Želim vam ve (t ko Iejjifi trenutkov v prijetnem vzdušju božičnihpraznikov ter izpoCnitev vsefi zelja vprihajajočem fetu 2012! ^ V Vili župan Milan Gabrovec LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 12, številka 6, december 2011 Foto: MZ Zimska idila pod zapornicami jezu v Novi vasi 4. december - volilna nedelja V nedeljo, 4. decembra, so potekale prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije. Rezultati volitev so prinesli precej sprememb v slovenskem političnem prostoru. V 9. volilnem okraju 8. volilne enote, kamor sodi tudi območje občine Markovci, se je za mesto poslanca v državnem zboru potegovalo 17 kandidatov. Največ glasov, kar 4.232, je v tem volilnem okraju prejel Ptuj-čan Andrej Čuš (stranka SDS), vendar je za 0,12 odstotka glasov zaostal za strankarskim kolegom Francem Breznikom, ki se je v državni zbor uvrstil kot kandidat v 7. volilnem okraju 8. volilne enote, torej na območju Lenarta. Glede na število glasov v 9. volilnem okraju se je na drugo mesto uvrstil Franc Pukšič iz stranke SLS Radovana Žerjava, na tretje pa doktorica Lidija Tušek iz Liste Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija. Sledijo Robert Šegula - Lista Virant, nekdanji župan občine Markovci Franc Kekec - stranka Desus, Silvo Sok - Nova Slovenija, Mirjana Nenad - Socialni demokrati, Zdenka Škerget - LDS in Dušan Cvetko - Slovenska nacionalna stranka. Preostali kandidati 9. volilnega okraja 8. volilne enote so dosegli manj kot odstotek glasov. Izvoljeni kandidat za poslanca je Franc Pukšič, ki je prejel dovolj visok odstotek glasov, ki mu po proporcionalnem volilnem sistemu zagotavlja mesto v državnem zboru. MZ Poročamo iz prvega občinskega nadstropja Od našega zadnjega poročanja so se zvrstile tri seje občinskega sveta. Prva je bila 10. oktobra kot 6. dopisna seja, na kateri so svetniki izglasovali menjavo parcele v občinski lasti s parcelo v lasti družbe MCK, s čimer so omogočili gradnjo poslovno stanovanjskega centra v Markovcih. Naslednja seja je bila 30. novembra, kot 8. redna seja občinskega sveta. Najprej so svetniki potrdili zapisnike preteklih sej in izrazili pobude ter različna vprašanja, na katera je župan v glavnem odgovoril sprotno. Nato je sledila osrednja točka 8. seje, to je prvi rebalans proračuna za prihodnje leto. Naj spomnim, da je proračun za leto 2012 bil sprejet ob proračunu za leto 2011. Ker so se skozi poslovanje tekočega leta pokazale razne potrebe, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob sprejetju proračuna, saj so vezane na posamezne investicije, je župan svetnikom predstavil predlog rebalansa, po katerem bi v občinski upravi tekoče poslovali že prvi dan prihodnjega leta. A se ni izteklo po predvidevanjih, saj so posamezni svetniki menili, da je prezgodaj za rebalans proračuna prihodnjega leta, da posamezne postavke niso dovolj jasne, da viri financiranja (predvsem vrtca) niso realni, da je premalo sredstev na postavki markovskega vaškega trga in za namen preselitve ŠD Markovci, da je izostala gradnja dvorane v Sobetincih in da ni vse jasno okrog predvidenih nakupov gasilskih vozil. Kljub temu, da je župan nejasnosti pojasnil, da so gradivo obravnavali vsi pristojni odbori in nanj niso imeli pripomb in da na predlog rebalansa župan ni prejel nobenega amandmaja, svetniki rebalansa proračuna niso izglasovali. Očitno bo na naslednji proračunski seji še vroče. Videti je, kot da se bitka za oblast iz državnega nivoja seli na lokalni nivo, saj se vse bolj zdi, da ne gre za blagor nas državljanov in države, beri občanov in občine, temveč izključno za željo po vladati in nadvladati. Ali ni demokracija tudi tolerantnost do drugače Foto: Martin Ozmec Del svetniškega zbora na 8. redni seji, ki je bila 30. novembra. mislečih? V krizi, v kateri se je znašla naša država in ki jo čuti tudi naša občina, gotovo ni prostora za prerekanja, nagajanja in kazanja komolcev. Zdaj je čas za složno in enotno vladanje z veliko strpnosti in nujnim upoštevanjem kompromisov v dobrobit ljudstva. A to je že tema za kakšen drugi članek. Nadaljevanje seje je vendarle potekalo nekoliko bolj demokratično, saj so bili sprejeti Odlok o javnem redu in miru v naši občini, Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih ter Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. Sprejeli so Letni program športa za leto 2012, ne pa tudi meril kot priloge pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa, čeprav sta pristojni Odbor za negospodarske dejavnosti in strokovna komisija, ki je merila pripravila, mnenja, da so ta nastavljena dobro, predvsem pa pravično glede na kategorizacije naših športnih društev. V nasprotju s športnimi merili pa so svetniki sprejeli nova merila za izračun dotacij iz proračuna za redno dejavnost kulturnih društev. Tudi za te je pristojni odbor mnenja, da so strokovno pripravljena, predvsem tako, da se bodo sredstva lahko pravično delila med posamezna društva. V nadaljevanju so sprejeli nov cenik za zakupnine kmetijskih zemljišč in za 10 % povišanje najemnine za grobove in uporabo mrliške vežice. Potrdili so tudi program oskrbe s pitno vodo za leto 2012, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj ter se seznanili s Foto: Martin Ozmec Marijan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj je na 8. redni seji predstavil program oskrbe s pitno vodo za leto 2012. poslovnim načrtom novega sistema ravnanja z odpadki. Dopolnili so tudi letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2011 in posledično sprejeli sklepe o ustanovitvi služnosti v k.o. Markovci in k.o. Stojnci ter sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Sobetinci in ukinitvi statusa družbene lastnine v k.o. Sobetinci. Na 7. dopisni seji, ki je bila 7. decembra, pa so svetniki sprejeli sklep o podelitvi statusa javnega dobra za parcele v Bukovcih, po celotni trasi novozgrajene poti, ki bo investitorjem bodočih stanovanjskih objektov omogočil dostop na svoje parcele brez dodatnih služnosti. Z novim letom prihajajo tudi nove priložnosti za nove odločitve, ideje in uspehe. Priložnosti, da skupaj snujemo in skupaj dosegamo zastavljene cilje. Zato vam želim takšno oblast, ki se bo borila za blagor vseh nas, veliko strpnosti, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva. Srečno 2012! MBK [Sil1 Í7, I.VÍA IIKO V C íí V AktuaCno Naložbe in dela na terenu v naši občini Občina Markovci je tudi letošnjo jesen izvedla več naložb, nekatere so teku, nekatere se zaključujejo. V Sobetin-cih so po gradnji kanalizacijskega sistema na novo asfaltirali cestišče, v Bukovcih bo novozgrajena cestna povezava omogočala dostop do zazidljivih zemljišč. O teh in preostalih večjih projektih pa v naslednjih vrsticah. Lokalna cesta skozi naselje Sobetinci V prejšnji številki Lista iz Markovcev smo že poročali o nameravani izgradnji lokalne ceste, ki poteka skozi naselje Sobetinci. Zdaj je že izbran najugodnejši izvajalec, to je Cestno podjetje Ptuj, ki izgradnjo ceste z ločenim nivojskim hodnikom za pešce in kolesarje, kljub neugodnemu vremenu, v večji meri že zaključuje. Preostala dela, predvsem dela na izgradnji hodnika za pešce in kolesarje, ter dela na cestni infrastrukturi, se bodo nadaljevala v spomladanskih mesecih. Rekonstrukcija mostu čez distribucijski kanal HE Formin Okoliški vaščani že nestrpno pričakujejo ponovno odprtje mostu, ki povezuje cesto Bukovci-Novi Jork čez distribucijski kanal Hidroelektrarne Formin. Dela so sicer v zaključni fazi. Ali bo izvajalcem uspelo pred zimo zaključiti dela, pa je odvisno predvsem od tega, koliko lepih delovnih dni bo gradbincem podarjenih še v tem letu. V Bukovcih dostop do nezazidanih stavbnih zemljišč Te dni se v Bukovcih zaključuje gradnja ceste v dolžini 170 metrov, ki bo omo- Podoba rekonstruiranega mostu čez distribucijski kanal HE Formin, na lokaciji med Bukovci in Novim Jorkom čMITT J.o.o, STOJNC119, 2281 MARKOVCI Tel: 02 / 788 81 60, GSM: 031 / 224 660 info@emitt.si, www.emitt.si Za vas opravljamo naslednje storitve: • elektroinstalacije in meritev elektroinstalacij • strelovodne instalacije - neopazni strelovodi Hermi, • meritve strelovodnih instalacij, • vodovodne instalacije, ■ montaža centralnih kurjav-toplotnih črpalk, ■ montaža in servis oljnih in plinskih gorilnikov, • meritve emisij dimnih plinov, • montaža in servis klimatskih naprav, • montaža svetil. Prodajamo material za: elektroinstalacije, vodovodne instalacije, centralne kurjave, strelovodno opremo Hermi, belo tehniko in svetila. Ob izteku starega leta se vsem strankam in kupcem ter poslovnim partnerjem zahvaljujemo za zaupanje in se s svojimi storitvami priporočamo tudi v prihodnje. gočila dostop do danes še nezazidanih stavbnih zemljišč. Že v kratkem lahko pričakujemo, da bo del teh zemljišč pozidan, saj na trgu tovrstnih zemljišč primanjkuje. Na območju občine Mar-kovci je kar nekaj takšnih primerov, kjer gradnja zaradi nedostopnosti ni možna, lastnike pa tovrstna zemljišča finančno obremenjujejo. Občina Markovci je že pred leti prisluhnila skupini lastnikov zemljišč v delu naselja Bukovci, ki jim je otežen ali celo onemogočen dostop do njihovih stavbnih zemljišč. V proračunu je tako Občina zagotovila sredstva za izgradnjo javne poti, lastniki teh zemljišč pa so morali del zemljišč odstopiti. Od začetka pogajanj in ureditve zemljiško pravnih zadev je poteklo kar nekaj časa. Klub vsem zapletom je sedaj rezultat teh pogajanj viden. V splošnem je prevladalo spoznanje, da vsi ti lastniki zemljišč z novo cestno povezavo nekaj pridobijo. Ta primer ureditve dostopa do nezazidanih stavbnih zemljišč je lahko vzorčen za vsa tovrstna Raziskave so pokazale, da je trenutno globina podtalne vode vsaj en meter pod nekajletnim povprečjem. zemljišča, ki so širšega družbenega pomena. Kot najugodnejši izvajalec del za izgradnjo ceste v Bukovcih je bilo izbrano Komunalno podjetje Ptuj. V sklopu gradnje ceste se vgrajuje tudi preostala infrastruktura, kot je kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava. Kanalizirajo se TKV, TK in elektrovodi. Podtalna voda tudi za ogrevanje V sklopu pripravljalnih del za izgradnjo vrtca so se te dni izvajala hidrogeološka dela, predvsem z namenom zagotovitve zadostne količine podtalne vode za potrebe ogrevanja vrtca. Vir toplote želimo pridobiti s toplotno črpalko po sistemu voda/voda (izkoriščanje podtalne vode, in sicer s prečrpavanjem le-te skozi upar-jalnik toplotne črpalke, kjer podtalnica odda toploto). Zagotavljanje toplotne energije s pomočjo toplotne črpalke že desetletja velja kot ekonomsko bolj upravičen in ekološko sprejemljiv vir energije ob pogojih, da je objekt zasnovan in grajen kot nizkoenergijski objekt. O nizkoener-gijskem objektu govorimo takrat, ko imamo toplotne izgube objekta manjše od 30 kWh/m2. Te standarde objekt vrtec Markovci mora dosegati, saj načrtovalce vrtca zavezuje nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je v veljavi od 31. 12. 2010. S projektom izgradnje nizkoenergij-skega vrtca se je Občina Markovci prijavila na razpis Eko sklada za sofinanciranje naložbe. Občinska uprava Foto: BZ Želimo vam doživete božične praznike in vse dobro v letu 2012. Kolektiv podjetja EMITT d.oio. Občni zbor KD Bukovci Tudi člani Kulturnega društva (KD) Bukovci, ki ga vodi predsednik Jože Bezjak, se vsako leto znova zberejo na rednem letnem občnem zboru. Tokrat je zaradi zasedenosti dvorane in predsedstva zbor potekal v četrtek, 15. decembra. Navzoči na zboru so najprej pregledali opravljeno delo za leto, ki se izteka, in ugotovili, da so realizirali vse zastavljene naloge. Aktivnosti društva se namreč sploh ne nehajo, pač pa potekajo skozi celo leto. Tako je knjižnica odprta enkrat tedensko, pripravljajo tudi ure pravljic za otroke. Društvo je organizator občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi letos so jo pripravili, na proslavi pa so sodelovali učenci OŠ Markovci in pevci MoPZ Markovci. Po kulturnem prazniku sta sledila fašenk v Bukovcih in Markovcih, v mesecu marcu pa materinski večer s kulturnim programom. Spomladi, ko je zaživela narava, so člani društva pripravili njivo za saditev različnih kultur. Letos so to bili čebula, česen, okrasne buče in fižol. Z vaškim odborom in drugimi društvi iz vasi so za cvetno nedeljo pripravili presmec. Po spomladanskih aktivnostih se člani društva že več let udeležujejo raznih prireditev in dogodkov po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Bili so na salamijadi v Sevnici, na gurmanskem prazniku v Tisnem (otok Murter, Hrvaška), na prazniku krompirja v Šenčurju in na 11. svetovnem festivalu praženega krompirja v Bilčovsu v Avstriji. Sodelovali so tudi na košnji v Šturmovcih, v juliju pa je bilo društvo soorganizator vaških iger in proslave ob 725-letnici vasi Bukovci. Večkrat v tem letu so se družili tudi s člani Vaško etnološko turističnega društva iz Hrovače, s katerim so podpisali Listino o prijateljstvu. V jesenskem času so izvedli tradicionalno prireditev Vesela jesen, sodelovali pa so tudi na martinovanjih na Ptuju in v Središču ob Dravi. Znotraj društva se je ustanovila skupina moških (ljudskih) pevcev, ki je letos zabeležila kar 28 nastopov. V zadnjem mesecu leta so člani KD poskrbeli tudi za okrasitev smreke in adventnega venca v centru vasi. Načrti za prihodnost Kulturnega društva Bukovci pa se kažejo predvsem v organizacijah prireditev, ki jih društvo prireja skozi celo leto, različnih vaških akcijah, sodelovanju na ostalih prireditvah in ohranjanju dobrih stikov s sovaščani in prijatelji iz Hrovače ter drugod. Patricija Bezjak Foto: BZ 2 Leto/12, številka/ 5, oktober 2011 Podjetje MCK KOPALNIC www.mckdoo.si MCK d.o.o. Nova vas pri Markovcih 103 2281 Markovci info@mckdoo.si Tel. +386 2 754 00 90 11 itn m i - Za vas gradimo poslovno-stanovanjski objekt! V središču Markovcev smo pričeli z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, ki bo grajen v štirih etažah. V kletnih prostorih bo garažna hiša, v pritličju poslovni prostori, v prvem nadstropju in mansardi pa 16 stanovanj. Stanovanja bodo velikosti od 47 do 85 kvadratnih metrov, vse enote pa bodo imele tudi veliko teraso ali balkon. Ogrevanje objekta bo urejeno s toplotno črpalko, v objektu pa bo tudi dvigalo. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva v drugi polovici leta 2012, več informacij v zvezi z nakupom pa dobite na telefonski številki 031-645-755 (podjetje MCK). O- za udobnejše bivanje Salon kopalnic MCK - več kot 80 razstavljenih kopalnic na enem mestu. Obiščite nas v prodajno-razstavnem salonu v obrtni coni Novi Jork. C MCK d.o.o. Nova vas pri Markovcih 103 2281 Markovci www.mckdoo.si Tel. +386 2 754 00 90 ¥^(Sm tajpcsiM, strankam voščimo vesele božične V podjetju MCK vam nudimo: celovito prenovo kopalnic; vodovodni material; material za centralno ogrevanje; keramične ploščice; sanitarno keramiko; kopalniško opremo. Podjetje MCK - zanesljiv partner pri novogradnji ali obnovi. Ponujamo vam tudi: • montažo centralnih kurjav; • montažo vodovodnih in plinskih instalacij; • vsa keramičarska dela; • sisteme za ogrevanje ali hlajenje z obnovljivimi viri energije; Naše storitve so hitre, kakovostne in zanesljive. partnerjem nO ¥ letU 201 EMdk£nw MCIK Leto/12, številka/ 6, december2011 3 UST [7. IVÍAKKOVCÜV Nesoglasja okrog naložb še vedno v Z županom Milanom Gabrovcem smo se ob izteku leta pogovarjali o postor-jenem delu v letu 2011 in načrtih za prihodnje obdobje. Z nastopom mandata ste si za cilj zadali gradnjo novega vrtca. Čeprav so svetniki že spomladi potrdili DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), pa so se nato kar vrstila nasprotovanja temu projektu. Najglasnejši so bili očitki, zakaj se načrtuje gradnja v nadstropjih. Na kateri točki je projekt danes? Župan M. Gabrovec: »Če se spomnimo nazaj, smo z nesprejetjem proračuna in zaradi nekaterih drugih nesoglasij zamudili priložnost za prijavo na nekatere razpise, iz katerih bi se lahko gradnja vrtca sofinancirala. Na zadnji seji je bil podan celo očitek, da nimamo pripravljenega investicijskega oziroma finančnega programa. Le-tega bomo pripravili takrat, ko bomo imeli zagotovljene vse finančne vire, iz katerih bomo financirali projekt. Zaenkrat je znana vrednost projektantske ocene, sicer pa računamo, da bi nas gradnja vrtca stala okrog dva milijona evrov plus DDV. Financiranje vrtca bi izpeljali v letih 2012 in 2013. V tem trenutku lahko z gotovostjo trdimo, da bomo zagotovili tri vire financiranja bodočega vrtca: preko razpisa Eko sklada, preko regionalnih razvojnih spodbud (tako imenovani RRP razpis) in preko tako imenovanega 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO). Pri slednjem gre za sredstva, ki jih država namenja občini za investicije. Skupaj pričakujemo dobrega pol milijona evrov. Preostala sredstva bomo morali zagotoviti iz občinskega proračuna. Za projekt že imamo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, v začetku prihodnjega leta nameravamo izbrati izvajalca del. Z gradnjo bi pričeli v mesecu marcu, zaključili pa v jesenskem času, predvidoma septembra ali oktobra. Objekt vrtca bo nizkoenergetski, je pa projekt z vizualno podobo predstavljen tudi na spletni strani Občine Markovci, kjer si ga lahko občani ogledajo. Upam, da pri potrjevanju dokumentov, potrebnih za gradnjo vrtca, oziroma drugih strateških naložb v bodoče na občinskem svetu ne bo več prihajalo do nesoglasij. Javno bom povedal, da sem po tem, ko sem gasilskim društvom spremenil kategorizacije, prejel namig, lahko rečem celo grožnjo, da odslej pa na občinskem svetu ne bo šlo več nič skozi. Sicer že prej ni šlo kaj dosti skozi, razen odlokov in aktov, ki nam jih določa zakonodaja. In če so se nekateri odločili, da poslej stvari ne bodo vzdržale glasovanja na občinskem svetu, naj pojasnim, da bomo zaradi teh potez v bodoče izgubljali finančna sredstva, ki bi jih pridobili s prijavami na razpise.« Obstoječi vrtec v Markovcih ne zadošča marsikateremu standardu. Nekatere igralnice so celo brez oken, kar pomeni, da otroci nimajo niti dnevne svetlobe. Prav tako so omejene možnosti prezračevanja ... Navsezadnje bi tudi vodstvo šole in zaposleni morali stremeti k temu, da se izboljšajo pogoji za izvajanje vzgojno-izobraže-valnega sistema in varstva otrok. Kaj menite? Župan M. Gabrovec: »Bil sem prisoten na dveh roditeljskih sestankih - v vrtcu in šoli. Največ polemik je bilo izrečenih okrog tega, da bo vrtec nadstropni in da bodo stopnice. Pred dobrim mesecem sem bil na otvoritvi vrtca na Ptuju, kjer imajo prav tako stopnice. Njihov vrtec je grajen v hrib. Vhod v objekt je na vrhu hriba, igralnice in bivalni prostori pa so grajeni ob vznožju. In tako imajo od vhoda do igralnic 33 stopnic. Ob njih so prilagojena oprijemala (nižje za otroke in višje za odrasle), v objektu pa je nameščeno tudi dvigalo. Vendar okrog tega, da imajo v vrtcu stopnice, tam nisem slišal nobenih polemik. Upam, da so zaposleni v vrtcu in šoli ugotovili, da bo nov vrtec velika pridobitev za našo občino in da novogradnja pomeni boljše pogoje tako za zaposlene kot tudi za otroke, ki so v varstvu v našem mar-kovskem vrtcu. To, da pa imamo zdaj v vrtcu igralnice, ki so brez oken in dnevne svetlobe, pa se mi zdi nedopustno.« V kolikor bodo vaši načrti realizirani, lahko v letu 2012 pričakujemo dve slavnostni odprtji: poslovno-stano-vanjskega objekta in vrtca. Gre za dve pomembni strateški naložbi za kraj Markovce kot središče občine. Župan M. Gabrovec: »O novem vrtcu sem razmišljal že v času, ko sem bil zaposlen na OŠ Markovci. Prav tako segajo precej nazaj v preteklost moja razmišljanja o tem, kako bi se uredilo vaško središče Markovcev, kjer je bil v preteklosti zadružni dom. Z direktorjem podjetja MCK Francem Janžekovičem sva se o tem poslovno-stanovanjskem objektu pogovarjala že pred tremi, štirimi leti. Ker pa v tistem času s strani občine ni bilo prav nobenega posluha za tovrstne projekte, do realizacije teh idej ni prišlo. Prihodnje leto, ko bomo objekte odpirali, bom zelo ponosen na obe naložbi. Upam, da bodo takrat tudi vsi tisti, ki danes tako goreče nasprotujejo gradnji obeh objektov, spremenili svoje razmišljanje in da bomo vsi na nove pridobitve ponosni.« S finančnega vidika zahteven projekt je tudi gradnja kanalizacije. Kako bo gradnja potekala v bodoče in kaj kaže drugi fazi projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja? Župan M. Gabrovec: »V drugi fazi omenjenega projekta sodelujemo Mestna občina Ptuj, Občina Gorišnica in Občina Markovci. Za našo občino sta se iz teh virov načrtovala gradnja kanalizacije v Bukovcih in primarni vod v Stojncih, za kar že imamo izdano gradbeno dovoljenje. V kolikor sredstev iz tako imenovane kohe-zije ne bo, bomo primorani iskati druge vire. Ali bo do tega financiranja prišlo, pa ni odvisno od Občine Markovci, ampak od realizacije prve faze projekta, pri kateri se zelo zatika in v sklopu katere se gradi tudi nova ptujska čistilna naprava. V kolikor bo druga faza šla skozi, bi spomladi prihodnje leto pričeli z gradnjo kanalizacije v Bukovcih. V nasprotnem primeru se bo gradnja kanalizacije nekoliko upočasnila, vendar vseeno pričakujem, da bi do konca leta 2013 bil sistem v celotni občini zgrajen.« Na 8. redni seji, ki je bila konec novembra, svetniki niso potrdili rebalansa proračuna za prihodnje leto, ki je temeljnega pomena za poslovanje Občine. Kako boste v prihodnje sestavili rebalans oziroma kako boste dosegli, da bo na občinskem svetu potrjen? Župan M. Gabrovec: »Postopek za potrjevanje Odloka o spremembi proračuna, tako imenovanega rebalansa, je znan. V kolikor se na pripravljeni predlog predlaga sprememba, je potrebno tri dni pred sejo vložiti pisni amandma. Do same seje ni bil vložen niti en amandma. Kot ves- Foto: MZ Župan Milan Gabrovec_ te, rebalans ni bil potrjen, obrazložitev s strani svetnikov pa je bila, da niso vložili amandmajev, ker ne vedo, od kod vzeti finančna sredstva. Glede na te njihove besede smatram, da je rebalans proračuna sestavljen dobro. Saj če oni ne vedo, kje vzeti sredstva, kako naj to vem jaz? Mi smo jih pač razporedili tja, kjer so po našem mnenju potrebna. Z občinsko upravo bomo v prihodnje rebalans malenkostno popravili, vendar nekih večjih sprememb ne načrtujem, ker tudi sam ne vem, na katerih postavkah naj krčimo sredstva. In zdaj res več ne razumem, ali so nekateri svetniki proti samo zato, da nasprotujejo meni osebno, čeprav si sam prizadevam za to, da bi ustvarjali napredno in moderno lokalno skupnost. Ne želim, da stojimo na mestu in da čakamo na to, kaj nam bo čas prinesel. Čas nam ne bo prinesel nič, če se ne bomo sami potrudili in nekaj naredili.