi bilo le za začetek, zakaj že dosti sem jih slišal govoriti: ko bi bil katoliški list dnevnik, bi Glas Naroda pustil. Vidite, nasprotna stranka ima tri dnevnike, mi pa še enega ne, kako se bomo potem branili! s John Pelhan. -o- NAPREJ ZA KAT. DNEVNIK! Vsak, kdor zna več kot hruške pec't, lahko sprevidi, da glavno orožje vsake stranke je časopisje. To velja posebno za nas Slovence. - Da smo mix imeli katoliški dnevnik, bile bi razmere drugačne kakor so. Toraj Vi vsi, ki ljubite resnico, Vi vsi, ki ljubite slovenski narod, NAPREJ! Vsak naj bode delničar nove tiskovne družbe. Pokažite, da se ne .bojite napadov od znane K . Iv. and Co. družbe, "ampak da hočete stati na braniku za svftja načela, in vspeh je zagotovljen. Kištar iz Chicage. I I --o- . KATOLIŠKI DNEVNIK. I V 29. štev. vašega lista sem či-tal članek in razlog o potrebi katoliškega dnevnika. Jaz se tej ide ji z veseljem pridružujem in do-j sta vi j am k temu še sledeče:: No-j bena potreba ni bolj upravičena, j kakor potreba katoliškega časni-,karstva in to v današnjih dnevih. , To pa utemeljujem s tem, ker vi-. dim preveliko potrebo slišati in citati zdravo, zanesljivo in pravično čtivo, med tem ko na vseh straneh drvijo in vrvijo časniki po Svoji poti naprej, in namesto, da so v resnici narodni in nevtral ni, da bi pisali resnico in pustili vero in katoličanstvo pri miru, pa vsakemu na prosto — je njihovo največje veselje in opravilo to, da vedno napadajo ravno to, kar je slovenskemu narodu še drago in sveto: namreč versko prepričanje. Razen Ave Maria, Sloge in Glasila KSKJ. nimamo druzega kato liškega časopisja, izvzemši onega larizeja, ki si nadaje -ime katoličana, v resnici je pa slabši od Gla sa Svobode, ker on prihaja v katoliško; hišo v ovčji obleki in kra de dobro ime katoliškega duhovnika. O temu farizeju zna že vsakdo, in ako bomo imeli le samo take katoliške časopise, potem se nam ni potreba prav nič čuditi, ako se nam katoličanom očita, da sami gladimo in gradimo pot boljševizmu. Da to spričujem, naj vam služi v dokaz to, kako so se z veseljem prijeli sovražniki katoliških duhovnikov, ko je A. Sj slastno udrihal po najbolj delavnem duhovniku v Ameriki, č. g. Rev. Zakrajšeku. Ako bomo mi to pustili in zadovoljno gledali kot katoličani, potem smo že pozabili, kaj pome* ni biti katoličan. V Clevelandu je pisal neki angleški list nedostojno in nepotrebno proti nekem duhovniku, kar pisati ni bil upravičen. In kaj so storili katoličani? Takoj se je odpovedalo okoli 40,000 naročnikov tega lista in so ga bojkotirali, ker je delal krivico katoličanom. Kaj pa mi storimo? Ali sploh kaj storimo za svoje versko prepričanje? Ali se kaj zmenimo, medtem, ko se tako ostudno napada vero in duhovnike? Ne! Mi ne storimo ničesar, medtem ko se papada na katoličanstvo, se mi skrijemo. Rojimo se, vsak za sebe molči in v srcu skuša zadušiti srd proti temu, da mu vest očita, da je njegova dolžnost, da. pf>. pravici požene za pravičnost vere in pravic katoličanov, Mi katoličani se obnašamo tako kakor vojaki v mirnem času, v resnici pa za nas niso mirni časi, kdor holre, ta vidi, da je boj, in da.ako se v boju ne bo postavilo v bran, potem naj si poraženec sam sebi pripiše. Prav tako je z nami. Pač mi smo si sami krivi, nam samim bode vest očitala, da smo zatajili mnogo zaradi svoje zanikrnosti ali St-1'ahopi;tuo>U. i:- Dokler bode napredno časopisje tako svinjarsko napadala in blatilo, toliko časa je naša dolžnost se braniti. Kdor kot katoličan te ga ne stori, pa bi lahko storil, on je kriv sramotenja na vero in cerkev. Zdi se mi, kakor bi se celo nekateri katoličani sramovali citati katoliški list, ali ga bolj malo u-poštevajo.. To je naša krivda, ker ne znamo ceniti in ločiti časopis od časopisa in ne poznamo naših sovražnikov, večkrat jih podpiramo sami in smo pripravljeni vse pretrpeti. samo da bi bil mir v naselbini. Tako delajo priprosti ljudje in tako tudi delajo duhovniki, vsak želi, da bi bil mir v hiši, mir v fari in mir v naselbini. Med tem ko mi molčimo in čakamo, kdaj bodo nehali napadati, si oni delajo propagando, in dalj ko bomo tako čakali, bolj se bodo šopirili. Na račun slovenskih organizacij se polastujejo slovenskih časopisov, da jih imajo za svojo propagando. Iz narodnih žuljev dobivajo, da narod slepijo in se z njegove vere norčujejo. Vprašanje je, kako dolgo bomo mi vsi k temu molčali. Jaz sem pripravljen stopiti v vrsto onih, ki so pripravljeni to storiti, da se katoliški list Sloga pomnoži z izdajo; ako za enkrat ne bi bil,dnevnik, pa naj bi bil dvakrat, ali trikrat na teden. Neobhodno potrebno je, da se nekaj stori. Nikakor pa ne mislim, da bi list bil .katoliško - hinavsko-farizejski, ker take imamo že <5e-daj, tudi ne nabožen, ker ipiamo Ave Maria, Pač pa naj bi bil list kakor je sedaj, v katerem smelo pričakujemo novice, in dogodljaje tako, kakor so v. resnici in ne vse preustrojene po boljševiških mož : ganih. Povdarjam še, da zaradi pravičnega čtiva potrebujemo . pisavi katoliški list. A. Grdina. Oglašajte v "Slogi" Si<3€ A _TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._ - izhaja vsak četrtek dopoldan. , , ' 67 E, 7th St. New York, N. Y. NAROČNINA: $ 2.00 na leto — $ 1 • 00 za šest ■ mesecev. " CENE OGLASOV NA ZAHTEVO. issued every thursday.befqrenoon , * ■ By the.' , SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE. i __jfrjB.;tfrSt.NttW yqrk. n. Y-, Dr. James Seliskar, President, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Paul Schneller, Treasurer, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. Subscription rates: $ 2.00 per year — $ 1.00 for six months. __-".i:'.' v"^' '—--r ■'■ ■.;;1 V;',-1 - 1 "-v" '■"--1—--■ ADVERTISING RATES ON APPLICATION. TEL.: ORCHARD, 2173. četrtek, 24. julija ,9,9 t1iur,sp^y, july 24, W9 ^c^-cla^^atter Dec, 21,- igfa at the post office at •> » ; ' (. ^Lew York, ,N. Y. under the Act of. March 3, 1879".. volume v. leto ' . ''' štev. (np.) .30 Naši antikištarji so v zadregi! Kako se opravičiti pred narodom, da so naredili toliko lunipa rfjo in branili ljudem poslati do-, mov obleke, da bi zakrili svojo nagoto!— Še težja naloga je, ka-•ko slepiti svoje backe, da bi ne zahtevali pojasnila, zakaj so jih slepili, ko sedaj njih dr^gi doma jokajo žalostni, da niso nič dobili. Tn ti rdečkarji sedaj vse druge stvari vprašujejo, kar narod noče vedeti. Narod doma hoče ve: deti : zakaj so tisočerim lačnim ^ domovini odjedli košček belega kruha ? Zakaj so ukradli košček, blaga nagim otročičkom ? raztrganim ženam? Zakaj so iztisnili iz oči naroda, že tolikanj skufie--M. ueppUebne, sqlze ? Za-': kaj-? Rflečkarji, humbugarji,^ pa to odgovorite,! Sanjo pa to, pa na nič druzega ne! — Narod, v sta-; rem kr^ju bode vprašal sanjo to vprašanj«-. JpkajpŠpp in nagim p-tročičkom v starem kraju ni ,nič fl^ri, $$ SB?o tfjkli,,(ia. je Križan. -v. rn ■ '.•••j .'•' . , »: ali Zavrtnik al,i ,Truga,r ..ali Salter rdečkar ali ne? Raztrganim' žjenam doma pič man, če ,smo rekli, da je rjas.ki car a)i j^ojiski, ali magari me-ksikanski Carranza dovolil zbirati. nje. ..Žepe s .solznimi oč.mi jn vzdignjeno pastjo v starem kraju vprašujejo sapip: .Rdeči sleparji, spe jega rpoža, da mi pi pps}.al,,4a;tyi zakrila svojo nagoto ?? ? Nagi in lačni sirotke vprašujejo doma samo eno vprašanje: Zakaj ste preslepili našega ateja, da ham fii, poslal nekaj funtkov moke, da bi nam mama zopet spekli kruhka, katerega že pet let nismc imeli, temveč da je vam poslal že dese-take v Chicago za nekaj, kar sam he ve zakaj?.??? Vidite, Jo vprašaji je je najvažnejše danes. Na to želi odgovora celi .narod ,doma.! L^čni pt.roci, strgane žene doma, cel slovenski narod v Ameriki! 1—--- Strašen "Confiteor." ".Enakopravpost" v Cle\;elapdu je priobčila strašen članek, ki je moral v dno srca zaboleti vsakega ajperiškega Slovenca. Je li to • jppgpqe ? Amčriški Slovenec •— (Esfij^lt?' izdajalec? AtjierišJci Slove nec med ^porihji ua|e neveste — Jtolujhbjje? Ameriški . Slovenec, »a da bi v drpžbi k?kih i?p|^ntar- , ' škili rdečih ^tel&tf iy§v" .pptp-aga-J brusiti 'meč, ki ,naj .hi se zasadi) v srce naše največje dobrotnice Amerike? Slovenec, pa med qhimi prekuculii; ki .so .se zavezali-, da podero ,to krasno stavbo ameriške ustave? Je li to mogoče,? Ne, ni.samo mogoče! O groza i-:- resnica je! * "Epakopravnost" to priznava, ko pripoveduje, kako so naše rde če republikance (?) in njih liste zasjfiaovpli detektivi! Kako so j razpi' voditelji (?) celo pozno v ..P^Jt' hfplpi' iz postelje pred sodnika', da §0 se morali zagovarjati račji ovojih članlcov in radi svoje ga prekuciiškegfi delovanj a. Sicer ''Ena^qpra v 11 o st" do 1 ž i, da so ne kfki "monarhisti" v Sega tega kri ' VV so jih ovadili. Vendar, če-je to res, potem šo 'monarhisti' Štojili svojo državljansko dolž- ": npst, za katero jih je prosila "A-merilca in katero sp ji bili v vesti .j|pl/,ni izvršiti. Jpda na strani samo pa to ničesar he spremeni. Rpp.ublikapci ; so poskušali spra-' viti SNZ- v .^ežave i|i §p si hoteli pomagati z ^avij^njepi in lažmi. Toda ali je bil Je en član SNZ. poklican .pred ,kako sodišče, da ^e zago.varja .radi pep^rijotičpih in izdajalskih izjav? Rev. Zakraj špka ste celo tirali pred sodišče, pa ste tako sramotno pogoreli! Zato s tein, da očitno priznava te, da ste morali pred sodišče, da štabih aretirani, da ste morali celo v pozni,ppči iz postelje pred spdišče, ,ker s,te pisali take članke (n, pr. urednik iz Chicage), .da vlada va,šim pristašem ni hotela dati 'pasa' zi domov itd. je sajpo strašen ^cpnifitjeor" ,za vas in .Stra ,Špa srapipta za ..cg) slovenski pa-rod v Aipetiki,- Ko shjo čjt-ali razne izdajalske članke pO listih, ko smo jih slišali po shpdih, kako so nesramno o^rtanjeyali pogin naši ljubi nevesti Ameriki, bolelo nas je srce in bali smo se, da bode prišlp do tega. ."y> , ..-.. In da nekaj za kulisami teh naših 'boljševikov' ni v .redu, smo tudi večkrat sumili. Kako so nam reč spreminjali barvo ti "Voditelji"! Kar so danes hvalili, to so jutri grajali. Kar so danes v deveta nebesa povzdigovali, to šo jutri preklinjali ha dno pekla; kar je bilo danes za nič, to je bilo jutri all right. < ( Kaj to pomeni, smo si mislili. Ali se norčujejo iz s.vojih čitai:e-ljev in pristašev, da pokažejo, ka ko se jih lahko lepo bluffa, ali so res tako spremenljivi, jji pa mora biti ^adaj fl^kjj, čeksar smo se sa ¥ 110 bali — in slutili — ameriški letektiv. In na, tu ga imaš! To., >pslednje je bilo res, kakor sedaj iaffii izjavljajo v svoj,epi cleve-|; andskem dnevniku. m^ je začelo,,puntars|co gw janje med delavstvo,m, najeto in 5lačano od;Berlina — I. W. .W-— 111 se še spominjate, kako'so vam :o organizacijo hvalili? Kako so 0 zlasti širili po Iron Range nad Duluthom? Kake slavospeve so; ii peli, .da so veliko nič hudega dutečega delavstva zapeljali, da: je pristopilo k tej organizaciji. Toda, kar črez npč so spremenili svoje' mnenje in organizacija I. W. W. je postala za nič. In čudili smo se, odkod ta hitra sprememba. , Ko šo se. pojavili v nesr.ečni Rusiji od nemštva najeti in plačani boljševiki in začeli svojo strahovladoj ali se še spominjate, kako so jih pozdravljali kot neka ko iiovoižšlo splnce,,kot nove od i;ešenike sveta! "Sedaj, delavci", •— so klicali, "sedaj obrnite svoje oči proti Rusiji! Vaše odrešenje prihaja! Žida Lenin in Trotzky ga vam neseta! Sedaj se vzdra-mite in strmite, kajti sedaj boste videli ona delavska nebesa, o katerih smo vam prerokovali. Nese vam jih boljševizem! Pa, kar naenkrat vse drugače! Boljševiki so post,ali za nič! Izdajalci delavskih koristi! postali so ne-socijališti, ali pa ne pravi. Postali so nekako levo ali desno •ali sprednje ali zadnje krilo — ne ■vemo prav kater6. Skratka, začeli so jih grajati. 