PRILOGA ZDRAVJE I INTERVJU Mojca Mavec: »Odraščali smo ob uspešnicah skupine Agropopu str. 31-41 ■O !o Klemen Selaković drogah in prihodnosti človeštva PRILOGA IV spona ир^ши Јш 'S«»! F str. 26-27 ШШшгг ' eEKSKLUZIVNO IZ H0LLYW00DA I JAKE GYLLENHAÄL »moj prvi cilj je zabavati se in zabavati ljudi!« - ' ™n Gorazd Zilavec Med nogometom in Titovo vnukinjo Ш&ч O novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 13 / Leto 77 / 31. marec 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Ste se že lotili pridelave hrane? Ko v teh dneh nakupujete, se zagotovo s strahom ozirate na listke s cenami hrane. Ta je iz dneva v dan dražja, uvožena z drugih koncev sveta tudi kakovostno vprašljiva. Dodatno skrb in tudi paniko so povzročile novice, povezane z vojno v Ukrajini, zaradi česar so si nekateri nakopičili neverjetne zaloge moke in olja. Se torej uresničuje črn scenarij, o katerem je že pred desetletjem v našem časopisu svaril ekolog in neodvisni raziskovalec Anton Komat, ki je že takrat govoril o nujnosti samooskrbe, pomenu lokalne povezanosti in lastnih vrtov ter izmenjave semen? str. 12-13 AKTUALNO ŽALEC KRONIKA Kdo nas bo zastopal v državnem zboru? str. 2-3 Cene plina poskočile v nebo Gasilci imajo polne roke dela zaradi požarov str. 14 str. 9 2 AKTUALNO ZADETKI »Definicija uspeha se skriva znotraj nas samih. A ker smo preveč vpeti v družbo, ki določa naš uspeh, se pogosto ta ne ujema z našim dojemanjem uspeha, zato se pogosto počutimo neprijetno, slabo. Zame je uspešen tisti, ki je miren.« Klemen Selaković, oblikovalec uporabniških izkušenj »Prepričana sem, da bi Alma M. Karlin tudi danes bila med ljudmi nerazumljena in nesprejeta ter v sporu s politiko. Bila je namreč velika nasprotnica vseh totalitarizmov.« Barbara Trnovec, avtorica predavanja o Almi M. Karlin Mi, mladi, in naše potomstvo bomo nosili breme naših trenutnih odločitev ali morebitne neaktivnosti, zato moramo na volitve. Zaradi sebe in za generacije, ki nam bodo sledile.« Nejc Gajšek, okoljevarstve-nik in prostovoljec »Ne strinjam se, da smo mladi apatični. Smo polni optimizma in energije za boje, ki nas čakajo. In verjamem, da nam skupaj s civilno družbo lahko uspe spremeniti tok zgodovine in prisiliti odločevalce, da bodo delovali v interesu ljudstva.« Jan Štrukelj, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost »Glavna težava je, ker smo delo kmeta razvrednotili do nesmisla in se mu zares ne splača pridelovati hrane za trg. Vsak, ki je pridelal vsaj kilogram svojega korenčka ali jabolk, ve, da jih ne bi prodal za pol evra. A od kmeta to pričakujemo.« Sanja Lončar, ena od gonilnih sil društva Samooskrbni. net ČETRTEK 1 1 PETEK 10 10 • • • • • • • • • • SOBOTA I I NEDELJA 4 3 O C/5 cr < Med kandidati tudi modna oblikovalka in udeleženec resničnostnega šova Kdo nas bo zastopal v državnem zboru? Za 90 poslanskih mest se bo na tokratnih držav-nozborskih volitvah potegovala pestra paleta kandidatov. Med njimi je spet nekaj poslancev, ki že poznajo državni politični parket. V parlament želi priti tudi nekaj posameznikov, ki smo jih do nedavnega poznali v lokalni politiki, med njimi so župani, podžupani in občinski svetniki. Volivce bodo med drugim skušali prepričati gospodarstveniki ter nekdanji ali sedanji vidnejši predstavniki javnih ustanov. V politiko se podajo nekdanji športniki, a tudi glasbeniki, fotograf in vizažistka. TS, LKK, ŠO, TC, JI, DŠ Na ponovno izvolitev na listi SDS računajo trije poslanci, in sicer Franc Rosec, Lidija Ivanu-ša in Bojan Podkrajšek. Franc Rosec je tudi občinski svetnik v Šoštanju. Leta 2013 je krajši čas vodil tamkajšnjo termoelektrarno. V začetku marca ni podprl predloga amandmaja opozicije, ki bi iz Zakona o rudarstvu črtal sporen člen, ki nikakor ne gre na roko Šaleški dolini. Ta člen dovoljuje podaljšanje koncesij za izvajanje rudarjenja brez soglasja lastnika zemljišča. Lidija Ivanuša je bila na prejšnjih državnozbor-skih volitvah izvoljena na listi SNS. Takrat je veliko prahu dvignilo to, da naj bi bila lastnica erotičnega masažnega salona v Arji vasi. Glede na javno dostopne podatke je podjetje leta 2018 zaprla. V državnem zboru bi rad še naprej deloval Bojan Podkrajšek, ki je tudi občinski svetnik v Slovenskih Konjicah in tamkajšnji nekdanji podžupan. Kdo se je še opogumil? Na Listi Marjana Šarca bo volivce ponovno nagovoril Nik Prebil, ki je bil v preteklosti na zdravstvenem ministrstvu zadolžen za področje odnosov z javnostmi in protokola. Volivce v Savinjski dolini je na zadnjih državnozborskih volitvah prepričal, čeprav ne prihaja iz tamkajšnjih krajev. Na listi SD bi rad poslanske čevlje še naprej nosil dolgoletni poslanec Matjaž Han, ki je bil v preteklosti župan radeške občine. Pri NSi za poslanca ponovno kandidira Aleksander Reberšek, ki je bil dolga leta glavni organizator priljubljene poletne prireditve Vransko summer night. Kot general vranar ima tudi največ zaslug za organizacijo pustnega karnevala na Vranskem. Ob tem je bil kot svetnik in podžupan Občine Vransko zelo dejaven v lokalni politiki. Na ponovno izvolitev v poslanske vrste upa še Janja Sluga (Gibanje Svoboda). Slednja je bila v državni zbor v letih 2014 in 2018 izvoljena na listi SMC. Nekaj časa je bila vodja poslanske skupine, nato je iz nje izstopila in nekaj časa delovala kot nepovezana poslanka. Na listi stranke Naša dežela kandidira Mateja Udovč, ki je bila prav tako kot Janja Sluga najprej poslanka na listi SMC in nato nepovezana poslanka. Na Celjskem bo volivce skušal ponovno prepričati tudi poslanec Vojko Starović (SAB), ki sicer živi v Portorožu in Grožnjanu. Stari politični mački Med ministri aktualne vlade se za poslanski sedež potegu- je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki se je na zadnjih državnozborskih volitvah predstavljal kot »naš človek v Ljubljani«. Bil je predsednik stranke SMC, nedavno je ustanovil stranko Konkretno in tokrat kandidira na listi Po-vežimo Slovenijo (PoS). Liste kandidatov za poslance je do predpisanega roka, ki se je iztekel 24. marca opolnoči, oddalo 20 strank, zdaj državna volilna komisija preverja njihovo zakonitost. Sezname list kandidatov po volilnih enotah bo javno objavila 8. aprila. Podatke o kandidatih, ki kandidirajo na Celjskem, smo poiskali pri strankah, ki so svoje liste na svojih spletnih straneh javno objavile do 28. marca do 8. ure zjutraj. Med kandidati je tudi nekaj takšnih, ki so bili poslanci v preteklih mandatih in so se zdaj spet opogumili za kandidaturo. Med njimi je Jelka Godec (SDS), ki je bila za poslanko izvoljena že leta 2014. Trenutno je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade in šentjurska občinska svetnica. Na listi SD kandidira Andreja Katič, ki je bila med drugim obrambna ministrica in ministrica za pravosodje, trenutno je svetovalka župana Mestne občine Velenje. Pri SAB se za poslanko poteguje Antonija Marija Kovačič, ki je bila pred leti poslanka pod okriljem stranke DeSus. Na listi PoS se za poslanca poteguje nekdanji prometni minister in poslanec Jakob Presečnik, sicer tudi nekdanji župan Občine Mozirje. Župani in podžupani Kdo so še prvi možje občin, ki se potegujejo za poslansko mesto? Na listi NSi to počne kandidat Jože Kužnik. Župan Občine Polzela je postal na nadomestnih lokalnih volitvah marca 2012, ko je kandidiral na listi SDS. Kasneje je iz stranke izstopil in ustanovil nestrankarsko lokalno gibanje. S svojo listo je zmagal na rednih lokalnih volitvah leta 2014 in 2018. Avgusta 2021 je postal nepoklicni župan in prevzel tudi vodenje avtocestne baze Vransko. Lani spomladi je neuspešno kandidiral na razpisu za direktorja JKP Žalec. Občane je o svoji kandidaturi na dr-žavnozborskih volitvah med drugim obvestil s pomočjo omrežja Facebook. Zapisal je, da ni član nobene stranke, čeprav so mu najbolj blizu program in vrednote Nsi. Na listi te stranke za poslanca kandidira tudi župan Občine Rogatec Martin Mikolič, ki je bil v državni zbor izvoljen že leta 2004. Na listi NSi bo srečo poizkušal Jože Senica, podžupan Občine Laško in dolgoletni občinski svetnik, sicer meteorolog na Kredarici. V državni zbor želi priti še Marko Rep-nik (SD), podžupan Občine Prebold in svetnik. Repnik je znan kot kulturnik, dirigent pihalne godbe iz Prebolda. Bil je direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Aktualna vlada ga je odstavila in na njegovo mesto postavila osebo brez izkušenj za vodenje te osrednje ustanove ljubiteljske kulture. Repnik je nestrinja-nje s tem večkrat javno izrazil. Poslanske čevlje bi rad nosil še podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb (Naša dežela). AKTUALNO 3 V ponedeljek, ko so prvi dan izdajali nove biometrične osebne izkaznice, je bila gneča pred celjskim uradom precejšnja. Že dan kasneje je bila občutno krajša. Da ljudem ne bi bilo treba čakati v vrsti, bodo vrata uradov odprli tudi v soboto, 2. aprila. (Foto: LKK) k I v »v v II v • i • • Naročanje se mogoče, vendar le s pomočjo aplikacije V veljavi nove osebne izkaznice V ponedeljek so v vseh upravnih enotah po Sloveniji začeli izdajati nove biometrične osebne izkaznice, zaradi česar so marsikje zabeležili povečan obisk. Tega so v Celju zaznali že pred dnevi, takoj po ukinjenem obveznem naročanju za obisk pri okencu. Ker bo veliko ljudem letos potekla veljavnost dokumentov in ker je celjska enota edina v državi, kjer je mogoče dokumente naročiti ter prevzeti v istem dnevu, se v njej na povečan obseg dela že pripravljajo. Z lokalne na državno raven Z lokalne na državno politično raven bi radi prešli tudi nekateri nekdanji župani in nekdanji županski kandidati. Mateja Žvižej (Levica), ki je bila zaposlena v knjižnici, zdaj pa se podaja na samostojno pot na področju hortikulture, je leta 2018 kandidirala za županjo Mestne občine Celje. Poslanec bi rad postal še David Stupica (Gibanje Svoboda), koordinator šmarske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Stupica, ki je tudi mojster borilnih veščin, je bil v preteklosti član stranke Zares. Bil je podžupan Občine Šmarje pri Jelšah, nato je iz liste nekdanjega župana odstopil in bil neodvisni občinski svetnik. Na zadnjih lokalnih volitvah se je uvrstil v drugi krog izbora za župana. Na tokratnih državnozbor-skih volitvah na listi DeSus kandidira Anton Rifelj, ki je bil v preteklosti dvanajst let župan Gornjega Grada. Na listi strank Naša prihodnost in Dobra država se za poslanski mandat poteguje kandidat za župana Mestne občine Velenje Benjamin Strozak. Pri tej stranki za poslanca kandidira še Sandi Sendelbah, nekdanji prvi finančnik Mestne občine Celje in kandidat za župana na listi Odprto Celje. Že doslej na vidnejših mestih Za poslanca kandidira tudi veliko vidnejših ljudi, ki so doslej opravljali odgovornejše naloge v gospodarstvu ali javnem sektorju. V državni zbor bi se radi prebili nekdanji direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc (SDS), nekdanji dolgoletni ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič (LMŠ) in nekdanja podsekretarka v kabinetu ministra za javno upravo Mateja Kumer (LMŠ), ki je znana tudi po svojih prizadevanjih za oživljanje šoštanj-skega dvorca Gutenbuchel. Za poslansko mesto se poteguje še nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štro-majer (SD). Ta občinski svetnik v Slovenskih Konjicah je pred leti veliko prahu dvignil s svojim žaljivim tvitom na božični večer, zaradi katerega se je ljudem opravičil. Pri Levici bo kandidiral nekdanji direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič, ki bil pred leti poslanec stranke LDS. Tudi dekan in lastnik farme Pri Gibanju Svoboda za poslance kandidirajo dekan fakultete za šport Milan Žvan, ravnateljica OŠ Livada Velenje Tatjana Zafošnik Kandu-ti ter ugleden gospodarstvenik na Celjskem, dolgoletni glavni direktor podjetja Štore Steel, od maja 2015 do maja 2017 tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek. Na listi DeSus bo volivce skušala prepričati Brigita Čokl, ki je bila pred časom začasna vodja te stranke. Kar nekaj pozornosti je vzbudila, ko je dejala, »da bi bilo treba nad poslance DeSusa s palico, saj da so