« Oktobra ste uvedli novo kategorizacijo gasilskih društev, s katero se zmanjšujejo tudi potrebe po opremljanju gasilskih enot. Gasilci vam ta ukrep precej zamerijo. Po drugi strani pa boste v bodoče, v kolikor želite sodelovati, vendarle morali najti nek skupni jezik. Kaj menite? Župan M. Gabrovec: »Na začetku naj pojasnim, da tudi vsi občani naše občine niso bili zadovoljni, da se za opremljanje gasilskih društev namenja toliko sredstev. Z vsem dolžnim spoštovanjem do gasilstva sem naročil študijo oziroma analizo gasilstva za območje občine Markovci. Po tej analizi sodeč za našo občino zadostuje eno društvo tretje kategorije, preostala društva so lahko v prvi kategoriji. Na gasilstvo v občini moramo gledati kot na celoto, ne pa da društva med seboj tekmujejo, katero bo boljše opremljeno, in se primerjajo na način, če imajo oni, moramo imeti tudi mi. Sam kot župan sem dolžan zagotoviti požarno varnost na območju občine. Trdim, da je zanjo pri nas zelo dobro poskrbljeno tako na področju opreme kot tudi na segmentu hidrantne-ga omrežja, ki pa ga še posodabljamo in ga bomo dogradili to te mere, da bo povsod omogočena možnost priklopa. Ne razumem pa zahtev, da želi PGD Stojnci imeti najsodobnejše in najdražje gasilsko vozilo Mercedes. PGD Markovci je celo v zapisniku svojega sestanka navedlo, da bodo ob praznovanju 90-letnice, ki jo bodo obeležili v prihodnjem obdobju, namenu predali novo specializirano gasilsko vozilo, ki je vredno 250.000 evrov. Ko sem izrazil pomisleke, da bi šli v nakup teh dragih vozil, ki jih po mojem mnenju ne potrebujemo, so mi funkcionarji iz gasilskih A£tua(no zraku ... vrst pojasnili, da jaz pač tega ne razumem, in da ne morem primerjati drugih občin z našo. Sosednje občine, kot so Cirkulane, Zavrč, Podlehnik ali Žetale, imajo namreč vsaka po eno gasilsko društvo, pri nas, v občini Markovci, pa imamo osem društev. Zamislite si, kakšna je razlika v opremljanju enega ali osmih gasilskih društev. Poleg tega imajo haloške občine, ki sem jih omenjal, tudi veliko bolj razgiban in zahteven teren. Nova kategorizacija, ki sem jo uvedel, je prinesla spremembe za gasilska društva Stojnci, Prvenci-Strelci in Markovci, ki so poslej v prvi kategoriji, medtem ko ima PGD Prvenci-Strelci že zdaj takšno gasilsko vozilo, ki pravzaprav ustreza tretji kategoriji (to je v najvišji kategorizaciji v naši občini). Še enkrat trdim, da imamo v naši občini dovolj tehnike in opreme, da lahko zagotavljamo požarno varnost. Sicer pa naj pojasnim, da v letu 2011 za gasilstvo namenjamo skoraj 240.000 evrov. Približno enak znesek namenjamo za gasilce tudi v proračunu 2012. In prepričan sem, da Občina Markovci na območju Spodnjega Podravja z najvišjim deležem proračunskih sredstev podpira gasilsko dejavnost. V naši občini za gasilsko dejavnost glede na realizacijo letošnjih prihodkov namenjamo nekaj čez pet odstotkov proračunskih sredstev, Mestna občina Ptuj pa samo 0,89 %. V nekaterih občinah je znesek nekaj čez en odstotek, v nekaterih pa okoli dva, vendar nikjer več kot tri. In dati letno za delovanje gasilstva okrog 240.000 evrov, kolikor dajemo mi, ni mali denar. Očitki, da gasilske dejavnosti ne podpiramo, niso na mestu. In še to: ko se pogovarjamo o nakupu gasilskih vozil, ne slišim besed, da bi se vozila potrebovala, ampak vsi rečejo - zdaj smo mi na vrsti. Pa navsezadnje, če sta ti dve gasilski vozili res tako neobhodno potrebni, ju lahko v prihodnje nabavimo, vendar bomo financiranje razporedili na več let, morda na ta in prihodnji mandat. Morda pa bi bilo o vprašanju, koliko sredstev naj Občina Markovci zagotovi za delovanje gasilstva, med občani zanimivo izvesti tudi anketo.« Minilo je dobro leto, odkar ste prevzeli funkcijo župana Občine Markovci. Kako ocenjujete obdobje zadnjega leta? Župan M. Gabrovec: »Navkljub nesoglasjem, s katerimi se soočamo v občinskem svetu, menim, da smo bili pri delu uspešni, za kar gre tudi zahvala sodelavcem v občinski upravi. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo začeli z investicijami, ki pomenijo velik napredek pri zagotavljanju kakovosti bivanja v naši občini. Začela se je gradnja poslovno-stanovanj-skega objekta, pridobljeno je gradbeno dovoljenje za vrtec, podana je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za ureditev mansarde v občinski stavbi, nadaljuje se gradnja kanalizacije, urejamo kolesarsko stezo, moderniziramo cestne povezave ... Vse to so naložbe, na katere sem kot župan ponosen. Kljub temu pa ob vseh uspešno začetih projektih, ki sem jih naštel, ostaja grenak priokus zaradi dogajanja na sejah našega občinskega sveta. Upam, da bomo vsi skupaj v prihodnje našli skupni jezik in da bomo leto 2012 zaključili še bolj uspešno, kot smo letošnjega. Želim, da sledimo podobnim interesom ter da razvijamo in gradimo občino po meri občanov. Moja želja je, da ustvarimo moderno in razvito lokalno skupnost, za katero bodo ljudje čutili, da so del nje.« Mojca Zemljarič 4 Leto/12, številka 5, oktober2011 Sprememba kategorij gasilskih društev Župan Občine Markovci Milan Gabrovec nas je 10. oktobra 2011 pisno preko gasilskih društev in zveze obvestil, da je na podlagi študije na novo kategoriziral gasilska društva v občini Markovci. Znižal je namreč po eno kategorijo gasilskim društvom Markovci, Stojnci in Prvenci-Strelci ter jih tako postavil v najnižjo možno kategorijo. Merila za razvrščanje gasilskih enot govorijo, da župan opravi razvrstitev gasilskih enot na osnovi teh meril, na predlog gasilskega poveljstva in občinske strokovne službe. Študija, o kateri govori župan, ni potrebna. Leta 1999 smo na osnovi meril gasilci sami pripravili predlog kategorizacije gasilskih društev in tedanji župan Franc Kekec je kategoriziral gasilska društva na predlog gasilskega poveljstva brez vsakega pomisleka. Ta kategorizacija je veljala 12 let, sedaj pa naenkrat ni več v redu. Župan Milan Gabrovec tudi nikogar ni vprašal za mnenje o novi kategorizaciji, kaj šele, da bi sprejel predlog gasilskega poveljstva, ki predlaga, da kategorizacija naj ostane takšna, kot je bila. Gasilci v občini Markovci smo se 12 let po veljavni kategorizaciji izobraževali, nabavljali opremo in videli končni cilj, da bi bili 1. januarja 2014, kot narekuje Uredba, opremljeni in tudi izobraženi za posredovanje ob največjih nesrečah, ki nas lahko doletijo. Žal se je z novo kategorizacijo marsikaj postavilo na glavo. Predvsem sta padli v nemilost tega primeža gasilski društvi iz Stojncev in Markov- cev. Svet občine je predvidel zamenjavo dveh gasilskih vozil (najprej Stojnci, nato pa Markovci), vendar nikakor ne pride do realizacije, čeprav so sredstva v proračunu za leto 2011 in 2012 zagotovljena. Ustrezno gasilsko vozilo v Stojncih je staro 27 let, v Markovcih pa 32 let. Župan in tudi občinski svet vse preveč govorita o gasilstvu - kot da je to ena in edina naloga lokalne skupnosti. Sredstva, namenjena za vse potrebe gasilstva v občini Markovci (redna dejavnost in investicije), so v letu 2011 v višini 230.684,05 €. Celotni proračun občine pa znaša 8.933.574,73 €. Če še znamo kaj računati, je to 2,58 % in ne vse tiste številke, o katerih je predhodno govoril župan. Gasilsko poveljstvo občine Markovci poziva župana, naj ne spreminja kategorizacije gasilskih društev in naj realizira zastavljene programe gasilstva, tako kot vse ostale. S tem ne bo znižal bonitete društev, ki jo sedaj uživajo s strani države (v nasprotnem primeru država ne bo več sofinancirala opreme v taki višini, kot do sedaj). Naj ne zmanjšuje minimalnega števila gasilcev v občini, ker nikoli ne ve, kdaj jih bo rabil in koliko jih bo rabil. Ob ujmi s točo je na ptujskem območju sodelovalo 1.042 gasilcev iz dvanajstih regij. Župana tudi sprašujemo: Zakaj so v občini Markovci ob nastopu njegovega županovanja naenkrat gasilci postali predmet polemik in razprav (z njegove strani seveda)? Gasilci vseh gasilskih društev občine Markovci Nismo vedeli, da smo tako bogati Gasilci iz Markovcev prav gotovo ne bomo polemizirali z županom občine Milanom Gabrovcem, prof., ki je dal izjavo za List iz Markovcev Mojci Zemljarič in je bila objavljena v Listu iz Markovcev 5. oktobra 2011. Ampak vaščanom Markovcev pa vendarle želimo pojasniti nekatera dejstva, s katerimi jih je župan zavedel. Županova izjava se neposredno ne nanaša samo na gasilsko društvo Markovci, ampak na celotno gasilsko organizacijo v občini. Nismo vedeli, da smo tako bogati - da imamo sedemkrat preveč opreme. Ne vemo sicer, kdaj si je Milan Gabrovec, prof., ogledal naše orodišče in kaj je videl. Župan je »vzel« gasilskemu društvu eno kategorijo in ga tako potisnil v najnižji rang gasilskih društev v Sloveniji (društva so razporejena od 1 do 5). Kategorija nam samo pove, katera in kakšna je tista minimalna oprema, ki jo društvo mora imeti. Leta 1999 smo z bivšim županom Francem Kekcem dosegli dogovor, da gasilsko društvo Markovci ne glede na Uredbo ostane v drugi kategoriji (mimogrede, društvu manjka samo ena točka, da bi bilo v drugi kategoriji). Kaj pravzaprav pomeni znižanje kategorije PGD Markovci? Najprej s stališča župana: da ne bo sofinanciral nabave vozila za Markovce in za gasilce iz Markovcev, ki bi bilo najprimernejše za današnji čas gasilske taktike in gašenja. Da sicer lahko ima društvo več kot 15 operativnih članov - ni pa nujno - in k temu potem samo petnajst kompletov zaščitnih sredstev za gasilce (župan navaja, da jih imamo 70). In kaj je še dejstvo? Glede na omenjeno drugo kategorijo imamo sedaj vse obrnjeno na glavo. Naenkrat imamo več gasilcev z gasilsko izobraz- bo, kot jo zahteva župan. Imamo preveč dihalnih aparatov, ki nam jih je dala država, ne pa župan. Imamo avtopark, ki je v skladu z drugo kategorijo. In glede na to, da je v proračunu že nakazana zamenjava 32 let starega gasilskega vozila, bomo le-tega v naslednjih mesecih odjavili iz prometa. Pri zadnjem pregledu je bilo ugotovljeno, da to vozilo ni več varno in naših članov prav gotovo ne bomo izpostavljali nepotrebnim nevarnostim. Z znižanjem kategorije gasilskemu društvu Markovci je župan znižal boniteto društva do države. Ta namreč sofinancira nabavo opreme po kategorijah tako, kot jih določi prav on. Društvo zato ne bo dobilo sredstev s strani države glede na opremo, ki jo bo kupovalo, ki bo več kot tista minimalna. Dragi vaščani. Upamo da razumete, da gasilci v Markovcih nismo krivi za nobeno krizo, da ne pretiravamo, če želimo 32 let staro vozilo zamenjati z novim in se približati društvom kot sta Bukovci in Prvenci. Ne bi želeli, da bi v primeru požara ali druge nesreče morali najprej posredovati gasilci iz Bukovcev in Prvencev in šele nato mi, ki nam je dodeljen požarni rajon. Sedem je pravljično število. In če gledamo naš lokalni program televizije, ne vemo, ali gledamo »pravljico« ali »cirkus«, pa občine ne vodimo gasilci. Vaščanom Markovcev in vsem vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2012. Da bi bila narava do nas prijazna in da bi gasilcem ne bilo potrebno posredovati v požarih in drugih nesrečah. Pred prazniki vas bodo obiskali naši člani s koledarjem. Pričakujemo toliko, kolikor bo posameznik zmožen darovati. Zbrana sredstva bomo namenili za nabavo novega vozila. Gasilci iz Markovcev Kaj pa soglasje? Kot opazovalec, nekdo od strani, spremljam dogajanje v sejni sobi Občine Markovci. Leto dni je minilo od lokalnih volitev, ko smo izvolili novega župana in dali mandat novemu občinskemu svetu. Pravijo, da vsak začetek pomeni nekaj novega. In res je. Tudi ta začetek je prinesel nov in svež veter. Žal je ta sapica hitro zadišala po nesoglasjih in že kmalu prerasla v pravi vihar. Med županovo koalicijo in opozicijo. Ni skrivnost, da je župan sklenil koalicijo s stranko, ki ga je podprla v drugem volilnem krogu. Tako je nastala koalicija, ki je imela v 11-članskem občinskem svetu pet glasov. Po nadomestnih volitvah se je koaliciji pridružil še šesti glas - svetnik stranke Zares. Še pred nadomestnimi volitvami pa se je v občinskem svetu oblikovala tudi opozicija, prav tako s petimi glasovi. Prva težava je nastala že hitro po konstituiranju novega občinskega sveta, ko župan ni soglašal z nakupom dveh novih gasilskih vozil, za kateri naj bi se iz proračuna namenilo pol milijona evrov. Če vemo, da se je v preteklosti, v času samostojne Občine Markovci, precej finančnih sredstev vlagalo prav v razvoj gasilstva, pa bi naj v bodoče prioriteta postale druge naložbe. Sama sem mnenja, da sta med naložbami v Markovcih prioriteta nov vrtec in kasneje nova osnovna šola. Žalostno je, da nas občine, ki so veliko manjše in v primerjavi z Markovci finančno precej manj sposobne, na tem področju prehitevajo na polni črti. Nov vrtec so minuli konec tedna odprli v Žetalah, kjer se ponašajo tudi z lepo urejeno osnovno šolo, ki je stara šele nekaj let. Prihodnje leto se bodo novega vrtca, nasploh prvega v občini, veselili tudi v Podlehniku. Nov vrtec imajo prav tako v Cirkulanah in v Gorišnici. Prav s slednjo se Markovci še kako radi primerjamo. Vendar, roko na srce, takšna šola in takšen vrtec, kot ju imajo v Gorišnici, bosta za nas Markovčane še nekaj časa samo pobožna želja. Kajti, če se nesoglasja v občinskem svetu ne bodo polegla, napredka v tej smeri enostavno ne bo. Nerazumljivo je namreč, da je nekdo proti, pa niti ne ve, zakaj je proti. Samo, da se nasprotuje in da se nekoga ruši. Ampak, spoštovani kolegi, saj ne rušite župana, rušite razvoj. Naš skupni razvoj. Razvoj za boljši jutri vseh nas, Markovčank in Markovčanov. Obstaja pot. Obstaja dialog in potrebno ga bo najti v dobro vseh nas, ki tukaj ustvarjamo. In samo malo je treba, da se najdeta skupna pot in soglasje. Pa nenazadnje tudi nekoliko skromnejše želje. Za primer, da se tudi na skromen način lahko ustvari marsikaj, bom navedla kar svojo lastno izkušnjo. Pred vami je List iz Markovcev, z bogato in raznoliko vsebino, upam, da tudi zanimivo. V vsako posamezno številko časopisa je vloženega ogromno truda in veliko ur dela tako mene kot urednice in novinarke kot tudi mojih sodelavcev, članov uredniškega odbora. Ampak za svoje delo ne zahtevamo veliko. Bog ne daj, da kakšnega pol milijona! Vsi predsedniki gasilskih društev imajo svoje pisarne, lepe, nove, prostorne in svetle. Pa opremljene z računalniki. In po mansardah gasilskih domov se ob lepih pisarnah bohotijo še lepe in prostorne sejne sobe. Da ne boste rekli, da so gospodje samo v parlamentu. Tudi na vasi so! Nekateri. No, sama sem bolj skromne sorte, zato za svoje delo ne potrebujem razkošne pisarne, z na novo pološ-čenim in polakiranim parketom, ampak svoje delo opravim kar v kotu svoje sobice, ob majhni pisalni mizi. In prav zato menim, da se da gasilsko poslanstvo dobro opravljati tudi brez četrt milijona evrov vrednega gasilskega avtomobila. Strinjam se, da so gasilci tisti prvi, ki priskočijo na pomoč, ko so ljudje v stiski in to njihovo neprecenljivo pomoč tudi zelo spoštujem. Res je, da so gasilci gonilo družabnega življenja na vasi, ampak vprašanje je, ali res za to potrebujejo tako pregrešno drage investicije. V kolikor bomo želeli razvoj občine, bo treba sesti skupaj in doseči konsenz. Poglejte, do kod so nas pripeljala politična nesoglasja v vrhu države. Bodite preudarni in poskusite najti soglasje. V nekem komentarju sem že zapisala, da so nam ukradli državo. Pazite, da nam ne ukradete še občine. Bodimo strpna in razumevajoča družba. Upam, da bomo v novo leto stopili s smelimi načrti, da se bodo presekala ta nerazumljiva nesoglasja in da boste vsi skupaj stopili naprej po skupni poti. Pa da ne bo pomote. Nisem ne leva, ne desna. Ne županova, ne gasilska. Sem samo občanka z neko mero kritičnega razuma. Pričakujem, da boste eni in drugi tudi sami zmogli toliko samokritičnosti, da boste skupno in zdravora-zumsko ustvarjali boljši jutri za nas vse - občane in občanke občine Markovci. Mojca Zemljarič Leto/12, številka/ 6, december2011 5 Razpisi Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809, 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 96/10, 4/11 in 45/11) in Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011) Občina Mar-kovci objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci za leto 2012 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci za leto 2012 (v nadaljevanju: razpis), je sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Občine Markovci, kot so programi varovanja in krepitve znanja, skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markov-ci, projekti in prireditve v okviru pusta in drugo. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugih. Za programe, projekte in prireditve po tem razpisu morajo stroški nastati v letu 2012. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Mar-kovci v tekočem proračunskem letu. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci, znaša po sklopih: SKLOP A: Programi varovanja in krepitve zdravja (seminarji, predstavitve oziroma predavanja s področja problematike zdravja, programi varovanja in krepitve zdravja ipd.) - Aktivnosti promocije zdravja - 2.000,00 EUR (za 1. in 2. rok 700,00 EUR, za 3. rok 600,00 EUR). Razpis je odprt celo leto, do porabe sredstev, in sicer je prvi rok za oddajo prijav 30. april 2012, drugi rok 31. julij 2012, tretji rok za oddajo prijav pa 31. oktober 2012. Po posameznih rokih prijave na razpis so sredstva razdeljena, kot je navedeno pri postavki. SKLOP B: Skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markov-ci in drugo - 20.000,00 EUR, od tega: Razvoj gospodinjstev na podeželju - 2.000,00 EUR, Projekti na področju konjeni-štva - 1.200,00 EUR, Razvoj ribištva v občini -500,00 EUR, Projekt izbire najbolj urejene domačije - 2.500,00 EUR, Izobraževanje za potrebe turizma - 700,00 EUR, Projekti na razvoju turizma -5.000,00 EUR, Razvoj čebelarstva v občini -3.500,00 EUR, Žetev - 800,00 EUR, Košnja - 900,00 EUR, Martinovanje - 900,00 EUR Pomoč pri izobraževanju -2.000,00 EUR (za 1. in 2. rok 700,00 EUR, za 3. rok 600,00 EUR). V okviru postavke Pomoč pri izobraževanju se lahko prijavijo programi in projekti, ki jih izvajajo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Markovci in ne gre za izobraževanje v smislu pridobitve izobrazbe (mišljene so neobvezne aktivnosti, kot so npr. študentska izmenjava, obisk tuje države za namen pridobivanja znanja in izkušenj ipd.). Vlogi morajo priložiti opis programa dejavnosti oziroma načrt projekta. Razpis oz. sredstva, zagotovljena na zadnji postavki - Pomoč pri izobraževanju, so odprta celo leto, do porabe sredstev, in sicer je prvi rok za oddajo prijav 30. april 2012, drugi rok 31. julij 2012, tretji rok za oddajo prijav pa 31. oktober 2012. Po posameznih rokih prijave na razpis so sredstva razdeljena, kot je navedeno pri postavki. SKLOP C: Projekti oziroma prireditve v okviru pusta, ki pomenijo ohranjanje etnografske dediščine in z njim povezanih pustnih likov ter prispevek k razvoju pu-stovanja na območju občine -pustovanje - 10.000,00 EUR. Sredstva v okviru tega sklopa so razdeljena glede na podskupine. V okviru sklopa C je programe, projekte in prireditve potrebno prijaviti v okviru naslednjih podskupin in sicer: podskupina C1: Organizacija karnevalske povorke - 9.000,00 EUR, podskupina C2: Princ karnevala -1.000,00 EUR. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje (velja za vse prijavitelje, razen za tiste, ki se prijavljajo na razpis pod postavko Pomoč pri izobraževanju): • imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Markovci, • oziroma izvajajo programe in projekte, ki se nanašajo ali se odvijajo na območju občine Markovci, • ali neposredno prispevajo k zadovoljevanju interesov lokalnega prebivalstva, • da omogočajo članstvo občanom s področja občine, • da so vlogi priložili program dejavnosti, načrt projekta oziroma program prireditve, • da so vlogi priložili vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril, ki so določena v razpisni dokumentaciji. 4. NAČIN DOLOČANJA DELEŽA SOFINANCIRANJA Višina sofinanciranja določenega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve bo odvisna od izpolnjevanja meril. Največji možni odstotek financiranja znaša do največ 90 % upravičenih stroškov programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. V primeru neporabljenih sredstev se lahko sredstva razdelijo vsem prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje, ne glede na število doseženih točk, in sicer v višini največ 90 % upravičenih stroškov programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. V primeru, če je vlog več, kot je na razpolago sredstev po tem razpisu, se sredstva razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk. Višina sofinanciranja za sklop C, podskupino C2: najvišji znesek, ki ga lahko prijavitelj prejme znotraj sklopa C2, znaša 500,00 €. 5. MERILA 5.1. MERILA - SKLOP A: Programi varovanja in krepitve zdravja 1. stalno prebivališče / sedež: - v občini 10 točk - izven občine 0 točk 2. interes - izvajalec s svojim projektom ali programom koristi interesom lokalne skupnosti: - velik (za samo občino) 15 točk - srednji (za samo občino) 10 točk - lokalni (za posamezno naselje) 5 točk - ožji (interes prirediteljev) 2 točki 3. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Markovci: - dva ali večkrat 10 točk - enkrat 5 točk - ne sodelujejo 0 točk 4. kvaliteta, realnost, preglednost - ocenjuje se vsebina programa, projekta oziroma dejavnosti, izvedljivost, cilji in namen programa, ki so jasno opredeljeni: - v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 5. promocija - program spodbuja k zdravemu načinu življenja: - občanov 10 točk - ne 0 točk 6. problematika projekta, programa oziroma dejavnosti: - aktualna 5 točk - ne 0 točk Največje možno število točk: 60. Sofinancirani bodo programi dejavnosti, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 30 točk. 5.2. MERILA - SKLOP B: Skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markovci in drugo. 1. stalno prebivališče / sedež: - v občini 10 točk - izven občine 0 točk 2. interes - izvajalec s svojim projektom ali prireditvijo prispeva in koristi interesom lokalne skupnosti: - velik (za samo občino) 15 točk - srednji (za samo občino) 10 točk - lokalni (za posamezno naselje) 5 točk - ožji (interes prirediteljev) 2 točki 3. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Markovci: - dva ali večkrat 10 točk - enkrat 5 točk - ne sodelujejo 0 točk 4. projekti in prireditve prispevajo k prepoznavnosti Občine Markovci: - mednarodni 5 točk - državni 4 točk - regijski 3 točk - občinski 2 točk - krajevni 1 točk 5. kvaliteta - ocenjuje se vsebina, predstavitev, okolju prijazno, kulturna identiteta: - v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 6. preglednost - cilji ter nameni projektov in prireditev so jasno opredeljeni: - v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 7. izobraževanje v okviru prijavitelja: - v korist promocije občine in razvoja podeželja 10 točk - v korist občanov 5 točk - v korist prijavitelja 1 točka 8. realnost - ocenjuje se izvedljivost glede na finančno konstrukcijo: - 10 % in več lastnih sredstev 10 točk - 8 %-9 % lastnih sredstev 5 točk - 6 %-7 % lastnih sredstev 4 točke - 4 %-5 % lastnih sredstev 3 točke - 2 % -3 % lastnih sredstev 2 točki - 0 %-1 % lastnih sredstev 1 točka Največje možno število točk: 80. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 40 točk. 5.3. MERILA - SKLOP C: Projekti oziroma prireditve v okviru pusta, ki pomenijo ohranjanje etnografske dediščine in z njo povezanih pustnih likov ter prispevek k razvoju pustovanja na območju občine. V okviru tega sklopa se upoštevajo in prijavljajo vsi stroški, ki so nastali v zvezi s posamezno prireditvijo oz. projektom (npr. stroški pogostitev, glasbe, nagrad, stroški prevozov gostujočih skupin iz drugih območij Slovenije in iz tujine, stroški daril ipd.; stroški izdelave pustnih oblek in mask niso upravičeni stroški). Skupna merila (za vse podskupine sklopa C): 1. stalno prebivališče / sedež: - v občini 10 točk - izven občine 0 točk 2. interes - izvajalec s svojim projektom ali prireditvijo prispeva in koristi interesom lokalne skupnosti: - velik (za samo občino) 15 točk - srednji (za samo občino) 10 točk - lokalni (za posamezno naselje) 5 točk - ožji (interes prirediteljev) 2 točki 3. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Markovci: - dva ali večkrat 10 točk - enkrat 5 točk - ne sodelujejo 0 točk 4. projekti in prireditve prispevajo k prepoznavnosti Občine Markovci: - mednarodni 5 točk - državni 4 točk - regijski 3 točk - občinski 2 točk - krajevni 1 točk 5. kvaliteta - ocenjuje se vsebina, predstavitev, okolju prijazno, kulturna identiteta: - v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 6. preglednost - cilji ter nameni projektov in prireditev so jasno opredeljeni: - v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk Dodatna merila za podskupino C1: Organizacija karnevalske povorke: A: občinskega pomena 15 točk - vaškega pomena glede na število lastnih skupin z najmanj 10 sodelujočimi: - nad 3 skupine 1 točka - od 3 do 5 skupin 3 točke - od 6 do 10 skupin 5 točk - nad 10 skupin 7 točk B: okrasitev vasi oz. naselja za namen povorke 10 točk - sami ne okrasijo vasi oz. naselja za ta namen 0 točk C: občanom je zagotovljena možnost sodelovanja 10 točk - občanom ni zagotovljena možnost sodelovanja 0 točk Č: obiskanost: - z območja celotne občine 15 točk - z območja posamezne vasi oz. naselja 5 točk. D: postavitev šotora 15 točk E: vaška prireditev v zvezi z izbiro vaškega princa 15 točk F: prireditev Bičov pok 10 točk Največje možno število točk v okviru podskupine C1: 150. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 70 točk. Dodatna merila za podskupino C2: Princ karnevala: A: stroški prevoza na območju občine - do 50 EUR 5 točk - nad 50 EUR 10 točk B: prinčev sprejem društev 15 točk C: obisk prireditev v okviru »Fa-šenka v Markovcih«: - na sami Občini Markovci 15 točk - na območju občine Markovci 10 točk. Največje možno število točk v okviru podskupine C2: 100. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 50 točk. 6. ROK IZVEDBE projektov mora biti do konca novembra 2012. Zadnji zahtevek za sofinanciranje skupaj z dokazili o porabi sredstev mora biti vložen do 12.12.2012. 7. VSEBINA PRIJAVE Prijava mora biti oddana na predpisanem obrazcu in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. 8. ROK ZA ODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE Rok za oddajo prijav je 30. april 2012 (razen za 2. in 3. rok za oddajo prijav na sklop A in prijave na postavko Pomoč pri izobraževanju sklopa B). Prijavitelji lahko razpisne obrazce dobijo na spletni strani Občine Markovci www. markovci.si ali v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Markovci. 6 Leto 12, šteuiMa/6, december2011 Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite v sprejemno pisarno ali oddate po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, z oznako: »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS - SKLOP A/B/C« (navedba sklopa, na katerega se prijavlja prijavitelj). Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. 9. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 8 dni od roka za dostavo vlog. Zaradi večjega števila razpisanih programov ter zainteresiranih vlagateljev odpiranje vlog na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. 10. IZID RAZPISA Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev, meril in kriterijev bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila v odločitev občinski upravi, ki bo izbranim vlagateljem izdala sklepe na podlagi pripravljenega predloga in odločitve strokovne komisije ter hkrati pozvala k podpisu pogodbe o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti, v roku 8 dni od prejema poziva. Če se prejemnik poziva v roku 8 dni od njegovega l, 10 prejema nanj ne bo odzval, se bo štelo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, razen, če zoper sklep o sofinanciranju pravočasno vloži pritožbo. O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki niso bili izbrani, pisno obveščeni v 15 dneh po odpiranju vlog. Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo izbrani ali z odločitvijo ne bodo zadovoljni, lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila pri organu, ki je izdal sklep oziroma obvestilo. (7, iV.UV KROVCA/ Izbrani prijavitelji morajo do 31. januarja 2013 Občini Markovci dostaviti poročila o izvedbi programov. 11. INFORMACIJE Za morebitne podrobnejše podatke v zvezi z izvedbo javnega razpisa se obrnite na Marinko Bez-jak Kolenko, Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, tel. 02/788-88-87, e-pošta: marinka. kolenko@markovci.si. Milan Gabrovec, prof. župan Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 (UPB-1), 56/08 in 4/10 in 20/11), Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Uradni list RS, št. 43/10), prve alineje 3. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Markovci (Uradni vestnik Tednika, št. 9/99), Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2011) in na podlagi sprejetega Letnega programa kulture Občine Markovci za leto 2012, župan občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2012 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna. I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa so programi, ki sodijo v okvir izvaja- nja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci za uresničevanje javnega interesa na področju kulture zagotavlja sredstva iz proračuna oz. proračunske postavke 1803312 Kulturne dejavnosti-razpis v višini 40.000,00 EUR, skladno s programi za naslednje namene: - za varstvo naravne in kulturne dediščine, - za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov, - za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture. Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine. II. PREDLAGATELJI Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju občine Markovci. III. NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV Programi morajo vsebovati natančen opis v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je skupaj z podrobnejšimi navodili na voljo v papirnati ali elektronski obliki. Programi morajo biti finančno ovrednoteni, ob tem pa navedeni tudi viri financiranja. Predlagatelji morajo predložiti tudi finančno poročilo za leto 2011 in navesti aktivnosti ter druge projekte, ki so jih izvedli v letu 2011. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 10. januarja 2012, do 12. ure, ne glede na to, ali je vloga oddana osebno ali preko pošte. Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo (papirnata oblika) na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43, v času uradnih ur v sprejemni pisarni ali pa si jo v elektronski obliki pridobijo na spletni strani Občine Markovci (www.markov-ci.si). Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80. Vlogo, izpolnjeno na obrazcih, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite v sprejemno pisarno ali oddate po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci, z oznako »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS - KULTURNI PROGRAMI«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev bodo prispele prijave ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili, na podlagi česar bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila občinski upravi. Ta bo izbranim vlagateljem izdala sklepe na podlagi pripravljenega predloga in odločitve strokovne komisije ter hkrati pozvala k podpisu pogodbe o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti, v roku 8 dni od prejema poziva. Če se prejemnik poziva v roku 8 dni od njegovega prejema nanj ne bo odzval, se bo štelo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, razen, če zoper sklep o sofinanciranju pravočasno vloži pritožbo. O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki niso bili izbrani, pisno obveščeni v 15 dneh po odpiranju vlog. Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo izbrani ali z odločitvijo ne bodo zadovoljni, lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila pri organu, ki je izdal sklep oziroma obvestilo. Milan Gabrovec, prof. župan Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809, 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 96/10, 4/11 in 45/11) in Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011) Občina Markovci objavlja Javni razpis za izbor kulturnih projektov -oprema kulturnih društev na območju občine Markovci v letu 2012 1. Predmet razpisa je izbor kulturnih projektov za opremo kulturnih društev na območju občine Markovci za leto 2012. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu - na razpis se lahko prijavijo društva, registrirana za kulturno dejavnost s sedežem v Občini Markovci; - projekt mora imeti jasno konstrukcijo financiranja investicijske opreme ter zagotovljene vire financiranja; - projekt mora biti končan v letu 2012. 3. Upravičeni stroški sofinanciranja so - stroški nabave opreme društvenih prostorov (pohištvo, računalniška oprema ...); - stroški nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe; - stroški nabave glasbenih inštrumentov. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Markovci v tekočem proračunskem letu že bila odobrena. Prejemniki sredstev za sofinanciranje nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe ne morejo kandidirati za isti namen 3 leta po prejemu namenskih sredstev. 4. Vrednost razpoložljivih sredstev je 20.000,00 EUR na proračunski postavki 1803501 Oprema kulturnih društev. 5. Način financiranja Posamezni projekti se bodo glede na razpoložljiva sredstva financirali do največ 50 %. Če je vlog več, kot je na razpolago sredstev po razpisu, se sredstva razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk. V primeru neporabljenih sredstev se projekti lahko financirajo tudi 100 % oz. glede na dosežene točke nad 50 %, če 100 % financiranje vseh društev ne bi bilo mogoče. 6. Rok izvedbe Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2012 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Zadnji zahtevek za koriščenje sredstev mora biti vložen do 30.11.2012. Zaključno poročilo nabave mora biti oddano najkasneje do 21.12.2012. 7. Vsebina prijave Prijava mora biti napisana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vsebovati mora vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamezni program izpolniti ločeni obrazec. Takšna izpolnjena prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. 8. Rok za oddajo prijav in način oddaje Rok za oddajo prijav je 29. junij 2012. Vlogo za sofinanciranje oddate na zahtevanem obrazcu in z vsemi prilogami v sprejemni pisarni Občine Markovci ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, z oznako: Ne odpiraj - prijava na razpis za izbor kulturnih projektov - oprema 2012. 9. Postopek obravnave vlog Razpisna komisija bo odprla pravočasno prispele prijave in ugotovila, ali prijave izpolnjujejo razpisne pogoje. Nepopolnih ali prepoznih vlog komisija ne bo obravnavala. 10. Merila in število točk, ki jih je možno doseči ob dodelitvi razpisanih sredstev: - delež lastnih sredstev 1-3 točke a) najmanj 50 %, 1 točka b) najmanj 60 %, 2 točki c) najmanj 70 %, 3 točke - množičnost števila nastopajočih 1-3 točke a) do 10 nastopajočih, 1 točka b) od 11 do 30 nastopajočih, 2 točki c) nad 30 nastopajočih, 3 točke - potrebnost »uniformiranosti nastopajočih« 1-3 a) vaški pevci, 1 točka b) pevski zbori, 2 točki c) skupine, ki predstavljajo etnološko izročilo, skupine godbenikov in drugi, 3 točke - nadomestilo dotrajane opreme 1 točka Skupno je možno doseči 10 točk. Društvo mora zbrati najmanj 3 točke, da je upravičeno do sredstev po razpisu. 11. Izid razpisa Zaradi večjega števila zainteresiranih vlagateljev, odpiranje vlog na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev, meril in kriterijev bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila občinski upravi, ki bo izbranim vlagateljem izdala sklepe na podlagi pripravljenega predloga in odločitve strokovne komisije ter hkrati pozvala k podpisu pogodbe o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti, v roku 8 dni od prejema poziva. Če se prejemnik poziva v roku 8 dni od njegovega prejema nanj ne bo odzval, se bo štelo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, razen, če zoper sklep o sofinanciranju pravočasno vloži pritožbo. O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki niso bili izbrani, pisno obveščeni v 15 dneh po odpiranju vlog. Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo izbrani ali z odločitvijo ne bodo zadovoljni, lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila pri organu, ki je izdal sklep oziroma obvestilo. 12. Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisno dokumentacijo lahko dvignete v sprejemni pisarni Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci in na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si od dneva te objave do izteka prijavnega roka. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Markovci, tel. 788-88-80. Milan Gabrovec, prof. župan Leto/12, številka/ 6, december2011 7 Aktualno Zapora ceste ostaja Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v tem letu začele z gradnjo male hidroelektrarne (mHE), ki je locirana na desnem bregu Drave, tik pod zapornicami markovskega jezu. Ker je cesta čez jez v Šturmovce od letošnje jeseni zaprta, je pod jezom v Novi vasi zgrajen začasni obvoz. Glede na začetne obljube investitorja bi morala biti cesta čez jez odprta že 15. novembra, vendar se zastavljeni terminski plan očitno zamika. Zakaj, je za List iz Markovcev pojasnil Danilo Šef, svetovalec direktorja DEM. »Po prvotnem terminskem planu je izgradnja mHE Markovci bila predvidena od junija 2011 do maja 2012. Cestna zapora Markovci-Šturmovci pa med 30. julijem in 15. novembrom 2011. Ker je prvotno izbrani izvajalec del - družba Konstruktor VGR - zaradi grozečega stečajnega postopka odpovedal izvajalsko pogodbo, smo bili prisiljeni izbrati novega izvajalca. To je družba Granit iz Slovenske Bistrice. Zamenjava izvajalca pomeni tudi zakasnitev zaključka gradnje za približno tri mesece, čeprav je nov izvajalec z deli že uspešno pričel. Vendar pa bo zaradi precej zahtevnih razmer na gradbišču in problemov tesnitve gradbene jame strojnice verjetno potrebna zapora ceste vsaj še do začetka februarja 2012. Vsako improviziranje z odprtjem ceste preko gradbišča pred tem rokom bi ogrožalo varnost udeležencev v cestnem prometu. Glede na vse težave predvidevamo končanje izgradnje mHE Markovci v mesecu avgustu 2012,« je v odgovoru na naše novinarsko vprašanje zapisal Danilo Šef, svetovalec direktorja DEM. MZ Foto: MZ Gradbišče pod zapornicami, kjer bo prihodnje leto začela delovati mala hidroelektrarna. Dan spomina na mrtve Osrednji govornik na komemoraciji je bil župan Milan Gabrovec, kulturni utrip pa so dodali člani markovske Godbe na pihala, pevci Moškega pevskega zbora Markovci in Nika Rožanc z recitacijo pesmi. Župan Milan Gabrovec je v spremstvu obeh podžupanov, Franca Rožanca in Franca Ferčiča, ter Franca Toplaka, predstavnika borčevske organizacije, pred spominska obeležja na markovskem pokopališču položil sveče in vence. Utrinek iz kulturnega programa MZ Roto: MZ Polaganje venca pred spomenik žrtvam vojnih in povojnih pobojev na pokopališču v Markovcih Tudi letos je na pokopališču v Markovcih potekala spominska slovesnost ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve. Roto: MZ Spoštovani. Z novim letom ponovno obračamo vsak svoj list v knjigi življenja; zaenkrat še je nepopisan. Hoteli ali ne, tudi v prihodnjem letu ga bodo zaznamovali naša ožja skupnost in ljudje, ki smo jim zaupali delo za naše skupno dobro. Želimo si, da bi s podporo ljudi razširili meje socialno čuteče družbe. Izkrivljene vrednote poveličevanja denarja in mižanja pred neupravičenim bogatenjem, na katere smo pristajali zadnje desetletje, se vse bolj razgaljajo in kažejo svojo pravo podobo. Socialne razlike, ki smo jim priča, so nesprejemljive, zato je čas, da naši družbi vrnemo njen humani obraz. V naše delo so vtkane vrednote solidarnosti in medgeneracijskega sožitja. Ljudje smo povezani in lahko uspešni le, če delamo skupaj. Delajmo razumno. V novem letu 2012 vam telimo vse dobro. OO NSi Markovci Franc Rožanc, predsednik Poziv graditeljem objektov za kmetijsko proizvodnjo Na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) lahko lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) načrtuje nekatere kmetijske objekte na kmetijskih zemljiščih (brez spremembe namenske rabe prostora). Zato Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju v imenu Občine Markovci poziva vse zainteresirane, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju tega poziva, in so pripravljeni sofinancirati stroške priprave OPPN, da čim prej (najkasneje pa do 16. 1. 2012) sporočijo svojo namero sodelovanja v postopku priprave OPPN, in sicer na naslov: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Ptuj, Mestni trg 1. Več informacij je možno dobiti v sobi 38 v drugem nadstropju mestne hiše (Ptuj, Mestni trg 1) ali po telefonu: 748 29 93 ali 748 29 28. Pogoji za vključitev pobud kmetijskih gospodarstev v postopek priprave OPPN so podani v 39. členu ZKZ-C. V nadaljevanju tega poziva je podan povzetek pogojev za vključitev v postopek priprave OPPN. A. Pogoji glede vrste objektov, ki so lahko predmet OPPN: • stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, • stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (primeri, ko je potrebna presoja vplivov na okolje: če poseg na vo-dovarstvenem območju dosega ali presega 40 000 mest za piščance ali kokoši, 2000 mest za prašiče pitance z več kot 30 kg, 750 mest za svinje, 350 mest za govejo živino), • stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinskih kleti in zidanic. B. Pogoj vključenosti kmetijskih gospodarstev v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, pri čemer morajo kmetijska gospodarstva izpolnjevati naslednje pogoje: a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora ta kmetija imeti: • neprekinjeno dve leti pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C (pred vložitvijo vloge na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev) najmanj enega člana kmetije, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali • nosilca kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije; b) v primeru kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči: • najmanj 60 % svojega letnega dohodka, pri čemer mora biti ta dohodek večji od 20.000 evrov, ali • letni dohodek v višini najmanj 500.000 evrov. O vlogi za ugotovitev izpolnjevanja pogojev, ki ji je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke a) oziroma iz točke b) v razdelku B tega poziva, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči z odločbo. Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju URADNE OBJAVE 1. Odlok o javnem redu in miru v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2011, z dne 2. 12. 2011); 2. Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2011, z dne 2. 12. 2011); 3. Sklep o višini letne najemnine za najete grobove za uporabo mrliške vežice ter o višini kupnine za pokončni žarni grob (Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2011, z dne 2. 12. 2011); 4. Sklep o ukinitvi statusa javno dobro k.o. Sobetinci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2011, z dne 15. 12. 2011); 5. Sklep o ukinitvi statusa družbena lastnina k.o. Sobetinci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2011, z dne 15. 12. 2011); 6. Sklep o pridobitvi statusa javnega dobra (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2011, z dne 15. 12. 2011). Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis. Prodaja komunalno opremljenih parcel v obrtni coni Novi Jork Občina Markovci prodaja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 hektarja stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Javni razpis za prodajo je objavljen na www.markovci.si. Občinska uprava 8 Leto 12, številka/6, december2011 Kmetijska zadruga Ptuj odprla novo prodajalno Foto: MZ Slavnostni prerez vrvice ob otvoritvi; na fotografiji so (od leve): direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, predsednik področne zadruge Markovci Miran Zagoršek, poslovodja prodajalne Markovci Franci Gojkošek in vodja komerciale KZ Ptuj Branko Valenko._ Po tem, ko so v središču Markovcev porušili stari zadružni dom, je Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj na nekdanji deponiji sladkorne pese (ob regionalni cesti Ptuj-Borl) zgradila novo, sodobno urejeno trgovino s kmetijskim repromaterialom, v velikosti 600 kvadratnih metrov. Trgovina je sicer na tej lokaciji začela poslovati že v mesecu oktobru, slovesno odprtje s prerezom traku pa je bilo v petek, 4. novembra. V občini Markovci je v zadnjih dveh letih KZ Ptuj tako odprla dve novi prodajalni: lansko leto v Bukovcih, letos pa torej v Markovcih. Direktor Zadruge Marjan Janžekovič je poudaril, da si lani, ko so odpirali prodajalno v Bukovcih, niti niso upali zamišljati, da bodo na tem območju po dobrem letu odpirali še en nov zadružni objekt. V svojem nagovoru ob odprtju nove prodajalne je Janžekovič razmišljal tudi o tem, da ni bilo prav, da se je slovenska kmetijska politika odločila za ukinitev pridelave in predelave sladkorne pese. Na mestu, kjer je namreč danes nova zadružna prodajalna, je bilo nekoč odjemno mesto (deponija) za sladkorno peso. „Najbrž bi bili bolj zadovoljni, če bi se na tej lokaciji izvajala tista prvotna dejavnost, čemur je bila ta deponija namenjena (prevzem in odkup sladkorne pese). Žal se je zgodba okrog evropskega sladkorja odvila drugače in splet okoliščin nas je postavil v položaj, v katerem smo danes. Vemo, da je pridelava sladkorne pese za marsikatero kmetijo predstavljala večinski del dohodka. Ta panoga pa je bila zaradi prodaje repro-materiala za pridelavo pese pomembna tudi za nas, Zadrugo," je v nagovoru ob odprtju novega prodajnega centra v Markovcih razmišljal direktor Janžekovič in v nadaljevanju dodal:„Hitro po lanskih lokalnih volitvah so na pobudo župana Milana Gabrovca stekli pogovori o odkupu in rušenju starega zadružnega doma, kjer se bo zgradil sodoben poslovno-stanovanjski objekt. Zadruga se je tako odločila zgraditi novo prodajano na tej parceli, ki je velika 80 arov in je v celoti gradbena. Menim, da je nova trgovina na ustrezni lokaciji in da bomo tudi na tem mestu dobro sodelovali z našimi člani in nasploh kmetovalci ter občani z območja občine Markovci. Sicer pa ima naša Zadruga smele načrte tudi za v prihodnje. Sledili bomo zastavljenemu naložbenemu planu, ki v roku nekaj let predvideva še nekaj investicij v maloprodajo. Ko bo ta investicijski ciklus zaključen, pa računamo, da bomo naložbeni denar usmerjali na druga področja. Naša prednost je namreč v tem, da je prehrana vedno potrebna in zato ni bojazni, da bi potrebe na področju pridelave hrane upadale. Menim, da bi naše kmetijstvo in pridelava hrane, ne glede na trenutne zaostrene okoliščine, vseeno morala preživeti. Naj dodam, da v KZ Ptuj letos računamo na 40 milijonov evrov prometa, kar je za 110-članski kolektiv lep dosežek. Letošnji odkup žitaric (več kot 15 000 ton) je bil rekorden. Od tega smo odkupili okrog 7600 ton pšenice, kar je največ doslej. Tudi z odkupom koruze smo se približali 9000 tonam. Odkup živine je sicer zadovoljiv, čeprav se bo v bodoče položaj na področju živinoreje najbrž spremenil, žal v škodo rejcev. Zato menim, da se je letos marsikdo odločil, da bo raje krmo (pšenico in koruzo) kar neposredno prodal, kot pa se ukvarjal s pitanjem in rejo živine." Ob direktorju Marjanu Janžekoviču so na slovesnem odprtju na govorniški oder stopili tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, predsednik nadzornega odbora KZ in član sveta občine Markovci Ivan Svržnjak, predsednik področne zadruge Markovci Miran Zagoršek in podpredsednica Zadružne zveze Slovenije Anemarija Gerold. Ivan Svržnjak je med drugim poudaril, da ima KZ Ptuj 800 članov in okrog 110 zaposlenih. „Organizirani smo v desetih področnih zadrugah, imamo pa tudi dve hčerinski podjetji: Oljarno Fram in Zadružno oskrbo. Smo močna organizacija, ki temelji na partnerstvu in povezovanju kmetov, razvoju in tradiciji, strokovnosti in gospodarski koristi svojih članov. V preteklosti je Zadruga veliko pripomogla k ohranjanju kmetijske dejavnosti. Zagotavljala je svoj obstoj in obstoj kmetijstva v naših krajih. Danes, ko je Slovenija del svetovnega trga, bi morali zadružniki še bolj strniti svoje vrste," je ob odprtju razmišljal Svržnjak. Za kulturni program na otvoritvi so tokrat poskrbeli člani Godbe na pihala občine Markovci, zaplesali so folkloristi iz Lancove vasi, farni župnik Janez Maučec pa je najprej opravil blagoslov nove trgovine, nato pa v družabnem delu prireditve blagoslovil še mošt, ki se je ob martinovem spremenil v vino. Mojca Zemljarič Leto/12, številka/ 6, december2011 9 [Sil1 Í7, I.VÍA LUCO V C íí V Zapisi minulih dni... Iz dela Društva upokojencev Markovci V Društvu upokojencev smo se tudi letos trudili, da bi za naše člane organizirali čimveč aktivnosti, usmerjenih predvsem v druženje in rekreacijo. Tako smo letos v program aktivnosti vključili pohode ob polni luni, s katerimi smo pričeli v mesecu februarju. Ti pohodi niso namenjeni le upokojenkam in upokojencem, ampak smo nanje povabili vse občane, ne glede na starost. Žal je bil odziv bolj skromen oziroma ni dosegel zadanega cilja množičnosti. V mesecu februarju smo skupaj z AMD Markovci pripravili predavanje iz cestno--prometnih predpisov s poudarkom na pravilni vožnji skozi krožišče. Udeležba je bila zelo dobra, zato upamo, da bo še kdaj prišlo do podobnega sodelovanja in da se bomo starejši imeli možnost poučiti o novostih v prometu, ki so do starejših vse bolj zahtevne in neprijazne. V sklopu letošnjih prireditev ob 12. občinskem prazniku smo pripravili tudi prvo letošnje kolesarjenje po občini Markovci. Kljub kislemu vremenu smo uspešno prekolesarili skozi vse vasi v naši občini in se skromno pogostili v gostilni Pri Ribeku v Stojncih. S kolesarjenji smo nadaljevali, in sicer vsak zadnji četrtek v mesecu do septembra, udeležba naših članov pa je bila vedno dobra. V letošnjem letu smo bili organizatorji 20. državnega ribiškega prvenstva za upokojence. Prvenstvo je potekalo 15. septembra pri ribniku v Prvencih in pri ribniku na Rogoznici. Naša ribiška ekipa je zasedla odlično 2. mesto, naš član Zlatko Rajh pa je postal državni prvak med posamezniki. Pričeli pa smo tekmovati tudi v pikadu, tako moška kot žen- Foto: MZ Hišni ansambel DU Markovci je postal nepogrešljiv del družabnih dogodkov v naši občini. ska ekipa. Na letošnjem pokrajinskem tekmovanju je naša ženska ekipa osvojila 3. mesto, Nada Bezjak pa je osvojila 3. mesto med posameznicami. Moški ekipi ni uspelo poseči po pokalu, bili pa so že precej uspešnejši kot preteklo leto. Na področju socialnega varstva je naše društvo še naprej izvajalo projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Lani smo na tem področju dosegli zastavljene cilje, kar kaže na to, da so naši odborniki, ki so v tem projektu tudi prostovoljci, dobro delali, upokojenci pa so začeli razumeti namene in cilje projekta in so dobro sodelovali, za kar se jim kot koordinator tega projekta najlepše zahvaljujem. Vse pa vabim in prosim za aktivno sodelovanje tudi v prihodnje. Naši člani in članice so tudi letos skoraj vsako sredo imeli možnost merjenja krvnega pritiska, sladkorja in maščob v krvi. Gospa Majda Čokl je zelo pridno in vestno ter profesionalno izvajala te meritve in opažamo, da čedalje več upokojencev in drugih občanov prihaja na preventivne poizvedbe svojega zdravstvenega stanja, ob tem pa so deležni še koristnih nasvetov. Za boljše počutje in zdravje naših članov smo tudi letos trikrat organizirali prevoz v Bioterme, ena skupina pa je v juliju letovala na morju v hotelu Delfin v Izoli. Družili smo se na praznovanju ob dnevu žena, na izletu na Pohorje, ki smo ga združili s piknikom v naravi. Letos smo tudi obiskali koroške splavarje, organiziran in izveden pa je bil že tradicionalni romarski izlet 15. avgusta na Brezje. Nismo pozabili tudi na jesenski piknik, naše zadnje letošnje srečanje, s katerim se bomo poslovili od tega leta, pa bo 28. decembra v gostišču Gastro na Ptuju. Večino srečanj je popestril naš hišni ansambel, ki je z izvajanjem ljudske in po-narodele glasbe postal v kratkem času prepoznaven - ne samo v domači občini, ampak tudi širše. Povabil na različne prireditve je bilo toliko, da so muzikanti komaj uspeli izpolniti vse želje. Želimo jim, da bi jim zdravje še dolgo služilo in da nam bodo še dolgo lahko popestrili naša srečanja. Nismo pa pozabili tudi na naš poslov-no-rekreacijski objekt v Markovcih. Tam smo zamenjali talne obloge in izvedli zamenjavo dotrajanih oken v pritličju objekta. Pri tej investiciji nam je pomagala tudi občina, za kar se županu in svetnikom najlepše zahvaljujemo. V društvu že nekaj časa uporabljamo tudi najsodobnejše komunikacijske povezave. Škoda je le, da jih naši člani uporabljajo v manjšini. Mogoče nam bo to v prihodnosti uspelo spremeniti - z že načrtovanim usposabljanjem starejših za delo na računalniku s poudarkom na uporabi interneta in elektronske pošte. Kljub temu dodajam internetne povezave do naše spletne strani, http://d-u. si/markovci/ in do strani, na katerih si je mogoče ogledati fotografije z naših srečanj http://picasaweb.google. com/114566896843342915598. Spoštovane upokojenke, upokojenci in tisti, ki boste to kmalu postali. Vabim vas, da se pridružite našemu društvu in aktivno ter kreativno soustvarjate naše programe in aktivnosti. S tem si skupaj lepšamo naše tretje življenjsko obdobje. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali pri naših aktivnostih in seveda tistim, ki ste se jih udeleževali. Še eno leto bo kmalu za nami, zato vsem občankam in občanom, še posebej pa našim članicam in članom, želim predvsem veliko mero zdravja ter osebne sreče in zadovoljstva v letu, ki prihaja. Anton Majerič Zbrali so se jubilanti, stari 70 let »Kam le čas beži?« smo se spraševali. Še ni minilo dolgo, odkar smo praznovali abrahama in že je tu novi jubilej, 70 let. Če pogledamo podatke, nas je bilo leta 1941 v Markovcih rojenih 80, danes nas še živi 56. Kljub krizi smo se ob jubileju zbrali na srečanju, da si ob klepetu povemo naša doživetja in se spominjamo na otroška in šolska leta. Mnogi se zaradi bolezni ali drugih obveznosti srečanja niso udeležili. Kljub temu smo se ob klepetu in petju ter ob spremljavi harmonike veselili do poznega večera. Razšli smo se veseli, da smo se spet srečali, čeravno se nekateri nismo več poznali. Ob koncu srečanja, ko smo se razhajali, smo si zaželeli srečnega snidenja čez pet let. Janez Zmazek Foto: Janez Zmazek V mesecu decembru so se srečali nekdanji sošolci, ki so letos zabeležili jubilejnih 70 let. 10 Leto/12, številka/ 5, oktober 2011 lo (7 iVf/VR.KOVCir/ Diplomanti na temo občine Markovci V zadnji letošnji številki predstavljamo zanimivo diplomsko nalogo, ki temelji na kulturnem in prosvetnem življenju naše občine. Tokratna diplomantka je Sanja Horvat iz Bukovcev, ki je diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, na smeri Razredni pouk. Naslov njene diplomske naloge je Kulturno-prosvetne dejavnosti v občini Markovci po letu 1945. Tema vašega diplomskega dela je več kot zanimiva. Združuje namreč več področij - zgodovino, kulturo, področje društvenih dejavnosti ... Kaj je botrovalo, da ste izbrali ravno to temo? Sanja Horvat: »Pisanje diplomske naloge me je pritegnilo predvsem zaradi pestrega kulturnega dogajanja v občini. Želela sem izvedeti, kako so se naši predniki kulturno udejstvovali, zato sem se odločila, da bom predstavila razvoj ljubiteljske kulture in tako svoje znanje o današnjem kulturnem življenju na območju naše občine nadgradila še s kulturnim utripom iz preteklosti.« Razvidno je, da ste za nalogo potrebovali mnogo gradiva in najrazličnejših podatkov. V delo ste vključili tudi veliko slikovnega materiala, posebej starih fotografij. Kje vse ste iskali gradivo in kdo vam je pri tem pomagal? Sanja Horvat: »Res je. Za to, da je naloga tako obsežna in ima toliko slikovnega materiala, sem potrebovala kar nekaj pomoči. Moje raziskovalno delo je največ časa potekalo v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, kjer sem na domoznanskem oddelku listala in prebirala časopise, ki so izhajali na ptujskem območju vse od prve svetovne vojne do danes. V veliko pomoč so mi bili tudi predsedniki in nekateri sedanji oziroma bivši člani posameznih društev, ki so mi skušali priskrbeti čim več društvene literature. Seveda brez brskanja po inter-netnih straneh ni šlo, najbolj pa sem bila vesela, ko sem v roke dobila brošure, ki so jih društva izdajala ob raznih obletnicah. Te so najbogatejši vir informacij o posameznem društvu. Slikovni material je v veliki meri vzet iz časopisov in brošur, nekaj pa ga je bilo skrbno shranjenega pri naših občanih in so mi ga z veseljem posodili. Ob časopisnih in internetnih virih pa je v diplomski nalogi našlo svoje mesto tudi veliko strokovne literature. Čeprav sem na začetku predvidevala, da s pisanjem ne bom imela večjih težav, sem kmalu ugotovila, da temu ne bo tako. Nekatera društva, ki sem jih želela opisati, na žalost ne pišejo kronike, zato so se podatki, ki opisujejo in Sošolci obujali spomine Letošnje leto je svojega življenjskega »Abrahama« dočakala generacija, rojena leta 1961. In kot je ob jubileju običajno, so se nekdanji sošolci, danes abrahamovci, srečali in skupaj preživeli nepozaben večer ob druženju, glasbi in plesu ter obujanju spominov na mladostniška leta. Nekdanji sošolci, ki so pred 35 leti v Markovcih zaključili osnovnošolsko izobraževanje, so se srečali v soboto, 29. oktobra, v gostilni Pri Ribeku v Stojncih. S cvetjem in svečami pa se je organizacijski odbor, ki je pripravil srečanje, spomnil tudi tistih nekdanjih sošolcev, ki jih danes ni več med nami. MZ Foto: Laura Iz srečanja letošnjih abrahamovcev Novembra letos so se na srečanju generacije zbrali tudi nekdanji sošolci, ki so letos dopolnili 60 let. Gre za generacijo, rojeno v letu 1951. Odziv povabljenih na srečanje je bil dober, čeprav so si organizatorji želeli, da bi se zbrali prav vsi. »Srečanje v gostilni Pri Ribeku v Stojncih je potekalo v soboto popoldan, 24. novembra. Ob živi glasbi in številnih fotografijah, ki so se projicirale na platno, smo kar pozabili na svoja leta. Kot najstniki smo na plesišču vztrajali do jutranjih ur. Iz slik smo se spomnili, da smo v prvih letih v šolo hodili celo bosi. V enem od prvih razredov nas je bilo 33, v drugem pa 32. Franc je imel prav, ko se je pošalil, da »takšnih ne delajo več«. Mogoče pa res. To je generacija, ki je še odraščala v pomanjkanju in tradicionalnih vrednotah. Nismo poznali ne tajkunov, borz in druge civilizacijske navlake ... Ob številnih vnukih danes živimo bolj umirjeno in pošteno življenje. Želimo si, da bi se ponovno srečali čez 10 let,« je v imenu svoje generacije za List iz Markovcev zapisal Mirko Prelog. MZ Foto: zasebni arhiv Sanja Horvat Družili pa so se tudi nekdanji sošolci, ki so letos dopolnili 60 let. pojasnjujejo njihov razvoj ter delovanje, v veliki meri porazgubili, kar se mi zdi velika škoda.« Kako bi strnili svoje ugotovitve glede kulturno-prosvetnih dejavnostih nekoč in kaj od tega nam je ostalo oziroma ostaja še danes? Sanja Horvat: »Amaterska kultura je bila na tleh naše občine prisotna že pred prvo svetovno vojno. Čeprav izobrazba tedaj ni imela takšne moči, kot jo ima danes, so se ljudje zavedali, da je za narod pomembno ohranjati svoj jezik, prav tako pa so znali bolje ceniti druženje ob pesmi, plesu, dramskih igrah. Tako kot prva, je tudi druga svetovna vojna povzročila, da je ljubiteljska kultura na vseh področjih usahnila, po vojni pa je slovenska pesem znova zadonela na ves glas in na podeželju so začeli množično graditi zadružne in kulturno-prosvetne domove, v katerih je potekala raznolika kulturna dejavnost. Društva, ki so delovala že pred vojno, so v svoje vrste znova vabila takoj po vojni. Vaščani so s številnimi prostovoljnimi deli pomagali pri njihovem razvijanju, prav tako pa tudi pri gradnji društvenih domov in dvoran. Društva, kot njihovi člani in sekcije, ki jih le-ti sestavljajo, so v svojem razvoju doživljala tako izjemno aktivna in uspešna obdobja kot tudi obdobja popolnega zatišja. Zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov so se v nekaterih društvih pojavljale občasne prekinitve, mnogo sekcij v okviru društev je do današnjih dni z delovanjem tudi prenehalo. Danes se v občini Markovci posamezna društva ponašajo s častitljivo starostjo. Menim, da se za kul-turno-prosvetno dejavnost v naši občini ni bati; to nam pričajo tudi tista društva, ki so komaj letos praznovala svojo prvo obletnico delovanja.« Kaj vam je bilo pri delu najljubše oziroma kaj je tisto, kar vas je gnalo naprej in vam dajalo veselja ter poguma za delo? Sanja Horvat: »Veselje do dela mi je zagotovo dajalo vedenje, da bo končana naloga morda komu iz starejše generacije služila kot lep spomin, tistim mlajšim pa bo vsaj malo prikazala, kakšno je bilo kulturno dogajanje na tleh naše občine še preden so se rodili.« Je kaj zanimivega, smešnega, morda kakšna anekdota, ki se je pojavila ob pisanju in bi jo zaupali našim bralcem? Sanja Horvat: »Ob prebiranju starejših časopisov sem naletela na kar nekaj, za današnje čase, smešnih zgodb. Zelo zanimivo pa je bilo pogledati stare fotografije. Na eni izmed njih sem v vlogi dramskega igralca našla tudi svojega dedka, ki se ga zaradi zgodnje smrti le bežno spominjam.« Sanja, trenutno opravljate pripravništvo na OŠ Markovci. Kje pa se vidite po opravljenem pripravništvu? Sanja Horvat: »Po opravljenem pripravništvu se zagotovo vidim v vlogi učiteljice, kajti pri delu z otroki neizmerno uživam in komaj čakam na tisto pravo zaposlitev.« Alenka Rožanc Leto/12, številka/ 6, december2011 11 [Sil1 Í7, I.VÍA LUCO V C íí V Praznični čas Šege in navade ob božiču in novem letu Na Slovenskem se je tekom stoletij spletlo ogromno šeg in navad, ki so povezane z božičem in predbožič-nim časom. Nikakor ni težko prekriti poganskega praznovanja zimskega kresa s krščanskim praznikom novorojenega Boga, ki je prinesel neznan vir veselja in tolažbe vsem narodom sveta. Kot je v navadi ob velikih praznikih, je pomembno, da se v hiši in okoli nje vse počisti. Ljudje so se na božič začeli pripravljati s prvo adventno nedeljo; adven-tni čas še danes velja za čas spokornosti in duhovne priprave na božični praznik. Ko govorimo o božiču, nikakor ne moremo mimo skorajda glavnega elementa -jaslic. O nastanku le-teh nam je znano, da je prve jaslice postavil sv. Frančišek Asiški v 13. stoletju, ki so se razlikovale od današnjih. Jaslice, kot jih poznamo danes, so prvi postavili jezuiti v 16. stoletju na Portugalskem. Prve jaslice so bile razširjene samo po cerkvah, nadaljnji razvoj so dosegle z vstopom na dvore in meščanske hiše ter na koncu v kmečke domove. Kot pravi etnolog Niko Kuret, so jaslice na Slovenskem bile splošno znane že okoli leta 1830. Slovenci smo si po domovih ustvarili svoj tip jaslic. Postavljali smo jih na trikotno desko, v »bohkov kot« ali v obliko hriba, kjer je na vrhu mesto Betlehem, pod njim pa štal>ca, nikoli pa votlina. Tipi figur so bili vselej različni (glinasti, leseni, papirnati, plastični ...), odvisno od posameznika, ki je jaslice postavljal. Danes so jaslice v »bohkovem kotu« bolj izjema kot pravilo, predvsem zaradi malega števila hiš, ki so »bohkov kot« obdržale. Tako jaslice največkrat srečamo pod božičnim drevescem, ki se navadno nahaja v dnevnem prostoru. Božično drevo je k nam prišlo iz nemškega in nordijskega prostora in so ga ljudje kot takega dolgo odklanjali zaradi narodnih sporov. Dolgo ljudem ni bilo znano, da so Jaslice v farni cerkvi sv. Marka v Markovcih Foto: Matjaž Mlinaric Slovenci že pred prihodom »nemškega drevesa« poznali smrečico, ki je ob božiču sodila v »bohkov kot«. Na Ptujskem polju so takšno drevesce okraševali s papirnatimi okraski, suhim sadjem in piškoti. V navadi je bilo, da so jaslice postavljali moški, drevesce pa so pripravili in okrasili otroci na dan svetega posta, saj je štiriindvajseti december v preteklosti veljal za postni dan. Na Slovenskem je na predvečer Jezusovega rojstva prisotno kropljenje in kajenje domov, ki ga opravi cela družina. Gospodar si v posodo naloži žerjavico in nanjo nasuje kadilo ter vejice »presme-ca«, gospodinja vzame kozarec z blagoslovljeno vodo, otroci pa z njima opravijo obhod po hiši in dvorišču ter molijo in pojejo božične pesmi. V preteklosti se je po tem obredu družina zbrala za mizo, kjer so molili in peli ob jaslicah. Pomembno je bilo, da je bila tako v hiši kot v jaslicah svetloba kot simbol miru in v spomin, da je na to noč na svet prišla luč sveta. Božične večerje, kot jo poznamo danes in je k nam prinesena iz anglosaškega sveta, ni bilo; na mizi je bilo kuhano suho sadje in božični kruh. Ko se je ura približala polnoči, se je vsa družina odpravila k polnočnici; le eden družinski član je ostal doma za varuha. Po končani maši so nekateri zelo hiteli domov, kajti veljalo je, da bo tisti, ki bo prvi doma, vse leto zdrav in močan. Ponekod na Štajerskem so v preteklosti ob prihodu domov zbudili vse živali na kmetiji in jim dali jesti, da bodo tudi one vedele, da je post končan in da se obhaja pomemben praznik. Na sam božič je bilo v navadi, da se ljudje niso obiskovali, kajti kdor bi se zoper to prekršil, bi prinesel k hiši nesrečo, saj je božič sveti dan, ko počivajo prav vse žive svari. Še vodo za živino in za kuhinjo so si ljudje nanosili en dan prej, da jim tega ni bilo potrebno na sam božični dan. V dnevih pred praznikom so ženske pekle potico ter kruh, ki so ga imenovali »klecenprot« - to je kruh s suhim sadjem. Božično kosilo je bilo tudi mnogo slovesnejše od navadnega. Postregli so s kokošjim mesom ali s kakšnim kosom svinjine, pripravili so zelje, krompir, fižol - odvisno, kaj so imeli na razpolago. Krščanstvo se je vedno trudilo zatreti poganske prvine in slednjim hotelo dati svoj pečat. Če si šege, ki so bile značilne za predbožični in božični čas, pogleda- Prihod dobrega moža Miklavža Po številnih slovenskih krajih je otroke na predvečer goda sv. Nikolaja obiskal prvi izmed decembrskih dobrih mož, sv. Miklavž. Obdarovanja otrok in drugi dogodki so po Sloveniji potekali ob večernih mašah v cerkvah, po mestnih trgih in številnih drugih prizoriščih. Foto: Alenka Rožanc Sveti Miklavž s spremstvom v markovski farni cerkvi Na Slovenskem praznik sv. Miklavža praznujemo že od 19. stoletja, tradicija pa izhaja iz legende o svetniku, redovniku in dobrotniku sv. Nikolaju, ki je živel v 4. stoletju. Po legendi sv. Nikolaj oziroma Miklavž v spremstvu parkljev in angelov obdaruje pridne otroke, porednim pa nameni šibo. V cerkvi sv. Marka v Markovcih so se otroci letos prihoda Miklavža razveselili v nedeljo, 4. decembra, na god sv. Barbare. S pesmijo so dobrega moža pozdravili člani Otroškega cerkvenega zbora Zvonček, vsi ostali otroci pa so pridno molili v upanju, da jim parklji ne bi storili nič hudega. Tudi letos je Miklavž s svojim spremstvom obdaril pridne otroke, ki se jih je na pozni nedeljski popoldan v farni cerkvi zbralo okrog 160. Sicer pa so miklavževanja v naši občini tudi letos potekala v nekaterih vaških dvoranah, pridne otroke pa je Miklavž tradicionalno obdaril tudi pred Tuš Špic marketom v Markovcih. Nekatere otroke je dobri mož obiskal po domovih, nekaterim pa je samo po tihem pustil kakšno darilce. Alenka Rožanc mo podrobneje, vidimo, da so elementi poganskega še vedno prisotni. Čas, ko je staro sonce odmrlo in se rodilo novo, je pri indoevropskih ljudstvih vedno veljal za skrivnosten čas. Ta skrivnostni čas po izročilu obsega dvanajst dni, dneve od božiča do svetih treh kraljev in velja za obdobje, ko se na zemljo vračajo duše umrlih prednikov, ker so v teh dneh meje med svetovi odprte in je potrebno biti še posebej previden. Vendar so čas med božičem in novim letom na ta način pojmovali indoevropejci. Cerkev dan po božiču