1 In zOpet nam ni šlo v glavo, kako to mogoče. Kako so bili ti gospodje nasprotniki vsakega1* našega pokreta za Jugoslavijo, za njeno psvobo-jenje in ujedinjenje s Hrvati in 'Sffcijo. Kako šo se letos na pr. v Kfei'manih" SRŽ. ščuvali proti Srbiji! Kako so delali proti ligi, proti londonskemu odboru, proti Jugoslov. Narodnem Svetu, proti vsem, ki so delali za Jugoslavijo. Kako so se že iz imena norčevali. Kar naenkrat,' kot bi z očmi trenil,.pa so postali sami "jugoslo vanski". I In zopet smo se čudili. Nismo mogli, razumeti, kajti upali smo, da ne bode res, česar smo se bali. Danes nam je pa vse to in vse drugo jasno! -Prišli so na dan s strašno in grenko in sramotne resnico! Tužna nam majka! Da, strašni "Confiteor"! — A-meriški Slovenci — izdajalci, meč rušilci ameriške ustave, med mo-rilco — Kolumbije! / Ameriški Slovenci pa zasledova ni od detektivov ! Pa po ječah'radi —1 izdajalstva svoje nove domovine — ljube Amerike. Strašno! Toraj izdajalsko politiko so volili. Toraj umazali so naše slovansko ime z grdim imenom iz-lajalcev. Ameriški detektivi so jih toraj morali učiti dostojnosti. i he boli tO .v dno srca vsakega pravega ameriškega Slovenca? Amerika nas je tako prijazno sprejela v svoje naročje, ko smo sem prišli kot lačni izgnanci s trebuhom za kruhom! Lepe de-narce smo si lahko . naredili,'ako smo hoteli flelati in pametno živeti ! 'Mar si kak slovenski dom je bil ohranjen z ameriškifa dolarjem. In sedaj, kdo nam je dal svo bodo? Amerika! Prežident Wilson je bil oni vitez, ki je umoril zmaja, ki je čuval kralj Matjaža, da ni mogel ven. In za vse te dobrote pa so se našli med nami ljudje^ katere so morali šele detektivi učiti hvalež h.osti in-domoljubja, ker so pomagali brusiti meč, katerega naj bi črni nehvaležni efijalti tej dobri materi Kolumbiji porinili v srce? "Etiam tu, mi Brute?" — kaj tudi ti, Slbvenec,. med morilci? Med puntarji? Med rušilci gosto ljubne hiše? Je li to mogoče? Da! ". ■ . 'f Sramota! Večna sramota!. Zakrij, , mati Slovenija, zakrij sVoj obraz sramu, da so se . mogli najti med tvojimi otroci tako podli efijalti, da so umazali tvoj čisti značaj, tvoje hvaležno srce in tvoje ime! Glej, detektivi šp morali letati za njimi', da so jih učili hvaležnosti in domoljubja, da sc jim potegnili iz rok "stiletto pre-kucuskih naukov", katero so pomagali btušiti za srce tvoje osvc boditeljice in ljubljene neveste ^totispčev tvojih otrok—-Kolumbije!. Narod slovenski, ameriški Jugoslovani, je li mogoče, da te liste še kdo čita? Še kdo naroča: ! 'if ' j , ■■■•>. j IJe h niogoce, da se ti umazan efijalti smejo pokazati v naši ja\ npsti? In ti dovolis, so še nekaznovani ? Je li mogoče, da t mirno vse to gledaš, pe da' bi t; zavrela vsa srčna kri? Ne da b se ti dvignila pest? Ne da bi koi en mož ne zaklical: Proč izdajal ci!? ' O, narod, si c i tal, kaj .šo pisali' Si čl t,al strašni "Confiteor?" — "Detektivi so nas zasledovali !"— "Po ječah so .nas zapirali!" kei sijio ruvali proti s.voji osvobodite ljici. Slovenci, je to mogoče? Da, kupimo številko tega lista Dajmo ga v črn okvir, ovijnio .o krog žal j ni flor! Sklonimo osra močeni svoje glave pred Kolum bi jo — kajti umazani smo, — u inazano je naše ime, — črni peča izdajalstva je tudi na našem če lu! — Tudi Slovenci smo bil m^d... : ' Strašni "Confiteor!" So nekateri ljudje, ki sami v svojo skledo pljuvajo. So pa tudi časniki, ki ne razločijo stvari od pst?be in jim je osebnost več,kot stvar. Taki listi $0 največje zlo za vsako stranko. * * * "Mpnarhist" te ziperj^jp tvoji nasprotniki. Kaj ne, da te no-b.ejip j&iperjcinje ni rnanj zacjelp kot tp'? Vzlasti, če še pppusliš, „d.a sain bratec, te imeiyije "monarhista" ve, kako daleč je pd "pjo(-pa.rhista" cjo tebe — pokritega d.eipokrata. ' 'id '' JH * Np ja, pa yi(ii,š, ti moraš biti "monarhist", zato ker pjpra tvoj nasprotnik vse storili, da skrije pred svojimi zaslepljenimi pristaši, (ja ne vidijo, da si — republikanec. * * * ■ "-Sloga! Sloga!..O Sloga!" — "Unity! Unity! Unity!" — kako si pGtrgbpa vsein narodom, ki hočejo obstati! * * "Sloga!" — Narod, ki te danes ne pozna, je — izgubljen! DOPISI. NEWBURG. O. Kaj je neki .našini pisateljem, da se nič ne pglasijo? Že odkar j^ punula vpjna, je vse tiho,,kakor na bojnem polju. Morda pa so naši pisatelji po vojni svoja peresa' zakopali, lrakpr ,Jndijanci svoje sekirce po boju. Pa novega je vendar le kaj tu in tam. Posebn« za.duje čase -ge je nekaj tako novega zgodilo pri pas, da se ,ne! sme zamolčati. On dan sepi. šel po cesti, ko sem že bil odpočit in.,§e pripravil na "najtšift". ftilo je. še zgodaj, zato sem jo zavil ipalo po -vasi, da vidim, kaj ljudje počno. Ustavim ge tu in tam, da pregovoriin jDar besedi z vaščani. Pot me pelje ravno mimo župnišča, ko pridrči krasen avtomobil in se hstavi rav no pred župniščem. — Oho, si mislim, —danes bo pa naš Father Oman presepečen. — rukaj se pa gotpvo pelje kaka menitna oseba. Radoveden sem. jil, kdo to bo, zato se malo pri-erijem in ogledujem kdo bo iz-stOpil. Pa, kako naj povem svoje ^čudenje, lc0 pride iz krasnega \'pza nihče drug,. kakor naš žup-lik sam. Kako pa, da še je danes :ako pripeljal, saj po navadi cap-; ja kar peš ali pa gre v karo. — jledam in gledam po vozniku, pa ga nj bilo. Očividno se je pripeljal sam, toda odkod? Kako? I11 Ddkod ta voz?! Moral sem menja same radovednosti zijati V njega. Potem me je. opazil in kma lu sva bila skupaj. "Ja, ja, tudi jaz se nisfem nikdar kaj takega nadejal", potrdi Father Oman, "toda res,je, tukaj je dokaz in sicer krasen dokaz, pa ti bi moral vendar kaj vedeti o tem." 1 "Res je -Father, da §em enkrat hekaj. dal v ta namen, da se Vam kupi avtomobil, pa to j,e že tako dolgo, da sem že pozabil. Sicer pa nisem mislil, da bi se dalo napraviti kaj tako krasnega." "Saj sem tudi jaz slišal že precej davno, da se plete nekaj takega meni za hrbtom, pa mislil sem si, da je kaj takega med Slo venci nemogoče. Gledal sem, povpraševal naokoli, jeli že kaj slič nega v zgodovini ameriških Slovencev, da bi farani kupili svojemu župniku avtomobil, pa kolikor vem, se to dosedaj še ni zgodilo. Zato sem mislil, da je to le dobra želja nekaterih. Sedaj pa moram priznati, da sem ponosen na svoje farane." "Prav mogoče, toda ali veste, gospod, ta avtomobil je postavljen v vstajenje in padec mnogim v Izraelu." "No, lejga hudomušneža, kako pa že spet citira sv. pismo! Kako pa misliš, kako naj se razlaga tvojo primero?" "Tako-le gospod: 'Nekateri, in to so-tisti, ki sp kaj žrtvovali za to potrebno stvar, bodo ponosiii; da se jim je posrečilo kaj takšnega in da so oni prvi med Slovenci, ki so se kaj takega domislili Drugi pa, in to so oni, ki niso nič storili, bodo ugovarjali, kalcoi Judež pri nekem obedu ; rekli bc do: ali bi se ne bilo moglo to pre dati, ozironia, ali bi se ne moge ta d.^nar dati ubogim?" "Da, Širne*, vse to bo. Pa no beden ne more reči, čla ni stvai potrebna pri raztreseni fari ka kor je paša, ali pa. da se ni zgo dilo pravičnim potom. Nobedei ni bilprimoran žrtvovati kaj, akt to ni storil iz proste volje. Koli ko čakanja na kare in.zmrzovanj; po oglih pozimi mi bo to prihra 111)0. Koliko lažje mi bode doseč oddaljene bolnike. Že sam bi s bil napravil kako šajtrgo, ko b bil le zmogel. Sedaj pa, ko so np dobri farani prehiteli, hvala njim. "Saj ravno to smo govorili mi ko smo zbirali. Pa vendar, saj jil poznate!" "O da, poznam. Toda ti so redki. Zato pa mi ni mar. Če bi sc ozirali pa-besede takih, bi nikdai n? prišli nikanior. Gledal sen knjigo, v kateri so vknjiženi da royi za avtomobil, in kar čudi seni se. Veliki darovi, ki sč vidi jo .tam, so mi priča naklonjenost večine faranov. Povem vam, d: jne je gapilp preko izraza. Zate Še enkrat ponovim, kar sem reke ppprijd: ponosen sem na Sloven ce tukaj. Bog jih živi in blago .slovi!" Qdhitel je v župnišče Fathe-Pihan vidpo zadovoljen in vesel Tudi jaz sem jo ,mahnil proti to varni in napram priznati, da ni brez ppnos.a. Povedal sem drugin tovarišem in vsi so mi potrdili da smo uganili zelo pravo, k< smo kupili avtomobil našemu žul piku, da bode lažje opravljal svo obilni posel • Naročnik iz Newburga. --o- IN.DIANAPO.LIS, IND. Cenjeno uredništvo:—Upam .da mi dovolite .jpalo prpstora ' nam priljubljenem listu SlPga. Ne morem poročati kaj poseb uih novic iz naše naselbine. De lavske razmere V tukajšnih tova ROJAKI - PQZQR! Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potoni EMIL KISS BANKE PO KABLU. Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko', Spodnje Ivo-' : roško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju potom PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU. K. 100-----.. - $5-75 _ K. 500. ...........$28.75 Od vsake brzojavne-pošiljatve izpod tisoč kron je pristojbina $2.50. iooo kron............-........$57-50 Pošiljatve TISOČ KRON in več se odpošljejo, naravnost po KABLOGRAMU brez nadaljnih stroškov. VSE DENARNE POŠILJATVE SO ZAJAMČENE! . * ..... Prodaja parobrodnih listkov v vse krajo Evrope. Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO. Bodite vedno oprezni in'pe poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera, oskrbuje že nad 20 let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je; EMIL KISS, Bankir, 133 SECOND AVE., Čor. 8th St., NEW YORK, N- Y. Vsta'novljeno 1898. —-Posluje pod državnim nadzorstvom.- nah niso najboljše,-toda :dela' se s polno paro v vseh železolivar-nah. Zaslužek ni .najboljše- vrste, toda tudi ne najslabše, v,se, je od visno od dobrih delavnih rok, to se itak ve, da za slabo delo nikjer ne plačajo veliko. Naj omenim,- oziroma odgovorim na nek napad na vse naše ro jake v Indianapolis. Neki Janej (po domače) še je primufal sem z Detroit, Mich. — Ko je bival tukaj saino nekaj ted nov, smo že opazili njegov napad na nas vse Slovence. V neki zadnjih številk Prosvete on,v svoji |'budalosti trdi, ek Slovenci v Indianapolis imajo svoje beznice, da v njih pijančujejo. Kar se v teh beznicah prodaja: je samo strup. Resnici ha ljubo pa moram priznati, da imajo mnogi tukajšni rojaki lepo urejene svoje dome, -tako da marsikak pameten človek jih ne bo imenoval beznice. Uver-jen sem, da ako bi bil dotični o-pazovalec gospodar ene take "beznice", bi bil še nekoliko bolj ponosen na svojo izobrazbo kot je sedaj, potem bi se1 vsaj lahfto podpisal, da j« Janez, sedaj se pa še tistega sramuje, kar je v resnici. Nadalje popisuje, da je .prišel pred neki slovenski saloon in je čul talce zverinske glasove od pijancev, tako da je mislil, da je prišel pred zverinjak ali. Odgovor mora biti, da dosedaj še ni bilo slišati, da bi se naši Slovenci res obnašali po živinsko, četudi je mogoče, da je včasib kdo malo opit, ,da se malo zveseli pa zato ga še ne prištevamo med zverino, lana še vseeno toliko pameti, kakor oni eipazovalec v.Prosveti, ki je skril svoje ime. Nadalje trdi , ppi gospod, da delavci v naši na-sejbini se talcorekoč nič ne zmenijo za napredek, in glejte, sam«;: eno društvo imajo v tej naselbini in to je, brez napredka ali izobrazbe, Resnica pa je, da imamo tu-I kajšni Slovenci 9 podpornih dru i štev spadajočih k raznim jedpo-ta.m, .med njimi dva samostojna društva, ki lepo vspevata. Nadalje trdi, da smo delavci neumni, (Dalje na 3, strani.) ' - t * Slovenski oddeltk Dvor IJarag« ^rejenia pi-aktjčne katpličaiie 01} 16. do ŠP- teta.' Kajididatje se lahko vpišejo pri vsakein članu in pri seji, k: re vr§i vs.ako prvo sredo zvefe?r irt tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šali Sv.' Vi.ffa.