korenčki premalo«. Čoklova je tudi celjska mestna svetnica in nekdanja sekretarka na ministrstvu za zdravje ter nek- danja vršilka dolžnosti direktorice UKC Ljubljana. Na listi PoS za poslance med drugim kandidirata nekdanja direktorica Osrednje knjižnice Celje in državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Polona Rifelj ter Tina Bregant, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, ki je pred časom zagovarjala, da je tudi med športnimi dejavnostmi na prostem dobro nositi masko za preprečevanjem okužb s koronavirusom. S svojo kandidaturo bo čim več glasov skušal osvojiti še Marko Cigler (PoS), predsednik Krajevne skupnosti Konjiška vas, ki se ukvarja s perutni-narstvom. Zavzemal se je za piščančjo farmo v Konjiški vasi, a je nato zaradi nasprotovanja krajanov odstopil od priprave občinskih prostorskih načrtov za njeno umestitev. Pri stranki Vesna bo volivce nagovarjala še kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Celje Urška Repar. Pri stranki Naša dežela kandidira direktor Inštituta za pivovar-stvo in hmeljarstvo Slovenije Bojan Cizej. Od športnikov do glasbenikov Pestre so tudi druge dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo ali so se ukvarjali kandidati za poslance. Na listi PoS kandidirata nekdanji rokometni reprezentant Roman Pun-gartnik in nekdanja judoist-ka Urška Žolnir Jugovar. Volivce bosta na tej listi skušala prepričati še podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije in predsednik Društva za pravice invalidov Slovenije Sebastijan Kamenik ter organizator koncertov in stand up večerov Matic Me-žnar. V volilno tekmo se pod okriljem te liste podaja še novinarka Boža Herek, ki je med drugim avtorica številnih dokumentarnih filmov o znanih Laščanih. Med kandidati za poslance pri stranki Vesna so med drugim udeleženec re-sničnostnega šova Ljubezen po domače Ibrahim Nouho-um, fotoreporter Edi Einspieler, predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Ja-sminka Dedić in kantavtor Andrej Černelč. Iz glasbenih vod prihaja bobnar skupine Nude in praktik nevrolingvi-stičnega programiranja Gaber Marolt (Naša prihodnost in Dobra država), iz podjetniških vod izvira njegova kolegica Nina Majcen, ki je med drugim dejavna v podjetjih Cuckoo Cups in Nest campers. Na listi Naša dežela med drugim kandidirajo nekdanji atlet Kladivarja Rok Kopitar, nekdanja kriminalistka Policijske uprave Celje Zdenka Jan ter Jasmina Durakovič Pompe. Njena družina je znana kot lastnica proge za motokros v Lembergu v občini Šmarje pri Jelšah. Lani spomladi so Durakovičevi pri upravljanju proge sklenili partnerstvo z uspešnim voznikom moto-krosa Timom Gajserjem. Pri stranki Resni.ca se v volilno tekmo med drugim podaja vizažistka Mateja Pozeb, na listi SAB pa modna oblikovalka Tanja Basle. Medtem ko iz vrst stranke Gibanje Svoboda prihaja Miha Brodnik, ki je med drugim producent elektronske glasbe. Foto: Državni zbor RS, Katja Bidovec LEA KOMERIČKI KOTNIK Kot pravi načelnik celjske upravne enote Damjan Vrečko, želijo v okviru kadrovskih zmožnosti strankam zagotoviti čim bolj hitro in učinkovito storitev brez nepotrebnega čakanja. Zato so že v torek podaljšali uradne ure za poslovanje s strankami do 16. ure. Upravna enota Celje bo vrata za stranke dodatno odprla tudi v soboto, 2. aprila, od 8. do 12. ure. Na ta dan bo odprta tudi pisarna krajevnega urada v Vojniku. Dodatne ure bodo, kot poudarja načelnik, namenjene izključno za pridobitev osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje). Brez naročanja Že nekaj časa se za obisk upravne enote ni treba več naročati, vendar je še vedno nujno spoštovanje nekaterih zaščitnih ukrepov, kot sta varnostna razdalja in nošenje maske. Vendar se lahko posameznik, če to želi, še vedno naroči in ima potem ob prihodu tudi prednost. Po besedah Damjana Vrečka se je še vedno mogoče naročiti po telefonu ali elektronski pošti, a tudi s pomočjo aplikacije. Glede na izkušnje občanov je najbolj zanesljiva pot do naročenega datuma prav aplikacija. V ponedeljek je namreč v uredništvo klicala mlajša upokojenka, ki se je želela izogniti stanju v vrsti in se naročiti, a tega po telefonu ni mogla narediti. Za odgovor smo prosili celjskega načelnika, ki je dejal, da je gospa verjetno napačno razumela sporočilo uslužbenke. »Še vedno se je mogoče naročiti za vse uprav- ne storitve, ki jih izvajamo pri okencih za poslovanje s strankami, ni pa to več obvezno. Stanka torej lahko pride kadarkoli v okviru poslovnega časa ter tudi v času podaljšanih uradnih ur. Sobota bo posebej namenjena nenaro-čenim strankam. Stranke, ki se želijo za urejanje upravnih storitev, ki jih izvajamo pri okencih za poslovanje, naročiti, lahko to izvedejo po telefonu, na elektronski naslov upravne enote ali z uporabo ustrezne aplikacije za samonaročanje.« A se je izkazalo, da to ni povsem res. Pri ponovnem poskusu naročanja je namreč zaposlena, ki sprejema klice, gospo prijazno napotila k uporabi aplikacije. »Ker pri tem nisem tako spretna, bom očitno morala v vrsto,« je razplet komentirala upokojenka. Aplikacijo za naročanje za urejanje upravnih storitev najdete na spletnem naslovu https://uen.ortus-inc.si/, povezavo do tega naslova tudi na spletni strani celjske upravne enote. Trenutna čakalna doba je 8 dni. Zbrali ogromno pomoči OBSOTELJE IN KOZJANSKO - Šentjursko območno združenje Rdečega križa Slovenije je ob pomoči prostovoljcev tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva in občanov zbralo tono pomoči za prebivalce Ukrajine. Slednjim so pomoč poslali tudi iz Obsotelja in s Kozjanskega. Skupni organ za civilno zaščito in požarno varnost je z vsemi občinami na območju, s tamkajšnjimi štabi civilne zaščite in šmarskim območnim združenjem Rdečega križa Slovenije zbral dvanajst palet pomoči. V dveh dneh se je v prostorih PGD Šentjur nabralo približno tono pomoči. Gre za različne izdelke, ki so jih shranili v škatle, jih naložili na palete in prepeljali na zbirno mesto v Celje, od koder so jih odpeljali v Ukrajino. Občanke in občani so darovali približno tristo kilogramov gasilske reševalne opreme, tristo kilogramov hrane, dvesto kilogramov higienskih pripomočkov, sto kilogramov materiala za prvo pomoč. Sekretarka območne organizacije Rdečega križa Andreja Tisel, sicer tudi koordinatorica akcije, je izrazila upanje, da bodo kamioni z zbranimi izdelki pomoči dosegli Ukrajino in v vojni prizadete prebivalce. Žal za to ni nobenih zagotovil. Dodala je, da so najbolj učinkovita pomoč nakazana denarna sredstva. Prebivalci Obsotelja in Kozjanskega so v tamkajšnje gasilske domove prinašali hrano, pijačo, higienske pripomočke in podobno. Organizatorji akcije so k sodelovanju povabili osnovne šole, kjer so otroci podarili šolske potrebščine, kot so zvezki, pisala, barvice, peresnice, torbe in drugo. Skupaj so nabrali dvanajst palet izdelkov, ki jih je v Logistični center Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije brezplačno dostavilo podjetje AS system iz Šmarja pri Jelšah. TS 4 GOSPODARSTVO Podjetje GIC Gradnje v svoje projekte vključuje pametne rešitve Z digitalizacijo do boljše učinkovitosti na gradbiščih Digitalizacija postaja gonilo razvoja na številnih področjih in tako je tudi v gradbeništvu. V slatinskem podjetju GIC Gradnje jo vpeljujejo v različne delovne procese. Med drugim z Univerzo v Mariboru razvijajo avtomatiziran proces spremljanja gradnje. Slednji med drugim omogoča prihranek časa in prihranek pri stroških dela. TINA STRMČNIK Avtomatiziran proces spremljanja gradnje omogoča pravočasno odkrivanje odstopanj med načrtovanimi in opravljenimi deli na gradbišču. Vpeljava sodobne tehnologije omogoča pravočasno zaznavanje napak in pomaga, da se gradbeno podjetje izogne izvedbi »napačnih del« ter posledično prepreči dodatne stroške. Pomočnik direktorja v podjetju GIC Gradnje dr. Rok Cajzek je pojasnil, da napredni algoritmi omogočajo spremljanje gradnje v realnem času. »Z avtomatsko identifikacijo primerjamo stopnjo izvedbe projekta, zaradi česar so stroški nadzora nižji. To, da vodji gradbišča ni treba ročno spremljati gradnje, predstavlja prihranek časa in prihranek pri stroških dela,« je dejal. Avtomatiziran proces spremljanja gradnje je razdeljen na več korakov. Prvi korak je samodejni zajem podatkov na gradbišču. Podatke na gradbišču in ob njem je možno zbirati različno. Med drugim tudi s 3D-optičnimi čitalniki, ki so nameščeni na čeladah delavcev. Zbrani podatki se prenesejo na skupni strežnik, kjer jih lahko zaposleni primerjajo z načrtovanim 3D-informacijskim modelom stavbe. S primerjavo načrtovanega modela in izvedbe na gradbišču lahko zaznajo morebitna odstopanja v časovnem načrtu gradnje. Dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja podjetja GIC Gradnje iz Rogaške Slatine (Foto: Lovro Rozina) Vodja gradnje lahko torej s pomočjo sodobne tehnologije učinkovito spremlja napredovanje del. Tehnologijo so že preizkusili Cajzek je pojasnil, da so novo tehnologijo že preizkusili na enem od gradbišč. Avtomatiziran proces spremljanja gradnje se je po njegovih besedah izkazal kot koristen. Da bi tehnologijo ponudili za komercialno uporabo v gradbeni panogi, iščejo partnerje, ki bi prispevali k nadaljnjemu razvoju in pomagali pri odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. »Prototipni sistem je treba, tudi kar zadeva strojno opremo, prilagoditi tako, da bo njegova preprosta uporaba možna na vsakem delo-višču. Uporabniški vmesnik mora biti preprost, a hkrati dovolj zmogljiv za strokovno delo. Celoten sistem mora biti vzdržljiv, da bo deloval v najrazličnejših delovnih pogojih.« Za privlačnejšo panogo Kako to, da so v podjetju sploh začeli razmišljati o vključevanju digitalizacije v gradbeništvo? Sogovornik je dejal, da sodobne rešitve v svojo dejavnost vključujejo že več kot desetletje. Večja stopnja digitalizacije namreč vpliva na rast produktivnosti. To se mu zdi še posebej pomembno, ker ima gradbena panoga nižjo dodano vrednost od povprečja industrije, glede na dodano vrednost zaostaja tudi za proizvodnimi dejavnostmi. »Dodatno zaskrbljujoče je, da je tudi letni dvig produktivnosti v zadnjih dvajsetih letih zelo skromen in da celotna gradbena dejavnost ostaja na repu med panogami.« Ker je gradbeništvo glede vpeljevanja digitalizacije šele na začetku poti, so za številne procese, ki temeljijo na ročnem delu, možne prilagoditve s pomočjo pametnih tehnologij. Cajzek je dodal, da predstavljata na gradbiščih ključen izziv digitalizacije prav spremljanje gradnje in izmenjava podatkov. Veliko prednosti vidi v storitvah v oblaku in v povezovanju s tehnologijami interneta stvari. Posamezne procese gradnje sicer v podjetju že spremljajo tudi s pomočjo napredne fotogrametrije in drugih podobnih tehnologij, ki omogočajo natančnejše in hitrejše opravljanje dela. Povedal je, da vpeljava digitalizacije v gradbeništvo zaradi boljše predpriprave projektov ter njihovega lažjega spremljanja, nadzora in avtomatizacije prinaša prihranek pri času in denarju. Pomembna je tudi z vidika izboljšanja privlačnosti celotne panoge, v kateri je trenutno več kot štiri tisoč nezasedenih delovnih mest. Rok Cajzek: »Pri digitalizaciji gre za skupek posameznih manjših projektov, ki tvorijo izboljšavo v procesih delovanja. Procese razvijamo deloma sami, deloma z uglednimi partnerskimi podjetji ter tudi s pomočjo razvojno-raziskovalnih ustanov v širši regiji.