namreč obhaja god sv. Štefana, ki je zavetnik konj in živine, zato se po cerkvah opravljajo blagoslovi konj, vode in soli. Naslednji dan je praznik sv. Janeza evangelista, ko verniki k maši prinesejo svoje vino, da ga duhovnik blagoslovi. Sledi praznik nedolžnih otročičev ali »pametva«, ko hodijo otroci od hiše do hiše in tepežkajo, saj bi naj prav to v hišo prinašalo zdravje in veselje. Ohranila so se različna besedila, ki se izgovarjajo med tepežkanjem. Na našem območju je v preteklosti bilo najbolj znano »friše-ksunt« oziroma »frisch und gesund«, kar pomeni »friški bote, zdravi bote«. Kot zadnji praznik pred prihodom novega leta se je uveljavilo silvestrovo ali staro leto, znano tudi kot drugi sveti večer. Tako kot pred božičem, se na ta večer blagoslavljajo domovi. Na mizo se postavijo različne dobrote, svoj čas pa so gospodinje v ptujski okolici napolnile žrelo v žrmljah, da jih ne bi novo leto našlo praznih. Takrat so odprli tudi vse kašte za zrnje z namenom, da bi novo leto prineslo vanje blagoslova. Včasih so bili znani tudi novoletni koledniki, ki so na predvečer prvega januarja s pesmijo želeli srečo in blaginjo po domovih. Dan novega leta je pri nas skoraj tako pomemben kot božič. Pomembna šega, ki je ponekod še danes ohranjena, je darovanje vodi in krašenje studencev, kajti umiti se z novoletno vodo je pomenilo, da boš vse leto zdrav in krepak. Prav tako še danes velja, da ženska, ki prva vošči srečno novo leto ali pa nemara prva stopi čez hišni prag, prinese k hiši nesrečo. Večer pred praznikom svetih treh kraljev je tretji sveti večer, ko se spet blagoslovijo domovi, nad vrata pa se narišejo trije križi, začetnice imen svetih treh kraljev in letnica novega leta. Tak napis ostane nad vrati vse do prihodnjega leta. Prav tako so nam na predvečer tega praznika znani obhodi kolednikov oziroma treh kraljev, ki obiskujejo domove in pojejo pesmi. Po navadi so to štirje fantje: trije so oblečeni v kralje, eden pa nosi zvezdo repatico. Naposled naj omenim, da smo Slovenci lahko zelo ponosni na dediščino naših šeg, saj nosijo v sebi sporočila, ki so se oblikovala skozi tisočletja in bi prav zaradi tega bilo napačno, če ne bi o njih pisali, se pogovarjali in jih skušali razumeti. Matjaž Mlinaric 12 Leto/12, številka/ 5, oktober 2011 lo (7, iVi/VUKOVCi'',1/ Komornemu zboru KOR zlato priznanje 27. novembra je v Mariboru potekalo Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja. Tekmovanje je potekalo v mariborski Unionski dvorani pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Maribor in ko-produkciji Zveze kulturnih društev Maribor. Regijsko tekmovanje se odvija bienalno na šestih koncih Slovenije. V Mariboru je letos nastopilo osem zborov, ki so bili predlagani za regijski nivo. Zbori so zapeli vsak po štiri skladbe: umetno pesem slovenskega skladatelja, napisano od leta 1980 do danes, slovensko ljudsko pesem (v priredbi ali v izvirni obliki), skladbo iz obdobja renesanse (pretežno polifono skladbo) in skladbo po lastni izbiri. Strokovno žirijo so letos sestavljali Karmina Šilec, Sebastjan Vrhovnik in Ambrož Čopi. Na tekmovanju smo se kot peti zbor predstavili Komorni zbor KOR KUD KulTura iz Markovcev pod vodstvom Daniela Tementa. Tekmovalni program so sestavljale štiri pesmi: Giovanni Pierluigi da Palestrina: Stetit angelus, Charles Hu-bet H. Perry: Never weather-beaten sail, avtorska skladba našega zborovodje Daniela Tementa: Vračamo se in slovenska ljudska v priredbi Katarine Pustinek: Pa kako bom ljubila. Že pred nastopom smo imeli zelo dober občutek, saj smo vedeli, da smo veliko vadili in da smo dobro pripravljeni. Nastop smo izvedli suvereno, kljub nekaj začetne treme, ki pa je po prvi Foto: Marko Žunec Komorni zbor KOR na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja Srce, ki vidi Tako se je glasil slogan letošnjega dobrodelnega koncerta Karitas ptujske in završke dekanije. Potekal je v tednu Karitas, in sicer v petek, 25. novembra, v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Dobrodelni koncert je bil že 17. po vrsti. Vsako leto se s pomočjo donatorjev in različnih glasbenikov organizatorji potrudijo, da zberejo finančna sredstva za ljudi, ki so najbolj potrebni pomoči. Letošnji koncert je povezoval Frenk Mu-zek, ki je z globokim razmišljanjem med glasbenimi točkami dal obiskovalcu možnost, da tudi sam pri sebi prične razmišljati, ali tudi njegovo srce vidi in če vidi dovolj široko okrog sebe. Glasbeni večer je bil zelo pester. Sodelovali so glasbeniki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, več zborov in glasbenih solistov. Ob tednu Karitas je udeležence koncerta nagovoril upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, ki se je karitativnim sodelavcem in vsem ljudem dobre volje zahvalil za pomoč. Dobrodelnega koncerta so se udeležili tudi sodelavci naše župnijske Karitas z g. župnikom na čelu. Tudi v naši župniji so stiske ljudi in žal jih je čedalje več. Najpomembnejše od vsega je, da človek, ki potrebuje pomoč, zaupa človeku, ki mu želi pomagati. Marija Prelog pesmi prešla. Po vsaki pesmi smo bili nagrajeni z aplavzom, ki nam je dal še dodatno vzpodbudo za boljše petje. Po nastopu smo nestrpno čakali razglasitev rezultatov. Vedeli smo, da smo svoje delo dobro opravili, vendar je bila komisija tista, ki je imela zadnjo besedo. Na tekmovanju smo za izveden program prejeli več nagrad oziroma priznanj: zlato priznanje, posebno priznanje za naj- boljši mešani zbor, posebno priznanje za obetaven zbor in posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Uspeha smo bili zelo veseli, saj je bila to prva večja preizkušnja sedanje zasedbe. Veselimo se novih izzivov, obenem pa k zboru vabimo nove pevce, da se nam pridružijo. Primož Galun Z glasbo v praznične dni Godba na pihala Občine Markovci je tudi za letošnji uvod v praznične dni postregla s koncertom, ki ga zdaj že tradicionalno poimenujejo Miklavžev koncert. Ne vemo, ali je v številih naključje ali so to storili namenoma - v nedeljo, 11. decembra 2011, so namreč izvedli že 11. Miklavžev koncert. V večnamenski dvorani v Markovcih se je ponovno zbralo mnogo obiskovalcev, glasbe željnih poslušalcev in podpornikov markovske godbe. Program, ki so ga predstavili godbeniki, je bil razdeljen v tri dele, vse skupaj pa je z lepo besedo in humorjem povezal Tonček Žumbar. Po samostojno odigranem prvem delu so nastopili gostje letošnjega koncerta, Ansambel Uspeh, ki so zaigrali narodno-zabavne melodije. Ena izmed teh je bila tudi Slakov Čebelar, ki je kot nalašč sodila v program, saj smo to nedeljo praznovali tudi Ambroževo nedeljo, sveti Ambrož pa je zavetnik čebel. V nadaljevanju so oboji nastopajoči skupno izvedli dvoje skladb, koncert pa so zaključili godbeniki s sproščenim programom, k čemur so povabili tudi vse navzoče poslušalce. Pobudnik tega je bil zlasti kapelnik markovske godbe, profesor Peter Gojkošek, ki mu gre vsa zahvala in priznanje za še eden Miklavžev koncert in nasploh za delo z godbenicami in godbeniki. Za tako številčno skupino instrumentalistov, kot je Godba na pihala Občine Markovci (nastopilo je namreč preko 30 članov), je potrebna dobra organizacija in še boljše umetniško vodstvo, kar profesorju Gojkošku ob predsedniku godbe Janku Kelencu vsekakor uspeva. V prihodnjem letu bodo marko-vski godbeniki praznovali velik jubilej, 90-letnico svojega delovanja. Že danes se skupaj z njimi veselimo tega veselega dogodka. Alenka Rožanc Markovski godbeniki so Miklavžev koncert priredili že 11-tič zapovrstjo. Iv»»»»»* v— ' €«««<•: I _ _ — IS&N ČISTILNI SERVIS REZAR m a 1. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV PRANJE IN VZDRŽEVANJE DELOVNIH OBLAČIL i — v "IS V REZAR NATAŠA s.p. Stojnci I 3 2281 Markovci j •;•»»»»•:• Mob.: 03 I 465 799 Tel.: 05 908 82 99 Rezar.natas.p@gmail.com : ««««:• j rd V — sir r L Iv»»»»»* * TAPETNIŠTVO VINKO REZAR S.P. •: •«««« : I _ -=1 IÊSg?ï I TAPETNIŠTVO Vinko Rezar s.p. STOJNCI 13 MARKOVCI I »»»» preoblačenje oblazinjenega pohištva zaključna gradbena dela oblaganje tal vgradnja stavb, pohištva Tet.: 05 908 82 99 Mob.: 041 266 071 Email: vinko.rezar@gmaii.com Http://tapetnistvo. webs,com/ 11 I _ v v A J ¿iir/Si «««« : j Leta/12, številka/ 6, december2D11 13 Zanimivioßrazi Sto let Bogomirja-Mirka Kostanjevca V tem letu je stoti rojstni dan praznoval naš markovski rojak, Bogomir Kostanjevec, ki ga sicer v naših krajih domačini poznajo kot Martinekvega Mirka. Podatke o Mirkovi bogati življenjski poti smo poiskali v knjigi Iz korantove dežele, prav tako pa nam je veliko o njegovem predanem delu in neumornem duhu pripovedoval novinar Štajerskega tednika Martin Ozmec. Slednji se še kako dobro spominja številnih Mirkovih sestavkov, ki jih je objavljal v Ptujskem, danes Štajerskem tedniku. Bogomir-Mirko Kostanjevec je bil rojen 21. novembra 1911 v Novi vasi pri Mar- Mirko Kostanjevec je bil avtor številnih strokovnih zapisov s področja prava v več slovenskih časopisih. kovcih, v času avstro-ogrske vladavine. Osnovno šolo je obiskoval v domačih Markovcih, gimnazijo pa na Ptuju. Čeprav je želel na študij medicine v Zagreb, pa se je zaradi nižjih stroškov šolanja odločil za študij prava v Ljubljani. Med študijem je leto dni preživel v šoli za vojaške oficirje v Sarajevu, v začetku leta 1938 pa diplomiral na Pravni fakulteti Univerze Aleksandra I. v Ljubljani. V času študija je sodeloval pri ustanavljanju markovske sokolske čete in bil aktiven na področju kulture, saj je režiral tudi nekaj gledaliških iger. Po diplomi se je kot mladi pravnik - notarski pripravnik zaposlil na Ptuju. Kasneje je služboval še v Mariboru in Murski Soboti. 1. januarja 1941, na mrzel zimski dan, se je Bogomir zaobljubil Kristini Podme-nik. Zakonsko zvezo sta mladoporočenca sklenila v cerkvi sv. Martina na Hajdi-ni. Ker se je takrat že bližala vojna vihra, je moral Mirko le nekaj dni po poroki na vojaške vaje, kjer je ostal do začetka napada na nekdanjo Jugoslavijo. Njegovo četo je v Prekmurju zajela nemška vojska. Z vojaki je ostal ujet do decembra 1941. Po ujetništvu je sledila služba na uradu za delo na Ptuju, v Brucku na Muri in v Gradcu. Ker pa se je Mirko vedno zavedal svojih korenin, je skrivo- Foto: Martin Ozmec Mirko in Kristina Kostanjevec sta pred petimi leti obhajala slovesnost diamantne poroke. Foto: Martin Ozmec ma odšel v partizane. Tudi njegova žena Kristina ni prenesla okupatorjev, zato je delovala kot obveščevalka na terenu. Žal pa njuna pripadnost osvobodilnemu boju ni ostala prikrita okupatorju. Za oba je sledilo obdobje skrivanja, bežanja iz kraja v kraj, negotovosti in skrbi. V času med vojno, leta 1941, se jima je rodila hči Bogomira, po vojni, leta 1947, pa sin Zdravko. Po končani vojni je Mirko pričel z delom na sodišču v Ptuju, nato pa nadaljeval na mariborskem sodišču, kamor se je družina preselila leta 1948. Od januarja 1964 do januarja 1974 je bil sodnik vrhovnega sodišča nekdanje Jugoslavije v Beogradu, kjer se je tudi upokojil. Po upokojitvi se je s soprogo Kristino vrnil na Ptuj. Zasluženi pokoj sta Kostanjevčeva preživljala v svoji hiši z manjšim vrtom, ki sta ga skrbno obdelovala. Leta 2006 sta praznovala jubilej diamantne poroke, 1. januarja letos pa sta zabeležila že častitljivih 70 let skupnega življenja. Danes Mirko in njegova žena stanujeta v domu upokojencev na Ptuju. Svoje bogato znanje in izkušnje pa je Mirko Kostanjevec kot upokojeni pravnik rad delil tudi z javnostjo. Njegovi strokovni članki so bili nepogrešljiv del številnih časopisov, strokovnih revij in zbornikov. Kot publicist je objavljal tudi leposlovne sestavke, v katerih se je spominjal let svojega odraščanja, časov vojne in svojih domačih krajev, na katere je bil vseskozi zelo navezan. Mirku Kostanjevcu ob njegovem življenjskem jubileju v imenu vseh Markov-čanov izrekamo iskrene čestitke! Mojca Zemljarič Za sonaravno bivanje in zdravo življenje! V oktobru sta Občinska organizacija Rdečega križa Markovci in župnijska Karitas v goste povabili neodvisnega raziskovalca, pisatelja, publicista in predavatelja, tudi scenarista in voditelja televizijskih filmov ter radijskih oddaj, predvsem pa velikega zagovornika narave, Antona Komata. Anton Komat nas glasno opozarja, da naj že končno začnemo poslušati naravo. Od nje se je treba učiti in je ne le izkoriščati. Svoje poslanstvo Komat izvršuje tako, da poziva ljudi k ekološkemu ozavešča-nju. V predavanju, ki ga je imel v poročni dvorani občinske stavbe, je poslušalcem podal veliko osupljivih informacij glede pitne vode, kmetijstva, farmacevtske industrije ... Največji poudarek je dal pitni vodi. Zanima ga njena biološka vrednost in stopnja sozvočja energij, ki jih Foto: Marija Prelog V Markovcih je predaval neodvisni raziskovalec, pisatelj, publicist in predavatelj Anton Komat. voda prenaša ter samooskrba s hrano v Sloveniji. S preprostimi razlagami je podal rešitve, ki bi bile izvedljive le, če bi se spremenila zakonodaja. Trg je najbolj učinkovit takrat, ko je marketinška veriga čim krajša in gre hrana od proizvajalca čim prej v roke potrošnika. Danes poznamo ravno obraten ciklus, ko se hrana uvaža iz povsem drugega dela sveta in je obdelana z mnogimi strupenimi konzervansi, ljudje pa to kupujejo po nižjih cenah (ali pa tudi ne) in zastrupljajo sami sebe. Slovenija ima dovolj obdelovalne zemlje, da lahko s hrano preskrbi svoje prebivalstvo. V prihodnje bo čedalje več vrtičkarjev, ki bodo pridelovali bolj zdravo hrano za svoje družine, kot se jo kupuje v megamarketih. V okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru (2012) se je osnoval projekt Urbane brazde, ki poteka v sodelovanju z nekaj vrtci in osnovnimi šolami na Teznem ter kmetovalci iz Jurovskega dola. Tako pride zdrava sezonska hrana iz kmetij neposredno v vrtce in šolo. V okviru Urbanih brazd se je osnovala tudi tako imenovana Semenska knjižnica. Njeno osnovno poslanstvo je varovanje, ohranjanje in spodbujanje ponovnega kultiviranja starih sort. To so avtohtone, tradicionalne ali udomačene sorte kulturnih rastlin. V ospredje je postavljeno iskanje in zbiranje redkih vrst in sort vrtnin, poljščin, sadnih rastlin in vinske trte. Več o Urbanih brazdah in Semenski knjižnici si lahko preberete na spletnih straneh. Anton Komat poziva lokalno skupnost, da spodbuja ljudi, ki še imajo kakšen kvadrat zemlje, da si zelenice uredijo v zelenjavne vrtove in si pridelajo svojo sezonsko hrano brez kemije in tako obenem prispevajo k simbiozi človeka, živali in žuželk. Avtor je predstavil tudi eno izmed mnogih njegovih knjig, ki jih izdaja v samozaložbi. Naslovil jo je Umetnost preživetja, kjer na zadnji strani piše: »Če ne bomo zmogli končati nasilja, nas čaka nasilen konec. Ne znanje za preživetje, pač pa umetnost srca ... « Marija Prelog V spomin Elizabeti Vidovič iz Bukovcev V mesecu novembru smo se poslovili od najstarejše vaščanke in občanke Elizabete Vidovič iz Bukovcev. Še nedavno je Vidovičeva praznovala svoj 99. rojstni, ko smo jo kot najstarejšo občanko skupaj z županom Milanom Gabrovcem in predsednikom vaškega odbora Bukovci Danielom Kekcem obiskali na njenem domu in ji čestitali za rojstni dan. Elizabeta Vidovič se je rodila 27. oktobra 1912 v Novi vasi pri Dominklovih, kjer je svojo otroštvo preživela skupaj s petimi sestrami in bratom. V tedanjih težkih časih je hitro odšla od doma za zaslužkom in boljšim kosom kruha. Nato je spoznala svojega življenjskega sopotnika Andreja Vidoviča, s katerim sta se leta 1941 poročila. Željo, živeti v domačem okolju, sta jima uresničila dedek in babica s podarjeno parcelo v Bukovcih, kjer sta pridno delala in si zgradila dom ter se tja leta 1947 tudi preselila. V zakonu so se jima rodili otroci Angela, Janez, Konrad, Franc in Mira. Slednja je skupaj s svojim sinom Robertom prevzela domačijo in skrb za mamo. Domink-lova mati, kot smo Vidovičevo imenovali po domače, je svojega moža izgubila v rani mladosti, zato se je posvetila obdelovanju zemlje in svojim desetim vnukom ter trinajstim pravnukom, ki so staro mamo radi obiskovali in jo spoštovali. Čeprav življenje Elizabeti Vidovič ni prizanašalo s težkimi preizkušnjami, pa je bila vseeno vedra in optimistična. Vsakomur je namenila kakšno lepo besedo ali veselo misel. Zadnja leta ji je zdravje vidno pešalo, oglušela je na desno uho, sprehajala pa se je le še s pomočjo hčerke. Kljub temu je ostala vedno nasmejana ženica in se je bila pripravljena pogovarjati z vsemi, ki jih je srečala na poti. Tudi obiskov se je vsakič razveselila, televizije pa ni marala kaj dosti, a je kljub temu bila v stiku z dogajanjem doma in po tujini. Svojo življenjsko pot je Elizabeta Vidovič sklenila le nekaj dni po svojem 99. rojstnem dnevu. Naj počiva v miru, domačim pa izrekamo iskreno sožalje. PB 14 Leto 12, številka/6, december2D11 Lo (7, iM/VUKOVCir/ Zgodba, zapisana v zgodovino Markovcev Ptujsko kurentovanje je največja pu-stno-karnevalska prireditev javnega pomena v Sloveniji in v tem delu Evrope. Gre za prireditev z 51-letno tradicijo, katere podstat je ohranjanje in razvoj izjemne kulturne dediščine in etnografskega izročila ptujskega območja ter Slovenije. V času pustovanja sem bil kot princ na Ptuju ena najbolj medijsko izpostavljenih osebnosti. Prav to je bil vzrok, da sem želel lik, ki ga predstavljam, še dodatno nadgraditi. Izdelal sem idejo, kako zgodovinsko osebnost Jakoba Breunerja Mar-kovskega kot tržni produkt predstaviti v turistični ponudbi v lokalnem okolju. Pripravil sem ponudbo srednjeveške večerje, ob občinskem prazniku pa sem izdelal turistični produkt Breunerjevo proščenje s srednjeveškimi igrami. V septembru sem z otroškimi delavnicami in štiridnevnim mednarodnim Breunerjevim taborom izboljšal turistično ponudbo v lokalni skupnosti. Z izdajo kovanca »Markovski spominski groš«, ki sem ga izdelal v čast svojega prinčevanja, sem naši lokalni skupnosti zagotovo podaril nekaj, kar bo zapisano v zgodovino in bo lahko lepo protokolarno darilo naše občine. Kot 12. princ ptujskega karnevala sem se aktivno vključil v promocijo turističnega dogajanja v Markovcih. Zgodba Jakoba Breunerja je zaživela in se bo iz leta v leto nadgrajevala. S tem sem v Markovcih obudil del zgodovine, ki nam je dokaj neznana. Zgodovinarka Marija Masten Her-nja raziskuje ta del zgodovine, ki bo skozi najrazličnejše zgodbe plasiran na trg. Jakob Breuner je bil c.k. tajni svetnik, cesarski višji dvorni maršal in predsednik dvorne komore. Umrl je leta 1634. Bil je lastnik dvorca Markovci. Rodbina Breuner je vas in posest sv. Marka z dvorcem imela v lasti 144 let, in sicer od leta 1461 do leta 1605, ko ga je Jakob pl. baron Breuner prodal. Grb, s katerim smo nastopili princ in člani Skupine iz Prvencev, Borovcev, Bukovcev in Stojncev s princem in gardo na ptujskem gradu Meaafin (J S cC.o.o. Megafin, poslovne storitve d.o.o. Gunkovci 12/a 2272 Gorišnica GSM: 051-428-474 E-mail: megafin@amis.net • opravljamo računovodske storitve za podjetnike in podjetja; • posredujemo delovno silo doma in v tujini; • smo mlajši kolektiv. Storitve opravljamo ažurno in kvalitetno! Megafin, poslovne storitve d.o.o., Cunkovci 12 a, 2272 Gorišnica GSM: 051-428-474, E-mail: megafin@amis.net garde, je izpeljanka grba Breunerjeve rodbine. Tega najdemo v Vitrinskem dvorcu v Mariboru. Original grba ima v ščitnih poljih psa, v srčnem polju pa konja. Naš grb ima zgoraj desno inicialke 12. princa, spodaj levo pa ribo - kot ribolovno pravico nad reko Dravo. V srčnem polju grba je lev iz grba občine Markovci. Zavedam se, da so skupine iz naše občine najštevilčnejše in da predstavljajo najkvalitetnejši potencial kurentovanja na Ptuju. Tega je mogoče izkoristiti v prid turističnega produkta, zato sem ob začetku svojega prinčevanja skupine povabil k sodelovanju. Mojemu povabilu so se odzvale štiri in ta trenutek imamo v občini 150 kostumov na temo srednjega veka. Seveda vseh 150 kostumiranih ni mogoče pričakovati na srednjeveških prireditvah, so pa dobra iztočnica za prireditve v naslednjih letih. Upam in želim, da bomo spoznali vrednost in potencial, ki ju imamo in ju lahko v prihodnosti gospodarsko nadgradimo. Turizem predstavlja pomembno poslovno priložnost za Slovenijo. Glede na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial lahko turizem v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in tako pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije, opredeljenih v Stra- Foto: Laura (osebni arhiv) tegijl raZVOja SlOVenije 2007-2013. Izkušnje in spoznanja, ki sem jih nabral v času prinčevanja, bodo pomembno vplivala na moje nadaljne delo in odločitve. Zavedam se finančne podpore občine Markovci in podpore obeh županov -nekdanjega župana Franca Kekca in aktualnega župana Milana Gabrovca. Obema se za vso podporo zahvaljujem, saj nista nikoli podvomila v program, ki sem si ga zastavil in kasneje, upam da, tudi uspešno izvedel. Žal pa je vse preveč ljudi, ki dvomijo v upravičenost podpore in brez kakršnekoli osnove širijo govorice in neresnice. To pa vse z namenom diskredita-cije mene samega, kakor tudi celotnega projekta. Poraba proračunskih sredstev se vedno vrši preko razpisov, na katerih so točno določeni pogoji, pod katerimi se lahko kandidira. Dodeljena sredstva so v proračunu javno razvidna, kot porabniki proračunskih sredstev pa smo zavezani, da lokalni skupnosti z dokazili poročamo o porabi in smotrnosti porabe. Zato imate vsi, ki kakorkoli dvomite v smotrnost in transparentnost izvedbe ter porabe javnih sredstev v času mojega prinčevanja, možnost pridobiti podatke. V življenju se vedno z veseljem odločam za prostovoljstvo. Delo na področju etno-grafije in ljudskega izročila me še posebej veseli. Prinčevanje sem sprejel z veliko odgovornostjo, ki sem jo poskušal deliti s svojo skupino. V življenju s svojimi zadanimi cilji ne uspemo vselej. Zahvaljujem se vsem, ki so žrtvovali svoj čas in me spremljali na najrazličnejših dogodkih. V veliko čast mi je dejstvo, da sem lahko predstavljal ptujsko kurentovanje, občino Markovci, svoj kraj in da lahko delam zgodbo, ki bo pisana v zgodovino. Janez Golc Leto/12, številka/ 6, december2011 15 [Sil1 Í7, t.VÍA [(KO VC íí V Gasilci Bukovci do dvojnega naziva regijskih prvakov Gasilci iz Podravske regije, ki združuje štirinajst gasilskih zvez (Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Ormož, OGZ Ptuj, Slovenska Bistrica, Trnovska vas-Vitomarci, Videm, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ) so se v nedeljo, 23. oktobra, udeležili gasilskega regijskega tekmovanja v Podvincih. To je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto, predvidoma v mesecu maju oziroma juniju. Kraj zaenkrat še ni potrjen, vendar se bo izbiralo med Ptujem in Beltinci. Tekmovanja se bodo lahko udeležile tekmovalne enote, ki so v posameznih tekmovalnih