-V ." PoJ.-obnosti daje drage volje odljor in vsak čla« društva. N.adborštjiar Fr. Pe.nne, 1132 Norwood rd.. pod borštnar L. Pe« iak, 1309 R. 40. St.; finančni tajnik Lowienc Zupančič, 1372 P.. 47 St.; zapisnikar J'Ql)ji Perme, 113? Norwood Pr.. Ijla-,gajnik Jernei Knans. 6.120 St. Clair Ave., bolniški nazronik. Frank Per-ine, 1164, F.ast 61 Str. — Trustiitf: Jakob W.jib,eic\ Ant. S.kijlj. Jobn Slfijlj. Slov. Kat Pevske Društvo 4 VRA>» Slov. Kat. pevsko društvo Lim, Cleveland, Ohio. Prcds John .Žulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Matli. Holmar, iio$ Norwood Rd.; Tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik; Frank Matjašie, 6515 Edna Ave. Kolektorja: Anton fllab-še str. 111 Mary Petroveič. Pevske .v.a-je so vsaki torek četrtek in . sotiota zvečer ob 7 uri v stari, šoli sv. Vida. Seie vsaki prvi četrtek v mesecu Društvo Sv. Cirila }n .Metoda, št. iS SDŽ. ■ V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Posmrtiiine ;se; pl.ača $150.00, $30p.90, $500.00 in $1000.60, . za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! >Je odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vpraštijte naše uradnike. — Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Člair Ave.';.podpr.edse.dnik: Josip Salampn; tajnik: John Vidervol, 1153 E, blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 6ist Street. Vprašajte lahlco tudi nadzornike: Alojz Tomse, Mike Mulec, Viktor Konipare. — Redar: John Peterlin,' zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravilih: Dr. J. M. Sebškar.— Društvo zbol-uje vsako drugo nedeljf? v mesecu ob uri v šolski dvorani'. (Nadaljevanje z 2. strani.) ker delamo po 14 ur na dan. Toda naš najdaljši delavnik v tukajšnih tovarnah je 9 ur na dan, mogoče je, da nekateri dela 9 in pol ure do. 10 ur v slučaju potrebe, toda to še ni i4urni delavnik. Tudi v pašo cerkev, in našega župnika se tanezjalj^ava. Prepričan pa šem, a ga cerkev nič ne stane, zakaj se torej drgne ob njo. Pa, pojdi v take kraje', kjer nimajo cerkev, tam se ti bo med cedil. Najboljše bi bilo, če se podaš v Rusijo do Lenina in Trockija, ker njihovo delovanje .odobravaš. Še kaj lahko Pripeti, da dobiš tam dobro službo, ker tukaj ti ni treba upati na kaj dobrega. Pazi le toliko, da bi ti radi tvojega prorokovanja ne postala prevroča tla pri nas, kajti mi se ne damo boljševiškim agen tom za nos voditi. Za drugič ti priporočamo, da če ne znaš kaj I pametnejšega pisati, tudi take ne I umnosti ni treba,ali pa se vsaj pod 1 piši v svojci izjavi, da bodo vsi či-tatelji znali, da si Janez. Pozdrav vsem čitateljem tega lista in želim, da bi že skoraj postal dnevnik. John Kovač. ——o- CLEVELAND, O. — Tukaj so na štrajku telefo-nistinje, ki zahtevajo višjo plačo. — V nedeljo, dne 13. julija je utonil v Brookside Parku mladi deček John Mezera, star 16 let, ko se je kopal v basenu, katerega je naredilo mesto za kopanje in kateri je bil šele en dan otvorjen. To je bila prva žrtev. Prijel ga je krč. Truplo so dobili šele drugo jutro. — Vojna poslopja, katera so se rabila za časa vojne, so se sedaj razpustila. Tudi na Public Square se bodo barake podrle. — V Clevelandu se nahaja kot gost mesta komandant zrakoplova NC-4 Albert C. Read, ki je prvi prišel preko oceana. — Nahaja se tukaj tudi za dobo 14 dni kapitan ^ftlrur-fF homas z' njegovim vo--jaškim balonom in posadko 85 mož. Namen je, da dobijo več re-krutov k balonskemu oddelku. Balon je razstavljen na 9. cesti bliz.u -jezera. Prišli so iz Toledo, Ohio. — Vojaški vozovi so popravljeni tako da jih bo mogla rabiti tukajšnja pošta za prevažanje. Do sedaj je imela poštna oblast privatne kompanije, ki so prevažale pošto. Od 30. junija je pa kon-trakt potekel' in sedaj bodo vozili jž lastnimi vozovi. Poštni ravnatelj Murphy se je izrazil, da bo država več tisočakov prihranila na tem. Dne 20. julija bo otvorjena prva poštna garaža za avtomobile na 17, cesti in St. Clair Ave. — Kje so kište? — vedno vpra šujejo patrijotje okrog SRZ. Kaj Vam gr^do kište mar? Saj st$ bili vi proti pošiljanju kišt! Gospod člankar v Enakopravnosti se naj raje zanima za milijonski fond— :X>nih 65,000 dolarjev, katere ste nabrali za siromake v Jugoslaviji- Zakaj ste varali ljudstvo, da je za siromake in sedaj -rabite de nar za jpropagando v Ameriki!. . ' \ — CLEVELAND, O. — Slovenska Narodna Zveza je dobila te dni od svdjega zastop nika g. Lušifta iz Ljubljane več sto časopisov. Zadnji časniki so že tukaj z dne 27. junija. — SNZ. pa tudi skrbi, da pošilja vse liste v Jugoslavijo, da bodo tudi oni tam obveščeni, kaj delamo mi tukaj v Ameriki: •— Tukajšni poštni ravnatelj Murphy ge je izrazil, da takoj drugi dan ,ko je bil poštni promet tied Ameriko in Nemčijo otvorjen, je narastlo nad 5000 pisem. Nemci tuli lahko pošiljajo pakete težke 11 funtov. Kaj Pa mi Jugoslovani? Mali nargdi so pač ved-fto zadnji! Kje ste merodajni fak torji, da bi pripompgli, da bi naš narod lahko poslal domu svojcem stvari, katere silno potrebujejo ^onia in katerih se tam sploh za drag denar ne dobi. —- E. B. Haserodt, sedanji County Clerk, bo kandidiral v je-Seni za mestnega župana. On je iako dobro poznan med Slovenci, ker je'bil prejšne čase Councilman "naše 23. warde. — Mokra stranka pobira sedaj jodpise za jesensko volitev, da bi iržava Ohio postala zopet mokra. — Pri prihodnjem ljudskem štetju se pričakuje, da bo Cleve-artcj Postal četrto mesto v Združenih Državah. — Mestni zastopniki našega me ^ta so te dni kupili v Chicagi 13 vagonov živil za svoto $50,p00. Živila bodo tukaj na treh mestnih tržnicah in pri 70 trgovinah po mestu tvrdke Mathew Smith Company prodajali po isti ceni, vakor je mesto plačalo. — 40,000 podpisov so dobili no,kri v County Cuyahoga, da se >me prodajati pivo močno 2.75 odstotkov alkohola. — Avijatik poročnik Charles Lamborn, ki je vozil pošto med NTe\V Yorkom in Chicago, se je v spbpto ,dne 19. julija ubil, ker je padel njegov aeroplan z višine 5ooo čevljev. Nesreča se je pri- j p'dtil'a y Dicks Run blizu Belle-fonte, Pa. --o- ZA BLAGAJNO ZVEZE JŽfcD. , V AMERIKI. Cleveland, O. Darovale članice: 20c, ker Etbin Kristan še ni ku-ferčka spokal; 50c, ker se zdi, da •»ode.moral imeti kraljevi pos; 22c za sliko v kraljevi pasuš; 25c, ker tiste, ljudi najbolj, kište skrbijo, kateri jih poslali niso. Pride še! Kakor se dela, tako se vam povrni. -o- FOREST CITY, PA. 'Dne 20. julija je bila tukaj sklicana seja vseh faranov sv. Jo žefa. da so se. Pogovorili o zadevi slovenskega pokopališča, ki so ga kupili 4 akre za $650. Največja zahvala gre M. Muhiču. ki je to pregkrbel. Toraj rojaki, sedaj pa. da bodete pomagali pri čiščenju zemlje, da bomo pokazali drugim, da znamo mrtve spoštovati. NaŠ organist g. Peter Srnovrš-nik je dobil iz stare domovine žalostno novico, da je mati umrla dne 26. th1<.i Električne pahljače se prodajajo pp vseh '»ieic- 1 tričnih prodajalnah, v raznovrstni velikosti in ceni. Našli bodete, da je pametno, ako je naročite kmalu. THE ILLUMINATING CO. Illuminating Bldg., Public Square. SLOGA, JULY 24, 19,19 ....... f NOVI LJUDJE. " ■',' Napis-al Stdttko Majcen. (Nadaljevanje.) /'Vedo. Poznajo mene, poznajo in očito jim je, kaj je med riatna. Stvar .je umevna .kakorkoli jo^,obrneš. Vzameva sej brž ko se najde kruh, ki ga je ddv.olj za dita. :Jn ali ni.,to kruh, ki je kakor - ustvarjen zafhe, zame, ki de--la#i tam od svojega petega leta ih":mi ni treba prestaviti stola, da ppst^nem Idapec hlapcev, hla pffc gospodarjev ?" \-'^Katica se ni zavedala, da je v.prašiiiije, ki' jo je lhikalo naj-bdlj, da je to vprašanje zdajci smuknilo skoz prste in < da stoji ^eirpred drugim. vsled slučaja zdaj titko lahkim, tako samo po ičfn rešenim. "Pa kiiko bi še to zgodilo?" "Nič lažjega nego to. H gospo-' du stopim že,danes in mu povem vse. Rad fne ima, in če se je spri i. očetom, ste ni z hjenoj. Ne. bova se dolgo podajala. Kratko, kakor je dogospodalil oče, zagošpoda-rnri jaz. 'jCjudj^se' niti ne bodo Utegnili" čuditi. Dan bo 111 noč in izpod kapa bom stopil jaz. Ti pa boš opravljala živino." Katica se je domislila lepih krav in širokih pitahih volov, ki Stoje v hlevu, in v mislih je zajela sena iz šfenjaka,' mnogo-in le pega, da se -prikupi živini kar prvi dan. Janez bi stal sredi dvorišča, bele rokave do komolcev zavihane, in premišljal, česa bi se lotil najprej. Nič;ga ne bi priganjala. Janez premisli natanko, preden ukreile. Hgiblje na to in ha ono stran, predeli, še odloči. A ko se je odločil, je storjeno, storjeno dobro in zanesljivo. To je njegov glas po Vsej fari. O, Janez bi bil gospodar! Dekleta bi ji zavidala, da bi jim nageljni u-sihali na grudi h. Pa le prehitro ' se ,.je naredilo vse to. Mesec dni še — in bilo bi vse v redtj* ''Kakor sedmina se mi zdi Vse to", je rekla glasno. '/Tvoj oče leži na odru, ti pa se ženiš vpričo pogrebcev." "Kdo je umrl?" se je zasmejal Janez in z lic mu. je sijala zmaga. "Andreje že toči tretjo posodo in stavim, da bodo še s starino zalivali to svojo sedmino. Če bi bil pogreb, bi vendar zvonili." Katica se je nasmejala, . kolobarji Janezove'^ diliia so se bili nad svetilko sklenili v krog, se za zibali, za raj al i in šli Vsak svojo pot. "Torej da?" "Kaj da?" "No, — še to ti bom pravil. — v Ali se nisva dogovorila?" Katica že davno ni več oklevala. Le sililo jo je, da se protivi. "In ljudje, kaj poreko ljudje?" "Ljudje? Jaz in ti in gospod Antoh — kdo je še na svetu?" ,|£atica je slišala, kako so ji ža-lirfeisčale kosti v Janezovi dlani, a čutila ni ničesar. Janez je zaprl in pred oknbni še je zazibala trata. : -' m. ' Ko je stopil Janez v izbo, ki so jo imenovali 'gospodovo', je bilo-ž$'pOžho. Pod stropom je gorelo devet sveč, poča i in dostojanstveno je tiktakala ura na stehi. 