« iNPDB Za poenostavitev postopkov KADRI V novem trgovskem centru Žalec vabimo k sodelovanju prodajalce in vodje oddelkov na programih: GRADBENI LESNI KEMIJA ELEKTRO KOPALNICE ORODJE IN VIJAKI ZELENI ŠIROKA POTROŠNJA VODOVOD IN OGREVANJE PRODAJALEC Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic, označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kvalitete blaga, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter kontrola cen in kodiranje. Od vas pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - najmanj 2 leti delovnih izkušenj v trgovski branži - dobro poznavanje trgovskega blaga na posameznem programu - odlična komunikacija s strankami - poznavanje dela z računalnikom l VODJA ODDELKA Delovne naloge bodo: spremljanje in nadzor delovnega procesa s predlogi izboljšav, vodenje dokumentacije na oddelku, spremljanje ter zagotavljanje kvalitete blaga, skrb za založenost prodajnih polic in ustrezno označevanje blaga, skrb za urejenost oddelka, naročanje blaga in opti-miziranje zalog, spremljanje konkurenčnosti cen blaga, pomoč oziroma svetovanje pri prodaji blaga kupcem, razporejanje in vodenje osebja v skladu s planom, spodbujanje k izboljšavam zaposlenih na oddelku. Od vas pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trgovski branži - dobro poznavanje trgovskega blaga (na programu vijaki, orodje) in trgovinskega poslovanja - organizacijsko vodstvene sposobnosti, sposobnost iskanja in podajanja rešitev za optimizacijo delovnih procesov -izkušnje pri vodenju ljudi - odlična komunikacija s strankami - poznavanje dela z računalnikom. Nudimo vam: - dinamično, zanimivo in pestro delo - možnost osebnega in kariernega razvoja -delov urejenem okolju - zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno Če vas odlikujejo: visoka motiviranost, samoiniciativnost, usmerjenost k cilju ter komunikacijske sposobnosti, z veseljem pričakujemo vašo prijavo, na naslov: INPOS, d.o.o., Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje oz. na e-naslov: zaposlitev@inpos.eu. Letos bodo lahko mala in srednja podjetja kandidirala na razpisih za več kot 935 milijonov evrov povratnih in nepovratnih sredstev iz več virov. Gre za sredstva v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter za naložbena evropska in nacionalna povratna ter nepovratna sredstva. Podjetja naj bi tako lažje izpeljala naložbe, povečala produktivnost in dodano vrednost ter prispevala k skladnemu razvoju regij. Prvih 11 razpisov je že objavljenih, so podjetniki in obrtniki iz Savinjske regije, ki so pred tednom napolnili dvorano na celjskem sejmišču, slišali v okviru predstavitve, ki so jo pripravile območne obrtno-podjetniške zbornice iz regije v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predstavnik Spirita Slovenija je podjetnike opozoril, da bodo za vsak javni razpis še informativni dnevi, kjer bo mogoče izvedeti podrobnosti, ki so na voljo tudi na spletni strani Spirta. Z razpisi bo spodbujal razvojno-raziskovalne projekte, ki so usmerjeni v prehod v zeleno in krožno gospodarstvo, v izboljšavo izdelkov in procesov v podjetjih, podprl bo zagonska podjetja pri prehodu na trajnostne in krožne poslovne modele ... SID banka bo omogočila financiranje obratnih sredstev in naložb, kjer gre za posojila do višine 2,5 milijona evrov, in sicer brez doda- tnih zavarovanj. Banka ponuja tudi lastniško financiranje malih in srednjih podjetij, omogoča podporo naložbam cestnih prevoznikov in gozdno-lesne verige . Med posebnostmi je podpora tistim družinskim podjetjem, ki nimajo naslednika, da bi s tem preprečili prenehanje poslovanja. Zbranim sta razpise predstavila tudi predstavnika Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS). SPS je podjetjem pomagal že v času korone z mikrokrediti in neposrednim financiranjem, ko so potrebovala sredstva, da so se ohranila. Je tudi pomemben sooblikovalec sistema zagonskih podjetij. Vsako leto podpre 40 teh podjetij, da lahko začnejo delati. Tudi Ribniški sklad, kot tudi imenujejo SRRS, je v času covida pomagal podjetjem, sicer pa je namenjen regionalnemu razvoju in podpori naložbam v brezogljično družbo in digitalizacijo. Njegovi komitenti so tako kmetje kot podjetniki, lokalne skupnosti in neprofitne organizacije. Zbrani so na koncu opozorili na nujnost poenostavitve postopkov za pridobitev sredstev z omenjenih razpisov, da se lahko nanje prijavi vsak obrtnik in podjetnik. TC Zanimanje za predstavitev aktualnih razpisov za pomoč malim in srednjim podjetjem je bilo precejšnje. (Foto: TC) GOSPODARSTVO 5 KLS Ljubno po dodani vrednosti na zaposlenega krepko nad državnim povprečjem Pripravljeni na gradnjo ene največjih sončnih elektrarn pri nas V podjetju KLS Ljubno trenutno končujejo zadnji del lanskega investicijskega cikla - gradnjo 1.700 kvadratnih metrov velike proizvodne hale. A njihove misli so usmerjene že naprej. V prihodnjih mesecih se bodo namreč lotili gradnje ene največjih sončnih elektrarn v Sloveniji, ki bo predstavljala osrednji del letošnjega kar 14 milijonov vrednega investicijskega načrta. Generalni direktor Bogomir Strašek pravi, da lahko le z neprestanim razvojem in posodabljanjem ostanejo konkurenčni v tako zahtevni in hkrati urejeni panogi, kot je avtomobilska industrija. So eden največjih slovenskih izvoznikov in dobaviteljev zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov. SPELA OZIR KLS je z 230 roboti in 270 zaposlenimi eno najbolj ro-botiziranih podjetij v Evropi. Od leta 2006, ko je začelo uvajati robotizacijo, je svojo proizvodnjo povečalo za trikrat, število zaposlenih za dvakrat in plače za 2,5-krat. »Robotizirani in digitalizirani procesi so ključ do zanesljivosti in kakovosti. S pomočjo sodobne opreme, ki se manj moti kot človek, smo dosegli vrhunsko kakovost izdelkov, ki jo zahtevajo naši kupci z vsega sveta. Če želimo biti konkurenčni na svetovnem trgu in če želimo, da nam ob tem ostane dovolj denarja za razvoj in dobro plačilo delavcev, moramo biti zelo učinkoviti. Za to ni dovolj le, da trdo delamo, temveč moramo biti močno inovativni in moramo imeti na voljo vso ustrezno sodobno opremo,« je pojasnil generalni direktor Bogomir Strašek in dodal, da sta robotizacija in digitalizacija neizogibni tudi z vidika pomanjkanja kadrov, ki jih podjetje neprestano išče, a jih v Sloveniji primanjkuje. Lani je podjetje v razvoj novih proizvodov in procesov ter v usposabljanje in ra- Bogomir Strašek je ustanovitelj, lastnik in glavni direktor podjetja KLS Ljubno. »Avtomobilska industrija je panoga, ki je najbolj urejena in hkrati najbolj zahtevna z vseh vidikov. Z dobavo ne smemo nikoli zamuditi. Naročila imamo znana zgolj za teden naprej. Vse drugo so zgolj napovedi, ki se lahko spreminjajo.« zvoj zaposlenih vložilo dva milijona evrov in še dodatnih 8,3 milijona v investicije. Zgradilo je novo proizvodno halo in nekaj novih proizvodnih linij, obnovilo starejše linije in izpopolnilo procese. Gradnja zadnje nove proizvodne hale, v katero že seli opremo, je v zaključni fazi. Za energetsko neodvisnost Podjetje bo letos za nove naložbe namenilo 14 milijonov evrov. V luči energetske neodvisnosti je podpisalo pogodbo za gradnjo ene največjih sončnih elektrarn v Sloveniji s skupno močjo dva MW. Nameščena bo na strehah njihovega podjetja. »Z njo bomo izboljšali ogljič-ni odtis našega podjetja in naredili korak naprej v luči energetske neodvisnosti, kar je v časih divjanja cen energentov še posebej pomembno. Naš letošnji strošek električne energije se je v primerjavi z lani povečal za štirikrat,« še pravi Strašek in dodaja, da se zaradi vojne v Ukrajini trgajo nekatere do-baviteljske verige v avtomobilski industriji. Dobave podjetij iz Ukrajine, Belorusije in Rusije so močno zmanjšane ali prekinjene. »Kakšno bo letošnje poslovno leto, je zato zelo težko napovedati. Lahko da bo vojne v Ukrajini kmalu konec, lahko pa naredi kdo kakšno neumnost in prileti še kje kakšna atomska bomba. Nihče ne ve. Za letos smo načrtovali bistveno več prodaje kot lani, a so se stvari spremenile. Če bodo kolikor toliko normalne razmere, bo KLS leto kljub tem zastojem in težavam na trgu dobro končal.« Krepko nad državnim povprečjem Lani je KLS dosegel 122 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je krepko nad državnim povprečjem, kjer je bila v povprečju približno 50 tisoč evrov. »Dobra podjetja se od tistih, ki niso tako dobra, razlikujemo po tem, da stalno napredujemo in gledamo, kaj bi še lahko izboljšala, da smo v boljšem stanju, ko pride kakšen pretres, kot je bila epidemija in kot je zdaj vojna,« še pravi direktor in dodaja, da so se zadnjih nekaj let srečevali s kar nekaj tovrstnimi nihanji. »Tri leta nazaj so bile zaradi covida v prvi polovici leta zaprte tovarne po celem svetu. Potem je prišlo do okrevanja, lani je nato nastopil problem pomanjkanja polprevodnikov in je proizvodnja spet upadla. Za letos smo bili zelo optimistični, a kdo bi si mislil, da bo prišlo do vojne, ki bo tako ali drugače negativno vplivala na vse.« Foto: osebni arhiv Podjetje KLS je pomembno zaposlitveno središče v Zgornji Savinjski dolini. Kot dobavitelj avtomobilske industrije v svoji dejavnosti dosega 18-odstotni svetovni tržni delež. Izdelke prodaja v Kanado, Brazilijo, Kitajsko in Japonsko. Največ proda v Evropi, kjer pokriva več kot 70 odstotkov tržnih potreb. »Gradnja infrastrukture predstavlja manjši del naših naložb. Glavnino vlagamo v razvoj in proizvodno opremo ter robotizacijo in digitalizacijo procesov. Stavbe ne predstavljajo niti 20 odstotkov.« noc IMA STILSKO moC in 1.500 € Desetakov f POLNA NOČ ^ Г POPUSTOV* 1 Petek, 1. april 2022, - od 20. do 24. ure - ^ city/center *LATE NIGHT SHOPPING 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - V Parku drevesce 118 medovitih in cvetočih dreves Meden gozdiček za cvetoče mesto Celje je dobilo nov park, tokrat drevesni. V Mestni občini Celje so ga pomenljivo poimenovali Park drevesce. V njem raste 118 medovitih in cvetočih dreves, ki so jih mestu z donacijami (vsak sto evrov) podarili občani, podjetja, zavodi in ustanove. Novo mestno zelenico ob povezovalni cesti Nova vas-Ostrožno so uradno odprli dan pred dnevom vseslovenskega sajenja medovitih rastlin, ki ga obeležujemo 26. marca. V prihodnjih mesecih bodo Celjani lahko poleg dreves občudovali tudi cvetoč travnik. »Upam, da bodo drevesa dobro uspevala. Čaka nas še nekaj dela, na primer postavitev kakšne klopi in sejanje trave. Predvsem upam, da to čudovito območje med cesto in vodotok m ne bo postalo pasje stranišče,« je dejal celjski župan Bojan Šrot. LEA KOMERIČKI KOTNIK Celje je eno tistih srečnih mest, ki imajo ohranjene gozdove in druge zelene površine v neposredni bližini mestnega jedra, je bilo mogoče slišati ob slavnostnem odprtju novega drevesnega parka. Kot je spomnila Alja Tihle Hren, predstavnica za odnose z javnostmi pri Mestni občini Celje, imajo drevesa v mestnem okolju naravovarstveno, ekološko, kulturno, zgodovinsko, znanstveno in vzgojno-izobraževalno vrednost. »Številna drevesa, ki so bila v preteklosti morda posajena zaradi estetskega učinka in osenčenosti, opravljajo številne pomembne naloge. Drevje vpliva na mikroklimo, blaži hrup, zadržuje dež, proizvaja kisik in ustvarja protive-trno zaščito. Drevesne krošnje blažijo vplive škodljivega sončnega sevanja, ozona in drugih škodljivih delcev v zraku. Ne nazadnje so drevesa življenjsko okolje različnih živalskih vrst.