kategorijah zasedle na regijskih gasilskih tekmovanjih prva tri mesta, tekmovalne enote, ki so na regijskih gasilskih tekmovanjih dosegle predpisano normo, in tekmovalne enote, ki so dosegle prva tri mesta v seštevku pokalnih tekmovanj 2009, 2010 in 2011. Iz državnega tekmovanja se najboljši uvrstijo na gasilsko olimpijado, ki bo leta 2013 v Franciji. Tekmovanje je skozi cel dan spremljalo slabo vreme, kar pa je vplivalo tudi na doseganje norme. Čeprav so se nekateri tekmovalci tik pred nastopom svoje ekipe ogrevali podobno kot se ogrevajo športniki pred športnimi tekmovanji, niso dosegli želenih rezultatov. V kategoriji pionirji je sodelovalo 19 ekip. Najboljši so bili iz Bukovcev, drugi so bili pionirji iz Videža, tretji pa iz Starošinc. Iz občine Markovci je sodelovala tudi ekipa iz Stojncev, ki je zasedla 12. mesto. Med ekipami pionirk je sodelovalo 13 ekip; najbolje so se izkazala dekleta iz Bukovcev, druge so bile Pragerčanke, tretja pa dekleta iz Gorišnice. Med mladinci je tekmovalo 16 ekip; prvo mesto je zasedla ekipa iz Poljčan, druga je bila ekipa iz Zavrča, tretja pa ekipa iz Šikol. Med mladinkami se je pomerilo Pionirke in pionirji PGD Bukovci z mentorji ter predsednikom društva Petrom Majcnom Ninom Bezjakom, Slavkom Horvatom, Jankom na tekmovanju v Podvincih_ devet ekip, najbolje pa so se izkazala dekleta iz Oplotnice, sledila so jim dekleta iz Gorišnice, tretje mesto so zasedla dekleta iz Ivanjkovcev. V kategoriji člani A je bila konkurenca velika, saj se je pomerilo kar 27 ekip. Najboljši so bili člani Tinje (ki so dosegli tudi normo), drugo mesto so zasedli gasilci Kebelj 2, tretji pa so bili člani iz Šmartne-ga na Pohorju. Iz občine Markovci sta se tekmovanja udeležili tudi ekipa iz Stojn-cev, ki je zasedla sedmo mesto, in ekipa iz Bukovcev, ki je zasedla 19. mesto. V kategoriji članice A je sodelovalo 19 ekip. Najbolje so se odrezale gasilke iz Majš-perka, ki so prav tako dosegle normo. Kebeljčanke so zasedle drugo mesto, tretje pa so bile gasilke iz Makol 1. Pri članih B je tekmovalo 14 ekip. Najboljši so bili gasilci iz Hajdoš, drugo mesto so osvojili gasilci iz Šmartnega na Pohorju, tretji pa so bili gasilci iz Keblja, kjer pa so kar vse tri ekipe dosegle tudi normo. V kategoriji članice B so se med Taktične vaje ob mesecu požarne varnosti Mesec oktober je proglašen za mesec požarne varnosti. V naši občini so se gasilska društva s taktičnimi gasilskimi vajami usposabljala z operativnimi vajami. Društva so vaje izvajala samostojno ali skupno, kar pomeni, da je po več društev sodelovalo v eni vaji. Tako so v PGD Markovci izvedli samostojno vajo požara z uporabo dihalnih aparatov, PGD Bukovci in Nova vas pa sta izvedli skupno vajo. PGD Prvenci-Strelci, Sobetinci, Zabovci in Borovci so izvedli vajo »Polje 2011«. Vajo so pripravili v PGD Borovci. Iz centra za obveščanje 112 so dobili obvestilo, da gori pri mizarstvu Ljubec. Pri taktični vaji je sodelovala tudi ekipa prve pomoči Civilne zaščite občine Markovci, ki se mora prav tako usposabljati in vključevati v gasilske vaje. Občinsko poveljstvo občine je v sodelovanju z osnovno šolo ob mesecu požarne varnosti pripravilo še predstavitev gasilske opreme, šolarji pa so nekaj opreme smeli tudi praktično preizkusiti. V začetku novembra so bili izvedeni še operativni pregledi v celotnem poveljstvu občine Markovci, v katerega spadata tudi PGD Cirkulane in PGD Zavrč. Pri operativnem pregledu so zahteve jasne, društva pa jih morajo v celoti upoštevati. Gasilci niso aktivni samo v mesecu požarne varnosti, temveč čez vse leto in so vsekakor gonilna sila v vseh vaseh naše občine. Marija Prelog desetimi ekipami najbolje izkazale gasilke iz Hajdoš (dosegle so tudi normo), za njimi so bile gasilke iz Šmartnega na Pohorju, tretje mesto so si priborile gasilke iz Jablan. V kategoriji starejši gasilci je tekmovalo 12 ekip. Največ spretnosti so prikazali gasilci iz Oplotnice, drugi so bili gasilci iz Lovrenca na Dravskem polju, tretje mesto pa so osvojili gasilci iz Gerečje vasi. Uvrstitev na državno tekmovanju so si prislužili tudi gasilci iz društva Impol iz Slovenske Bistrice, saj so dosegli zahte- vano normo. Med starejšimi gasilkami so največ točk zbrale gasilke iz Zamu-šanov, druge so bile gasilke iz Trnovcev. Tako so najmlajši iz Bukovcev znova nadaljevali uspešen niz svojih rezultatov na regijskih tekmovanjih in potrdili dobro delo društva. Dokazali so, da rezultati niso samo naključje, temveč tudi plod dolgoletnega strokovnega in vztrajnega dela ter izkušenj, ki si jih pridobivajo na številnih tekmo_ vanjih. Da gasilstvo Slovencem veliko pomeni, kaže dejstvo, da je med dvema milijonoma kar 123.000 prebivalcev vključenih v gasilska društva, od tega je več kot polovica operativnih gasilcev. Seveda pa je delo gasilcev že pred časom preraslo v več kot zgolj gašenje požarov, saj vsakodnevno pomagajo pri prometnih nesrečah na cestah, pri različnih ujmah in elementarnih nesrečah, veliko pa sodelujejo tudi na raznih tekmovanjih. Patricija Bezjak Foto: arhiv PGD Bukovci in Valerijo Fišinger Foto: Tomaž Stropnik Gasilska vaja »Polje 2011« je bila letos izvedena v Borovcih. Gasilski mladinski kviz Oktobra, v sklopu aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, je Območna gasilska zveza Ptuj (OGZ) organizirala šesti gasilski mladinski kviz. V PGD Markovci mentorji z mladino v kvizu aktivno sodelujejo dobri dve leti. Otroci radi prihajajo na gasilske vaje, radi pa so tudi poprijeli za učenje, ki je bilo potrebno kot predpriprava na gasilski kviz, saj vprašanja niso bila ravno enostavna. Kviz je razdeljen na tri starostne skupine: mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Razdeljen je na teoretični in praktični del. Pri praktičnem delu so otroci morali obvladati tri vozle, poznati gasilsko opremo in vedeti, s čim se gasi določena gorljiva snov. Vse skupaj pa je meril še čas. Pri pisnem delu so reševali teste o zgodovini gasilstva, o današnji sestavi gasilske službe na državni ravni, o gasilski opremi ... Na kvizu je sodelovalo 12 ekip mlajših pionirjev, štiri ekipe starejših pionirjev in dve ekipi mladincev iz različnih društev, ki spadajo pod okrilje OGZ Ptuj. Iz poveljstva občine Markovci so sodelovala tri društva: Markovci, Bukovci in Za-bovci. PGD Markovci je sodelovalo s kar šestimi ekipami - štirimi ekipami mlajših in dvema ekipama starejših pionirjev. PGD Bukovci je sodelovalo z ekipo mlajših pionirk, PGD Zabovci pa z ekipo starejših pionirjev. Pionirji in pionirke PGD Markovci so bili na kvizu najštevilčnejši in so s svojimi rezultati zelo zadovoljni. Dosegli so dve tretji mesti, dve četrti ter peto in sedmo mesto. Posebej je treba omeniti, da so v dveh ekipah bili pionirji, stari še ne osem let, in so se kljub tremi že izkazali. Vsem udeležencem mladinskega gasilskega kviza, še posebej tistim iz naše občine, čestitamo za njihov uspeh in jim želimo obilo poguma za delo tudi v naslednjem letu. Marija Prelog Foto: Daniel Vrtačnik Udeleženci mladinskega gasilskega kviza iz vrst PGD Markovci /6 Leto/ /2, številka/6, december2Q// QasiCi / doßrodeCnost Darujmo za mamograf Soroptimist klub je združenje poklicno uspešnih in aktivnih žensk. Leta 2001 smo na pobudo in pod okriljem botrskega kluba iz Maribora ustanovile Soroptimist klub Ptuj. Smo tretji klub v Sloveniji, sicer pa eden od tisočih na svetu. Naša posebnost je, da smo vanj vključene le ženske, uspešne, poslovne in takšne, ki lahko s svojim znanjem, srčnostjo in z ljubeznijo pomagamo ljudem, potrebnih pomoči. Danes, po desetih letih, smo na svoje delo ponosne, v družbi uživamo ugled, najpomembneje pa je, da smo med seboj tudi prijateljice. Letos naš klub praznuje 10 let in zato bi to obletnico rade zaokrožile z največjo akcijo doslej - z nakupom nujno potrebnega digitalnega medicinskega aparata Sredstva za nakup novega mamografa za ptujsko bolnišnico se zbirajo na bančnem računu: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM. Že vnaprej hvala za vaš prispevek! - mamografa, ki omogoča varno in hitro diagnosticiranje raka na dojki in je pogoj za to, da bodo te preglede lahko še naprej opravljali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Le skupaj, tudi z vašo pomočjo, bomo zmogli in zbrali potrebna sredstva za nakup aparata, ki bo našim ženam, mamam, babicam in hčeram omogočal zgodnje odkrivanje raka na dojki. To ni bolezen, zaradi katere bi danes umirali, seveda, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Prav temu služi mamograf. V ambulanti ptujske bolnišnice letno pregledajo 3600 pacientk. Ne dovolimo, da takih pregledov na Ptuju ne bi več opravljali. Sami poskrbimo zase, zberi-mo denar, kupimo mamograf in rešimo življenje žensk, čeprav tudi moški niso izvzeti. Akciji za nakup novega mamografa so se pridružili sorodna kluba Lions Ptuj in Rotary Ptuj, drugi humanitarni klubi in mnoga podjetja, organizacije, zasebniki, zdravniki in medicinske sestre ptujske bolnišnice ... Združimo moči, saj gre za naše življenje in življenje naših ljudi! Soroptimist klub Ptuj Rdeči križ Markovci in župnijska Karitas sv. Marko Podmladek Rdečega križa OŠ Markovci in občina Markovci obveščata, da je zabojnik za stari papir po novem neprekinjeno postavljen na običajnem mestu - na parkirišču za osnovno šolo. Prosimo, da se potrudite in papir (razen kartonaže) shranjujete in ga odlagate v zabojnik. V kolikor nimate prevoza, da bi papir pripeljali do zabojnika, lahko za prevoz zaprosite prostovoljce župnijske Karitas ali Rdečega križa. Zbrana sredstva, čeprav skromna, bodo namenjena potrebam otrok v šoli. Spoštovani krvodajalci! Zahvaljujemo se vam za nesebično humanitarno pomoč, ko z darovanjem krvi pomagate ljudem, ki to življenjsko gonilo nujno potrebujejo. Naj vam zdravje dopušča, da boste tudi v prihodnje lahko opravljali to plemenito poslanstvo in se udeleževali naših organiziranih krvodajalskih akcij. Hvala vsem! OO RK in župnijska Karitas imata na zalogi hrano, donirano iz evropskih sredstev ter različna oblačila. Za pomoč pokličite prostovoljce iz vaše vasi, lahko pa tudi pokličete na številki: 041- 327 - 043 in 051- 399 - 859. Ob prihajajočih praznikih vam želimo blagoslovljen božič in mir v srcu, v novem letu pa se vam naj uresničijo vsi zastavljeni načrti. OO RK Markovci in Karitas sv. Marko Gasilske delavnice Prostovoljno gasilsko društvo Mar-kovci je ob mesecu požarne varnosti za otroke, mlajše od 14 let, pripravilo delavnice na temo »Kako se odzvati v primeru, ko zaznamo požar?«. Na sobotno popoldne se je v gasilskem domu zbralo veliko število otrok z različnimi risalnimi pripomočki, kjer so ustvarjali na temo gasilstva. Otroci so uporabljali tempera barve, flomastre in lesene barvice, kot material za svoje likovno ustvarjanje pa so uporabili tudi koruzo in ličje. Mentorji so se otrokom za sodelovanje zahvalili s picami in sokom. Da pa so bile delavnice še bolj zanimive, je poskrbel gasilec Dani, član PGD Mar-kovci, ki je s seboj prinesel koruznico in iz nje otroke učil izdelave klopotca. Nad omenjenim so bili navdušeni tudi mentorji, saj so se spomnili, da so prav to tudi oni izdelovali v svojih mladih letih. Menim, da je za otroke zelo pomembno, da se učijo druženja v gasilskih vrstah tudi po drugi plati, ne samo z gasilskimi vajami. Tako si lahko privzgojijo duh prosto-voljstva že od malih nog, saj bodo v bodočnosti ravno oni tisti, ki bodo gonilo društvenega dogajanja na vasi. Marija Prelog Otroške ustvarjalne delavnice na temo požarna varnost Foto: Marija Prelog Drobtinice 2011 Ob svetovnem dnevu hrane se je podmladek Občinske organizacije Rdečega križa (OO RK) Markovci, ki deluje v osnovni šoli, v soboto, 15. oktobra, pridružil vseslovenskemu projektu Drobtinice. Postavili so tri stojnice: v Markovcih pri trgovini Špic Tuš market in pri nekdanji Mercatorjevi trgovini ter pred trgovino Foto: Alenka Rožanc V sklopu projekta Drobtinice so stojnico letos postavili tudi v Stojncih. Natura v Stojncih. Za pomoč pri organizaciji so otroci zaprosili odrasle člane OO RK, sodelavke Karitas in članice Društva podeželskih žena. Kruh in pekovske izdelke so za projekt Drobtinice poklonili pekarna Grosuplje, pekarna Hami, kmečka pekarna Cirkov-ce, Branka Arnejčič, trgovina Špic Tuš market in Društvo podeželskih žena občine Markovci. Podmladek RK je tako zbral 340 evrov, ki jih je namenil za sofinanciranje šolske prehrane otrokom iz socialno ogroženih družin. Morda se zbrani znesek ne zdi velik, vendar so otroci s tem projektom pomagali svojim vrstnikom, ki se morda ne zavedajo, kako je njihovim staršem, ko je potrebno plačati malico, družinska blagajna pa je žal prazna. Marija Prelog Gasilci bogatejši za 73 strojnikov V ponedeljek, 12. decembra, je v gasilskem domu Ptuj potekala slavnost ob podelitvi diplom triinsedemdesetim gasilskim strojnikom, ki so opravili tečaj v mesecu oktobru in novembru. Gasilci-strojniki so pri gasilskih intervencijah zelo pomembni. Gasilska oprema, pri tem mislimo na gasilska vozila in črpalke, delujejo namreč brezhibno le, če se z njimi ravna pravilno. V tečaju, ki je trajal 52 ur, so kandidati ponovili nekaj teorije iz aerostatike in hidrodinamike. Nato so do podrobnosti analizirali najnovejšo opremo, ki je vgrajena v gasilska vozila in navodila proizvajalcev. V praktičnem delu so vse, kar so slišali v teoriji, tudi preizkusili. Tečaja so se udeležili gasilci iz gasilskih društev, ki so članice Območne gasilske zveze Ptuj. Foto: Langerholc JL Skupinska fotografija prejemnikov listin za opravljeno usposabljanje »gasilec strojnik« Leto 12, številka 6, december2011 17 Dogodkiodtodintam Strokovna ekskurzija v hrvaško Kalifornijo V drugi polovici oktobra so se članice Društva podeželskih žena občine Markovci odpravile na dvodnevno ekskurzijo na sosednjo Hrvaško na obiranje mandarin. V zgodnjih jutranjih urah jih je pot peljala čez mejni prehod Gruškovje proti Dalmaciji do Splita, kjer so si ogledale znamenito zgodovinsko mesto, ki je največji razcvet doživelo v času rimskega cesarja Dioklecijana. Danes Split slovi po nogometnem klubu Hajduk, po za-bavnoglasbenem festivalu, turizmu in še čem. Po dobri kavi na znameniti splitski rivi se je pot nadaljevala do doline reke Neretve - skozi manjše mesto Metkovič in naselje Momiči. Dolina reke Neretve je znana po bogati zemlji in plantažah, na katerih vzgajajo mandarine, pomaranče, limone, kaki, škrlatna jabolka, ki rastejo na vsakem dvorišču in ostalo južno sadje. Zaradi ugodnega podnebja nekateri dolino imenujejo »hrvaška Kalifornija«. Neretva je vanjo naredila delto z 12 kanali, ki se izlivajo v morje. V kraju Momiči je bilo za udeleženke ekskurzije organizirano kosilo, nato pa je bilo načrtovano obiranje mandarin na eni izmed tamkajšnjih plantaž. Ker je bilo vreme nestabilno, se ta del programa ni izpeljal. Z manjšimi ladjicami, s prirejenimi strehami, so se udeleženke popeljale po enem izmed rečnih kanalov po reki Neretvi, kjer je po levi in desni strani rečnih brežin polno nasadov man- darin. Vožnja je bila posebno doživetje. Pred odhodom v Metkovič, kjer je bila organizirana nočitev, je bil tudi možen nakup njihovih pridelkov in sadja. Naslednje jutro so obiskale manjši kraj Vid, kjer je arheološki muzej Narona. To je prvi arheološki muzej na Hrvaškem, ki je zgrajen na mestu najdišča. Pod njimi je namreč bil zgrajen hlev. V rimskih časih je mesto Narona bilo eno izmed najpomembnejših antičnih mest na vzhodni obali Jadrana. Muzej je bil zgrajen na lokaciji antičnega hrama, posvečenega rimskemu cesarju Augustu. V Metkoviču so nato prestopile čez mejni prehod in pot jih je peljala po Hercegovini do Marijinega svetišča Medugor-je, kjer so v cerkvi vsako polno uro maše v različnih svetovnih jezikih. Tam človek resnično občuti nekaj posebnega. Za hip ti misli odtavajo v notranjost duha in na tem mestu se res občuti svetost samega sebe in tega kraja. Zadnja točka ogleda je bilo znamenito mesto Mostar, kjer so videle nekaj glavnih znamenitosti mesta (turška hiša, džamija, mostarska Baščaršija in slikoviti most). Dvodnevno druženje je bilo bogato z ogledi in novimi spoznanji. Med drugim je bilo moč spoznati tudi to, da se naši južni sosedje na podeželju z marljivim in trdim delom trudijo, da preživijo ta nestabilen čas. Marija Prelog Občni zbor podeželskih žena V soboto, 10. decembra, so se v večnamenski dvorani v Novi vasi na rednem letnem občnem zboru sestale članice Društva podeželskih žena Občine Markovci, ki ga vodi predsednica Sla-vica Vincek. Med gosti sta se občnega zbora udeležila tudi podžupan Franc Rožanc in farni župnik Janez Maučec. Društvo je imelo letos 12. redni občni zbor, ki je bil tudi volilni. V organih upravljanja ni prišlo do večjih sprememb. Članice so zamenjale le članico v Zabovcih, kjer je namesto sedanje Nade Salihovič delo prevzela Sonja Erlač. Ostalim članicam upravnega odbora pa je bil potrjen še en 4-letni mandat. Društvo podeželskih žena Občine Markovci je bilo skozi celo leto precej aktivno. V januarju so članice organizirale ocenjevanje pustnih krofov, ki poteka v prostorih župnijske dvorane. Društvo se je predstavilo v Mercatorjevem centru na Ptuju, kjer so pripravile delavnico, v kateri so mimoidočim pokazale, kako se izdelujejo pustna očala in rože iz papirja. Pripravile so tudi tečaj izdelave peciva brez peke v gasilskem domu v Sobetincih. V mesecu marcu so imele tudi tečaj filcanja volne, kjer so svojo spretnost pokazale z okraski iz ovčje volne. Na materinski dan so se odpravile spoznavat Ormož in Ljutomer- sko-Ormoške gorice. Sodelovale so tudi na dobrodelni prireditvi Veselo na jožefo-vo v Kidričevem. Na cvetno soboto so pripravile razstavo ročnih del, ob občinskem prazniku pa spekle pecivo in pripravile pogostitev za vse občane. V mesecu maju so se skupaj s Hišnim ansamblom Društva upokojencev Markovci predstavile v Mercatorjevem centru na Pobrežju v Mariboru. Članice pa vsako leto znova sode- lujejo tudi na Dobrotah slovenskih kmetij, kjer zasedajo vidnejša mesta. Članice društva prav tako pomagajo pri košnji in žetvi ter na različnih vaških prireditvah, kjer večkrat poskrbijo za peko sladic in pogostitev. V septembru so organizirale dan krompirja v Stojncih, oktobra pa se odpravile na dvodnevno potepanje na Hrvaško na obiranje mandarin. Udeležile so se tekmovanja v lupljenju jabolk in v izdelovanju domačih rezancev v Dražen-cih. Kot je v navadi, so za zahvalno nedeljo bogato okrasile farno cerkev s pridelki in izdelki. S svojimi cvetličnimi aranžmaji in rožami društvu dodatno pomaga družina Majde Čuš iz Bukovcev. Ob vseh že naštetih aktivnostih se članice enkrat tedensko družijo tudi v prostorih gasilskega doma v Novi vasi, kjer izdelujejo različne izdelke - od vezenih in kvačkanih prtičkov, vizitk do pletenih copatov in nogavic. Društvo v prihodnjem letu načrtuje podoben program dela, kot ga je izvedlo letos. Članice bodo organizirale ocenjevanje krofov, razstavo ročnih del, tečaje kuhanja in peke, strokovne ekskurzije (eno na razstavo cvetja v mestu Pordeno-ne v Italiji, eno po Sloveniji). Organizirale bodo tudi izlet v Medžugorje. S svojim delom in izdelki bodo še naprej sodelovale na občinskih, farnih in vaških prireditvah. Dela jim torej ne bo zmanjkalo. Prav tako naj jim ne zmanjka veselja in časa, da se bodo lahko še več družile in se zabavale, tako kot so se na občnem zboru, kjer so se ob zvokih ansambla Osvajalci zabavale dolgo v noč. Pri organizaciji letošnjega občnega so se organizatorke - članice iz Nove vasi - zelo potrudile, tako s pogostitvijo kot tudi z drugimi presenečenji. Na vrata dvorane v Novi vasi so namreč ob občnem zboru potrkali Božički, ki so navzoče obdarili z majhnimi aranžmaji, narejenimi iz naravnih materialov. Patricija Bezjak Vesela jesen v Bukovcih Kulturno društvo Bukovci, ki ga vodi predsednik Jože Bezjak, je v petek, 11. novembra - na dan sv. Martina, v sodelovanju z Občino Markovci organiziralo tradicionalno jesensko prireditev Vesela jesen. V pripravo dogodka so se vključili še člani Turističnega in Čebelarskega društva občine Markovci, Prostovoljno gasilsko društvo Bukovci ter članice Društva podeželskih žena. Na prireditvi so tudi letos izvolili vaškega kletarja in blagoslovili mošt, ki se je na ta dan spremenil v vino. Kletar letnika 2011 je postal Danilo Bezjak, krst mošta pa je opravil farni župnik Janez Maučec. Navzoče Na prireditvi Vesela jesen so nazdravili aktualni in nekdanji vaški kletarji. Na fotografiji so: Anton Petrovič, Danilo Bezjak, Ivan Horvat, Anton Kukovec, Milan Majer, Franc For-štnarič in Mirko Čuš. na prireditvi sta pozdravila župan Milan Gabrovec in princ ptujskega kurento-vanja 2010 Janez Golc - plemeniti Baron Jakob Breuner Markovski. V kulturnem programu so se predstavili muzikanti Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci ter Ljudski pevci Kulturnega društva Bukovci. Za posebno pre- Predsednik KD Bukovci Jože Bezjak in župan Milan Gabrovec sta pozdravila tudi Janeza Golca, ki je prav na ta dan na Ptuju predal svoje prinčevske dolžnosti. senečenje pa so poskrbeli člani Godbe na pihala občine Markovci, ki so zaigrali nekaj živahnih melodij. Bukovčanom so se letos ob praznovanju martinovega pridružili tudi njihovi prijatelji iz drugih koncev Slovenije. Že dalj časa jih namreč tesne prijateljske vezi povezujejo s člani Vaško etnološko turističnega društva Hrovača pri Ribnici, prav tako pa so letos v Bukovcih martino-vali člani Turističnega društva Šenčur pri Kranju, ki so svojim gostiteljem spekli še velik kotel pražene-ga krompirja, njihove gospodinje pa so pripravile nekaj sladkih dobrot. Utrip veselega martinovanja so letos doživeli gostje iz občine Radlje ob Dravi z županom Alanom Bukovnikom na čelu. MZ 18 Leto/12, številka/ 5, oktober 2011 lo (7 lYUVKROVCA/ Izlet na troje cerkvenih biserov i Župnijski pastoralni svet in ožji sodelavci župnije smo se v soboto, 19. novembra, skupaj z gospodom župnikom odpravili na izlet, ki je veljal kot zahvala za pomoč in sodelovanje pri vodenju župnije. Tokrat smo se odpravili v celjsko župnijo, kjer smo se naužili mnogih lepot in krasot, ki so nam tako blizu, a se jih žal pre-malokrat zavedamo. Pot nas je sprva vodila na Sladko Goro, kjer stoji veličastna romarska cerkev, posvečena sveti Mariji - čudodelni Materi Božji in sveti Marjeti Antiohijski. Cerkev, ki je iz obdobja baroka, je poslikana s čudovitimi freskami, ki prikazujejo Marijino in tudi naše življenje. Vključuje lepo število svetnikov, ki vsak s svojim znamenjem kažejo na svojo usodo. Cerkev na Sladki Gori je ena izmed podružnic župnije Šmarje pri Jelšah, kjer je svojo prvo duhovniško službo opravljal 1 ■ -— . C 3 - m ___3 ! ~ t .i ' l i i i i 1 i Skupinska fotografija udeležencev izleta naš domačin Marko Veršič. To je bila druga točka našega