'Gospod Antoh je sedel na dveh stojih in vozil z nosom po papirjih'., ki so'ležali pred njim. Zasla-'njal je mizo od ogla do ogla, rož no;in tolsto se je svetila pleša nad njo, Gospod Antpn se ne da motiti iz lepa. Kaj mu mari, kdo je odprl duri,, kdo je želel ponižen dober večer in kdo se je tiho ,tt-- stavil pred njim. •Janez je vrtel klobuk med pr-stjv in ko:se je gospod Anton na-p|$al, je zinil kakor v opravičbo: ^'Pozno je že,. a prišel sem, ker je,'gorela luč." Š.iroki gospodov, obraz, bolj sojhču nego lunivpodoben, se ni zgenil. Sijala je tolšča pod očmi ^iojTia Jicih, kakor da ni živa. Hu-se morala potresti izba, da bi sc zgenila tudi ona, v smeh ali j-tyvwljo, .kakoržc. '^Zaradi očeta sem prišel." Gospod je razprl oči, kot da se hečesa spominja. Smodka med zobmi se je zazibala in dim se je. zakadil v Oči. Gospod Anton je moral mežikhiti. "Oče je Odpovedal... in meni je rekel, da ni treba več besede o telil." "I".....?" Gospod Anton je s. takinrin-om hdtfc^nil človeka hiijfe rtegb srednjeveški Snkvizifor svo-, jo žrtev z vijakom. "Mislil sem, da bi ne bilo odveč, če bi spomnil gospoda ha to, da sem dovojj stAr, da bi... da se oženim... ih da bi..." Janez se je zkpletel v stavke in htibfeha'mišžl mu ni hotela pomagati iz njih. "Ožehihi šfe Ižftiko Vsak dan, nihče mi ne brani, če imam le streho;", } ■ Gospod Anton se je ozrl na pa pir, ki je ležal pred njim. Na njem 1 je stalo zapisano, da bi nova streha — s tiara je preperela— stala dvakrat toliko kot ..stara, d da bi trpela trikrat tako dolgo, kot' stara. Trebalo bi seve opfeke. Ih-Jaitez bi bil fant za tako delo. Sk-lri itak - ni maral .popravkov .■-.. Ptfemisiil'je številke, ki so stale tam, in lijegiivo mirno srce se je umirilo še bolj. Da, Janez stopi na Markuševo ihesto/ Markuš ;pa si pojdi hladit jezo na drug vth. Janez je niislil, da gre za nevesto. Popravil je torej, kar se mu je prčj zareklo, in nič se ni žadiral v gospodove račune. "Nevfešto jfnatri namreč. Saj veste gbspod, Kdtičo sem volil. Ročna je in delo ji ne trtrzi. Seve koča je za nič. Kočo podrem in skurim Čez žimo. Stara je še V njej, a doštane do Martinovega.—-Zemlje pa hi toliko, da bi redil kravo. Nasadim jo z divjaki, (ia dobimo tukaj preištora 2a trte.. .'• Gospod Anton je preslišal Janezov zadnji stavek, očitiio ga je skrbelo nekaj drugega. Prižgal _ si je smodko. čeprav je gorela, in jo potisnil the d zobe. In skoz zobe je govottl fl« vso moč nerazločno,: "Toda radi nove stavbe hočem imeti mir. Tu mi ne bo rtihče po-' dital načrtov." Kaj je bilo Janezu za stavbo! Streho, le streho daj, o gospod, in da v tvojem vinogradu kopij etn in da v tvoji kleti pretačefn. In muškatelca natoči tako po priliki vsak mesec enkrat, obema, meni in Katici, da se bo srce šine j al o. Zakaj hudo rada ga vidi Ka tica, pa tudi j a«, Janez Markuš. "O tem, gospod,"ni treba besede. Vem, kaj se spodobi viničar-ju. Tisti tramovi, ki že stoje, bodo ostali, tiste, ki še leže, bomo postavili, in še kriti bom pomagal, če .bo treba. Saj je le v korist gospodarju in viničarju." ''Potemtakem... pogoji hi osta li isti. kakor pri očetu... pravic in plače ne bom kratil..." ■ Janez je stal na pragu in veter m« je hladil vroče čelo. V ko satih btajdah so. se svetile zvezde, iz- grabna je šumel* gozd mogočno' In polno kakor morje. V koči je Janez prižgal luč in sedel na stol. Pa ali niso ležale 1 bukvice na mizi pred gospodom? Janez jih ni spoznal. Kajpak oče ! tyvc bukvifce'sp bile, gospod Anton jih je bil že prej vzel iz orna rc. Ali je pač črtal očeta? Ivako lehko bi bil poprosil, da vpiše kar . njega, sina namesto očeta! ; Plamen v svetilki se je zazibal, čez prag je stopilo težkp in vi-, i njeno. . ,, | ' Stari Markuš je stal v vratih1 j in iz suknje- mu je puhtel močen vinski duh. ' .f;' 1 "Tako, zdaj vedo vsi. Andrej- i cu .sem povedal, .poslušala/je tudi ^ Kata iz Kurje vasi ih Kata iz f-Kurje Vasi: se jc križala. Karlu ; sem povedal, on je -iplačal bokal • • In tiri je rekel da trie preseli na j svojo pristavo. In tudi Mihcu s^m povedal. Tam pa je sedel gospod ; župnik, gosp6d župnik, l>ogaboječ i mož. Gospod župnik , ve, kaj. je ; greh, in on bo.sodil. Ne on—P.bg bo sodil. Bog... Tako, zdaj vedo vsi' in ž(laj se lehko prične ples." i "Kakšen ples'?'- Janez ni slutil I ničesar. "I, selimo se, naložimo voz. Kaj gledaš ?" Stari se je naslonil' ha duri, pipa mu je molela iz žepa prav dO ust. "'.I'tikaj Se ne bo' nihče selil. — Vse ostane, kakor je." Stari je razprl oči, pogledal po izbi in z ihiselho naglico, ki je vinjenim ljudem lastna, je uganil. Raztrgal se 11111 je obraz in iz le-višga Ustnega kota se je pocedila slitia.' "Ti ?" : "Da", je trdo rekel janež in v stenski tiri je zahreščalo. Markhš je zavil oči, zakrilil z rokami in kolena so mu lezla ha tla. "Na sramoto, ki sem jo doživel tukaj, ti prevzameš službo?" Janez je samo pbkintal. Zakaj 1 Markuš se je po dolgem zvrnil na :klOp in iz tišt mu' je grgralo : "Ti... ti... ti... Komaj sem prestopil prag,pa so že novi ljudje v hiši. .. nOvi ljudje..." Jaitčz ga je dvignil in polbžil v posteljo. (Konec.) : r—7—O. > Novifce iz Jugoslavije. (Nadaljevanje s 1. strani.) V Nas je moč. Ljhblj. "Jugoslavija" piše: Štirideset milijonov kron je ve lika svota, za nas Slovence,, za majhen, siromašen narod, res ve lika. In vendar jc res, da smo pod I pitali Slovenci državnega Ppsbjila nad 40 milijonov lcroti. Pomisliti pa moramo, da se dobra tretjina našega naroda ni iuogla udeležiti podpisovanja našega jugosloVah-skega državhega posojila. Istra, Trst, Goriška, Kras, Notranjsko in del Gorenjskega iniajo zasedeno grabežljivi Italijani; Koroško in nekatere šloveiiške občine rta štajerskem . Nemci in Prekmurje oholi madžarski boljševiki. Kar je; ostalo v državi SHS jc komaj 60 odst. vseh Slovencev. Pomisli- 1 ti pa moramo tudi, da so, slovenske dežele v svetovni vojni zelo mnogo trpele, da, stokrat več kot sosedni bogata Hrvatska in rodo 1 vitna Slavonija, ker je bila ve- 1 čina slovenske zemlje nad tri le- : ta ožje vojno ozemlje, koder so se ' valile neštete množice sestradane surove vojske, ki. je z brezobzir- : nithi rekvizicijami jemala vse, 1 kar je potrebovala in mogla dO- 1 biti in* ki je malodane zadušila ' trgovino in obrt. Blagostanje Slo : venskih dežel je neizprostia av- : stvijska vojaška oblast skoraj do cela uničila. Otldehnili smo se more, ki nam je leta in leta ležala na prših %r ' sesala našo kri in' naše življenje; in čez dobrega pol leta, ko je ža klicala svobodna ' Jugoslavija, da rabi za gospodarsko povždigo svo je drženve in njeno konsolidiranje posojila, je komaj dobra polovica' ' ' -i i ' 1 'V v,','- • - ■ ' . . 1 tega izmučenega, izsesanega naroda dala požrtvovalno svoji državi ndd 40 milijonov kron na razpolago, tri to pVoStovoljno, Ibrez tistega pritiska, ki ga je mo rala rabiti gnila rajnka Avstrija, da je mogla izprešati iz podjar-mljenih ljudstev famozna vojna posojila. ; •". Z ogromno prostovoljno in po-žrtvovalno udeležbo pri prvem državnem posojilu države SI IS j smo .Slovenci pokazali Hrvatom in, Srbom, da smo vredni njih J1 bratstva', da 'cehiriio njih zavez- ( ništvo v skupni ediristVeni svo-bodni državi Jugoslaviji, pokazali', smo pa tudi, vsemu svetu, da smo zrel narod, zinožen in vreden svo bode. Pokazali smo svojo krepko' voljo in moč do življenja. . in če nas. danes v Parižtt delijo ! ter. nas hočejo amputirati, nant ■ odrezati naše najbolj žavedhe ro' jake,— Primorce, Ziljane in dr.—- , to he bo držalo. V nas je toliko , življenske moči, toliko zavednosti . in tdliko odporne sile, da tate'j; krivice rte i)om'o mirno trpeli, je j, .'■"■" ''.-i;!;'-■ :v' v",- ■'.• ' .. -.'-.. ;:'v-^v' v' ■■ ne bomo mogli in jie hoteli preboleti. Zbrali bomo svoje moči, pripravljali se na odrešenje svojih pod jarmi jenih bratov. Da to niso prazne4 bešede, puhle' fraze, j temveč da je tb naša trdna isti-' nita volja ih da je v nas tudi po- j trebna moč, da boino izvedli, za j kar shio se 'odločili, je iaseii do- 1 kaz naših prvih 40 mik kron. -—o- ': '' " NA ŠtlRI DELE hoče ljubljanski "Naprej" razde-1 liti Jugoslavijo, in sicer v Pašiče-vo Veliko Srbijo, Veliko Italijo, Nemško Avstrijo in . slovensko komunistično republiko! Pravijo, da je prevzel to delo pri "Napre-ju" znani inženir Gustinčič, ki jef še nedavno delal • take načrte v. Švici. Seveda, če je po Gustinči-čevem mnenju Italija najmanj im Perijalistična in če je vseeno, koliko naših ljudi pride pod Italijan slci. jarem, potem je za Gustinčiča thdi vseeno, če se razdeli ostalo-jugoslovansko oztemlje, samo da 1 se ustvari slovenska rudeča republika ! Širjenje takih misli, ki pričajo o nekem "poslanstvu" je veleizdaja. Čudni, nad vse čudni so nazori" našega cenzorja, ki pusti take pamflete na našo državo, dočim se mu zdijo nevarna,imena posameznih oficirjev, ki. so v sta. , ri Avstriji prepovedali, govoriti v našem jeziku ! -_o- umrl je po daljši zelo mučni bolezni dne 24. maja ob 9. uri zjutraj č. g. kaplan Alojžij Vovk, na svojem domu na Polici pri Višnji, gori# Rojen je bil blagi pokojnik dne 17. aprila 1890, v mašnika posvečen 1917. Kaplantival je v Veliki Dolini: N. v !m. p.! MČNdPOL NA ALKOHOL. ! Iz ljubljarii|?e "Jugoslavije": 1 Osrednja, vlada pripravlja po- : sebeli n%rt ža monopoliz^ranje 1 alkohola,, , dal.j.e uvede ,davek na zabavišča in ta.kse,na vso noč od- .1 ti; 101 : ■ prte kavarne. ' ,, r——O—- ; ." : .1 ČEMU SE NADJA ŠVABA. Slabrigka^na "Rcjchspo^t". pri-o1)čuje pod naslovdm "Bodočnost Jugoslavije" .dolg čjanek, ki .ga je spisal "Nemec, iz B^sne". Iz član- . lea se jasna vidi, da se gotovi Nem ■ - ■ ' "u.Tfj ,;.' ci še vedno niso odrekli sanjam, da se nfckdanjost še enkrat povr-he.... V teh svojih željah 'in - na-' dah precenjujejo vsak dogodek, , vsakol gibanje, vsako besedo,' ki -jo mecl haihi izgovori brat proti bratu,«\državljan proti državi 111 , iij'eiiim|ustahovam, Člahkar je ta- | ko-zastepljen, da slika Hrvatom ( in Slovcncb'm Srbe kot "včerajš- ] njega in jtitrišnjega sovražnika', ki je najprej obračunal s "Švabo", sedaj pridejo na vrsto boseriski muslimaii, proti katerim je že iz dana agrarna reforma. S tem je ižkljiičen^iz uprave edini resnično objek^vni element, -povsodi ima moč Y rokah Srb in konec je dosedanje Anepristrartosti. Tako si ^ tOrej "Ne,hie.c iz , Bosne" to predstavlja: bfasenski kmet bi fnpral ostati še tlačari, namesto- Sr- 1 ba bi moral imeti moč v mkah 1 Švaba, potem bi bilo v Bosni le- 1 po — za S vabo, seveda. Potem: ■ brenka čkn|ar na hrvatsko-narod' ' no mlcultur|tv-struno in pravi:— ". ..povsodi |lapola srbska troboj 1 niča in o Jugoslaviji praktično ni nobenega goVpra več. Zagreb je izločen; vlad ali C v Belgradu jn ka tohški /Hrvat l-se mora pokoriti : p ravo si av n emu AŠ rbu — oh, ki je « bil vedno takoiiponosen na svojo. ] zapadno kultitVo in je zaničeval 1 Srba, kot poliarhara./K teniu pri 1 de še nekoliko primitivno srbsko- ; pravosodje, ki ,»c večkrat izvrši -brevi manti s palico -- metoda,' ki ]; jc "osvobojenci"|i&so poznali pod: nemško 111 še ee% pod ogrsko u- , pravo ne." Na 'to.l\ j5ar besed.Kar ; se.tiče Be%rada, bodo Nemci prepričani, da je Isem poštenim I ilr|atdrii ih.SlqVfe'hcfem "'iriil - ih; j drag, .kakor,najm j« mil in drag srbski narod: nilidviV in 'nikoli in j za nobeno ceno ga\ft> bi hoteli žamerijati . ž madjarsko^židovsko i, Pesto'in lri'msko - Židovskim Du . najem. Kar se tiče --prciVosl-avja, , Ispoznavamo vsak dan bolj, kako ]blizu smo si s pravoslavnimi bra-jti, kako kratka in lahka je pot z Balkana v Rim, odkar se je joo-jdrla uhietna germanska stena, ki ijujje ločila... A srbske batine — j ki jih "nismd odobravali in so se hitro odpravile — so v primeri z neniškinii iifi macljarskimi vislica-jmi, bajoneti in kroglami, š katerimi so vladali nad nami, nedolžna igrača. — Nato ve "Nemec iz I Bosne'' povedati, kako zelo se širi I republikanska misel na Hrvatskem, v Bosni, Grni gori in celo v Srbiji sami; "Peter Radič, popularni kmetski voditelj in smrtni sovražnik Srbov, ima vedno več-•privržencev. In da , Slovenci, ki so vrhu vsega preveč ocldaljeni. od sedanjega središča države in ki jih stoletne vezi vežejo z zapadno kulturo, nimajo nikake volje, da. bi.se trajno podvrgli srbskemu po„ veljstvu, ni treba posebej utemeljevati." Kako narobe kažejo, nem ška očala! A glavno pride: A ko se bodO uveljavila republikanska načela :—- kar je želo verojetno, 1 potem bo prišlo do rahle federacije, katere zapadli i dei bo vsled cele svoje preteklosti v vedheni na šprotju z vzhodnim; ako pa ostane kraljestvo v Belgradu, potem treba računati s tem, da slovenski del in Hrvatska proglasita samostojnost- in ni izključeno, da bosta, ko' Se zbudita1 iz šovinistično-' narbdnih saiij v realno resničnost —- iskala zopet zveze z zapadom in nemško kulturo". Mi pa pravimo: Švaba; ti se grozno motiš! —-o- slOv. Vseučilišče v ljubljani. Ljubljanska "Jugoslavija" piše:' Poverjenik dr. Verstovšek je prejet iz Belgrada naslednjo brzojavko: Zahvalim za pozdrav s slavnosti ob .»otvoritvi tehniških j tečajev v Ljubljani. Pridružujem se z iskreno željo, da bi prinašali i ti tečaji čim več sadu oneiriu delit i našega naroda, ki mu doslej 'rii j dovolila neprijateljška zavist, tla I bi se razvil do viška -kulturne mo • či. Bodite' ttverjeni, storiti hočem, ^ da bo mogoče btvdriti čim prej . v Ljubljani najvišji kulturni za-Vod :— vseučilišče: Vaše sanje, ' Vaše želje. — Minister prosvete ' Ljubomir DŽtvidoVič. ■ ——o-—— kako delajo italijani. Ljubljanska "^hgoslavija" piše: Italijaiiška mirovna delegacija v Parizu ima posebne špijone, ka terih služba obstoji v tem, da pa zijo.samo na tb, kaj pišejo Jugoslovanov časojrisih in posameznih brošurah, 11a katere morajo takoj odgovoriti. Tako so n. pr. v eni noči preveli šišičevo brošuro o Reki ih obširno odgovorili nanjo. 1 In' mi? '' ■ 1 - : INVALiDt SE VRAČAJO IZ • ITALIJE. Lju^ljahfeka "Jugoslavija" piše: Dne 4. junija na večer je dospel večji transport okoli 750 invalidov "ie italijanskega vjetništva. Potovali so jirekO Lienza in Maribora. Vši vjetrtiki ižražajo slabo ravnanje italijanskih vojaških oblasti in ždlo slabo jirehrajio. V Zagrebu so jih slabo sprejeli. Ne kaj casd *sb" tavali po mestu.' —Lj-b—' o položaju v črni gori. (Iz ljubi). "Slovenca") Belgrajska ''Pravda" prinaša pogovor z A. Radovičem. Le-ta1 je izjavil. Stanje v Čriiigori je se daj povoljno. Dela' se red v vseh pinbgah državne uprave in rta-rodrte^a življenja. Pte!skrba ž živili se je izboljšala. Božična tista-ja',' ki širid jo 'Grnogorbi takoj ža-difšili, je bili plbd spletk, ki so jili'kovali' agenti prejšnjega krajja isnkolaja in pa 'agenti zriaiiih kr'0 gov v Italiji; brez sodelovanja leteli sploli nfe bi kilo rnOglo priti do tega gabnega poizktisa. Bilo je med tipofhiki mriogo takili, ki sploh niso vedeli, zakaj gre. En-, tehta je takoj tiato poslala v Čr-hogoro mednarodno komisijo, ki je preiskala razmere. Posebej je prišla i enakim nani^noin ameri-, ška misija. Oboji so se v svobodnem občevanju z narodom pre-, pričali, da je cela Črnagora za-ze-dinjehje. RavrlO tiste dni so prišli ha Cetinje vojaški novinci, ki terih so bili poklicali 1000, a jih je prostovoljno prišlo 4000. Ko je član. komisije vprašal enega izmed teli 2oletnih fantov, kaj bi storili, ko bi se vrnil bivši kralj Nikolaj, je odgovoril, da bi ga ubil. — Zakaj ? — Ker nas je izdal in nas še izdaja. ■-o- iz celja. L j ubij. "Jugoslavija" piše: - Čiščenje svoječasnih preganjal cev in izkoriščevalcev slovenskega ljudstva v Celju vrlo napreduje". ; Poslovil se je od nas tudi dr. Ja-bornegg v 'posebno zadovoljstvo jonih tisočev okoliških prebivalcev, katere je kot njih vrhovni apro: vižacijski general med vojno sište matično izstradoval. Vidimo sicer še nekaj enako vrednih pohajko-i vati po mestnih ulicah na Pi\ dr. j Gollitscha, kateri je naše žene in , i otroke kot razdeljevalec moke v I Stadtmuehlniederlage metal kot "winciischfes Gesindel" iz proda-j ■jalne itd. Upamo, da tudi te ostan. j ke pristojne oblasti pometejo v | blaženi raj h. Nasprotno je pa ja-ko neumestno in rieukusno,- ako gotovi kavarniški politiki luijska-jo in denuncirajo vsled lastne koristi ali nevednosti one med nami živeče, kateri so tudi pod nemškim režimom vedno imeli srce za slovenske ubpžce. Malo je takih, toda nikakor ni pravično, da bi bili tako zaničevani kakor tisti 1 neinčurji, katerih starši so bili Slovenci, a sami postali pozneje j! bajhujši nemški janičarji. Zatoraj ! naj se pusti mirne med nami mir no živeti. Tako bi lahko našteli dosti oseb, katere so po krivičnem, mogoče samo iz samokoristi ali j |Pa iz nevednosti dentincira. Tako na pr. Peka Kuerbischa, kateri se 1 jv politiko ni nikdar mešal in bil, ! kakor se iz aktov na • magistratu j vidi, že pted vojno na črni listi-juemskih mogotcev. Na tej listi, .so, .bili tistij kateri-tiiso bili prav ža«--grizfeni. Skrivaj je med- vojno pro dajal ubogim niolco in kruh brez razlike ali je bil Nemec ali Slove-Jnec, tried tem ko je Slovenec zastonj prosil pri Jaborneggu za inalo več moke. Da se take in ena -ke trgovce ne sme zaničevati in ; denuncirati, bode vsak Sloveriec i, uvidel in prižrial. Skrbite raje'za'i tiste zagrizene nemčurje, ki 'litij-'-! skajo jiroti državi, pohajkujejo po , , mestu brez dela ter ne dajo stanovanj Slovencem na razpolago. Take ljudi je treba spraviti kainor ji slišijo, take Pa, pri katerih se' vi-' j di, da občujejo s slovenskim ljud ! stVOih ižkljuehp "slovensiko in so iSlbVerifcem pravični, se 11-aj ne 'de' i I liuricira. Edino s tem ravnanjem Liodemo si pridobili tiste ljudi, ki{ js.o še daiTes mlačni Nemci. Kdor! pa demtneira mirne ljudi, ta dela: proti domovini, ker nam odteguje; s tem ljudi, kateri so drugače naši prijatelji. Ako bode potrebno, vam bodemo v prihodnje našteli še več takih slučajev, pri katerih se jc celo zavedne Slovert.cf iz s« ' bičnosti denuticiralo pri ob.lastijbo Seveda so se take pritožbe izka->: zale kot neutemeljene. •' Spravite se nad hujskače proti državi, mirne pustite pa pri. miru. , -O-—r-- razpust nemških bojnih društev v ljubljani, Ljublj. "Jugoslavija" piše: , Policijsko ravnateljstvo je razpustilo sledeče podružnice nemških društev: 1. Frauenortsgrup-pe des deutschen SchulvereineS. 2. Maennerortsgruppe des deutschen Schulvereines. 3. Frahen-ortsgruppe - des Vereines Sued-tnarlx. 4. Maennerortsgruppe des Verges Suedmark. 5. Karstgau des Vereirtes Suedmark. — Vsa ta nemška društva so bila politic, nobojna društva, ki so Se zajedala V naše narodno telo. Gradili so-> nemški most od Belta do Adrije., preki sod. Ljublj. "Jugoslavija" piše: Predsedstvo deželne vlade in mestni magistrat sta izdala razglase o prekem sodu, ki so nabiti po mestu. Občinstvo se opozarja posebno na razglas mestnega magistrata, v. katerem .so na,vcdena nataričnieja pojasnila. Kupujte Vojne Hranilne Znamke! vabilo. Vsi • Rtooklvtiski, in Newyorski Slovenci se uljudno vabijo na LETNI PIKNIK, katerega priredi slovensko pevsko društvo "Danica" v nedeljo, dne 27. julija 1919 v Hehry Walter's Emerald Parku, Glendale,' l. i. Začetek ob 2. uri popoldne. Za mnogobrojni obisk se najvljudneje .priporoča . ■-' ■ i Slov. nevsko dr. "Danici'-- •Ztlrnv-ilo zavsernus-calame bolezni je '• Pain-Expeller. neprekosljiv. r< Pnzito iia znak sidUo. Po vseh lekarnah >t po 33c in 65o ali pa • piSitd n'a ICHTER & CO„ jadway, New Yoi-lj - VSI CHICAŠKI SLOVENCI • ' : se prav uljudho vabijo na izlet in na .'. I ,, j: ^ - I "'f . S >:'? s Prvi Jugoslovanski da«. katerega priredi PODRUŽNICA WOODROW WILSON Št. 7 SNŽ. > skupaj z >'■..'/ Zvezo Jugoslovanskih Žena in Deklet v' ' DNE 3. AVGUSTA 1919 l- t Willow Spi-ittgsjll kjer-se bode pekel jugoslovanski jariec, se vršili jugoslovanski plesi 'in- jugoslovanske zabave. Več odličnih jugoslovanskih govornikov,, bode nastopilo. Preskrbljeno bode tudi za lepo Petje in,- godj^pa ' K Udeleženci se bodo odpeljali ob 9. uri dppoldne. na avtornJobilih. v Willow Springs. Tudi s karo se bode lahko prišlo, tja. Tiket za osebo stane $2.50, s čemer je plačana vožnja-tja in, nazaj, janec, pijača in; zabava. r Tiketi se dobivajo v klubu ^sv/Štefana vsak večer na 1823 22nd Place;. pri Mr. Žefranu, Jia 2313 So. Lincoln St., pri tajniku Mr. Kušarju na 2058 W. 23rd St. Čas za priglasiti se je-do četrtka, dne 31. julija večer. K obilni udeležbi vabi ..... ' v' • ' PODRl'Z'X K' A VN'OO DR O W WILSON St. 7 .^Z. SLOGA, JU-LY 24. 1919_ JAREM REVŠČINE ?'Po F. W. Dahlman poslovenil 1 Rev. M. j. Golob. ^._____ Ko je tako bilo za Karolino E-verett poskrbljeno, sem se hotel odpraViti, ker še nisem smatral tega,,trenutka za pripravno priložnost odkriti tej ženski, kjtr sem sumil,v&i,je namreč ona mati te nesrečne, Karoline, katero je malo. prej ničvrednico imenovala. Da. bi sje yiprebitnim peprijet-nostim;izpgnil, s^m.želel vsaj eno noč za preniisj^k ter sfem sklenil, jo šele.pp^m povesti i k postelji njej nepoznane bolnice, katera ji f ■ , je pa vejidar, b|}a tako blizu. P,a ona sa.ma meje pridržala in mi ni || * dala oditi. I A "ša^f še Par ini»ut- gospod ^ doktor", je rekl.a, ''jaz s?m, va| |f spojnila v.ašo željo ,in bolnica je zdaj po. .potrebi preskrbljena, zdaj r^onate pa tudi vi meni eno uslugo storiti." ".Prav rad", sem odgovoril ter se vsedel, "s čim v.am morem ,.po-služiti?" * f^ifii "Želim, da me vsaj nekaj ntiqut, poslušate, hočem vam reči odkriti, katerim se boste gotovo čudili." ; "Z veseljem vas boni poslitšak';' "Moj namen je bil svet varati, I N pa sem si premislila in hpčept: Pri znati čisto resnico", je začela, "jaz nisem ta oseba, za katero seip se 'izdala1,-temveč sem omo-' žena, pa od' svojega možafočena. Moj fiipž je meni . veliko krivico storil. Odtujil me je mojim starišem,^ bratom in sestram, izvabil me iz domovine v tujo deželo, in ko je v pustolovskem življenju zapravil vse, kar sem mu prinesla, me pustil na cedilu in k temu še odvzel edini zaklad — mojo hčer, tedaj približno štiri leta staro. — Bil je ,on angleški častnik pride-{ """-■' Ijen posadki, ki je bila nameščena v Kalkuti, kjer nie je poročil. On j,e plleriieijitega rodu, bil P.a je, kakor s,em zvedela, prideljen dru "gemu polku.