« Župan Bojan Šrot je ob tem dodal, da ima občina v lasti več kot tristo hektarjev gozdov. V zadnjih dvajsetih letih je občina na obronkih mesta odkupila veliko gozdnih površin in uredila številne spreha- Za nakup 118 dreves je poskrbelo 112 donatorjev. Nekateri so se pri sajenju pridružili zaposlenim v javnem podjetju Zelenice. Park drevesce je tako nov > dom za cvetoča in medovita drevesa, ki bodo dobra ' paša za čebele in tudi naše oči. (Foto: SHERPA) * Vsako drevo šteje »Drevesne poti Celja so vsi premiki ljudi, ki ne glede na preteklost ustvarjajo in ohranjajo zelene površine ter upoštevajo, da so voda, sonce, zrak, ljudje ter živali tvorci različnih življenjskih okolij,« pravi velika borka za drevesa Irena Ašič. Kot poudarja, je mesto življenjsko okolje, v katerem vsako drevo šteje, in hkrati najbližji učni prostor za spremembe v našem mišljenju glede ohranjanja in spoštovanja naravnih vrednot. Čeprav je sajenje dreves v mestu in na njegovem obrobju dobrodošlo, mnogi menijo, da bi se morali bolj potruditi tudi pri ohranjanju starih dreves. »Lepo je slišati, da imamo nov park z drevesi, ki je obkrožen s cestami. A vendarle v ušesih še vedno odzvanja zvok ječanja neštetih dreves, ki so na istem mestu v središči mesta, parkih, drevoredih in ne nazadnje tudi v nekdanji drevesnici padla pod težo nesmiselnih izgovorov, zakaj je podiranje starih dreves in sajenje novih edina prava pot,« pravi Ašičeva. jalne poti. V celjski občini si bodo še naprej prizadevali, da bi gozdovi ostali v javni lasti, prosto dostopni in v dobrobit vseh prebivalcev mesta. Šrot je ob tem poudaril, da je skrb za ozelenitev mesta in zelene površine med najlepšimi in prednostnimi nalogami občine, tudi zato, ker je mestu preteklost zapustila kar nekaj okoljskih izzivov. Ob tem je poudaril, da občina vsako leto posadi trikrat več dreves, kot jih mora zaradi različnih vzrokov podreti. Donatorji v čakalni vrsti Občina se je takoj po gradnji severne vezne ceste odločila, Zaščita pred divjadjo TEHARJE - Na spodnjem delu pokopališča Teharje bo celjska občina postavila 245 metrov žične ograje in s tem grobove zaščitila pred divjadjo. Na tem območju ograje doslej ni bilo, zato je divjad lastnikom grobov neprestano povzročala škodo. Zaposleni v javnem podjetju Zelenice so ob pokopališču ograjo začeli postavljati v začetku februarja, končali naj bi predvidoma do konca aprila. Na željo lastnikov grobov in Krajevne skupnosti Teharje so na podlagi odločbe celjske območne enote Zavoda za gozdove Slo- venije odstranili stara drevesa, ki so s svojimi vejami segala na območje grobov. Drevesa, ki so rasla na zelo zahtevnem terenu in bi lahko ob padcu poškodovala grobove in bližnje stavbe, so odstranili alpinisti, ki jih je javno podjetje Zelenice prosilo za strokovno pomoč. Kot so še sporočili iz celjske občine, so morali delavci večino dela opraviti ročno in s pomočjo prilagojenih prevoznih sredstev. Les so odpeljali na deponijo, posekano območje, kjer so našli kupe starih odpadkov, so počistili in spet vzpostavili gozdni red. LKK - . Žičnata ograja naj bi grobove na spodnjem delu teharskega pokopališča obvarovala pred lačno divjadjo. (Foto: MOC) "„";?;-• ,■-";.■/ - da bo na površini med cesto in vodotokom uredila zelene površine. Po tehtnem premisleku in glede na strokovne nasvete so se v občini odločili za ureditev svojevrstnega drevesnega parka. K projektu so povabili občane, podjetja in ustanove. Odziv je bil izjemen in v tednu dni so vsa drevesa že imela svojega donatorja. Teh se je javilo celo več, kot so lahko na omenjeni površini zasadili dreves. V čakalni vrsti za drevesno donacijo je tako ostalo več kot petdeset posameznikov, podjetij in ustanov, ki želijo v mestu pustiti svoj pečat. Glede na izjemno zanimanje je Šrot napovedal, da bo občina po tokratnem vzoru nova drevesa sadila že jeseni. »V mestu je še precej krajev, kjer bi lahko zasadili kakšno drevo. V prvi vrsti ob tej vezni cesti proti vzhodu, tudi ob Ulici mesta Grevenbroich, precej prostora je še na Golovcu, kjer smo pred dvajsetimi leti že posadili češnje in lani še druga sadna drevesa. Verjetno bomo tam s tovrstno zasaditvijo tudi nadaljevali,« je še dejal župan in namignil, da bi lahko akcija sajenja dreves postala tradici- onalna, podobno kot so vsakoletne čistilne akcije. Sadili tudi zaporniki Za zasaditev 118 dreves so poskrbeli zaposleni v javnem podjetju Zelenice. Pri tem so jim pomagali »gostje celjskih zaporov«, kot se je izrazil župan. »Fantje so bili izjemno pridni,« je zapornike pohvalil direktor Zelenic Jože Krulec in povedal, da to ni bilo prvo tovrstno sodelovanje in glede na vsestranske koristi tudi ne zadnje. Sicer pa zaposlene v podjetju v prihodnjih dneh in tednih čaka na območju parka še kar nekaj dela. Na 7500 kvadratnih metrov površine bodo v prihodnjih tednih posejali cvetoče travniške mešanice. Glede na sušno vreme bodo morali nova drevesa skrbno zalivati. Glede na lanske izkušnje, ko je bilo treba zalivati 119 dreves ob severni vezni cesti, Krulec pričakuje, da bodo tudi v tem primeru za enkratno zalivanje porabili približno deset tisoč litrov vode. Sicer pa je povprečen strošek štiri leta stare sadike znašal 119 evrov. Po sadike v tujino Pri podjetju Zelenice, ki je skrbelo za izvedbo projekta, so se spopadali s težavami pri dobavi želenih drevesnih sadik. »Celotna severna Evropa in Anglija se trenutno >obračata< k zeleni politiki in posledično je povpraševanje po sadikah večje od ponudbe. Drevesa smo šli iskat v največjo evropsko drevesnico v Italijo, ki meri več kot osemsto hektarjev, a nismo dobili vsega. Nekaj sadik smo nato dobili v Sloveniji, nekaj na Hrvaškem, iskali smo tudi na Madžarskem,« je povedal direktor Zelenic in razkril, da v parku raste devetnajst različnih sort dreves, za katera so se odločili hišni vrtnarji. »Celjanke in Celjani so glede na industrijsko dediščino, ki je pustila posledice, še posebej občutljivi na mestno zelenje. To je dobro, tako vsi skupaj prispevamo k bolj zelenemu mestu,« je še dejal župan in povedal, da so zaposleni, ki izvajajo vsakoletno obrezovanje mestnega drevja, pod strogim nadzorom občanov. Tri sto prijave za direktorski ček bolnišnice CELJE - V začetku aprila bo Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje moral odločati o novem poslovnem direktorju celjske bolnišnice. Znano je, da je Margareta Guček Zakošek s tega mesta nepričakovano odstopila. Po naših podatkih so na razpis, ki je bil objavljen v začetku marca, prispele tri prijave. Med prijavljenimi naj bi bili Aleksander Svetelšek, Irena Nunčič in Gregor Pajić. Slednji naj bi v začetku marca odstopil z mesta direktorja Zdravstvenega doma Hrastnik. Svetelšek je bil v preteklosti predsednik uprave Engrotuša in Petrola, pred časom pa se je potegoval tudi za položaj direktorja šmarske- ga zdravstvenega doma. Med prijavljenimi naj bi bila tudi Irena Nunčič, ki je bila dva mandata direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, v zadnjih letih pa je bila vodja programa nemedicinske dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje. Trenutno je državna sekretarka na ministrstvu za finance. Vsi kandidati naj bi sicer izpolnjevali pogoje, za koga pa se bo svet zavoda odločil, zaenkrat ni znano, čeprav nekateri že preigravajo politične možnosti. Do imenovanja, novega direktorja ali direktorico mora potrditi tudi vlada, pa bo bolnišnico kot vršilka dolžnosti direktorice vodila Damjana Medved Arbeiter. SŠol IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Zveza Možnar načrtuje pestro programsko leto Obujajo tradicionalne prireditve in snujejo nove Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar ima novo vodstvo in nova prejemnika priznanja zlati možnar, ki ga v zvezi vsako leto podelijo posameznikom za dolgoletno prizadevno delo na področju ljubiteljske kulture, zlasti pri obujanju starih šeg in običajev. Slednje je tudi osnovno poslanstvo zveze Možnar, kjer polni idej in načrtov snujejo pestro programsko dogajanje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Na nedavnem občnem zboru zveze so za novega predsednika soglasno izvolili Mitjo Moškotevca, ki je na tem mestu nasledil Ivana Medveda. Moškotevc, sicer tudi predsednik Konjerejskega društva Vrh nad Laškim in član Nedavnega občnega zbora zveze Možnar, na katerem so izvolili novo vodstvo in potrdili letošnja prejemnika priznanja zlati možnar, so se udeležili predstavniki vseh društev in zavodov v občini Laško, ki so vključeni v zvezo. (Foto: Maja Štih) Laške pihalne godbe, pravi, da želijo v zvezi letos obuditi tradicionalne prireditve, ki jih v zadnjih dveh letih zaradi epidemije niso mogli izvesti, in jim dodati nekatere nove. Jurjevanje Prvi v nizu dogodkov, ki jih načrtujejo, je jurjevanje (22. aprila). Dogodek tradicionalno organizirajo v sodelovanju z učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško. Dekleta in fantje se s cvetličnimi venčki v laseh in s šopkih v košaricah z glasnim trobljenjem v rogove ter s petjem otroških in pastirskih pesmi v družbi zelenega Jurija sprehodijo skozi mesto in kličejo pomlad. Sprevod se na koncu ustavi na občinskem dvorišču, kjer se dogajanje nadaljuje z rajalnimi in s pastirskimi igrami, z izdelovanjem venčkov in rogov ter s peko posebne Jurjeve jedi, cvrtnja-ka iz jajc in slanine. Jurjevanje v Laškem uvrščajo v sklop izvirnih, starih, narodopisnih posebnosti, ki temelji na pisnih virih iz druge polovice 19. stoletja laške dekanije. »Ohcet« Tradicionalno je tudi sodelovanje zveze Možnar na prireditvi Pivo in cvetje. Slednjo spremlja bogato etnološko dogajanje, ki ga ustvarjajo domača društva, združena v zvezo Možnar. Del etnološkega dogajanje je tudi prikaz »ohceti« po stari šegi. »Razmišljamo še, ali bomo objavili razpis za par, ki bi se res poročil tako, ali bomo pripravili samo prikaz. To bi bila sicer 51. Ohcet po stari šegi,« pravi Mitja Moškotevc. »Ohcetne« šege prikazujejo slovo neveste od doma, šran-ganje, snemanje venčka z nevestine glave, larmo (darovi za nevesto), »ohcetne« plese in prihod neveste na ženinov dom. »Z Župnijo Laško se dogovarjamo tudi o organizaciji Florjanove maše 7. maja. Pri dogodku bodo sodelovala društva, ki se bodo predstavila s svojimi prapori,« napoveduje Moškotevc. Za konec avgusta ali v začetku septembra načrtujejo lepo nedeljo oziroma lepo mašo v Marija Gradcu z blagoslovom obnovljenih kapelic. Septembra naj bi v sodelovanju s Stikom Laško izvedli tudi tradicionalni pohod Po Anzekovih poteh (od Laškega do Svetine) v spomin na ljudskega godca in nekdanjega dolgoletnega kapelnika svetinske godbe Ivana Ulago - Vrhovskega Anzeka. Martinovanje in Štefanovo Eden od vsakoletnih projektov v organizaciji zveze Možnar je tudi martinovanje. Na Martinovo nedeljo pred župnijsko cerkvijo v Laškem društva prikažejo šege in navade ob martinovem, pripravijo tudi Martinov sejem. Ob tem jeseni načrtujejo še kostanjev piknik s prikazom »kožuhanja« (ličkanja) koruze Na slogih v Vrhu nad Laškim, pravi novoizvoljeni predsednik zveze, leto pa naj bi zaključili z »žegnanjem« konj na štefanovo v soorga-nizaciji Stika Laško. Zlati možnar in častni član Zveza Možnar vsako leto podeli tudi priznanje zlati možnar za dolgoletno delo pri obujanju starih šeg in običajev. Letošnja nagrajenca sta Marija Oprešnik iz Kulturnega društva Trobni Dol in Alojz (Slavko) Seitl iz Konjerejskega društva Vrh nad Laškim. Oba sta dolgoletna člana omenjenih društev, dejavno sta se vključevala tudi v delo zveze Možnar. Alojz Seitl je bil dolga leta član upravnega odbora zveze in je s svojimi idejami ter z delom ogromno prispeval pri sno- vanju in izvedbi programa. Bil je tudi dolgoletni predsednik Konjerejskega društva Vrh nad Laškim ter gonilna sila razvoja društva, a ne samo na področju konjereje, temveč tudi etnografske dejavnosti in ohranjanja starega orodja. V konjerejskem društvu namreč skrbijo tudi za ohranjanje kmečkega orodja in pripomočkov, ki so jih uporabljali nekoč. Alojz Seitl je leta 2013 prejel tudi priznanje Antona Aškerca, najvišje občinsko priznanje na področju kulturne dejavnosti. Marija Oprešnik je nepogrešljiva v Kulturnem društvu Trobni Dol, kjer se med drugim ukvarjajo z obujanjem in s prikazovanjem starih ljudskih šeg, običajev, starih obrti in nekdanjih ročnih kmečkih delovnih opravil. Tako so člani društva na različnih prireditvah in prizoriščih prikazali obdelavo lesa z ročnim tesanjem in žaganjem, mletje, predelavo sadja na star način, kuhanje oglja, ročno košnjo in grabljenje, rudarsko dediščino, ročno žetev, mlatenje žita ... Pri tem dejavno sodeluje tudi Marija Oprešnik, ki nadaljuje tradicijo svojih staršev - tudi onadva sta bila namreč zelo dejavna pri številnih prikazih starih običajev v Trobnem Dolu. Na občnem zboru zveze Možnar so podelili tudi listino častnega člana zveze. Posthumno jo je prejel vse- Priznanje zlati možnar v Laškem običajno podelijo na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku. Ker letos proslave zaradi epidemioloških razmer ni bilo, bodo zlata možnarja prejemnikoma izročili na občinski proslavi ob dnevu državnosti 24. junija. Dosedanji predsednik zveze Možnar Ivan Medved je Martini Jelenc izročil posthumno listino častnega člana zveze Ivana Jelenca. (Foto: Maja Štih) stranski kulturni delavec Ivan Jelenc. Bil je dolgoletni član upravnega odbora zveze Možnar ter zelo dejaven predvsem v Krajevni skupnosti Rimske Toplice oziroma v Šmiklavžu. Bil je velik poznavalec kulturne dediščine. BA