izleta. Podali smo se k svetemu Roku oziroma na Kalvarijo, kot se tudi imenuje tamkajšnji križev pot, ki velja za enega izmed sedmih slovenskih lepot. Gre za 14 kapelic, ki vodijo k cerkvi svetega Roka, zavetniku ran in Foto: Alenka Rožanc drugih bolezni. Tudi ta cerkev je tipično baročna, slog prikazuje celo višek tega obdobja - rokoko. V bogatem umetniškem svetem hramu smo imeli izletniki sveto mašo, nato pa se podali po križe-vem potu navzdol proti glavni župnijski cerkvi v Šmarjah. Pot smo nadaljevali v Šentjur, kjer je svojo duhovniško pot pričel naš domači farni župnik Janez Maučec. Bili smo deležni pripovedovanja o prvih dneh službe in lepih spominov, ki ga vežejo na to faro. Naša predzadnja postaja je bila Ponikva, in sicer veličastna cerkev, ki je posvečena svetemu Martinu. Na Slomu pri Ponikvi je bil rojen blaženi Anton Martin Slomšek, zato so tamkajšnji kraji znani predvsem po tem znamenitem Slovencu. V cerkvi med drugim hranijo tudi Slomškove relikvije, zelo znana pa je tudi prižnica, ki je bogato okrašena s svetniki in prav posebna med vsemi ostalimi. Posebnost cerkve je tudi vitraž, na katerem je upodobljen Slomšek, umeščen pa je na koru, med obema stranema orgel, in je videl le z glavnega oltarja. Cerkev je zares čudovita in vredna ogleda. Naše romanje smo zaključili na kmečkem turizmu, kjer smo se prijetno okrepčali. Hvaležni za krasen dan in polni novih doživetij smo se pozno popoldan odpravili proti Markovcem. Alenka Rožanc Na obisku v domu starejših v Muretincih Sodelavci župnijske Karitas in Občinske organizacije Rdečega križa (OO RK) Markovci so bili v začetku decembra, v adventnem času, na obisku v Domu upokojencev v Muretincih, ki je enota ptujskega upokojenskega doma. Enota v Muretincih se imenuje Pri gradu, kar v resnici tudi je. Kdor pride na obisk v dom prvič, je prijetno presenečen, saj je vse izredno urejeno in čisto. Stanovalci imajo v pritličju in dveh nadstropjih dnevno bivalne prostore z jedilnico, skratka prostore za druženje. Imajo tudi domače urejen prostor s kapelico, kjer ima naš župnik Janez Maučec vsako soboto v mesecu mašo. Tam prirejajo tudi razne prireditve. Ko se obiskovalec sprehodi po njihovem zunanjem sončnem parku, je navdušen, saj je urejen in daje vtis domačnosti. Tam so velika šahovnica, postajališča s klopcami, zelenjavni in zeliščni vrt, majhen hlev, kjer te pozdravijo zajčki, kozi in pod brajdami velika lesena miza s klopema, kjer lahko poleti posediš v senci. Vse se zdi tako domače, a vseeno to ne more nadomestiti domače hiše in dvorišča. Z vodstvom doma je bilo dogovorjeno, da smemo zmotiti njihov delovni ritem. Tako smo sprva imeli sveto mašo, ki jo je daroval naš gospod župnik, nato pa so z glasbenima točkama postregli učenci naše osnovne šole. Stanovalci so se posebej razveselili otroške folklorne skupine pod vodstvom učiteljice Brigite Horvat. Po programu so sodelavke župnijske Karitas in člani OO RK pogostili navzoče s pecivom in sokom. Razvil se je prijeten klepet, šolarji, ki so bili prisotni, pa so imeli priložnost v kratek uvid življenja starejših v domu. Po obrazu sodeč so bili stanovalci doma z obiskom zelo za- dovoljni in so se prisrčno zahvaljevali ter povabili otroke, da še pridejo. Župnijska Karitas in OO rK se zahvaljujeta tudi staršem šolarjev in osnovni šoli, da so si vzeli čas ter pripeljali otroke na nastop in obisk k starejšim ljudem. Ti so morda zaradi bolezni ali kakšne druge okoliščine našli svoj dom v tej ustanovi. Zahvaljujemo se tudi delavkam v domu, ker smo smeli zmotiti njihov delovni proces. Dejale so, da smo pri njih tudi v bodoče dobrodošli in da še smemo priti v goste. Marija Prelog Foto: Aleš Lenart Na obisku v domu upokojencev v Muretincih so zaplesali tudi otroci Folklorne skupine OŠ Markovci. Zahvalna nedelja in nabirka za bogoslovje Tudi letos smo se na zahvalno nedeljo, ki je bila 6. novembra, zahvalili za vse prejete darove. Lahko smo več kot zadovoljni, saj nas v tem letu ni prizadela nobena večja vremenska nevšečnost, prav tako pa živimo v miru, brez vojn in nasilja. Zahvalili smo se za vsa dobra dela, ki smo jih postorili, za okolje, v katerem živimo, za farnega župnika in za vse, ki vodijo naš boljši jutri Tudi naša farna cerkev je bila na ta dan slovesno okrašena - kot se za ta praznik tudi spodobi. Predstavnice Društva podeželskih žena so se ponovno potrudile in lepo okrasile našo farno cerkev. Videli smo lahko najrazličnejše darove, ki smo jih v naši fari pridelali to leto, vse skupaj pa je povezalo še prelepo cvetje, za katero so poskrbeli v Cvetličarni Čuš. Brez pesmi »Hvala večnemu Bogu« na ta dan ne gre, zato smo jo slovesno zapeli pri obeh svetih mašah. Naj nas dobre letine in mir spremljajo še naprej ... Dan pred zahvalno nedeljo pa je po naši občini potekala tudi vsakoletna nabirka za bogoslovje mariborske škofije. Za slednje so po vaseh zadolženi v glavnem predstavniki v Župnijskem pastoralnem svetu. Vsaka vas se je organizirala in pobirala pridelke (krompir, čebulo, zelje ...) oziroma tisto, kar so ljudje bili zmožni darovati. Hvala vsem. Alenka Rožanc Rekolekcija v naši župniji Foto: Nika Rožanc Članice Društva podeželskih žena so tudi letos ob zahvalni nedelji poskrbele za čudovito okrašeno cerkev sv. Marka. Kot smo že napovedali v prejšnji številki Lista iz Markovcev, so se po septembrski pastoralni konferenci duhovniki ptujske in završke dekanije na redni mesečni re-kolekciji ponovno zbrali v naši župniji. Potekala je v sredo, 7. decembra, udeležilo pa se je 27 duhovnikov. Kot vselej, so rekolekcijo pričeli s sveto mašo v cerkvi, nato pa v učilnici nadaljevali s premišljevanjem. Prisluhnili so zapisniku zadnje rekolekcije, sledila so poročila s seje Duhovniškega sveta Nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. Na tokratni decembrski rekolekciji so tudi izvolili novega tajnika dekanijskega pastoralnega sveta. Sledila so še poročila referentov o dogodkih iz župnij ptujske in završke dekanije, niso pa pozabili tudi voščiti vsem tistim, ki v mesecu decembru godujejo ali praznujejo rojstni dan. Rekolekcijo so zaključili s kosilom in prijetnim prijateljskim klepetom. Alenka Rožanc Letoo 12, številka 5, oktober2011 19 [Sil1 Í7, I.VÍA [(KO VC íí V I z osnovne so le M ar! Na obisku na Nizozemskem in v Belgiji Šolske strani ureja Vida Vajda. Učenci osmih in devetih razredov smo v okviru projekta Comenius obiskali obe državi. Ko pomislim, da sem bila že v Belgiji in na Nizozemskem, se kar nasmejim. Tako hitro je minilo, da se mi zdi kar neresnično. Še dobro, da imam fotografije, da se spomnim, kaj vse smo počeli. Da smo si prislužili izlet v Belgijo in na Nizozemsko, smo morali tudi nekaj pripraviti - predstavitev v nemškem jeziku na določeno temo, ki so nam jo izbrali učitelji. Pri tem projektu so lahko sodelovali vsi učenci 8. in 9. razredov, ki so imeli željo videti Belgijo in Nizozemsko. Tako nas je v Belgijo odšlo 11 učencev, na Nizozemsko pa 14. Ni mi žal, da sem šla zraven. To je res nepozabno doživetje. Takšno priložnost za izlet imaš samo nekajkrat v življenju - če jo sploh imaš. V Belgijo smo odšli letos februarja - teden dni pred pustom, zato je bilo vse zelo »natempirano«. Zamudili smo tudi pu- stno rajanje v petek, a smo vsi to kasneje nadoknadili. Na Nizozemsko pa smo odšli 8. oziroma 9. novembra. Ta termin se mi je zdel boljši, kljub temu da smo imeli tiste dni v šoli pravo »norišnico«. Na pot smo se obakrat odpravili z avtobusom. Vem, nekateri boste rekli: »Oh, to pa je moralo biti naporno!« Ampak ni bilo. No, vsaj meni ne. Ko smo šli v Belgijo, smo imeli veliki (50-sedežni) avtobus, tako da smo se vozili v pravem luksu-zu. Na Nizozemsko pa smo odšli z malo manjšim (30-sedežnim), tako da nekateri nis(m)o imeli niti dveh sedežev. Na začetku je bil to majhen problem, a smo se hitro navadili. Kaj pa sobe? Moram reči, da so bile na Nizozemskem 100-krat boljše od tistih v Belgiji. O slednjih v Belgiji ste zagotovo že kaj slišali. Če ne, pa ... Fantje so imeli tam tako majhno sobico, da vsi niso mogli dati svoje prtljage vanjo ... O Ni- Foto: arhiv OŠ Nizozemska je med drugim poznana po nogometnih zelenicah. In tudi to doživetje ni ušlo našim osnovnošolcem. Foto: arhiv OŠ Markovski osnovnošolci v družbi z nizozemskimi vrtsniki zozemski pa lahko rečem, da smo imeli kar celo hišo zase. Sobe so bile lepe in prostorne; imeli smo dnevno sobo, televizijo, kamin, kuhinjo, veliko jedilnico, kopalnici . Počutili smo se kot doma. Nekaj pa je bilo vseeno boljše v Belgiji. Ker smo imeli skupne sobe (dekleta eno in fantje eno sobo), smo se družili vsi skupaj, na Nizozemskem pa smo se družili bolj ločeno po sobah. Mogoče je to zaradi tega, ker smo v Belgiji imeli več prostega časa, kot na Nizozemskem, saj smo tam imeli več delavnic in animacij. Nizozemci so bili tudi boljše organizirani. Kljub temu, da smo imeli v Belgiji več prostega časa, smo na Nizozemskem lahko obiskali več trgovin. Venlo (mesto, v katerem smo bili) ima približno 100.000 prebivalcev in zato tudi veliko trgovin. Za te se je seveda našel čas. Tako smo za naše domače kupili čokoladne palčke za vročo čokolado, čebulice tuli- Sodelovanje na 11. otroški kiparski delavnici Vsako leto imamo na šoli razstavo izdelkov iz Malečnika. Vedno so tako zelo zanimivi, vseh velikosti in barv. Ti izdelki nam polepšajo naše šolske prostore, zato se tudi sami radi udeležujemo vsakoletne kiparske delavnice v Malečniku. Tudi letos smo se tja odpravili polni pričakovanj. Razveselilo me je, ko sem izvedela, da bom letos imela tudi jaz to priložnost. Zraven sta bila še Mitja Kostanjevec in Tadej Pihler iz devetega razreda. V četrtek smo se ob 8. uri zjutraj zbrali pred šolo, od koder smo se z učiteljico Olgo Zorko odpeljali do Malečnika. Pot je bila dolga, zato smo si jo krajšali s pogovori, ki so nas tudi do srca nasmejali. Ko smo prispeli, smo takoj začeli z delom. Najprej smo izbrali deblo in dobro premislili, kaj bomo naredili. Odločili smo se za klop, ki jo bosta povezovala dva živalska kipa. Jaz sem prevzela sedež klopi, na katerega sem naredila re- lief mravlje. Vsak je dobil dleto in bat za kiparsko ustvarjanje. Ob koncu prvega dne smo bili že vsi precej utrujeni, zato se nam je obilno kosilo prav prileglo. Nato smo se usedli v avto in se odpeljali proti domu. Drugi dan, v petek, smo začeli z delom še bolj »zagreti«, saj smo sedaj že poznali postopek in cilj našega dela. Pri mravlji mi je pomagala tudi učiteljica Olga. Delo je potekalo brezhibno in žulji na rokah nas sploh niso več skrbeli. Vse skupaj smo tudi pobrusili in pobarvali. Ob koncu dneva je izdelek že dobival končno podobo. Nasmejani in zadovoljni z delom smo se odpravili proti avtu, v katerem je tekel pogovor o teh dveh »kiparskih« dneh. Vesela sem, da sem bila tudi jaz del tega kiparskega projekta in da nam je dobro uspelo opraviti delo. Lucija Meglič, 8. b Foto: arhiv OŠ Učenci OŠ Markovci na kiparski delavnici v Malečniku. Projekt bralna pismenost Kdaj ste nazadnje prebrali kakšno knjigo - tako iz užitka ali pa za nova spoznanja? V Sloveniji dosega temeljno bralno raven, ki omogoča nadaljevanje učenja na vseh področjih, 79 % učencev, medtem ko je povprečje v EU 82 %. Ta problem je še posebej opazen zlasti pri fantih, katerih dosežki so slabši kot pri dekletih (pri čemer naša šola ni izjema - punce raje berejo). Verjetno bi tudi sami uganili, da je kar 40 % učencev v raziskavi navedlo, da nikoli ne berejo za zabavo. Ker se tudi na naši šoli tega še kako dobro zavedamo, se bomo skupaj trudili, da bi bili čim bolj bralno pismeni, in predvsem, da bomo raje brali. Sposodili smo si kar misel našega letos preminulega optimističnega pesnika Toneta Pavčka, ki pravi: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo«. To je tudi ime našega šolskega projekta, s katerim želimo spodbuditi branje leposlovne in druge literature z razume- vanjem. Konec oktobra smo z radijsko uro in z začetkom bralne značke za to šolsko leto pričeli s projektom. Uvedli smo tudi »bralne minutke« v odmorih, ki potekajo enkrat tedensko deset minut. Učenci skupaj z učitelji berejo gradivo po izboru učiteljev (seveda so zaželene tudi bralne ideje učencev). Odzivi so različni. Upamo, da bomo k branju pritegnili čim več učencev. Kar lepo je slišati: »Učiteljica, to knjigo bi pa še jaz bral.« Vida Vajda panov, majhne mline na veter ... , denar pa je ostal tudi za obisk trgovin z oblačili. In hrana? Če bi prišli Belgijci in Nizozemci za en teden k nam v Slovenijo, bi se domov zagotovo vrnili z desetimi kilogrami več. A brez skrbi - mi zaradi tega nismo prišli domov z desetimi kilogrami manj, saj smo pojedli veliko (preveč) sladkarij. In še najpomembnejše za konec: karneval. Nobeden od teh se nikakor ne more kosati z našim. V Belgiji pustne maske sploh niso izvirne, na Nizozemskem pa so, a vseeno daleč od naših pričakovanj. Tudi povorka nasploh ni obiskovana v takšnem številu, kot pri nas. Nizozemska ali Belgija? To je zdaj vprašanje. Po moje odgovora ni. V določenih lastnostih mi je bila boljša Nizozemska, v določenih Belgija. Všeč mi je, da spoznaš druge kulture, jezike, navade in da spoznaš nove ljudi - to je ključno pri tem projektu. In še nekaj sem se naučila: vedno, kamor koli greš, vidiš mnogo lepot. Če ob tem pomisliš na domače kraje, pa se verjetno vsi strinjamo, da je najlepše doma. Naj vas ta misel spremlja, ko greste na potovanje, in videli boste, da je res tako. Angelika Lajh, 9. b Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni 2011/2012 V soboto, 19. novembra, je v Šolskem centru Celje potekalo državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni v organizaciji Zveze društev diabetikov Slovenije, Društva diabetikov Celje. Na državno tekmovanje sta se udeležila dva najboljša tekmovalca, ki sta na šolskem tekmovanju dosegla najmanj 34 točk. Našo šolo sta tako zastopala dva učenca devetega razreda, Mitja Kostanjevec in Blaž Vidovič. Oba učenca sta se odlično odrezala in dosegla srebrni priznanji. Za dober uspeh jima vsi čestitamo. Doroteja Kostanjevec Šolsko tekmovanje iz nemščine V četrtek, 17. novembra, je za učence devetih razredov potekalo tekmovanje iz drugega tujega jezika - nemščine. Najboljše so se odrezali: Angelika Lajh, Tadej Pihler, Benjamin Čeh, Blaž Tement in Petra Kristovič. Prvi štirje, ki so dosegli nad 90 % vseh možnih točk, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo februarja. Čestitamo! Vida Vajda 20 Leto/12, številka/6, december2011 TmšM@mM Zadnjih nekaj let poteka v slovenskih vrtcih akcija »Medeni zajtrk«. Otroke so ta dan obiskali čebelarji naše občine in skupaj z njimi zajtrkovali. Letos so se na pobudo »Čebelarske zveze Slovenije« v to akcijo vključila kar tri ministrstva - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za zdravje. V projektu so sodelovali tudi slovenski kmetovalci, čebelarji in živilsko-predelo-valna industrija. Akcija z naslovom »Tradicionalni slovenski zajtrk« je potekala 18. novembra. Ta dan so otroci zajtrkovali črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Prvič so se tej akciji priključili tudi učenci osnovne šole. Vsi učenci naše šole so imeli ta dan »medeni« zajtrk. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Markovci smo v našem vrtcu izvedli vrsto pestrih dejavnosti, skozi katere so otroci pridobivali znanje o čebelah, pridelavi medu, sredstvih, ki jih čebelarji pri delu uporabljajo, izdelkih iz medu in voska. Pod vodstvom Janeza Plohla so si otroci ogledali tudi občinski čebelnjak. Na dan zajtrka so čebelarji Čebelarskega društva Markovci (predsednik društva Miran Milošič, Anica Toplak, Andrej Pi-hler, Mirko Čuš in Janez Bezjak) pripravili zelo poučen in pester program za otroke. Na zelo duhovit način so prikazali način čebelarjenja nekoč in danes. Razstavili so vrsto zanimivih sredstev, povezanih s čebelarjenjem. Za uvod je zadonela tudi čebelarska himna, ki so jo zapeli naši vzgojiteljici Polonca in Helena ter naš učitelj Gregor. Zaplesali so tudi otroci Sončkov in Smeškojev pod vodstvom vzgojiteljic Nataše in Simone Hameršak, Polonce S. Čuš in Karmen Kostanjevec. Našemu povabilu sta se odzvali tudi Slavica Strelec in Bernarda Trafela iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Ta dan je bil za naše otroke zelo pester in poln doživetij. Zasluga gre že imenovanim čebelarjem in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri izvedbi projekta. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala z željo, da s skupnimi močmi poskrbimo še za več tako lepih doživetij v našem markovskem vrtcu. Cvetka Ferčič Tekmovanje 8z znanja biologi QjJ QJJ C¿>0 Šolsko tekmovanje iz znanja biologije je potekalo v četrtek, 20. oktobra. Tekmovalo nas je 30 učencev iz osmih in devetih razredov. Sedem jih je doseglo bronasto Proteusovo priznanje, trije izmed njih, ki pa so v učenje vložili največ truda in energije, pa so se uvrstili na državno tekmovanje. To so: Mitja Kostanjevec, Jernej Golob in Stefani Pivko. Letošnja izbrana tema je bila tema o čebelah in čmrljih. Učenci smo morali poznati naslednja področja: telesno zgradbo izbranih čebel, razliko med življenjem QL> domačih in divjih čebel, življenjsko okolje, v katerem živijo divje čebele in čmrlji, pomen čebel in čmrljev za ekosisteme, v katerih živijo, ogroženost domačih in divjih čebel. Tema je bila zelo zanimiva, vendar tudi dokaj obsežna. Ker sem na tekmovanju izvedela nekaj o čebelah in ker imam veselje do risanja, sem se na kulturnem dnevu pridružila skupini, kjer smo slikali panjske končnice. Med delom nas je učiteljica Danica Muršec seznanila s pomenom panjskih končnic. To je posli- kana deščica, ki zapira čebelji panj in je posebnost slovenskega čebelarstva. Mi smo se panjskih končnic lotili na malce drugačen način, in sicer smo s temperami slikali na lepenko, ki je bila popolnoma enake velikosti kot panjska končnica. Nastali so lepi izdelki, ki smo jih skupaj sestavili v celoto in oblikovali čebelnjak (sicer v malo manjši obliki). Čebelje izdelke pa smo lahko okušali tudi na tradicionalnem zajtrku v šoli. Naučila sem se veliko o čebelah. Spoznala sem, da so čebele zelo pomembne v življenju, zato se moramo boriti za dobrobit njih, da ne bodo izginile iz našega planeta. Janja Golc, 9. b Skrivnostni ključ Nekoč pred davnimi časi je živela deklica, ki ni imela ničesar in je bila sama. Starša sta ji umrla, ko je bila stara sedem let, torej pred petimi leti. Preživljala se je čisto sama. Bilo ji je zelo hudo. Živela je na ulici, med bloki revne soseske. Opeka se je neprestano krušila - to je čutila tudi med spanjem na mokrih, mrzlih ter umazanih tleh. Med poletji je dni preživljala dokaj »lepo«. Čeprav takrat ni imela hrane, ji je bilo vsaj toplo. Ko pa je prišla zima, je mraz čutila po vsem telesu. Oblečene je imela cunje, ki jih je našla v bližnjem smetnjaku. Nekega dne, ko je bila že čisto premraže-na in je od mraza že skoraj zbolela, je na svojem ležišču na tlakovanih tleh našla ključ. Ključ ni bil navaden, bil je zelo okrašen in zavezan z rdečo pentljo. Deklica je spraševala ljudi, ali je to njihov ključ, a vsi so jo le grdo gledali in se ji smejali. Bila je razmršenih las, umazanih prezeblih lic z le delčki obleke. Ob pogledu nanjo so vsi mimoidoči ljudje pomislili, da je pobegnila iz kakšne psihiatrične bolnišnice. Ker ji nihče ni odgovoril, je obdržala ključ in ga zarila globoko v svojo premraženo dlan. Odpravila se je na tržnico, da bi našla hrano. Iskala je tako dolgo, dokler se ni že stemnilo; našla je kos črnega kruha. Hitro ga je pojedla in se znova odpravila v svojo revno ulico. Ulegla se je na karton, ključ pa odložila zraven sebe. Ko je zaprla oči, je videla prizore sebe, kako hodi po poti do skrivnih vrat. Te prizore je videla vsako noč, ko je zatisnila svoje utrujene oči. Spomnila se je, da je to pot že nekje videla, a to noč se ni obremenje- vala s tem. Bila je namreč tako zaspana in utrujena, da ni čutila niti svojih lastnih nog. Svetloba toplega sonca jo je nežno pobožala po njenih bledih, umazanih ter prezeblih licih. Ko se je usedla, se je spomnila prizorov včerajšnje noči. Spomnila se je tudi, da pot, ki jo je videla, resnično obstaja. To je bila namreč pot, mimo katere gre vsako jutro, ko išče hrano. Ta pot je bila zelo temačna. Nihče ni živel tam. Bila je zelo zapuščena. Ljudje so govorili, da tam prebivajo pošasti in nadnaravna bitja in da nikoli ne prideš več nazaj, če jim stopiš naproti. Vsi so se prestrašili in zato niso nikoli šli tja. Deklici pa je bilo za te govorice prav vseeno; mislila je celo, da nič in nihče ne more biti hujši od mraza, lakote in osamljenosti. Odpravila se je v ulico. Bila je bosa in pre-mražena. Opazovala je umazane hiše; opeka jim je že skoraj v celoti odpadla. Zavese hiš so nežno plapolale v jesenskem vetru. Na trenutke se ji je zazdelo, da jo nekdo opazuje. Ko je stopila malo hitreje, je za seboj slišala korake, ki so bili vedno hitrejši in glasnejši. Ustavila se je in umirila. Na premraženem vratu je čutila sapo, ki je nežno kakor veter pihnila vanjo. Počasi se je obrnila in pred sabo zagledala pojavo. Bila je veliko manjša od nje. Imela je velika ušesa in bila je gola, zavita v povoje. Imela je črne oči, v katerih je lahko videla svoj odsev. Noge s samo tremi prsti je imela veliko večje od njenih. Ta pojava jo je samo gledala in čakala, da bo deklica kaj naredila. Deklica je zajela sapo in globoko izdihni- la. Z nežnim in prestrašenim glasom je pozdravila bitje, ki je strmelo vanjo, to pa je hitro odskočilo in se skrilo za eno izmed zaves stare hiše. Deklica je pokazala ključ in vprašala, ali ve, katera vrata odpira. Skrivnostno bitje je s prstom pokazalo na stara razmajana vrata, ki so bila na koncu ulice. Deklica je bitju povedala vso svojo zgodbo. Skupaj sta se odpravila do vrat in umaknila plevel, ki jih je prekrival. Ključ v ključavnici sta obrnila trikrat. Vrata so se odprla in pred seboj sta zagledala zelen travnik, posut s pisanim cvetjem. Ptice so prepevale že znane melodije. Deklica se ni mogla na-čuditi, kako je tu lepo. Vse to je bilo njej tuje. Do sedaj še česa tako lepega nikoli ni videla. Na robu travnika je zagledala majhne ljubke hišice. Šla je bližje. Zagledala je ljudi in tudi njim povedala svojo zgodbo in kaj pravzaprav počne tukaj. Ljudi je dekličina zgodba ganila in se jim je zasmilila. Ponudili so ji svojo hišo s toplo posteljo in predvsem obilo hrane. Dobila je tudi nova oblačila. Pred tem pa se je morala odločiti, ali želi tukaj ostati za vedno ali se želi vrniti nazaj v svoj svet. Da bi lahko bila vedno tukaj, je morala le trikrat obrniti ključ in ves stari, umazan in prezebel svet je bil pozabljen. Pri tem sploh ni veliko razmišljala. Odpravila se je do vrat in trikrat obrnila ključ. Sedaj je bil ves nekdanji