- Poskusila se.rn vse, da bi zvedela za pjega, pa zaman ; človek njegove vrste ima vsa sred stva na razpolago, da se lahko od I tegne pozvedovanju posebno od ' Strani ženske, ki bi mu vtegnila \ biti nevarna. Oh, jaz sirota!" je J t: zakričala in se posolzila, "ko bi s vendar le mogla najti svojo hčer!" \ Odkrito povedano: tako obna- 1 §§ šanje te čudne ženske me ni ganilo do sočutja, ker sem že preveč i znal od njene preteklosti. |; ' "Naj velja kar, hoče, moramo : pač' iskati vašo hčer in vsekakor 1 upajmo, da naš trud ne bode brez : uspeha." "Oh ko bi jo vendar našli! Ali mi hočete pomagati, gospod dok- : tor?!" , ' "Bom poskusil", je bil moj odgovor. "Oh", je vzdijmila vsa prevzeta in s takim čutom, kakor ga nisem nikoli pri njej opazil, "skoro mislim, da bo naš trud zamah. Jaz sem veliko grešila in ne morem pričakovati, da bi mi Bog dal milost najti mojega otroka, posebno še, ker sem dvema otrokoma storila tako veliko krivico. Pripravljena sem, se pokoriti in iti na ta - ko mesto, kjer edino grešnik more najti mir, — v samostan. Govorila sem o tem že s svojim spo vednikojn, pa mi je dejal, da ta stvar potrebpje dobrega premisle ka." Na te besede, akoravno tako . važne zame, nisem imel odgovora. Hoteč od nje še več izvedeti, 11 i se in hotel na' noben način za-, preti vira, ki mi j* imel še mnogo odkritij prinesti." Odkritja. Še enkrat sem tisti dan obiskal svojo bolnico Karolino Everett. Sobo sem našel popolnoma pre-menjeno. Debela Mary, kakor je žena iz Kalkute navadno svojo deklo imenovala, ni samo prinesla, :kar sem naročil, temveč -je tudi oskrbela postelj, mizo in ne kaj stolov. Cunje in cape pa je ^ || ■ ' vse pospravila, tako da je ta pre-m,emba ne le bolnici, nego tudi zdravemu prijala. Naravno je, da se je bolnica v ta/ko pripravljeni sobi mnogo bolje počutila. Karolina je bila vzor. nenavadne lepote; sveže oprana kapica je pokrivala njeno glavo, izpod nje pa so se sipali njeni črni kodri po mehki blazini. S prijaznim po igledom me je pozdravila, iz kate rega je odsevala globoka hvaležnost. Začudil sem se, ko nisem našel v sobi one stare ženske in mladega moža, ki je ,prišel pome. "Kje pa sta ona dva?" sem. vprašal postrežnico potem, ko sem se tik Karolinine postelj,e Vsedel. j i "Ne zamerite, gospod doktor", je odgovorila Mary, "nisem mogla čakati, da pridete in vas prosim, za dovoljenje, ker sem videla, da \ni nista potrebna, sem nju odposlala. Kar je za .'bolnico pp-. trebri,o, lahko sama storim in verujte, mi, da bom vestno storila svojo dolžnost." "O tem ne dvomim, Mary", — sem odgovoril; nisem vprašal na dalje povzroku, temveč sem se; obrnil k bolnici. ; .Čutila se je okrepčano in zado sti močno, da jo pripravim na to; kar je imelo priti naslednji dan. Na vsa moja previdna vprašanja n}i je deklica odgovarjala z občudovanja vredno odkritosrč-ndstjo in priznati moram, da sem v ;nj?j našel toliko značaj nosti, kakor se j.e le malokdaj pri mladini dobi. "Karplina nama bo morala kaj zapeti pri priložnosti", je rekja .\{ary ter pokazala na kitaro na steni, "to bode priijieriio plačilo za ves najin tru.d, gospod doktor'. . Ijaz sem prikimal, odo.brav.ajp.*; njen predlog, bolnica pa j.e lahno zardela ter se nasmejala. S svojimi Vprašanji sem moral biti silno previden, kajti nikak.e iravice nisem imel se globlje miešavati v njene zadeve, kakor e bilo neobhodno potrebno, da i pripomorem k nepričakovani reči, da bo zvedela, da njena ma i še živi in sicer v osebi ženske z Kalkute. Spomini iz davne preteklosti ,so se začeli oživljati v njertem srcu n: pomalem Se je domislila na ?azne osebe, ki so jo obdajale v ijpni prvi mladosti.. Tudi se je spomnila lastnostij svoje matere; catera, čeravno ni bila vzgledna, vendar ni bila-sama kriva, da-j.e zgubila svojo hčer in je vedno ža ovala za njo. TV se sem zvedel, kar sem h.otel zvedeti; tudi še mi je posrečilo, pripraviti jo na skorajšen obisk ujiepe matere. Njena trdna konsti tocj-ja je vspešno kljubovala vsaki' razburjenosti', ki jo je povzročil najun pogovor in nepričakovano snidenje matere in hčere mi ni delalo nobene skrbi več. Poslovil sem se od Karoline in hotel oditi, ko se naenkrat odpre jo ?obna vrata na stežaj in v sobo vstopi stara žena, ki je navad 110 tudi v tej sobici bivala. Bila j^ čistejše oblečena, kakor ria-vadnp. Prišla je očividno, da bi dala duška svoji jezi nad tem, da je morala neprostovoljno iz sobe oditi. Njen prihod je tudi mene za n^kaj časa zadržal. Pozdravila me je prijazno, kar sicer ni bila njena navada in je'nekam, začudeno gledala okoli po sobi. Iz o-braza se ji je bralo, da je sprememba v sobi tudi* njej bila po vqlji. Bolnici in strežnici njen prihod ni bil všeč, pa oria se zato ni zme nila ter se je malomarno vsedla na stol. Zamišljeno je zrla na svojo rejenko. Naenkrat pa se je obrnila k strežnici: ''Kako pravico imate mene iz njpje -sobe gpnit,i?" , "Nisem vas gonila, rekla sem vam le, da se mi ognite, da mi n.e boste 11a potu pri mojem delu itr onega mladega moškega pa še. manje moreni tukaj potrebovati" je odgovorila Mary. "Op. je moj sin", je pripomnila starka in gotovo bi bilo zdaj prišlo do hudega prepira, če bi ne bil zgovornih žensk pomiril in po tišil. "Pokaj se prepirati in razburjati ?" .sem rekel, "sobica je res malo majhna, pa vendar se t.u do bi prostora za troje ljudi." . "Kaj, ali'bo ta ženska še dalje, tukaj stala?" j,e vprašaja stara. "Za enkrat bo ; želim da ona ,streže in dvori Karolini", sem od govor jI. ^ Starka je čudno zategnila svoj obraz'k tem besedam, potem pa: dejala: "Dolgo sem že skrbela za, Karolino in jo gojila in tudi zdaj ji lahko sama postrežem." "To je resnica", sem odvrnil, "vendar vase opazke, ko sem pri-' šel, mi niso kazale, da ste posebno voljni to storiti." ; "Bila se 111 huda in vam^ahko, tudi povem zakaj." "Pst!" sem 'jo potišjl, ker sem videl, da je bolnica'svoj obraz z. obema rokama pokrivala in bridko zajokala, "to mi lahko vse pozneje poveste". Žena.s,e je pomirila, Mary pa je pristopila k postelji in tolažila bolnico. "Ne bojte se", ji je šepetala, "jaz samo. dobro .mislim o vas." "Tudi jaz le dobro mislim o svoji rejenkj, ali zapostavljati se pa vendar ne dam", j.e pristavila .starka: "O zapostavljanju ni niti govora", : sem rekel videč, da se je strežnica čutila hudo užaljeno ter je hotela zapustiti sobo. "O-stanite, Maty",-Setu-jo pregovoril — "bodete videli, "da še pride čas, ko si bosta s to-le staro gospo še prijatelj iti." Bila je že med vrati, na moje ' , prigovarjanje p|t se je.(vrnil.a in tuj di stara je pozabila iia svojo jezo. Tako sem jih pomiril in hotel, oditi. Vendar stara gospa me je prosila, naj še par trenutkov o-stanem. "Gospod doktor, ostanite še, -— rada bi vam nekoliko osvetlila na še razmere", je'dejala. "Prav rad ostanem; samo napra vite na kratko", sem odgovoril in ostal. Začela je pripovedovati in čud ne reči so prišle na dan. Zvedel sem to-le: ^ Ona je bila vdova in mladi mož, ki je prišel pome, je bil njen sin ; bil je to oni mladenič, ki je stal ted^j s Karolino pred Gil-' bertovo liišo v zaupnem ppgovo- ru. Njen pokojni mož je bil krojač. Dolgo vrsto let sta v miru in zaupnosti srečno živela, dokler' ni on nekako pred petimi leti fi-mrl. Ker sta imela le enega sina, sta vedno želela še enega otroka, posebno deklico. Zato sta takoj sprejela ponudbo, ko je njima; pred štirinajstimi leti nekdo ponudil malo deklico v vzgojo, posebno se, ker je bilo pričakovati zato dobrega plačila. ".Kalco se je imenoval človek, ki vam je izročil deklico v vzgojo?' sejn vprašal, medtem ko sta strež niča, in Karolina napeto poslušali. "Bil je to velik mož s črnimi brkami, ki nam je izročil Karolino", je odgovorila, "kdo in kaj je bil in kako se je imenoval, pa mi i je še danes neznano. Zai se mi, da še danes vidim, kako so nam prinesli Karolino, ravno ko smo bili na sprehodu z »ašim dveletnim sinom, in kakp, • SO vihrali njeni črni kodri v lahnem vetru. Z njenim prihodom se ,je zgodila prijetna spremena v naši hiši. Vsi 'srijo jp radi imeli in se čutili srečno ž njo. Vsak četrt leta pa 'so nam poslali sto funtov šterlin-gov za njeno vzdrževanje. Od tistega časa smo lahko udobno in dobro živeli ter spo lahko .tudi 'svoj,emu , sinu in rejenki poskrbeli za boljšo izobrazbo. Ko je pred [petimi leti moj mož-umrl, sem imela lepo svoto denarjev odloženo, Pa-komaj eno leto pozneje so naenkrat poprej običajne četrtletne denarne pošiljatve izostale. Vrh tega sem se še seznanila z nekiii^ e}pyelco,m,. ki mi je obljubil',, da me poroči, pa me je sramotno u,k,a.rtil in —" . Tukaj je zopet ppstal slog nje nega ,.pr\ppv^dovapja oduren in nedostojen, da setm, jo moral več-, krat posvariti. Pr^iv ,čudno se mi je zdelo zlasti to, da je rejenka popolnoma mirno poslušala to čudno (povest, medtem ko se je idebeia Mary iia vso moč čudila. Bil sem popolno prepričan o nedolžnosti deklice, ravno tako pa tudi, da je bil -oni človek, ki je ukanil staro gospo Everett kriv-njehe moralne' propalosti, kakor tudi,'da je Karolina hči'žene iz Kalkute; Tako m! je potekel oni popoldan, katerega sem hotel užiti v prpsti naravi v družbi svoje žene, / izvrševanju moje dolžnosti, kar., mi je pa prineslo mnogo več notranjega zadoščenja. Naslednji dan sem se hotel od-' dolžiti svoji obljubi, Šel sem k' ženi iz Kalkute ,da bi ji sporočil;,, kar sem zvedel in da bi jo potem povodci k njeni hčeri i ' Našel sem jo že pripravljeno V njeni zasebni jsobi. "Hy.aia iB.ogu, da ste vendar že prišli", je rekla in mi ponudila stol, "celo noč nisem .mogla zaspati, vedno sem : le mislila na svojo hčer, povejte mi, (kaj ste zvedeli in kako poročilo mi prinašate?" ''Prvo vas mora prositi, da mi eno vprašanje odgovorite." "Drage volje", .je odgovorila. "Ali je Lord P. takrat, :ko vas je z otrokom zapustil, bil v kaki zvezi, z , ! Kupec: Pred tednom dni sem 'od vas kvipil ''incubator"' (stroj: za valenje). Prodajalec: D ft, «e spominjam I . in upam, da ste ga dobili v naj-jjoljšem stanu- , . ^-t Kupec: V najboljšem stanu! Si upate to reči? Tri dni že neprenehoma poleg stoji-m., in . pazim,; p,a še .sedaj nhnič. izleg'el. ■ I —;-O-- : ' >:| Zveza. j — Kakor jaz razumem, je vaš, ^in p,nkraj morja prideljen ;neki fxancjp.ski zvezi. ,ii .— To še ni vse — on .ni samo prideljen, ampak tudi Poročen. f -tO- Strpgost. , Zdravnik: Vaš itibš ni tako nevarno bolan, samo to mora opustiti, da ne bo med jedjo kadil. Bolnikova žena: Stroga hočem* biti in zapoved al a mu bom, da mora od danes naprej vedno meii kajenjem jesti. . .! jUy v,?, »— Nezvesti mož. A.: Kaj pa je s teboj in Karo i lom"? ; >•< B.: Pravili so mi, da mi ni zvest1 odkar - se je poslovil in šel na-Francosko. Sedaj sem se pa sama prepričala. . A.: K.ako to? ;B.: Ponoči mi je tako sladki stvari pripovedoval in sicer po francosko. -o- Služkinja :,; Obžaluje^i, da sem vas zbudila- iz spanja pilostljiva, prinesla sem vam zajutrek- Gospa: Saj me nisi zbudila, ležala sem in čakala 11a tp že tri ure. 4 . -o—— Težka odločitev. — Povejte mi vendar, gospodič na Edith, ali me v resnici hočete poročiti — ali pa me imate samo za norca? . Jaz... jaz sama ne mq goče da oboje. ^^wfiKPI. ,1 Odpoved. Kuharica: Nocoj bo pa moj že nin ,slabo večerjal pri ; ' la mu bom slovo. - Hišinja. (ošabno): Tako hitro in nepričakovano? Kuharica (-ki se je med te^u premislila) : Da, da,vim^ prav, j to bi ne li.ilo pošteno-— dala mu I bom štirinajstdnevno odpoved! |,iMii iiiiiM i!'i,iiii|iiiiii)iijiiiii|iii;i..liliji iiiijiiiiniiiii'iiin^iii'ii 1 Kupujte Vojne Htanilne Znamke! ; ii i i.' ■;.'