Zaupali so ji še en mandat LAŠKO - Zdravstveni dom (ZD) Laško bo tudi naslednja štiri leta vodila mag. Janja Knapič. Laški občinski svetniki so soglasje k njenemu ponovnemu imenovanju dali na seji minuli teden. Ob tem so izpostavili dobre rezultate zdravstvenega doma v zadnjem obdobju. Na razpis za direktorja ZD Laško so prispele tri prijave, med katerimi ena ni ustrezala razpisnim pogojem. »Kandi- datki, ki sta izpolnjevali pogoje z razpisa, sta bili povabljeni, da svetu zavoda ZD predstavita svoj program dela za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Predstavitve programa se je udeležila le Janja Knapič, medtem ko se je druga kandidatka razgovoru odpovedala,« je povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janko Cesar. Kot je dodal, je komisija glede na predstavljen program dela in ugotovitve, da je ZD Laško pod dosedanjim vodstvom Knapi-čeve finančno dobro posloval, da je bila dobra realizacija dela med epidemijo in da se izboljšuje tudi kadrovska zasedba v ZD Laško, občinskemu svetu predlagala, da poda soglasje k njenemu imenovanju. Zdravstveni dom Laško je lani ustvaril dobrih 5 milijonov evrov celotnih prihodkov, kar je približno 18 odstotkov več kot v letu 2020, medtem Laški občinski svetniki so mag. Janji Knapič zaupali še en mandat na čelu Zdravstvenega doma Laško. (Foto: arhiv NT) ko so bili prihodki v primerjavi z načrtovanimi višji za 20 odstotkov. Direktorica Janja Knapič je povedala, da bodo ustvarjen presežek v višini 600 tisoč evrov namenili za opremo v novem prizidku ZD Laško. Kot je bilo mogoče slišati na seji, je gradbeno dovoljenje zanj trenutno v upravni enoti v fazi usklajevanja oziroma dopolnjevanja. Gradnja prizidka naj bi se začela jeseni. Naložba je ocenjena na približno 3,3 milijonov evrov. Laški občinski svetniki so pozdravili tudi ponoven zače- tek delovanja druge ambulante v zdravstveni postaji v Rimskih Toplicah. Razveselili so se tudi napovedi, da bo ambulanta v Jurkloštru, ki je trenutno zaprta, ponovno zaživela predvidoma v maju. BA novi tednik VediM г ши&ј! • t« 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC - Do zdaj fontano obiskalo že pol milijona obiskovalcev Vse pripravljeno za sedmo, pravljično sezono Po zimskem zatišju bo ploščad pri fontani piva ponovno oživela. Pivo bo po nekaj mesecih premora iz fontane priteklo v petek popoldne, ko bo Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKTŠ) Žalec pripravil posebno dogajanje ob začetku nove, že sedme sezone. Pevka Alya in mister simpaticus Dejan Zavec bosta naslov ambasadorjev fontane, ki promovira kulturno in odgovorno pitje alkohola, predala nasledniku. Kdo bo to, zaenkrat ostaja skrivnost. SPELA OZIR V sedmih letih so v Žalcu prodali že 227 tisoč vrčkov etosnjo sezono a v ponedeljek predstavila direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mag. Boštjan Štrajhar in župan Občine Žalec Janko Kos. (Foto: ŠO) piva, iz katerih je več kot pol milijona obiskovalcev degu- stiralo 130 tisoč litrov piva. Na fontani se je z njim predstavljajo 57 pivovarjev. V letošnji sezoni jih bo 25. Fontana piva bo po novem združevala kulturo pitja z umetniško instalacijo, ki bo v času sezone stala neposredno ob njej. Kot je predstavil direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar, bo imel projekt dolgoročni značaj. Vsako leto bo zanj poskrbel drug avtor. Krstno postavitev je napravil kipar Marko A. Kovačič Pivo bo po nekaj mesecih premora iz fontane priteklo v petek popoldne, ko bo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil posebno dogajanje ob začetku nove, že sedme sezone. (Foto: SHERPA) ob pomoči Katjuše Kovačič. Letošnja skulptura, ki sta jo avtorja poimenovala Prestop, obiskovalce nagovarja, da je treba za celovit pogled večkrat narediti prestop. »V času covida smo prodali zavidljivo število vrčkov, več kot 55 tisoč. Glede na to, da je bila v času covida krajša sezona, je to veliko,« je izpostavil direktor mag. Boštjan Štrajhar. Vrhunske jedi po zmerni ceni V letošnji sezoni bodo na svoj račun prišli tudi kulina- rični navdušenci. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo dogajanje popestril z gurmanskimi doživetji. Kuharski chefi združenja JRE Slovenija bodo s posebnimi recepti razvajali brbončice obiskovalcev kar dvakrat. V soboto, 14. maja, bodo v parku na prostem kuhali chef leta Marko Pavč-nik, chef Marko Magajne, ki predstavlja Evropo na tekmovanju Global chef v Abu Da-biju, ter Tomaž Bratovž, sin legende slovenske kulinarike Janeza Bratovža. Drugič bodo lahko obiskovalci za zmerno ceno degustirali vrhunske jedi znanih kuharjev v soboto, 6. avgusta. Izbor za naj piva ostaja Sredi maja bo osrednja slovenska destinacija za ljubitelje piva, Fontana piva Zeleno zlato, že tradicionalno gostila prireditev Naj piva Slovenije. Na dogodku bodo razglasili naj pivo novinarjev in pivoljubcev, ki bodo glasovali na družbenih omrežjih. Lani je pivo ocenilo več kot tisoč pivoljubcev ter 20 novinarjev iz vse Slovenije. Tudi letos bodo najboljša piva nagrajena s plaketo in pogodbo za točenje piva na fontani. Na prireditvi bo nastopila tudi pevka Nika Zorjan. Dan pred tem bo Zbornica kmetijskih živilskih izdelkov pri GZS podelila v Žalcu certifikate za odlična piva. Na koncu še Savinjski Oktoberfest Že drugo leto zapored bo ob svetovnem dnevu piva v začetku avgusta tridnevni festival Kriglfest. Za vse obiskovalce Žalca in Spodnje Savinjske doline bo zavod nadaljeval turistično transverzalo z desetimi točkami. S štirimi zbranimi žigi, ki jih izletniki pridobijo na turistično-gostinskih lokacijah, pri fontani piva brezplačno dobijo hišno pivo Kukec. Start druge etape kolesarske dirke Po Sloveniji bo tudi tokrat v Žalcu. Maja in junija bo ob tržnici postavljena še razstava ob 20-letnici ZKŠT Žalec. Tradicionalni turistični dogodki, ki se bodo še zvrstili v tej sezoni, so Srečanje fontan, Pohod po hmeljski poti, kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini ter Savinjski Oktoberfest. Naselje Hruševec se bo širilo ŠENTJUR - Občinski svet je sprejel občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del območja Hruševec. Na 2,5 hektarja velikem zemljišču ob tamkajšnji osnovni šoli je predvidena gradnja tako enostano-vanjskih kot večstanovanjskih stavb. Območje bo glede na nov OPPN razdeljeno na pet smiselnih celot. Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja v šentjurski občinski upravi Sandi Potočnik je pojasnil, da naj bi skupno na njem zraslo sedem večstanovanjskih stavb in 18 enostano-vanjskih hiš. Nove ceste se bodo navezovale na Gajstovo pot in Cankarjevo ulico. Ob novi stanovanjski soseski bodo umeščeni manjše otroško igrišče in dva ekološka otoka. Občinska uprava projekt podpira, saj ga po Potočnikovih besedah snujejo vlagatelji, ki imajo resen namen, da bodo načrte tudi uresničili. »V občini smo pogosto deležni očitkov, da je veliko stavbnih zemljišč nepozidanih. Načrtovana vlaganja v del območja Hruševec pomenijo, da bo zaokroženo tam- Polje, kjer bodo kmalu zrasle nove enostanovanjske in večstanovanjske stavbe. (Foto: Andraž Purg -GrupA) kajšnje strnjeno naselje. Hkrati je to še en korak k reševanju stanovanjske problematike.« Andrej Šmid, direktor podjetja, ki je pripravilo oPpn, je dodal, da so za izdelavo načrta morali pridobiti mnenja številnih so-glasodajalcev. Zdaj so zemljišča pripravljena na to, da lahko vlagatelji naročijo projekte in začnejo pridobivati gradbena dovoljenja. Četvorčki so pozabljeni Za to območje je bil leta 2004 sicer sprejet zazidalni načrt, ki je predvideval gradnjo stanovanjskih četvorčkov in stavbo, namenjeno za servisne ter poslovne dejavnosti. Medtem ko četvorčki niso bili zgrajeni, je na območju zrasla manjša trgovina podjetja Jager, ki je nato zaprla svoja vrata. V stavbi so zdaj nekatere druge dejavnosti, na primer kavarna in kozmetični salon. Glede na nov OPPN bo omenjena stavba še razširjena, da bodo zagotovljeni dodatni skladiščni prostori. TS Kdo si lasti naložbe? ŠENTJUR - Po gospodinjstvih so pred nekaj tedni zaokrožili letaki Jelke Godec, ki se poteguje za nov poslanski mandat na listi SDS. Na letaku so bili projekti v občini, ki so sofinancirani iz državnih in evropskih sredstev, predstavljeni kot vladne naložbe za razvoj občine. Občinska uprava se je na letak odzvala, saj meni, da gre za zavajajoče informacije v predvolilni kampanji. Na letaku so bili kot vladne naložbe za razvoj občine Šentjur izpostavljeni številni projekti, sofinancirani iz državnih in evropskih sredstev. Med drugim so bili omenjeni obnova regionalne ceste Dole-Ponikva-Loče, komunalno opremljanje industrijske cone Šentjur jug-3, ureditev regionalne ceste Dole-Šentjur s krožiščem in podhodom pri Osnovni šoli Franja Malgaja ter gradnja pločnika ob cesti Dole- Šentjur. Občani so se glede tako imenovanih vladnih naložb obrnili na občinsko upravo. Zanimalo jih je, kaj občina počne in kam vlaga svoj denar, če vse aktualne projekte ureja vlada. V občini pravijo, da razburkanega predvolilnega vzdušja ne želijo še dodatno pregrevati. So pa pojasnili, da pri projektih, ki so sofinancirani iz državnega in evropskega proračuna, ne gre za vladni denar, ampak za denar države, torej denar vseh davkoplačevalcev. Zapisali so, da je aktualne projekte občina načrtovala več let, kar je zajemalo pripravo dokumentacije, odkupe zemljišč, pridobivanje služnosti in podobno. »Vse priprave na projekte so strošek občinskega proračuna. Za pripravo dokumentacije je potrebno trdo delo občinske uprave, potrebna so pogajanja in logistično delo. Zavedamo se, da je to naše delo in naša naloga, vendar ne moremo dopustiti, da si zasluge za to lastijo politične stranke.« Občinska uprava je v pojasnilu dodala še, da se v obdobju od priprave idejnih zasnov do prve lopate lahko zamenja več vlad in ministrov, medtem ko občina sledi svojemu dolgoročnemu načrtu, ki je usmerjen v čim boljšo kakovost življenja za čim več občanov. TS Kmalu vsi v Zgornjem trgu ŠENTJUR - Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur bo kmalu dobila dodatne prostore v stavbi v Ulici skladateljev Ipavcev 17, kjer med drugim deluje Razvojna agencija Kozjansko. Šentjurski glasbeni šoli, ki od leta 2016 deluje v Zgornjem trgu, je od selitve v nove prostore manjkala dvorana za nastope in koncerte. Župan občine mag. Marko Diaci je pojasnil, da je izvajalec opravil vsa potrebna dela v Ulici skladateljev Ipavcev 17. Uredil je vse potrebne napeljave, poskrbel za ukrepe požarne varnosti. Dvorana, ki bo lahko sprejela približno sto obiskovalcev, je skoraj končana. Ob njej bo glasbena šola dobila še tri učilnice za pouk glasbil, medtem ko so profesorji teh glasbil doslej pouk imeli v Centru kulture Gustav. Da bo prenašanje široke palete glasbil do dvorane v prvem nadstropju in iz nje lažje, bo poskrbelo dvigalo. Diaci je dejal, da njegova vgradnja nekoliko zamuja. »Težave so z zagotavljanjem vseh potrebnih materialov, zaradi tega je bil rok dobave dvigala že dvakrat prestavljen,« je pojasnil. Celotna ureditev dodatnih prostorov glasbene šole je bila vredna približno 800 tisoč evrov, od tega je občini na razpisu ministrstva za kulturo uspelo pridobiti 200 tisočakov sofinanciranja. Ravnateljica omenjene glasbene šole Simona Zdolšek je nad pridobitvijo navdušena. »Zelo vesela sem, da bomo končno vsi učitelji združeni v Zgornjem trgu ter da bomo lahko tako težko pričakovano dvorano uporabljali za naše dejavnosti - nastope in koncerte, ki jih je v naši šoli zelo veliko.