svet, nekdanje življenje, pozabljeno. Hišo si je delila skupaj z bitjem, ki ga je poimenovala Zvitko, saj se je vedno znova zelo hitro izmuznil in skril. V tej deželi so jo imeli vsi zelo radi. Od takrat ni bila več nikoli sama. Lucija Meglič, 8. b 25. oktobra so imeli učenci predmetne stopnje kulturni dan z naslovom »Iz ljudske zakladnice«. Na ta dan so potekale različne dejavnosti, med drugim so učenci slikali na panjske končnice. To so bili Lucija Meglič, Janja Golc, Petra Kristovič, David Rojko, Žan Pivko, Aljoša Pivko, Adriana Horvat, Sanja Vodan, Rok Žuman, Marko Cimerman, Saša Kolarič in David Solina. Učenci so na lepenko, ki je bila po obliki in velikosti enaka panjskim končnicam, risali različne motive s temperami. Iz panjskih končnic pa so nato sestavili čebelnjak. Prijateljstvo Prijateljstvo je res najlepši dar, saj za prijatelja ti je mar, a pozabiti ga ne smeš nikdar. Tudi prijatelji so pravi, ki jih mimogrede lahko spoznaš v naravi, ter niso tisti nepridipravi. Pravi prijatelj je ta, ki ti vse stvari zaupa, in se v težkih trenutkih postaviti zate upa. Prijateljstvo je včasih norost, ki vodi te v prostost, a to ni tisto pravo, ampak je samo za zabavo. Zato prijateljstvo obdrži, in včasih nepotrebne besede v sebi zadrži. Tina Zaplotnik, 8.b Letoo 12, številka 5, oktober2011 21 [Sil1 17; MAKKOVCKV I osnovne šole MarkoVci V Po čem si bom zapomnil/a leto in kaj si želim ... Upam, da bom v letu 2012 uspešno zaključila razred. V tem letu si najbolj na svetu želim majhno kosmato kepico z velikimi svetlečimi očmi, ki mu bo ime Piškotek. Moj Piškotek bo majhen psiček, a takšni znajo lajati za dva velika. To je moja velika želja v letu, ki prihaja in sem zelo vesela ter mi je prijetno pri srcu, ko se spomnim nanjo. Lucija Kuhar 7. b Ob novem letu si želim veliko zdravja, zadovoljstva, smeha, uspehov v šoli. Želim si tudi več prijateljev in boljši računalnik. Nejc Slana, 7. b Najbolj si bom zapomnila, da sem se zelo zbližala s svojimi prijateljicami. To leto pa ima tudi slabo plat, saj mi je umrl kunec. V tem letu sem dopolnila dvanajst let in se počutim vedno bolj odraslo in vedno bolj izobraženo. Ana Murko, 7. b V letu 2011 mi je bilo najbolj všeč to, ko so zadnjo noč v lanskem letu spuščali ra- kete in sem gledala v nebo, kako so se pojavile in nato izginile. Bilo mi je všeč, da se moj pes ni več bal pokanja in je le radovedno gledal. Za leto 2012 si želim, da ne bi pokali petard, saj to živali straši in lahko se pojavijo hude posledice. Spomnim se, da sem sosedu rekla, naj neha pokati, pa je rekel: „Zaradi tvojega psa ne, ker misliš, da se boji pokanja." Upam, da se bo končalo, saj to živali zelo dobro slišijo in se ljudje tega sploh ne zavedajo. Meni ni to niti najmanj zabavno. Tina Slana, 7. b V letu 2012 si želim, da bi uspešno zaključila sedmi razred ter se pridno učila. Želim si, da bi bili vsi tisti, ki jih imam rada, srečni, zdravi in bi nadgradili naše dobro prijateljstvo. Želim si najti osebo, ki me bo ljubila in me imela rada, tako kot sem. Upam, da bo leto 2012 polno čarobnih trenutkov in pričakovanj. Nika Korošec, 7. b FOZIČljt ŽRJE brAGITFOŽIČEr F-0 H D h Mi FFNESK : LOTI KAROTi. fcčfOTE a/F :. MINliAFL DVDssffins /rizšolam i)£C KHH5 EV VAMPTRŠ tCEH " '•ftNF/l)l/-W_.GUSfRSKi IMjJS) DVD L 5 SE NA 00 ¡^A asu: .. V tretjem razredu smo se pri dodatnem pouku pripravljali na Cankarjevo tekmovanje. Ob prebiranju zanimive knjige Maček Muri je nastalo kar nekaj zanimivih »avtorskih« izštevank. Ena koza je doma, teta Treza v gozd je šla. Koza reče en, dva , tri, teta Treza v gozd beži. Lea Krajnčič 3. a Psičku je ime Piki, Mucku pa je ime Miki, zelo lepa sta na sliki. Miki mijavka ob polnoči, Piki pa se zelo jezi, ker ne more spati vse noči. Tomaž Roškar 3. a Ena mačka je doma, teta Treza v gozd je šla. Mačke šteje en, dva, tri, teta Treza že lovi. Teta Treza miš lovila, mačko ven je napodila. Mačka šla je na dvorišče, tam si sama miši išče. Zala Stolec 3. a Ena krava, štiri koze, delajo mleko za tri voze, Ko se pripelje kočijaž, reče koza: „Gremo spat." Lucija Janžekovič 3. a So kravice skakale in mlekeca nam dale. So štele do deset: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in mlekec se že gre na štedilnik gret. Marko Kovačec 3. a Ena mačka je doma, miš je vsa žalostna. Ena mačka je odšla, miš vesela je doma. Miha Majcen 3. b Ljubezen Ljubezen je, ko fant ti reče, da rad te ima, in te na svetu nikomur ne da. Ljubezen je, ko sladek poljubček na lička dobiš, v osebo od sramu strmiš, ves od poljuba zardiš in se vsakega dneva z njim veseliš. Ljubezen je, če nekdo na zmenek te povabi, in tega dneva nikoli ne pozabi. Ljubezen je, ko nekdo ti ob strani ves čas stoji ter v objemu s tabo v kotu sloni. TinaZaplotnik, 8. b eozicMf Ž£urr limi kun bi MHflF| PRINE5& ISMSOE^ Oh i fil TRfiS'5 NJT0 Bfi fflM UMI,Mir V letu 2012 si želim, da bi uspešno končal 7. b razred. Želim si, da bi imel še več dobrih prijateljev kot sedaj. Upam, da bodo vsi prijatelji/prijateljice uspešni v šoli, zdravi in vedno dobre volje. Želim si, da bi za novo leto videl veliko ognjemetov ... Želim pa si tudi to, da bi znova postal nogometni vratar, ker sem po zlomljeni ključnici moral prenehati braniti in začel igrati. Marko Kodrič, 7. b Iz leta 2011 si bom najbolj zapomnila, da sem spoznala čudovite prijateljice. Ob novem letu pa si želim, da bi imela dob- re ocene, bila srečna in zdrava. Želim si tudi, da bi bili vsi okoli mene srečni. Tjaša Draškovič, 7. b Ob novem letu, ki prihaja, si želim, da bi bili vsi v naši družini veseli, srečni in predvsem zdravi. Želim uspešno zaključiti 7. razred in z veseljem vstopiti v 8. razred. Leto, ki počasi odhaja h koncu, si bom zapomnila po vseh lepih trenutkih, ki sem jih preživela. Po smehu, sreči in veselju. Vse trenutke, ki so bili žalostni ali težki, bom izbrisala iz spomina in obdržala le tiste, ki so mi bili všeč. Špela Vrtačnik, 7. b Ob novem letu 2012 si želim veliko zdravja, uspehov v šoli, toplih trenutkov v družini, želim si lepo praznovanje in veliko dobrih spominov na staro leto, ki jih nikoli ne bom pozabil. Matic Kostanjevec, 7. b Malčica Za devetimi gorami in za sedmimi vodami je bila nekoč pred davnimi časi vas, polna majhnih deklic. Punčke so bile majhne kot »Barbike«. Vse so bile zelo delavne. Ampak izstopala je punčka, ki ji je bilo ime Zaspanka. Samo spala je in spala, druge pa so delale in garale v polno. Zaspanka je imela čudežnega metulja, ki pa na žalost ni imel kril, da bi lahko letel. Zaspanka je vedno sanjala, da bi bila marljiva in delavna, kakor ostale. Nekega dne je spoznala, da njen metulj uresničuje želje, ampak to samo tri. Prosila ga je, naj ji prinese napitek, s katerim bo uresničila svojo prvo željo. Ta pa je bila, da bi postala tako marljiva, kakor ostale punce v njeni vasi. Metulj ji je prinesel ta napitek pod pogojem, da opravi tri naloge. Prva naloga je bila, da premaga zlobno čarovnico, ki je še ni nihče. Metulji namreč ne morejo premagati čarovnic iz dežele Malčic, to lahko stori samo ena izmed deklic. Mal-čica zaspanka bi naredila vse, samo da bi bila lahko pridna in marljiva kakor ostali. Popila je čaj in metulj jo je odpeljal tja daleč v čudežno deželo. Takoj, ko je stopila iz začaranega kroga, je srečala miši, ki so v resnici bile začarani ljudje. V miši začarani ljudje so ji povedali, kje stanuje hudobna čarovnica in ona se je napotila prav tja. Izdelala si je načrt, kako bo ubila čarovnico, saj je bila zelo brihtna. Ko je prišla do njene bajte je naletela na oviro - dva grozna stražarja. Metuljčka je prosila, naj ta dva stražarja naredi prijazna, da se bo lahko priplazila do čarovnice. To je bila že njena druga želja. Deklica je slišala stražarja, ki sta se pogovarjala, da čarovnico Zlodejko lahko uniči samo, če jo kdo polije z vodo po glavi. Stražarja sta ji dovolila vstop v čarovničino bajto. Čarovnica je mislila, da so to njeni stražarji, zato se je obrnila in Malčica jo je polila z vodo. Zlodejko je to uničilo, od nje je ostala le čarovniška kapa. Malčica Zaspanka je imela še dve nalogi. Odpravila se je na drugo: ta je bila, da se mora priplaziti do gradu, kjer mora ukrasti zlati kamen, da bo lahko postala delavna. Tu ni bilo problema, saj je bila majhna in je kamen zelo hitro prinesla. Njena tretja naloga je bila, da utrga rastlino, ki bo metulju dala krila. Rastlina »krilatica« je rasla na vrhu visoke skale. Ker je bila Zaspanka majhna in lena, je prosila orla, da jo ponese po rastlino. Utrgala jo je in jo prinesla metulju. Metulj bi moral umreti, ko bi dobil krila, zato si je deklica zaželela še tretjo željo, da metulj ostane živ. Deklica je prišla domov z zlatim kamnom, ki pomaga ljudem, da so delavni, če se ga enkrat dotaknejo, in z rastlino »krilatico«, ki da metuljem krila. Metulj je dobil krila in Zaspanka je postala najbolj marljiva deklica v deželi za devetimi gorami in sedmimi vodami. Z metuljem sta živela srečno, nobena od deklic se ji ni več posmehovala. In če še nista umrla, še danes lepo krilato in marljivo živita. Eva Vajda, 6. a Dve o Martinu Krpanu Martin Krpan angleško sol prevaža, njegova kobilica pa se zgraža. Nekega dne Krpana na Dunaj privlečejo, da Brdavsu bi glavo snel. Martin Krpan Brdavsu res glavo odseka, a za nagrado dobi le malo mleka. Krpan zadovoljen ni, hoče malo veš pravičnosti. In rečeno - storjeno, potrdilo dobi. Tjaša Draškovič, 7. b Krpan odšel je na avstrijsko stran, od Slovenije vstran. Tam Brdavsa je ubil, veliko robe je dobil. Robe preveč je bilo, da prevažati bi se dalo. Krpan dovoljenje za sol je dobil in tega se razveselil. Aljaž Kekec 7. b 22 Leto 12, številka6, december2011 Sport Počitek za nogometaše Zima je tu in čas je, da se naši nogometaši malo spočijejo. Stojnčani so zadnjo tekmo pred premorom odigrali 12. novembra v gosteh in slavili z 0:1 proti nogometašem iz Slovenske Bistrice. S šestimi zmagami, šestimi porazi in enim neodločenim izidom so zbrali 19 točk, kar zadošča za sedmo mesto na razpredelnici 3. SNL. Zadnje uvrščeni NK Grad je osvojil sedem točk, vodilni v ligi pa so nogometaši NK Zavrč, ki so krepko zasidrani na prvem mestu s kar 34 zbranimi točkami. Nogometaši iz Bukovcev so svojo zadnjo tekmo tega dela odigrali 13. novembra na domačem terenu in izgubili z 0:1 proti ŠD Makole. To je bil njihov šesti poraz. Vknjižili so še štiri zmage, trikrat pa so remizirali. Zbrali so 15 točk, kar jih uvršča na šesto mesto prvega razreda članske MNZ lige Ptuj. Pred zadnjeuvrščenimi v ligi imajo pet točk prednosti. Za ekipo iz Središča ob Dravi, ki zaseda prvo mesto, pa zaostajajo za kar 17 točk. Zastopniki občine Markovci v drugem razredu članske MNZ lige Ptuj, NK Markovci, pa so zadnjo tekmo odigrali 5. novembra. Na odmor odhajajo samozavestni, saj so na zadnji tekmi pred domačimi navijači visoko premagali nogometaše iz Cirku-lan. Nasprotnikovega vratarja so premagali kar sedemkrat, mreža domačih pa se je zatresla le trikrat. V enajstih krogih so zbrali šest zmag, štirikrat so morali priznati premoč, enkrat pa so si točke delili. Kombinacija teh rezultatov jim je prinesla 19 točk, kar jih uvršča na četrto mesto razpredelnice. Zadnji v ligi so nogometaši iz Zgornje Polskave, zbrali so le dve točki. Na vrhu je ekipa iz Tržca, ki ima na svojem kontu 31 točk. Nogometaši so na zasluženem premoru, tudi igrišča bo verjetno v kratkem prekril sneg, ljubitelji nogometa pa že komaj čakamo, da se ponovno začne dogajanje na naših zelenicah. Veselimo se prizora, ko bodo naša igrišča spet zaživela. Damjan Zupanič nastopali še NK Podvinci, NK Aluminij D, NŠ Golgeter Hajdina D in OŠ Cirku-lane-Zavrč. V nadaljnje tekmovanje se je uspelo prebiti ekipi iz Podvincev. Za ekipo NK Stojnci C so nastopili: Kilian Turk, Luka Kostanjevec, Anej Florjanič, Nejc Letnik in Jure Letnik, ki je bil s pe- Llo C [7. MARKOVCI/ timi leti najmlajši udeleženec vseh turnirjev. Za ekipo C so nastopili trenutno najmlajši nogometaši, ki so registrirani v NK Stojnci. V skupini A so zraven NK Stojnci A v Kidričevem nastopili še NK Aluminij A, NK A.E. Bistrica D in NŠ Poli Drava B. V nadaljnje tekmovanje se je po zanimivi tekmi med Stojnci A in Aluminijem A uvrstila ekipa Aluminija. Za ekipo NK Stojnci A so nastopili: Blaž Vidovič, Rene Murkovič, Patrik Holcer, Tai Starčič in Vid Forštnarič. NK Stojnci B pa so nastopili v skupini B skupaj z NŠ Poli Drava E, NK Aluminij B in NK Ormož. Žal se ekipa iz Ormoža turnirja ni udeležila. V tej skupini so bili najspretnejši Stojnčani in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Za ekipo NK Stojnci B so nastopili: Jaka Popovič, Jure Popovič, Patrik Pivko in Manja Slanič. Prijavljen je bil tudi Rene Fištravec, ki pa se zaradi bolezni turnirja ni udeležil. Damjan Zupanič ravnotežje, poseben poudarek pa je na vajah za hrbtenico in medenični obroč (tudi vaje za preprečevanje inkontinen-ce). Pri vadbi premagujemo lastno težo, uporabljamo tudi drobne rekvizite. Zumba je dinamična in razburljiva plesna vadba ob eksotični latinsko-ameri-ški glasbi. Koreografije se menjajo med počasnimi in hitrimi ritmi s ciljem oblikovati in ojačati vaše celotno telo. Osredo-toča se na mišične skupine zadnjice, rok, nog ter trebuha in na najpomembnejšo mišico vašega telesa, vaše srce. Vadba je nezapleten skupek krepilnih vaj in enostavnih plesnih korakov.« Vsekakor je za svoje telo in duha v njem odgovoren vsak človek osebno, koliko pa je za to pripravljen narediti, pa tudi ve vsak zase. Potrudite se in ugotovili boste, kako se zjutraj ali po napornem dnevu dobro počutite, če naredite vsaj nekaj telesnih vaj in pravilnega dihanja. Omenjeni rekreaciji se lahko še vedno pridružite in tako prebudite duha v sebi. Marija Prelog LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Tisk: PR Agencija Novelus. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. Igrišče pripravljeno s srcem Poleg nogometašev v zimskem času na več kot zaslužen premor odhajajo tudi skrbniki travnatih nogometnih površin. V Stojncih imamo za to človeka, ki to, kar dela, dela res s srcem. Njegov trud in trdo delo sta bila že večkrat Za nogometno zelenico v Stojncih vzorno skrbi Janez Kukovec. poplačana. Pa ne govorim o denarju, ampak o pohvalnih besedah, ki jih je Janez Kukovec deležen v vsakem pogovoru, ki se dotika nogometnih zelenic. Nogometni klub iz Stojncev je v zadnjem času gostil kar nekaj mednarodnih tekem, med drugim tudi kvalifikacijski turnir za Evropsko prvenstvo deklet U19. Prav vsi so bili navdušeni nad malim nogometnim rajem ob Dravi. Vso to laskanje in pohvale pa mu naj dajo še več zagona in veselja za nadaljnje delo. Večkrat se pošali, da smemo na igrišče le v copatih. Damjan Zupanič Foto: JB RIN - Rad Igram Nogomet V nedeljo, 13. novembra, so se najmlajši iz Športnega društva Stojnci udeležili tekmovanja Rad Igram Nogomet - RIN. Prijavili so tri ekipe: NK Stojnci A in B, ki sta nastopali v Kidričevem, in ekipo NK Stojnci C, ki je svoje znanje pokazala v Zavrču. V skupini C so z Nk Stojnci C Foto: arhiv Skupinska fotografija udeležencev tekmovanja Rad Igram Nogomet Telovadba za telo in dušo Občinska organizacija Rdečega križa Markovci in župnijska Karitas že četrto leto zapored med zimskimi meseci organizirata rekreativno telovadbo. Prejšnja leta je vadba potekala v vaško--gasilskem domu v Markovcih, letos pa izjemoma v ZAF centru. Predvidene so bile tri skupine, oblikovali sta se dve. Tako je ob ponedeljkih ob 19.30 splošna rekreativna vadba, ob sredah je bila predvidena telovadba za starejšo populacijo, vendar ni bilo odziva, v torek in sredo ob 21. uri pa poteka zumba. Kaj obsegajo različni tipi rekreativne telovadbe, ki jo izvajajo v Markovcih, je pojasnila inštruktorica Tanja Cimerman, domačinka iz Markovcev: »Pri rekreativni vadbi govorimo o integrativnih vadbenih zvrsteh, ki vključujejo ogrevanje ob hitrejši glasbi brez in z obremenitvami, nato sledijo vaje za razgibavanje celotnega telesa. Posebnost vadeče sku- pine je uporaba drobnih vadbenih pripomočkov: kolebnice, elastike, žoge ali uteži, kar popestri in izboljšuje kvaliteto same vadbe. Sledi streching za oblikovanje telesa ob prijetni glasbi s pridihom vzhodnjaškega načina razgibavanja in elementi gibov Carlosa Castanede. Na koncu se sprostimo s skrajšano verzijo gama - sprostitve ob vizualizaciji določenih prijetnih situacij. Pri »fit seniorjih« je vadba prilagojena starejši populaciji. Poteka ob mirni glasbi in vključuje vaje za moč, gibljivost in Foto: Marija Prelog Skupinska vadba v ZAF centru v Markovcih pod vodstvom inštruktorice Tanje Cimerman Leto 12, številka 6, december2011 23 Kuharski kotiček V Listu iz Markovcev se boste v bodoče srečevali tudi s kuharskim kotičkom. Pripravljal ga bo kuharski mojster Tomaž Arklinič iz Markovcev. Za tokratno številko nam je pripravil dva predloga glavnih jedi, ki jih lahko postrežemo ob praznikih. Pa veliko veselja ob pripravi in pokušanju jedi! Glavna jed I: Piščančje hruške z žafranikino omako in krompirjevi štruklji z makom Piščančje hruške (za 4 osebe): 8 celih piščančjih beder Sol, poper Kruhov nadev: 10 dag belega kruha Olje Pol srednje velike čebule 4 dag pršuta 0,5 dl mleka 1 jajce 1 dag mletih orehov Sol, poper, peteršilj Omaka: 0,6 l smetane za kuhanje Cury, žafranika, sol, poper, belo vino Krompirjev štruklji z makom (za 4 osebe): Testo: 40 dag krompirja 12-15 dag ostre moke 2 jajci 2 dag masla Sol, muškatni orešček Nadev: 20 dag mletega maka Sol, drobtine, moka 1dl smetane za kuhanje 1 jajce Priprava: Kruhov nadev pripravimo tako, da kruh narežemo na kocke in ga osušimo. Posebej pre-pražimo čebulo in na kocke narezan pršut. Vse stresemo na kruh, zalijemo z vrelim mlekom, dodamo raztepena jajca in začimbe ter na rahlo premešamo. Meso piščančjih beder izkoščičimo tako, da bedro ostane celo v prvotni obliki. Nato ga posolimo in popopramo ter nadevamo s pripravljenim kruhovim nadevom. Vse skupaj postavimo v silikonski model ali primerno skodelico, ki jo predhodno namastimo tako, da stoji bedrca po koncu. Pečemo jih v pečici 25 do 30 minut pri 190 0C. Zraven naredimo tudi žafranikino omako, ki jo pripravimo tako, da v prevreto tekočo smetano za kuhanje dodamo sol, cury, cvet žafra-nike in malo belega vina. Vse pustimo vreti tako dolgo, da se masa primerno zgosti. Priprava: Kuhan in olupljen krompir pretlačimo. Še toplemu dodamo začimbe, razžvrkljani jajci (nekaj jajce si pustimo), moko, maslo in vse to zgnetemo v testo. Razvaljamo ga 0,5 cm na debelo, premažemo s preostankom razž-vrkljanega jajca, nanesemo makov nadev ter zavijemo v trden štrukelj. Zavijemo ga v po-maščeno alu-folijo, dobro zapremo in v vreli vodi kuhamo približno 40 minut. Kuhan štrukelj odvijemo, narežemo na rezine ter poka-pljamo z raztopljenim maslom. Makov nadev pripravimo tako, da zmleti mak, jajce, drobtine, smetano za kuhanje in sol zmešamo skupaj in dobro premešamo. S to jedjo se odlično ujame polsuho vino Sau-vignon. Pa dober tek! Glavna jed II: Svinjska riba, nadevana s suhimi slivami in marelicami z orehovo omako, v družbi gratiniranih krompirjevih čolničkov z ajdovo kašo Sestavine za 4 osebe: Svinjska riba 50 dag Suhe slive 15 dag Suhe marelice 15 dag Moka za zgoščevanje Sol, poper Mleta kumina Grobo mleti orehi 3dag Belo vino 1 limona Jušna osnova Sestavine krompirjevih čolničkov: 4 večji krompirji 8 rezin sira (edamec) 5 dag ribanega sira (edamec) 10 dag ajdove kaše 1 jajce Sol, poper Srečanje „Enajstk" Da se v življenju znajo zgoditi neverjetna naključja, priča naš naslednji zapis. Kako zanimiva je lahko igra števil, so pred leti ugotovile Darja Vrtačnik, njena mama Katarina Mar in Kristina Kuhar iz Strelcev. Bilo je na prelomu tisočletja, leta 2000. Ugotovile so, da njihova razlika v letih predstavlja večkratnik števila 11. Darja je bila takrat stara 22, Kristina 33, Darjina mama Katarina pa 44 let. Ker imajo zanimivo razliko v letih (večkratnik števila 11), so se poimenovale v „Enajstke". Letos, po 11-ih letih, so ugotovile, da se je krog njihovih „Enajstk" še razširil. Naključje, ki ga deli vesela ženska družba, stara od 0 do 66 let, je res neverjetno. Najstarejša med njimi je danes 66-letna Tilika Horvat. 11 let mlajša, stara 55 let, je Katarina Mar. Še 11 let mlajša je danes 44-letna Tilikina nečakinja, Kristina Kuhar. Darja Vrtačnik jih ima 11 manj, torej 33. Od Darje je 11 let mlajša Kristinina hčerka, Tadeja Kuhar, ki jih danes šteje 22. Naslednja je 11-let-na vnukinja najstarejše slavljenke, Nika Ciglar, najmlajša na lestvici „Enajstk" pa je še komaj nekaj mesecev stara Darjina hči Marija. O svoji neverjetni povezanosti so „Enajstke" spisale celo pesem, z veseljem pa so se postavile tudi pred fotografski objektiv. Smo pred enajstimi leti ugotovile, da zanimivo razliko v letih imamo, zato smo se hitro skupaj postavile in pred fotoaparat nastavile. Zbrane tri „Enajstke" leta 2000, ko so ugotovile, da se med sabo razlikujejo za točno 11 let in da vsota njihovih let znaša le kanček manj od 100, torej 99. Čez leta smo to sliko gledale, malo tuhtale in ugotovile, da v žlahti naši so še tri, ki v našo družbo pasale bi. Pa smo kar dorekle: ko prišlo bo spet leto pravo, se moramo dobiti in malo poveseliti. Zdaj se že izteka to leto pravo, in me dobile smo se za zabavo. A kot se rado zgodi, se v žlahti kdo rodi. In me vesele smo prav vse letošnje novorojenke. Vseh sedem „Enajstk", zbranih na letošnjem novembrskem srečanju. V verigi naših „Enajstk" nas je zdaj že sedem, kako in kaj pa bo čez enajst let, pa tak' ne ve nobeden. Darja Vrtačnik Priprava: Očiščeno svinjsko ribo pretaknemo s suhimi slivami in marelicami. To naredimo tako, da mesu od ene do druge strani s topim predmetom po dolgem naredimo dve luknji, eno nad drugo. Najlažje bomo to naredili z brusilnikom za nože (štrajharjem). V eno luknjo nadevamo suhe slive, v drugo pa suhe marelice in začinimo s soljo, poprom, mleto kumino ter prelijemo z limoninim sokom. Tako pripravljeno meso postavimo v namaščen pekač ter ga pečemo v pečici 40 do 50 minut pri 170 0C. Nasvet - med pečenjem moramo meso zalivati, da ne postane suho. Ko smo meso spekli, naredimo še omako. V kozici zavremo sok, ki nam je ostal pri peki mesa. Potrebujemo ga nekje 0,5 l. Če ga nimamo toliko, mu dolije-mo jušno osnovo. Dodamo mu grobo mlete orehe, začinimo s soljo, poprom in zgostimo s podmetom. Priprava: Krompirjeve čolničke s kašo naredimo tako, da olupljen kuhan krompir prerežemo po dolgem na pol ter mu izdolbemo sredico. V posodo zmešamo kuhano ajdovo kašo, riban sir in jajce, solimo, popramo ter vse skupaj zmešamo. Pripravljen nadev nadevamo v izdolben krompir in pokrijemo z rezino sira. Krompir položimo v pomaščen pekač ter ga v pečici gratiniramo 20 minut pri 220 0C. Ta jed je odlična s suhim belim vinom Char-donnay. Pa dober tek! Tomaž Arklinič