■■'..........."JTtffTr Društvo Martin Slomšek St. »6 ŠsD.Z ^prejema člane v drttštvo od 16; d< '80,' leta. jColjhiška podpora ,jje. ,57.00, $14.00. Poamrtnina $150, '500, $2000, za kolikpr jcdo ^.e i. DoiiWst vsakega poštenega mož; C. da posiane član S. D. Z. Pristopiti c našemu finUfctyju, dokler s^e š,e z.dr.a' ,11 mlad. ZA padaljna pojasnila se. r >rnite na sledeče uradnike: Damij»r romažin, 100-5 E. 64. St. predsodniV Frank Novak. 6816 F.dija ave, tailiiV Leopold Isullan, ubpi Addisgn ,Rd >lagajnik. Društvo zboruje vsako dru po liedt-iio v niie.sec(i ob pol dveli ' ' ji oyi šoti sv. Vipa. - P-rjištv^ni idršviiik: dr. ' Djrušt. Sv. Vida » št. 25 K. S. K. J. ma redno mesečno, se jo prvo nedeljo nicsccti v KNAUSOV1,DVORANI. . Prpd.-sediiik: A- Grdiua, 6127 St. Cl.aii .ve, tajnik Joseph Russ, 6619 Bonna ve, zastopiiik, Jernej'kijans- 61.29 'St. "lair aye., ^. ^... druStveni z.dcavnil' Dr. J. MV Seliškar, 6129 St. Clatj; wre u. i£. :'" . w;;:;,r Člani Se Sprejeroijo v druitvo od if lo -4,5. Juta. Pdsmstplpa je,i$a$Q.oc 500,00, ,i)i $i,000.00, bplniaka pojlpo a je $C-oo na teden, Vpišite tndijwlo e otroke X- otroški oddelek. Novo, vpisani član mora prinest zdravniško spričevalo j. tajniku , j ni prted'sejo, riakair ' se isto pošlje ,yr lavnemu r.di-4ivniku. i« ako ftdol^ri tl»jM|je društvo pji .Jscjij, ;< prejetju. DR. LOŠKA DOI.INA .iVoruje vsako 4. nedeljo v ni^Secu, ol ;ni uri popoldan v- John (irdina dvo ani Uradniki šo: .Predsednik Jerntj ■ Krašovec, 5600 St. Clair ave. pp#.re( eednik Matija Truden, 1152 Ti. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6201 Sehade Avc/Il- lajnik I'r. Mulec, 1.1S1 E. Co. St.; blagajnik Anton MibsJ■ ^bjalct se vabijo, da vstopijo v .na* .Iruštvo, 'Posebno s« vabijo J-1'!^!?' Dbilnernti nvistop«. l' Oglašajte v "Slogi/ Kdor želi imeti knjige Zveze Katoliških Slovcncev od lanske- r leta, naj sertakpjoglasi, dokler ialckgvinepoide.-ImamojihŠe-ne-taj v zalogi. ' * , Cerna cetyerim knjigam $i.io. Naroča se v našem.upravništvu i7 E. 7;th ST. NEW YORK, N.Y. ------- $aši zastopniki. .Cleveland, O. Podružnica "Slo-6313 Št. Clair Ave. Mr. Anon Strniša,'6305 Glass Ave. ;, Mr. Frank Gaspari. 887 Ansel Rd.; Mr, pakob ivcsiiik 3599 E. 81 St.: Mr. J. Meglich, 671.3' Edna Ave.: Vir. John "Mesec. 14309 Darly St.; Mr. Frank Stthadolnik, 6107 St. Clair Ave. Collin wood, O. Mr. J. Mesec: Lorain, O. Mr. A. Pogačar, 1778 -E.'29th-St. ; Brooklyn, N. "Y. Mr. Josij *.krabe, 79 Evergreen Ave. Bridgeport, Conn. Rev. Mich [. Golob, 450 ,Pine St. ' ' ".'•"..,' / :•.;■■:'; Bridgeville, Pa. Mr. Ivan Vrtač nik, Box 595. Forest City, Pa. Mr. Petet Sruovršnik, Box 279.'; jMiss M -Svete. Houston, Pa. Mr. John Pelhar, Pittsburgh, Pa. Mr. John Bo jane, 207-57 St:; Mr. George Ye 5ttlie 522? Keystone.-St:; Mr. Jphi. jColobič .5^21 Carnegie St. ; Geor ge Wjtkovich, 51Q4,. Bntler St. Steelton, Pa. Mr. Anton Male shich, 157 Main St Joliet, 111. Mr. Aleks Plut, 1207 :en.ter St. -r- Mr. M. Bluth. j • • Barberton, Ohio. Mr. Joe Lek-Aan, 149 Center fSt- Sh.eboygan, Wis. Mr. Mike Pro ■ gar 1621 N-. 9 St. Indianapolis', Ind. Mr. Frank Markic,-765-Holmes Ave. Willard, Wis. Fr. Perovšek — ,Box 10. V Eveletli, Minn. Francis Grr gorich, Box 22. Soudan, IV^inn. John Loushir 'lOX X230. ; Ely, Minn. j. J. Peshell, Bo> 165; John Otrin, Box 332. Braddock, Pa. J. Lesjak, 1111 • Wood Way. :N«'W iDuluth, Minn. Mike bar, 403—Q7th Ave. W. ChishQlm, Minn. Mrs- B- G.lo !)pčuik. -309 - Central Ave.; John Klun, Box 668. B«hl, Minn; Gregor Rus, Boj. 22. i Gilbert, Minn- Frank Ulear Box 574. — Mrs. A. Pregiet. Hesperia, Mich. Marko Bluth (4. F. p. lip. 9. Gowanda, N. Y. Mr. V. Doli nar. 46 .Palmer St. ! KomfSt' ,2a noge/ Ako r.o V?.m ranjeno noye ali s< Vjjim pot.e ter.na ta. način povzročajo občuthe bo'lQinih'i, Ui žgo ir . ustvarjajo šrbljenje, ako nabrekneji ; nogo v čevlijlt in-rano povzročaj. pri hoji trpifciije. ne cagajle. Dobiti . pri Vašemu lekarnarju Several Foot Powder (Severov Prašek za noge) in kom-fort 7.a Vaše nogu bo zagotovljen •To, je prijeten prašek za noge. Mali ' posutega praška med prsti i,11 na vrl •ter .podplatih v.iako jutro in nekoli-kb v vsak čevelj ali nogovico .po vzroči čudeže. Cena 25 centi in 1. davka. Druitvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako driV " soboto v inettecu na 62 St. Mirk's -Place, New York, N. Y. Sprejema Mane o d 16—jo leta za zavarovalni •> .'• no ^250 00, 500,00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki""' jfr. eno izmed najagilnejših v New Vorku. . . -V NAROČNIKOM 'SLOGE" V CLEVELAND, O, - •Kdor želi naročiti ali plačati;, list ali' dobiti zaostale številke« naj se obrne do zastopnika: Mr. F. Suhadolnik 5x07 St. Clair Ave., Cleveland, 1 ■ V ' '':.''■'■:'.' ■'"' Društvo 8v. Družine St. u D. S. D., Pittsburgh, Pa., >;,v naznanja vsem rojakom iti rojakinjaBi"'-' med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. 'iJtfcj-, niš-ke podpore izplačuje društvo lib' $1.00 na dan. D.S.D. izplačuje zia- -ven srhrtnine, tudi za poškodnino ^it? raznovrstne operacije. Za nadaljna " pdjasnila se obrnite na sledeči odboc;. Josip Pavlakovich. predsednik,'* ''■■' Low Road; John -Golobic, podpredsednik, '5621 Carnegie Ave.; George-Weselicb, 1. tajnik, $222 Keystone-! Street: Josip L. naljoridt, x tajnik,^ ( .5138 Dresden W-ay; Anton Skerlong, blagajnik; S'--4 Butler St. — Mcseč- . ne seje se vrše vsako tret.j-o nedeljo v mesecu ob 9. (tri zjutraj v K. \ Domu. — Rojak! Rojakinja! prist-o.- ^ pi se danes kajti jutri bo mag,oče prr^. pozno. _____---....... Sv. Lecncrda '£ v>rtomavriškega ' ŽA CERKVE1H) IN DOMAČO PORABO JE HAVNOKAR IZŠEL V NAŠI TISKARNI. — ' KNJIŽICA JE PRIROČNit ŽEPNE OBLIKE IN BROŠIRANA. Cena izvodu 15 ct. ;, i - , I',,..-.),: ].:.■■ A;'k .'"V-.' Pri večjih h znaten popust OGLAŠAJTE V "SLOGI" John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ . ' 6217 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOiKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. Naznanjam Cerij,. občinstvu, da sem preskrbsl z zimskim obuvalom Od najmanjše do največje inere. : Kdor imai največjo nogo, naj se zglasi'pri nas. Kajti'pri nas1'se' d' bi: Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Mqške, od" ' mere 6 — pa do r^. Največji ljudje so lahko |K"ež skrbi, d« ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam FRANK SUHADOLNIK ' 6x07 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND OHIO. KRIŽARJI ZGODOVINSKI ROWAN V ŠTIRIH DELIH ♦ Spisal: H. SIENKIEW1CH A* Poslovenit: FODR4VSKI tuHar? ass? ^zs* ss^ «sy< Udje. Zbišek je razumel nekoliko tih besed, nekoliko,pa zopet ne, in ko mu je Nikolaj to pojasnil, je pbjel gospoda de Lorcha in ga pritisnil na svoje prsi. Knez'pa je rekel Zbišku: f "Ali ti res hočeš iti?" "Res, milostljivi gospod. 1 Kajv naj počnem drugega? Hotel bi dobiti Scitrio, ko bi imel zgrizti tudi z zobmi zidovje, toda kako naj pričnem vojno brez dovoljenja?" "Kdor brez dovoljenja začne vojno, njega, ugonobi rateljev meč", reče knez. • 'Tako je. tudi prav", odvrne Zbišek. "Na to sem hotel pozvati v dvoboj vse one, ki so bili ostali v Sčitnem, toda .ljudje so mi'povedali, da jih je Jurand ondi pomoril kakor volov, tor.ej nisem vedel, kdo je še živ in kdo ubit. Toda tako mi pomagaj Bog in sveti križ, da ne zapustim Juranda do poslednjega zdihljeja." "Lepo govoriš in to mi ugaja", reče Nikolaj iz Dolgega lesa. "Tudi to, da nisi letel v Sčitno sam, priča dovolj, da imaš pamet, da nisi bedast, kajti le takšen bi si moral misliti, da oni ondi drže Juranda in njegovo hčerko in daje niso odpeljali drugam. Bog te je nagradil z Rotgierom za to, da si prišel.". * "Da", reče knez. "Kakor sem čul sam od Rotgiera, je ostal od Onih štirih edino stari Siegfried še živ, ostale pa je kaznoval Bog bodisi s tvojo ali Jurandovo roko. Siegfried je manjši lopov nego so Ostali, toda nemara je večji okrutnež. Slabo je, <3a se nahajata Jurand in Danuška v njegovih rokah in treba je kmalu rešiti ju. Da tudi tebe ne doleti kaka nezgoda, dam ti za velikega mojstra pismo s seboj. Poslušaj samo dobro in vedi, da ne greš k njemu kot poslanec, marveč le kot glasnik. Velikemu mojstru pa hočem pisati to-le: Ker so oni ob svojem času napadli tudi našo osebo, potomca svojih dobrotnikov, zato je povsem verjetno, da so oni odnesli tudi jurandovo, zlasti radi tega, ker so sovražili Juranda. Zato prosim velikega mojstra, da zapove marljivo iskati jo in, ako si želi mojega prijateljstva, da mi jo takoj izroči." Zbišek se nato vrže knezu k nogam, mu objame kolena in spre govori: "Ali Jurand, mijostljivi gospod, ali Jurand! Potegnite se tudi zanj. Ako je smrtno ranjen, naj umrje vsaj doma v svoji hiši." "Potegniti se hočem tudi za Juranda", reče knez ljubeznivo. "Naj veliki mojster pošlje dva sodnika, dva pa pošljem jaz, ki naj razsodijo postopanje komturjev in Juranda pp pravici in vitežki ča-' sti. Ti pa si izvolijo še jednega, ki jim bo predsec^nik, in kakor oni . odredijo, tako tudi bo." S tem s? je končalo posvetovanje, po katerem se je poslovil Zbišek od kneza, ker bi imel takoj odpotovati. Toda pred odhodom ;; pokliče Nikolaj iz Dolgega lesa Zbiška na stron ter ga vpraša: "Ali vzameš svojega služabnika Čeha tudi s seboj na Nemško?' "Gotovo, ker noče odstopiti od mene. Ali čemu to?" "Za to, ker mi je žal zanj. To je vrl človek, toda čuj, kaj ti poVem: Ti odneseš iz'Marburga zdravo glavo, ako v dvoboju ne naletiš na katerega, ki bi bil boljši od tebe. Toda njegov pogin je. neizogiben." • "Ali zakaj?" "Za to, ker so ga obdolžili ti lopovi, da je on umoril de Four-cija. Oni so morali velikemu- mojstru pisati o njegovi smrti in so mu tudi pisali, da je Čeh prelil njegovo kri. Tega mu v Marburgif ne oprostijo. Pričakuje ga sodba in osveta, kajti kako hočeš pre-.pričati velikega mojstra, da je on nedolžen? Ali on je vrhu tega še izpahnil roko Danveldu, ki je bil sorodnik velikega sodnika., Pomi-lujem ga in ti ponavljam, ako gre, da, gre po svojo smrt." „' . "On ne pojde po smrt, ker ga pustim v Spihovem." Toda prišlo je drugače, kajti nastali so vzroki/radi katerih Čeh ni ostal v Spihovem. Zbišek in de Lorche sta odšla takoj drugega dne zarano s svojim spremstvom. De Lorche, katerega je duhovnik Višonjek od-vezal obljube, ki jo je napravil Ulriki de Elner, je potoval ves srečen, spominjaje se Jagjenke iz Dolgega lesa. Zbišek pa se ni mogel ž njim razgovarjati o DanUški tudi radi,tega, ker sta le slabo razumela drug drugega, torej se je razgovarjal z Glavačem, kateremu še ni bil znan nameravani pohod v križarske pokrajine. "Jaz grem v Marburg", je rekel Zbišek, "kedaj *pa se vrnem, to je v moči božji. Morda kmalu, morda pomladi, morda čez jedno leto, ali pa morda nikdar, razumeš?" "Razumem. Greste tjekaj gotovo radi tega, da pozovete ondi bivajoče viteze na dvoboj. Hvala Bogu, da ima vsak vitez svojega orožjenosca." "Ne", odvrne Zbišek. "Ne pojdem tjekaj radi tega, da jih pozovem na dvoboj, razun ako to nanese slučaj; ti pa tO pot ne pojdeš z menoj, marveč