« TS 2022 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC - Dobavitelji namesto gospodinjskega zaračunavajo kar poslovni odjem Cene plina nenadoma poskočile Stroški ogrevanja so v letošnji ogrevalni sezoni povzročili precejšnje razburjenje in stisko med uporabniki po vsej Sloveniji. Na žalost se temu niso mogli izogniti tudi nekateri Žalčani, ki so pred dnevi obnemeli, ko so zagledali znesek na Siprovi položnici. Lastnik malo več kot osemdeset kvadratnih metrov velikega stanovanja mora za januar in februar za ogrevanje na plin, pripravo tople sanitarne vode, za obratovalne in vzdrževalne stroške stavbe skupaj odšteti malo manj kot 700 evrov. Pri vsem tem bode v oči, da mora, kljub temu da gre za gospodinjstvo, plin plačati po ceni poslovnega odjema. SPELA OZIR Žalčan, čigar položnica je objavljena ob prispevku, je višje cene pričakoval, a da se bodo tako zelo zvišale z danes na jutri, se mu niti sanjalo ni. Kot nam je zaupal, je glede na obvestilo pričakoval 20-odsto-tno rast cen od 1. februarja in ne 200-odstotne že od 1. januarja. »Ko sem prejel položnico za januar in februar tako kot drugi stanovalci bloka, v katerem živim, nisem mogel verjeti svojim očem. Znesek na njej je znašal kar 698,75 evra. V za- dnjih osmih letih je bil najvišji 170 evrov, a le takrat, ko je bilo zunaj krepko pod nič stopinj Celzija. Trenutno imamo radiatorje skoraj zaprte, ker se ob tem grejemo s klimo in IR--paneli,« je pojasnil Savinjčan, ki še danes ne ve, kako je mogoče, da so jim brez pojasnil zaračunali poslovni in ne gospodinjski odjem. Da bi se vsaj deloma dokopal do odgovora, je žalsko stanovanjsko podjetje prosil za vpogled v pogodbo z dobaviteljem Adriaplinom. Želi namreč vedeti razlike glede cene pred podražitvijo in po njej, a se mu to, kot pravi, ni omogočilo. »Elektro je na primer na oglasni deski objavil točno napoved podražitve, ki Da dobavitelji zaračunavajo plin po ceni poslovnega odjema tistim lastnikom, ki energent uporabljajo za lastne potrebe, je žalsko stanovanjsko podjetje Sipro, ki je upravnik približno štiri tisoč stanovanj v Savinjski dolini, ugotovilo v drugi polovici lanskega leta, ko so cene na trgu močno poskočile. (Foto: SHERPA) bo začela veljati od 1. aprila. Vsako postavko posebej. Koliko bo dražja elektrika in da imamo možnost zamenjati ponudnika,« kot primer navaja sogovornik in dodaja, da se Sipro tudi na njegovo zavrnitev računa ni odzval. Odgovora niso prejeli Stanovanjsko podjetje Si-pro, ki je upravnik približno štiri tisoč stanovanj v Savinjski dolini, odgovarja, da omenjeno gospodinjstvo spada med bolj potratne uporabnike toplotne energije v primerjavi z sostanovalci iste zgradbe. Da dobavitelji zaračunavajo plin po ceni poslovnega odjema tistim lastnikom, ki energent uporabljajo za lastne potrebe, je ugotovilo v drugi polovici lanskega leta, ko so cene na trgu nenadoma poskočile. Za ureditev razmer je dobavitelja Adriaplin že dvakrat pozvalo, naj izenači status iz poslovnega v gospodinjski odjem plina. A odgovora tako na prvi kot drugi poziv do danes ni prejelo. Pri zaračunavanju zemeljskega plina po poslovnem odjemu in ne gospodinjskem gre za vseslovensko težavo, na katero se je pred dnevi odzvalo Združenje upravnikov nepremičnin. Ugotavlja, da se v skladu z njihovimi napovedmi problematika gospodinjskega odjema energentov za večsta-novanjske stavbe navkljub uveljavitvi Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov še vedno ni uredila. Najpogosteje upravniki, ki v imenu in za račun etažnih lastnikov dobavitelje pozovejo k sklenitvi pogodbe za gospodinjski odjem, od teh prejmejo zavrnitev. V takšnih primerih bi morala država etažne lastnike kot gospodinjske odjemalce ustrezno zaščititi. Združenje upravnikov nepremičnin meni, da že veljavna zakonodaja za takšno rešitev nudi ustrezno pravno podlago. Iščejo ugodnejše možnosti Sipro je v 60-odstotni zasebni lasti. Občina Žalec, ki je njegova 19-odstotna lastnica, bližnje občine pa še 21-odsto-tne, se težav z vedno višjimi cenami zaveda, zato že proučuje, kako bi lahko zmanjšala strošek ogrevanja. »Stroške, ki so nastali zaradi poskoka cen plina, smo nekoliko ublažili z namestitvijo gorilnikov na kurilno olje, preden bi jih odpeljali na odpad. S tem smo preprečili, da bi bile položnice še višje,« je izpostavil župan Janko Kos in dodal, da trenutno razmišljajo še o vseh drugih možnostih, kako preprečiti, da se jeseni težave s cenami ne bi še poslabšale. Idej je več, od kotlovnic na lesno biomaso do vrtin in fo-tovoltaike. Občina Žalec se za namensko pomoč pri plačilu stroškov ogrevanja ni odločila. V sodelovanju s centrom za socialno delo obravnava vsak primer posebej in v primeru stiske lastniku stanovanja priskoči na pomoč. Glede možnosti obročnega plačila se lahko stranke obrnejo na Sipro. Med prejemniki priznanj tudi Celjana V Kongresnem centru Brdo so ob Dnevu pravosodja podelili priznanja najzaslužnejšim na pravosodnem področju dela. Slovesnost je bila lani novembra prestavljena zaradi epidemije. Med dobitniki priznanj sta tudi okrožni državni tožilec iz Celja Darko Kežman, ki je prejel medaljo za izjemne delovne uspehe in prizadevanja, ter Ivanka Švab, ki je bila vodja Urada na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, zdaj pa je že v pokoju. Medaljo je prejela za izjemne delovne uspehe in prizadevanja. Kežman je znan po tem, da se je na poklicni poti posvetil tudi reševanju kazenskih ovadb z alternativnimi oblikami kazenskega pregona. Udejstvoval se je tako na področju postopkov poravnavanja kot v postopkih odložitve kazenskega pregona. Rezultati njegovega dela so izkazani v vsakoletnem poročilu o delu Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki na področju alternativnih oblik kazenskega pregona izkazuje nadpovprečen obseg izvajanja alternativnih postopkov v primerjavi z drugimi tožilstvi v Sloveniji. Švabova je bila vodja urada na celjskem tožilstvu od leta 2003, odgovorna je bila za opravljanje organizacijskih nalog državnotožilske uprave, za vodenje in koordiniranje državnotožilskega osebja, več različnih vpisnikov, za sodelovanje s pogodbenimi in z drugimi zunanjimi izvajalci. Bila je tudi skrbnica pogodb, koordinirala je delo v zvezi z dokumentarnim in arhivskim gradivom ter do leta 2020 skrbela za izvajanje vseh kadrovskih nalog. SŠol Tako bo videti stanovanjska skupina, ki jo bo gradilo podjetje Gic Gradnje. (Foto: VDc Šentjur) rugi dom za enajst stanovalcev SLOVENSKE KONJICE -Aprila bodo na gradbišču zabrneli stroji in začeli graditi stanovanjsko enoto za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki obiskujejo tamkajšnjo enoto varstveno-delovnega centra. Enajstim uporabnikom naj bi bili novi prostori na voljo v začetku prihodnjega leta. Varstveno-delovni center Šentjur, ki ima enote tudi v Šmarju pri Jelšah in Slovenskih Konjicah, želi v bližini prostorov, kjer ima organizirano dnevno varstvo, zgraditi bivalne enote za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Po besedah direktorja omenjene ustanove Leona Štembergerja je to pomembno, ker se starši uporabnikov starajo. Nekateri uporabniki imajo le še enega starša, nekateri nimajo več nobenega in zanje skrbijo svojci. »Bivalna enota postane njihov nadomestni dom ali njihovo stalno pre- bivališče,« je povedal sogovornik. Potrebe so tudi v Šentjurju V pritlični stavbi v Slovenskih Konjicah bodo štiri dvoposteljne in tri enoposteljne sobe ter spremljajoči prostori, kot so kuhinja, jedilnica, dnevni prostor, garderobe, prostori za zaposlene. Uporabnikom bodo na voljo tudi pokrite terase. Gradnja bivalne enote bo stala pribli- žno milijon evrov. Za gradnjo bo največ denarja prispevalo Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložbo bodo sofinancirali še občine Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče ter VDC Šentjur. Delu uporabnikov dnevnega varstva v enoti Šmarje pri Jelšah je na voljo bivalna enota na Podplatu, a bi bile po besedah Štembergerja potrebne že dodatne nastanitve. Vloge uporabnikov, ki bi se radi vključili v stanovanjsko skupnost, namreč ostajajo na čakalni listi. Se eno bivalno enoto VDC Šentjur načrtuje v Šentjurju. Pristojno ministrstvo je pozvalo, naj sporoči, ali se zavzema za najem prostorov ali bo prispevalo denar za novogradnjo. »Seveda je hitreje, če prostore najamemo. Če bi se ministrstvo odločilo za novogradnjo, bi za uresničitev takšne naložbe potrebovali najmanj tri leta,« je še dejal direktor tega regijskega zavoda. TS 10 KULTURA Predavanje Barbare Trnovec o popotnici Almi M. Karlin Za svojo pokončnost je plačala visoko ceno 22. marca so v Pokrajinskem muzeju Celje organizirali predavanje o Almi M. Karlin. O njenem življenju je spregovorila antropologinja, kustosinja in skrbnica Almine celjske muzejske zbirke Barbara Trnovec, ki je tudi avtorica znanstvene monografije Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina. Popoldne, pred začetkom omenjenega predavanja, so pripravili še kratek ogled razstave Alma M. Karlin: Poti ter družinsko ustvarjalnico, posvečeno umetnosti prepogibanja papirja »ORI KAMI«. BINA PLAZNIK Celjanka Alma M. Karlin je bila pisateljica in novinarka, svetovna popotnica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka ter teozofinja. Med letoma 1919 in 1927 je prepotovala svet. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike Življenje v deželi vzhajajočega sonca je bilo najlepši del Alminega potovanja. Temu je bila posvečena tudi družinska ustvarjalnica ORI KAMI. V ozadju monografija avtorice Barbare Trnovec. vseh časov. Potovala je sama, in sicer neprekinjeno osem let. Na poti se je preživljala s sprotnim delom. Na predavanju z naslovom »Kaj vse bom na poti odkrila, kaj prinesla s seboj!« je Trnovčeva osvetlila naravo njenega potovanja, motive in cilje, interesna področja, zbiralne strategije in zbirko Alme M. Karlin, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje. »Zakaj te zanima ta zmešana baba?« Barbara Trnovec je za Almo M. Karlin izvedela že v zgodnjem otroštvu, o njej ji je pripovedovala mama. Takrat jo je navdušila s svojim pogumom, radovednostjo, ljubeznijo do učenja in s tem jo navdušuje še danes, pripoveduje. »V drugi polovici 90. let sem začela med Celjani in Celjankami poizvedovati o njej. Tisti, ki so jo sploh poznali, niso našli dobre besede zanjo. Večina med njimi mi je zastavila isto vprašanje: >Zakaj te zanima ta zmešana baba? < Večina jo je imela za nemškutarko, celo nacistko, in za lezbijko ter tudi za prostitutko. To me je zelo presenetilo.« Želela je izvedeti, kaj je res. Sčasoma je ugotovila, da je bila žrtev nerazumevanja, zlonamernih govoric in politike. Avtorica predavanja pove, da krivic ne prenese, zato si je takrat zadala cilj, da bo čim bolj objektivno osvetlila njeno življenje in tako prispevala k njenemu ugledu. Sčasoma je o njej vedela vedno več in danes jo najbolj navdušuje s svojo nepre-računljivostjo, pokončnostjo in zmožnostjo poimenovanja stvari s pravim imenom. »Za to je plačala izjemno visoko ceno. Ostala je brez svojega premoženja, brez vira prihodkov, brez dokumentov, bila je Barbara Trnovec je tudi avtorica znanstvene monografije Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina. »Nadvse rada sem na poti. Nadvse. Potovanje je učenje in življenje je potovanje.« izključena iz družbe, umrla je v nepredstavljivi revščini, kot ujetnica povojnega režima.« »Potovanje je učenje in življenje je potovanje« Na naše vprašanje, ali si je tudi sama kdaj želela doživeti delček avanture Karlinove, Barbara Trnovec odgovori: »Nadvse rada sem na poti. Nadvse. Potovanje je učenje in Življenje je potovanje. Tako sem naslovila dva dela monografije Neskončno potovanje Alme M. Karlin. Biti na poti, učiti se, spoznavati sebe in svet - v tem pogledu sva si z Almo zagotovo podobni. Nekaj popotnih želja sem si doslej že uresničila, nekaj si jih morda še bom.« Zaupa nam, da če bi morala izpostaviti eno potovanje, bi izbrala odpravo slepih in slabovidnih na 5895 metrov visok Kilimandžaro leta 1998. To je bila prva uspešna tovrstna odprava na svetu, kate- re pobudnica in vodja je bila. »Vrh smo dosegli trije Štajerci in jaz, južna Gorenjka, edina videča. To je nepozabna, neprecenljiva izkušnja. O tem smo posneli dokumentarni film Po sledeh leoparda, ki si ga je mogoče ogledati, saj je dostopen v arhivu Televizije Slovenija,« se spominja. Nerazumljena in nesprejeta Kako bi Alma komentirala sodobni čas in svobodo, ki jo imajo ženske dandanes v naši družbi? To je vprašanje, ki si ga postavimo ob pripovedovanju Barbare Trnovec o tej fantastični popotnici. Odgovora razumljivo tudi Trnovčeva ne ve. A komentira: »Pre- pričana sem, da bi tudi danes bila med ljudmi nerazumljena in nesprejeta ter v sporu s politiko. Bila je namreč velika nasprotnica vseh totalitarizmov. Menila je, da med njimi ni razlike, še zlasti ne z vidika kršenja človekovih pravic in omejevanja posameznikove osebne svobode. Za odločno, nepreračunljivo in javno izražanje svojih humanističnih pogledov in aktivno delovanje v času vzpona totalitarizmov 20. stoletja je plačala izjemno visoko ceno. Ne glede na posledice bi zagotovo podobno ravnala tudi danes in bi bila velika nasprotnica nove svetovne ureditve, četrte industrijske revolucije, transhumanizma. Živimo v zelo zapletenem, da ne rečem nevarnem času, in tudi tokrat bo prepozno, ko se bomo tega začeli zavedati.