ostaneš doma v Spihovem." Čeh postane na to novico žalosten, da začne celo tožiti; na to pa jame prositi Zbiška, naj ga ne pusti doma v Spihovem. "Prisegel sem na sveto razpelo in na svojo čast, da vas ne zapustim. Kako bi mogel priti svoji gospe pred oči, ako bi vas doletela kaka nezgoda?, Prisegel sem, gospod, torej imejte usmiljenje, da pred njo ne bom osramočen." "Ali 'hi'si- tudi prisegel, da me hočeš ubogati ?" % "Kajpadaj vsamo ne v tem smislu, da bi odšel od vas. Ako me vaš.a milost zapc/dite, hočem ostati nekoliko ža vami, toda toliko, da4Vam bom ob $fsu potrebe pri roki." "Jaz te ne podim in te tudi nočem zgubiti", odvrne Zbišek,— "toda neugodno bi. mi bilo, ako bi te ne mogel nekam poslati, bodisi tudi na kako daljšo pot, ,ako bi se ne mogel ločiti od tebe niti za j eden dan. Neprestano vendar ne boš stal nad menoj kakor rabelj nad grešno dušq, Ako pa pride do boja, kako mi hočeš pomagati? Ne'govorim o vojni, kjer se ljudje tolpoma pobijajo, toda v dvoboju se vendar ne boš boril namesto mene. Ako bi bil Rotgier krep-kejši od mene, ne bi bilo na našem vozu njegovo orožje, marveč moje na njegovem. A vrhu tega tudi vedi, da bi mi'ondi s teboj bilo dokaj huje, ker tvoja navzočnost bi me lahko spravila v nevarnost.' "Kako to, vaša milost?" ( In Zbišek mu jame pripovedovati vse.to, kar je slišal od Niko- 1 laja iz Dolgega lesa, ,kako komturji ne priznavajo, da bi bili oni ubili de Fourcija, zato so njega, Glavača, obdolžili umora, radi če- j sar ga bodo sedaj preganjali. "Ako pa te vjamejo", reče naposled, "ne pustim te vendar v njihovem žrelu, pri tem pa utegnem priti še sam ob glavo." Čeh na to še bolj osupne, ker je čutil, da je to resnica; na to pa jame znOvič prositi Zbiška, naj ga ne pusti v Spihovem. - » "Saj sedaj ni več na syetu onih, ki so m.e videli, ker je pobil ne- f katere stari gospod iz Spihova, Rotgiera pa ste ubili vi." ' "Videli so te strežaji, ki so šli za njimi; živi pa še tudi oni stari Križar, kateri sedaj gotovo sedi v Marburgu, ali pa pride tjekaj, , kadar ga veliki mojster pokliče." Na te besede Čeh ni mogel ničesa odgovoriti, ,in tako sta mol- ( če jezdila dalje do Spihova. Ondi najdeta vse pripravljeno na vojno, kajti stari Tolim je pričakoval, da bodisi Križarji napadejo grad, ali pa da Zbišek, vrnivši se, odpelje vojake na pomoč staremu gospodu. Ljudje so bili oboroženi, in dasi jim vojna ni bila nič novega, vendar so kopemeče pričakovali Nemcev, nadejaje se obilnega plena. V gradu je pozdravil de Lorcha in Zbiška duhovnik Ka-leb in takoj po večerji pokazal mu pergament z Jurandovim pečatom, na katerem je bil z laštno roko napisal poslednjo voljo viteza iz Spihova. "Narekoval mi je", je dejal, "v oni noči, ko je potem odšel v Sčitno. Nu... ni se nadejal, da se še kedaj vrn^." "Ali čemu niste zinili o tem ničesar?" "Molčal^ sem, ker mi je priznal to kot spovedniško tajnost, kar namerava storiti. Večni mir mu daj Gospod! Večna luč naj mu sveti!" "A ne govorite o njem kakor o mrliču, ker je še živ. Vem o iz besed Križarja Rotgierja, s katerim sem se bojeval na knežjem dvoru. Vršila se je med nama, sodba božja in ubil sem ga." > j "Vsled tega še 'smemo še manj nadejati Jurandove vrnitve, k j večjemu, ako bi to hotela moč božja." "Torej grem tje s tem vitezom, da ga.rešijn iz njihovih rok," "Ti očitno ne poznaš križarskih rok, toda jaz jih poznam, ker sem bil petnajst let duhovnik v njihovi deželi, predno me je poklical Jurand v Spihov. Le Bog more rešiti" Juranda." "In tudi nam pomagati." "Amen!" . Nato razvije pergament in jame čitati. Jurand je zapustil vs£ svoje zemljišče in vse svoje imetje Danuški in njenim potomcem, a v slučaju, ako bi umrla brez potomcev, pa njenemu možu Zbišku iz Bogdanca. Proti koncu priporoča to švdjo'poslednjo voljo tudi knežjemu varstvu, "da vse, kar bi nemara ne bilo prav, popravi knezova milost." Ta konec je bil pridodan raiii' tega, ker duhovnik Kaleb poznal le kanonično pravo, a Jurand; ki se je ukvarjal neprestano z vojno, pa le vitežko pravo. Ko je prečital celo listino Zbišku, je razodel vsebino tudi nekaterim ljudem spihoyske posadke, ki so takoj priznali mladega viteza za svojega gospodarja in mu "obljubili, pokorščino. 1 1 Domišljevali so si, da jih Zbišek odpelje takoj na pomoč staremu gospodu1, ter se tega veselili, ker so v njihovih prsjh vtrjpala hrabra, in po vojni koprneča srca in ker so močno ljubili Juranda. Radi tega jih je prevzela velika žalost, ko so izvedeli, da ostanejo doma in da se gospodar le z 'malim spremstvom napoti v Marburg, a to ne n^ boj, marveč za to, da se pritoži. To žalost je delil ž nji-mi tudi čeh Glavač, ,dasi ga je pri tem veselilo/da se je Žbiškovo premoženje tako pomnožilo. "Hej! Kdo-bo tega najbolj vesel?" je dejal. "Stari gospod iz Bogdanca. On bi tu znal gospodariti. Kaj je Bogdanec v primeri s tem imetjem?" In Zbiška prevzame v tem hipu t^ka tuga po stricu, kakor'ga je prevzela vsikdar v težkih slučajih življenja, zato se obrne k o-rožjenoscu Čehu in reče: "Čemu bi sedel tukaj po nepotrebnem. Odrini v Bogdanec in ^ odnesi tjekaj pismo." ' "Ako le ne smem iti z vami, tjekaj grem jako rad!" odvrne raz veseljeni mladenič. }, "Pokliči rni duhovnika Kaleba, naj napiše, kakor se spodobi vse, kar se je tukaj' pripetilo, stricu pa prečita pismo duhovnik v Krasni, ali opat, akO še nahaja v Zgorelicah." Zgovorivši to'; se udari ž dlanjo po čelu ter reče kakor Sam sebi: 1 • "Da, opat!...." In mahoma Se mu pojavi pred očmi Jagjerika, plavooka, črno-lasa, vitka kakor srna, s solzami na trepalnicah." Prevzame ga tesnoba, otare si z rokami če"lo in končno reče: "Hudo ti bo, deklica, toda ne huje nego meni." Med tem dospe duhovnik Kaleb in takoj »sede k pisanju. Zbišek mu je narekoval obširno vse, kar se je bilo pripetilo od onega trenutka, ko je prišel v ,gozdni gradič. Ničesar ni zamolčal, ker je vedel, da bo stari Matija tega vesel, ako dobi o vsem podrobno poročilo. Bogdanca zares niti od daleč ni bilo mpgoče primerjati s Spihovem, ki se je odlikoval s svojim prostranstvom in bogastvom, in i Zbišek je vedel, da je koprnel Matija vsikdar najbolj pO imetju. I Ko je bilo pismo po dolgem trudu končno napisano in zapečateno, pokliče Zbišek znovič orožjenosca, mu izroči pismo in reče: I "Morda se vrneš semkaj s stricem, kar bi mi bilo jako ljubo." ' Čeh pogleda v nekaki zadregi Zbiška.; bil je videti nemiren, I stopal je z jedne noge na drugo in ni odšel, dokler mu mladi vitez ' ni dejal: ' ' "Povej mi, ako hočeš še, kaj ?" '.Hotel bi vas še vprašati, kaj naj rečem ljudem, ako bi me v vprašali?" , ...... "Katerim ljudem?" ' "Ne sicer v Bogdancu, pač pa onim v okolici, ki bodo za gotovo h'oteli vse izvedeti. ..." ' , i Na to ga Zbišek, ki hi hotel ničesar skrivati, strogo pogleda . ter reče: "Tebi ni toliko mar za ljudi, kolikor za Jagjenko iz-Zgorelic." Čeh zardi, na to pa nekoliko oblediin odvrne : "Da, za njo mi je mar." "Od kod veš, da se ondi ni omožila s Čtanom iz Rogove ali z Volkom iz Brezove?" " " , "Gospodina Jagjenka se ni pmožil^ z nikomur", odvrne orožje' •noseč odločno. , "Kaj, ako jej je opat zapovedal?" " . .. (Dalje prih.) Molitveniki z velikimi črkami za slabovidne in vse druge knjige iz bukvarne Ave Maria se dobe pri ANTONU STRNIŠA 6305 Glass Ave. Cleveland. O. dr. s. hollander, , ' 1 JX DENTIST M ! 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO. Ure od g. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. NAZNANILO v iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Posestva katera imamo mi za prodali so sledeča: Eno posestvo na vogalu za več trgovin. Eno posestvo na vogalu za dve trgovini. Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence s 12 sobami. Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage. Eno posestvo, residence z 9 sobami. Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 10.sobami in kopališčem. Eno posestvo, 1 esidence z 4 sobami in kopališčem in približno en alcer sveta zraven na Blvd. Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite.pri nas predno kupite kje drugje. Imamo tudi z£1q veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah. ST. CLAIR REALTY CO. 6313 ST. CLAIR AVE. Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes " Vedno "ajbolse in najcenejše pri THE STAR FURNITURE CO. 5824 ST. CLAIR AVE. GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR. ■ I ----- T« TT"*" r---------- ---------------- --.- --------------------- Dr. J. V. Župnik zobozdravnik ........—-—rrnmz- 6127 St. Clair Avenue ' i nad Grdinovo prodajalno: Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. Kot plačilo se vzame tudi "Libei ty Bonde" I Telefon: Main 1441, Telefon: C 1 jral 882i-V« j Mihael S. Čerezin I HRVATSKO-SLOVENSKI ODVE.T35 X I PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS El'.ILDIlijG, ) na četrtem nadstropju. Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu P ubili; Square > CLEVELAND, OHIO. OGLAŠAJTE V " S L O G I" Ustreženo njegovi želji. Eden izmed naših odjemalcev nam je pisal 10. junija 1919: — 'Smokerun, Pa. Izprevidel sem, la je Trinerjevo zdravilno gren-co vino zelo dobro zame. Nobena iruga medicina ne učinkuje ena-\0. Prosim, denite to v en oglas. Andro Luksie, Box 51." S tem jstrezanio njegovi želji in priob-:imcAte njegove vrstice, katere so v svoji preprostosti zadele v sre iišče. Trinerjevo zdravilno grenko vino pomaga, to je faktura* in vsakdo, ki trpi na zaprtosti, slabem apetitu, glavobolu, nervoz-nosti itd., se bo prepričal, da je zgoraj omenjena izjava resnična. Dne 2. maja 1919 je vlada Združenih Držav za notranje zadeve potrdila in priznala Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, ki v vseh ozirih odgovarja postavam. Prohibicije. Dobite ga po vseh lekarnah. In ako trpite za nevralgijo, bolečinah v hrbtu, ali si izpahnete kak ud, zahtevajte v lekarni Trinerjev Liniment. Joseph Triner, 1333-43 So. Ashland Ave., Chicago, 111. National DrugStore Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste. Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso krbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih. Kadar dobiš od zdravnika pred )is za zdravila, pridi vselej k nara n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža. "obrestovati • Se prične vsaki dan kadar naložiš v ■ LAKE SHORE BANK Obresti se plačujejo do dneva, ko Vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji. St. Clair and E. 55th i^t. Prospect and Huron RU, Superior and AddisonR. vaša obleka bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi medi. Frank's Dry Cleaning Co. Telefon: Central in Rosedale §69^. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Bank«. 20LLINW00D — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. J. J. PESHELL Box 15 Ely, JVIiun. iina v zalogi mulitvenike z malini in velikiji tiskom. , ZAC> 1 !• ?NIK Frarik Gaspari i'87 Ansel Road Cleveland, O., h »1 sledeče knjige;' Moli t ven i k z n-V mi in debelimi črkami. Abecedrf e in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri Frank Suhadolnik-u 6107 St. Clair Ave., Cleveland, 0.