« »Prepričana sem, da bi Alma M. Karlin tudi danes bila med ljudmi nerazumljena in nesprejeta ter v sporu s politiko. Bila je namreč velika nasprotnica vseh totalitarizmov.« Nagrajena poezija in filmi Šentjurska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Literarno društvo Šentjur in Dramska skupina Kozji rog Kozje so predzadnjo nedeljo v marcu v kinodvorani v Kozjem pripravili literarno-glasbeni večer. Na njem sta svojo poezijo predstavili Veronika in Nika Gradi-šek. Dela slednje so med drugim zastopana v literarni zbirki Ko prideš z besedo domov, ki je izšla pri celjski koordinaciji JSKD. V zbirki so zbrane pesmi in proza najboljših treh avtoric Festivala mlade literature Urška za celjsko in koroško regijo. Z veliko mero gledališkega znanja sta gostiteljici, članici Literarnega društva Šentjur ter dramske skupine Kozji rog, predstavili svojo poezijo, popestreno z videoposnetki ter s kratkim filmom. Mlada umetnica Nika Gradišek je navdušila tako s poezijo, ki odseva razmišljanja mlade generacije, kot s svojo interpretacijo. O sebi je napisala, da je prostočasna filozofinja, igralka, glasbenica in debaterka, kar so občutili tudi gledalci ob spremljanju njenega nastopa. Odlično sta se dopolnjevali z njeno mamo, že dobro uveljavljeno pesnico Veroniko Gradišek. Slednja v svojih delih sporoča, da današnji čas zahteva angažirano in družbenokritično držo. Več let zapored je uspešno sodelovala na na- tečaju protestne poezije v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in revije Mentor. Lani je prejela Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem z naslovom Sodelovanje. To pesem je uglasbila zasedba Suha juž-ina band, ki tudi sicer izvaja uglasbeno poezijo in je nastopila na dogodku v Kozjem. Na njem sta kozjanski pesnici za uspehe v minulem letu prejeli priznanji Sveta Območne izpostave JSKD Šentjur. Nika Gradišek je priznanje prejela za uvrstitev v regijski izbor festivala Urška, Veronika pa kot dobitnica Mentorjevega feferona. Priznanja tudi filmarjem Svet šentjurske območne izpostave JSKD Šentjur je minuli četrtek podelil priznanja še mladim filmskim ustvarjalcem iz osnovnih šol Hruševec in Franja Malgaja Šentjur. Filmski krožek OŠ Franja Malgaja Šentjur je namreč s svojim filmom Visoška kronika zmagal na izboru filmfest Treh zvezd 2021 v Celju v konkurenci osnovnošolskih filmov. Ljubitelji filma, ki obiskujejo OŠ Hruševec in delujejo pod imenom Hruševec studio, pa so se s filmom Carjeva nova oblačila uvrstili med najboljše filme na 56. srečanju najmlajših filmskih in videoustvarjalcev Slovenije. AK Nika Gradišek je priznanje prejela za uvrstitev v regijski izbor Festivala mlade literature Urška. KULTURA 11 Končani letošnji Dnevi komedije Najbolj žlahtni Kozlovska sodba in Paloma V Gledališču Celje se je preteklo soboto končal jubilejni, 30. festival Dnevi komedije. Nagrajenci strokovne žirije so postali Tamara Avguštin, Stane Tomazin, Juš A. Zidar in predstava Paloma. Občinstvo je za žlahtno komedijo izbralo predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori v izvedbi Gledališča Celje. LUKA ŽERJAV Žlahtna komedija po izboru žirije je komedija Paloma. Žlahtnost uprizoritve se po mnenju žirije kaže v uigranosti vseh gledaliških elementov in v natančno odmerjeni uporabi komičnih sredstev, ki nikoli ne zapadejo v preprostost. Ti tvorijo prepričljivo in domiselno celoto, ki se ji kljub grenki življenjskosti zgodbe iskreno na-smejemo. »Ob tem predstava ne poskuša moralizirati niti ne vsiljuje vsesplošnih resnic in sodobnih klišejev, temveč razgibano korespondira z občinstvom,« je komisija napisala v obrazložitvi. Žlahtna komedija po izboru občinstva je postala predstava Kozlovska sodba v Višnji Gori Gledališča Celje v režiji Luke Marcena. Strokovna žirija je ob tem zapisala, da je predstava s premišljenimi režijskimi izhodišči, z dodelano koreografijo in glasbenimi točkami igralcem omogočila ustvariti osupljivo razigran spoj situacijske komike in besednega humorja ter vdihnila pronicljivo svežino predlogi slovenske literarne klasike. Paloma slavila tudi pri nagradah posameznikov Tamara Avguštin je naziv žlahtna komedijantka prejela za vlogo potnice in delavke v komediji Paloma Brine Klampfer in Kaje Blazinšek v izvedbi Slovenskega mladinskega Cvetober nagrajencev jubilejnih 30. Dnevov komedije Ob koncu festivala je celjsko občinstvo nasmejal Tadej Toš. gledališča, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter KUD Krik. Po oceni žirije je interpretativno natančno in poglobljeno izoblikovala lika potnice in delavke tovarne Paloma. Stane Tomazin je prejel nagrado za vlogo umetnika in delavca v isti komediji. Po mnenju žirije je s preudarno odmerjenimi igralskimi izrazili, zlasti z iskrivim, dodelanim in preta-njenim gibom ter z natančno odmerjenim narečnim govorom, ki nikoli ne zdrsne v preprostost ali ceneno komiko, v Palomi ustvaril lika umetnika in delavca. Nagrado za žlahtnega režiserja je prejel Juš A. Zidar, ki je žirijo prepričal z režijo absurdno tragične komedije o norostih našega časa Pošta Drame SNG Maribor. V predstavi je prikazal svež in nepričakovan režijski koncept, ki se odlikuje predvsem z iskanjem točno določenega, absurdno obarvanega načina, skozi katerega se učinkovito lomijo podobe likov onemogočenih poštnih uslužbencev in njihovih neuresničenih fantazij, so zapisali v utemeljitvi nagrade. Foto: SHERPA Polnoletni postali že pri petnajstih V ponedeljek, na svetovni dan lutk, so v društvu Škrato-vo lutkovno gledališče Celje v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje odprli razstavo in nastopili z lutkovno predstavo Trije Čiči junačiči in s tem obeležili 15. obletnico delovanja. Po besedah predsednice društva Brede Stepan so njihova druženja sicer že dosegla polnoletnost. Njihovi začetki segajo namreč v leto 2004, saj so najprej delovali kot projektna skupina, ki je delovala pod okriljem območne izpostave JKSD, katere vodja je bila takrat Marijana Kolenko, ki je bila pobudnica nastanka lutkovnega gledališča. Po treh letih projektnega delovanja so leta 2007 ustanovili samostojno društvo. »Želeli smo popestriti kulturno dogajanje v Celju. Vsi prisotni in dejavni v društvu smo zanesenjaki, ki smo resnični ljubitelji lutk. Vsak se sicer ukvarja s svojim poklicem, tako da prihajamo iz različnih poklicnih ozadij, vsem pa nam je skupna velika ljubezen do lutkovnega ustvarjanja,« je osnovni namen društva predstavila njegova predsednica Breda Stepan. Obletnico delovanja so v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje dopolnili s pregledno panojsko razstavo, ki je na ogled na ploščadi pred knjižnico. Na razstavi je s slikovnim gradivom predstavljeno izpostavljeno pomembno dogajanje preteklih petnajstih let. Od čisto prvih druženj do nastanka društva. Na panojih so tudi predstavitev članov in njihova razmišljanja. Spomnili so se tudi zunanjih strokovnih sodelavcev, izdelovalcev lutk in scene ter tudi pokojnih članov društva. Del razstave bo tudi v notranjih prostorih celjske knjižnice, kjer so na ogled postavljene lutke, s katerimi so nastopili na mnogih predstavah v zadnjih osemnajstih letih. »Pri izdelavi lutk smo se obrnili raje na profesionalce, ki so že imeli tovrstne izkušnje. V skupini smo raje čas in poudarek namenili vajam za nastope in posledično ni bilo časa še za izdelavo lutk. Zato lutk nismo izdelovali nastopajoči. Kakovostna izdelava lutk je še posebej pomembna, če se želiš udeležiti lutkovnih tekmovanj, kjer je tudi izdelava lutk pod drobnogledom kritikov. Zato smo izdelavo lutk raje zaupali strokovnjakom.« Predsednica društva Breda Stepan je še posebej izpostavila del razstave o njihovih prostorih, saj so imeli na začetku nemalo težav z iskanjem primernega: »Na začetku so bile težave velike, saj je preteklo kar veliko časa, preden smo dobili svoje prostore v celjski Kulturnici. Pri lutkovni dejavnosti moraš namreč pripraviti Igralci Škratovega lutkovnega gledališča ob razstavnih panojih na ploščadi pri celjski knjižnici (Foto: SHERpA) in potem shraniti veliko materiala, tako lutke kot scene, ki ga morebiti dlje časa ne uporabljaš, a ga moraš nekje shranjevati.« Po besedah Stepanove je razstava v osnovi namenje- na najmlajšim obiskovalcem, podobno kot lutkovne predstave, ki jih pripravljajo, čeprav so v preteklosti že nastopali tudi s predstavami, namenjenim odraslemu občinstvu. Tako so tudi na dan odprtja razstave zaigrali predstavo Trije Čiči junačiči, s katero so razveselili in navdušili predvsem mlajše občinstvo. Razstava bo na ogled do 15. junija. LŽ Pričevanje Aleša Štegra in Jureta Torija Pretekli petek sta v Plesnem forumu Celje v okviru abonmaja Koncentracija znotraj gledališkega cikla Hiše kulture Celje nastopila pesnik Aleš Šteger in harmonikar Jure Tori na dogodku, imenovanem Pričevanje. V Hiši kulture Celje so preteklo leto prevzeli organizacijo in izvedbo Veronikine nagrade, zato so v povezavi z organizacijo tega tradicionalnega dogodka razmišljali, kako bi lahko predstavili poezijo. Pri tem iskanju so naleteli na glasbeno-pesniški obred Pričevanje avtorja Aleša Štegra, ki je tudi Veronikin nagrajenec iz leta 1998 in je bil drugi prejemnik Veronikine nagrade za pesniško zbirko Kašmir. Petkov dogodek, ki so ga v Hiši kulture Celje poimenovali kot »pesniško-glasbeni obred -performans, koncert, priklicevanje prednikov, recital, poplesavanje, delavnico sladke ironije in še kaj«, temelji na pesniški zbirki Pričevanje, ki jo je Aleš Šteger izdal leta 2020. »Tematika se mi je zdela takoj zanimiva. Gre za pesniško zbirko, ki je bila napisana >na dušek< po tridnevnem potovanju na rob sveta, kjer je Aleš Šteger obiskal šamane. Pričevanje Aleša Štegra je nenavadna knjiga, zapisana v posebnih stanjih zavesti, je knjiga uvidov v mehanizme bivanja in minevanja, napisana v kristalno jasnih, vsem razumljivih verzih z upanjem, da se bo dotaknila ranljivosti vsakogar. Koncerti Štegra in Torija so sicer že očarali občinstvo v Šanghaju, Parizu in Berlinu. Harmonikarja Jureta Torija širša javnost najbolj pozna po delovanju znotraj skupine Orlek, zelo dejaven je tudi pri lastnem projektu Tori Tango. Njun skupni nastop je pobožal dušo z besedami, ki veliko povedo, in melodijami, ki te odnesejo v nebo. LŽ 12 NAŠA TEMA Ste se že lotili pridelave hrane? Nekoč teoretiki zarote, Ko v teh dneh nakupujete, se zagotovo s strahom ozirate na listke s cenami hrane. Ta je iz dneva v dan dražja, uvožena z drugih koncev sveta tudi kakovostno vprašljiva. Dodatno skrb in tudi paniko so povzročile novice, povezane z vojno v Ukrajini, zaradi česar so si nekateri nakopičili neverjetne zaloge moke in olja. Se torej uresničuje črn scenarij, o katerem je že pred desetletjem v našem časopisu svaril ekolog in neodvisni raziskovalec Anton Komat, ki je že takrat govoril o nujnosti samooskrbe, pomenu lokalne povezanosti in lastnih vrtov ter izmenjave semen? »Čez noč se lahko zgodi, da bodo cene hrane v trgovinah ponorele ali da bodo trgovske police prazne. Država si ne bi smela privoščiti, da smo prvi po velikosti trgovskih površin na prebivalca in med zadnjimi po obdelovalnih površinah.« Se je v zadnjih letih sploh kaj spremenilo na tem področju? TATJANA CVIRN Jože Šmit in Irena Rotar sta na Vranskem zasnovala Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja. V njem so na voljo ekološko pridelane sadike iz avtohtonih semen. Center skrbi tudi za izobraževanja, kako pridelati svojo hrano (informacije objavlja na FB- in spletni strani). (Foto: Andraž Purg - GrupA) Na Vranskem spodbujajo sonaravno vrtnarjenje Veliki rastlinjaki za hišami ob glavni cesti skozi Vransko so polni sadik zelenjave vseh velikosti. Jože Šmit, ki je za očetom prevzel vrtnarijo s cvetjem, se je odločil, da bo krenil v drugo smer, ki je v teh časih še kako nujna. Na razpisu Las je pridobil sredstva za obnovo rastlinjakov in se lotil pridelave zelenjavnih sadik. V okviru novoustanovljenega Svetovalnega centra za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja se je povezal z zagovornicami samooskrbe, kot so Irena Rotar, Sanja Lončar in Fanči Perdih. Center tako postaja ne le prostor za pridelavo ekoloških sadik iz avtohtonih slovenskih semen, ampak tudi izobraževalno središče, ki ljudi uči, kako iz teh sadik vzgojiti svojo hrano. Trenutno so rastlinjaki polni da bo kaj zraslo. »Ljudje iščejo zdaj bomo počasi zmagali, ko tudi politika govori o tem. Prej ni nihče verjel, da se lahko zgodi, kar se zdaj dogaja.« Veliki rastlinjaki, kjer Jože Šmit vzgaja ekološke sadike zelenjave in zelišč iz avtohtonih semen. (Foto: Andraž Purg - GrupA) solat, paprike, čebule, zelišč ... Nekaj brezplačnih tečajev so v centru že pripravili. Najprej so udeleženci imeli predavanje, nato so lahko sami posadili ekološke sadike, ki so jih kupili, in tako se širijo po celi Sloveniji. Sicer pa lahko vsak, ki pride, dobi nasvet, kako ravnati, različne stvari, nekateri nove priložnosti, drugi so navajeni konvencionalnega kmetovanja in bi radi znali drugače,« povzema Irena Rotar, ki je že pred desetletjem v okviru civilne iniciative Ekoci osveščala o pomenu samooskrbe. »Ko smo začeli, smo bili teoretiki zarote, Zanimanje mladih Najbolj je vesela, da prihajajo mladi, ki imajo otroke in jim ni vseeno, kaj jedo. Veliko je tistih, ki imajo svo- je vrtove, drugi imajo samo kakšen zaboj ček na balkonu, tretji se povezujejo v bivanjske skupnosti ali so celo kupili kmetijo. »Ne uradna stroka ne šole ne kmetijsko--gozdarska zbornica ne dajejo celovitih znanj, na spletu pa je preveč podatkov, da bi vsak znal poiskati tisto, kar v praksi tudi deluje. Ljudem želimo svetovati, kako gojiti v različnih okoljih in kako v nadaljevanju pridelovati hrano tudi na večjih površinah.« V projektu sodeluje društvo Samooskrbni.net, ki ga vodi Sanja Lončar. V nekaj mesecih je pridobilo 750 članov iz vse Slovenije. V okviru društva je mogoče tudi skupno-stno naročanje. »Sedemdeset rastlinjakov smo naročili iz Rusije zadnji dan pred začetkom vojne,« pravi Rotar- jeva. Člani imajo predavanja s pomočjo Zooma, občasno se dobivajo in se učijo o temah, povezanih s sezonsko pridelavo. Lastna semena Pri samooskrbi je pomembna še ena tema, na katero mnogi pozabljajo. Brez kakovostih avtohtonih semen ni mogoče pridelati zdrave hrane in poskrbeti za zagotavljanje lastnih semen. »Že od leta 2012 v Ekoci opozarjamo na problematiko avtohtonih semen in na to, da potrebujemo svoj semenarski center. Želimo, da bi se čim več ljudi lotilo pridelave semen, da bi dobili čim več žlahtniteljev. Kmet in vrtičkar ne moreta dobiti semen iz genske banke, lahko jih dobi samo žlah-tnitelj. Zato izvajamo ustrez- na izobraževanja s pomočjo Fanči Perdih iz Amaranta, ki v Sloveniji prideluje ekološka semena, ki so zrasla v našem okolju in so nanj prilagojena. Pogubna globalizacija Ko Rotarjeva razmišlja o vzrokih za sedanje razmere, pravi: »Proces globalizacije je spremenil vse. Včasih so doma pridelali vso hrano zase. S spremembo delovnega časa, ko je treba delati več kot osem ur, tudi ni več javnega prometa. Vsaka družina ima dva avta, da se lahko vozi v službo. Za ohranjanje standarda je treba delati vedno več, medtem ko drugi vzgajajo naše otroke. Na kmetijah je treba imeti ogromno mehanizacije, dragi hlevi, narejeni z izpiranjem gnoja, onesna- NAŠA TEMA 13 Lahkoverno zanašanje na svetovne prehranske verige OB ROBU »V društvu Samooskrbni.net poskušamo prenašati znanja s pomočjo lokalnih skupin, delovnih akcij, v obliki tedenskih nasvetov izkušenih na področju samooskrbe. To zagotovo ni preprosto, a je edina smotrna naložba časa in vsaj košček varnosti v teh negotovih časih,« pravi ena od gonilnih sil društva Sanja Lončar. Kaj bi po njenem mnenju morali v teh časih narediti Slovenci, da nas ne bi iz tira vrgla vsaka novica o tem, kaj se bo podražilo, in da ne bi panično tekali po trgovinah in kopičili zalog? »Edina možnost je skrajšanje svoje prehranske verige in pridelava čim več hrane na lastnem vrtu ali njen prevzem na najbližjih kmetijah. Zanašanje na dobavne verige, ki se trgajo po vsem svetu, je milo rečeno lahkoverno,« odgovarja. Kaj je po vašem mnenju glavna težava, da ni na voljo več domačih pridelkov? Če je vr-tičkarjev vedno več, je kmetov vedno manj ... Glavna težava je, ker smo delo kmeta razvrednotili do nesmisla in se mu zares ne splača pridelovati hrane za trg. Vsak, ki je pridelal vsaj kilogram svojega korenčka ali jabolk, ve, da jih ne bi prodal za pol evra. A od kmeta to priča- Sanja Lončar: »Kdor nima zemlje in izkušenj, lahko ponudi svojo pomoč na kmetijah in si tako zagotovi znanje, izkušnje in tudi dostop do pridelka. V Sloveniji imamo zelo malo obdelovalnih površin, a smo zato obdarjeni z divjeraslimi užitnimi rastlinami. Čemaž, koprive, gozdni sadeži ... Vse to so zakladi, ki so nam lahko v veliko pomoč.« (Foto: osebni arhiv) kujemo. Trgovci, ki na eni strani uvažajo najcenejše blago, po drugi strani izsiljujejo kmete z absurdno nizkimi cenami. Kmalu se bomo streznili. Mislite, da se bo ob pomanjkanju ener-gentov splačalo jagode voziti iz Španije, šparglje iz Peruja in krompir iz Egipta? Takrat bodo vsi želeli kupiti nekaj od domačega kmeta, a bo ta lahko ponudil le silažno koruzo. Kaj svetujete v teh pomladnih dneh, kako naj se ljudje lotijo samooskrbe, ki v vedno bolj zahtevnih vremenskih pogojih tudi ni več povsem preprosta? Nič ni preprosto in nikoli ni bilo. Tudi pred stotimi leti so poznali suše, povodenj, celo izbruhi vulkanov so bili takrat in je bila Evropa dve leti brez sonca. Pridelava hrane nikoli ni bila preprosta. Če nam pri tem ne bodo pomagala umetna gnojila in škropiva (cene so se dvignile tudi za petsto odstotkov), če ne bo nafte za kmetijsko mehanizacijo in če bo zmanjkovalo repromate-rialov za predelavo hrane, bo resnično edino, kar bomo zares imeli na voljo, to, kar bo pridelano v naši najbližji okolici. Pred nami je nekaj lepih mesecev, ko kljub vsemu lahko veliko storimo za svojo prehransko varnost. »Pomanjkanja ne bo, a bo hrana dražja« Evropske potrošniške organizacije pozdravljajo predlog Evropske komisije, naj vlade s sprejemanjem davčnih ukrepov in ukrepov socialne politike ublažijo prehransko revščino. Pozvale so k uvedbi bonov za hrano in ukinitev DDV za sadje, zelenjavo in stročnice. Strokovnjaki pozivajo k prehodu na bolj zdravo prehrano z manj živalskimi izdelki, s čimer bi zmanjšali potrebo po živalski krmi. Opozarjajo na pomen povečanja proizvodnje stročnic ter zmanjšanja odvisnosti od dušikovih gnojil ter zemeljskega plina iz Rusije. Ne nazadnje je pomembno tudi zmanjšati količine zavržene hrane. V EU je količina zavržene pšenice skoraj enaka polovici količine ukrajinskega izvoza pšenice. Na eni od delavnic na Vranskem (Foto: arhiv centra) žujejo podtalnico in travnike, ki so po nekaj letih izčrpani. Kmetje ne smejo več grabiti listja v svojih gozdovih, nimajo več svojega gnoja in humusa, ampak morajo kupovati umetni gnoj in minerale, ki so se zadnje čase izjemno podražili. Večina površin pri nas je posajenih s hrano za živali. Vse to je pripeljalo do tega, da stojijo na najboljši zemlji tuja trgovska središča, ki prodajajo hrano iz svojih držav.« Kaj lahko naredimo sami? »Lahko se lotimo lastne pridelave. Že en rastlinjak lahko na štiridesetih kvadratnih metrih oskrbi družino z vso zelenjavo. Lahko bi tudi pre-orali zelenice, ki jih ljudje ves čas kosijo in zalivajo z umetnim gnojem ter so nekoristne, lahko bi imeli nekaj svojih kokoši v potujočem kokošnjaku ...« našteva Ro-tarjeva in dodaja, da si lahko oskrbo s hrano zagotovimo tudi v povezavi z okoliškimi kmeti. Na katerih področjih smo pri nas samooskrbni in katere so glavne težave, da tega ni več, smo spraševali agrarne ekonomiste v Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS). Dr. Tanja Travnikar in Sara Bele sta strnili nekaj podatkov. »Samooskrbni smo pri skoraj vseh živalskih proizvodih. Več kot stoodstotno samooskrbo dosegamo pri mleku, perutninskem in govejem mesu, približno stoodstotno samooskrbo imamo pri jajcih. Izjema je prašičje meso, pri katerem je stopnja samooskrbe precej nizka (povprečno manj kot štirideset odstotkov) in moramo domače potrebe nadomeščati z uvozom. Zaradi težav v prašičereji kmalu tudi ni mogoče pričakovati, da bi se ta samooskrba bistveno povečala,« ugotavljata in dodajata, da pri rastlinskih pridelkih ne dosegamo stoodstotne samooskrbe. »Največ potreb pokrijemo z domačo pridelavo pri koruzi (povprečno 91 odstotkov), najmanj pri sadju (povprečno 34 odstotkov).« Pridelava rastlinskih pridelkov niha Navajata, da samooskrba z rastlinskimi pridelki med leti zelo niha zaradi velike odvisnosti tovrstne pridelave od vremenskih razmer in tudi zato, ker je malo njivskih površin. »Slovenija ima precej kmetijskih površin na območjih, kjer so možnosti za povečanje rastlinske pridelave omejene. Tudi če bi na najboljših kmetijskih zemljiščih (pretežno v SV Sloveniji) z največjimi hektarskimi donosi povečevali neko rastlinsko proizvodnjo, bi to pomenilo povečanje na račun zmanjšanja obsega druge rastlinske pridelave. Zato je nerealno pričakovati, da bomo pri nekaterih rastlinskih pridelkih izrazito povečali stopnjo samooskrbe. Z različnimi razvojnimi in političnimi mehanizmi seveda lahko vplivamo na povečanje posameznih stopenj samooskrbe, vendar le do neke mere. Hkrati ne smemo zanemariti kmetijskih sektorjev, ki dosegajo zadostne stopnje samooskrbe, saj ravno ti predstavljajo konkurenčno prednost slovenskega kmetijstva,« ocenjujeta. Za ohranjanje in doseganje višjih stopenj samooskrbe so po navedbah KIS pomembni ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč, predvsem njiv, blaži-tev posledic vremenskih razmer in dobra razmerja v agro-živilski verigi. Tanji Travnikar in Sari Bele se zdi logično, da se kmetje vedejo tržno, zato svoje pridelke tudi prodajo tam, kjer TATJANA CVIRN Pozabljene navade in okusi Ko sem pred leti v Galiciji obiskovala dogodke, imenovane Ekofejst, kjer so poznavalci z različnih področij opozarjali na pomen samooskrbe, se je grožnja o tem, da bi lahko nekega dne v trgovini naleteli na prazne police, zdela zelo nerealna. Pomena pridelave lastne hrane se mnogi ne zavedajo niti danes, a na srečo je vedno več vrtov in obdelanih površin. Žal gre tu za vrtičke, ki oskrbujejo družino in še kakšnega prijatelja, medtem ko je kmetijstvo v vedno hujšem primežu zahtev evropske kmetijske politike, špekulacij s cenami in negotovih vremenskih razmer. Globalizacija nas sili v poceni nakupe hrane z drugih koncev sveta, saj mnogi za kaj boljšega in dražjega nimajo denarja. Medtem so na kmetijskih površinah zrasla trgovska središča, kjer je pozimi in poleti na voljo vse, kar si človek poželi. A tudi na tem področju bodo vedno višje cene zaradi dragih energentov spremenile ponudbo. Lačni naj ne bi bili, trdijo odgovorni, a mnogi že zdavnaj vedo, da ni vse v količini in nizki ceni. Ni malo mladih, ki se zavedajo pasti sodobnega življenja in so pripravljeni izstopiti iz znanega kroga potrošništva. Na svojih vrtovih ali celo kmetijah se lotevajo samooskrbe. In kot pravi Sanja Lončar, nič v zvezi s pridelavo hrane ni preprosto in nikoli ni bilo. A splača se potruditi in s pomočjo tistih, ki znajo, vztrajati. Če že zaradi drugega ne, zaradi davno pozabljenih okusov iz našega otroštva, ko smo kar na vrtu za malico pojedli zrel paradižnik, o kakršnem lahko danes le sanjamo. Po prvih ocenah KIS je bil obseg kmetijske pridelave lani za desetino manjši v primerjavi z letom prej in bo tudi podpovprečen glede na zadnjih pet let. Pri tem ugotavljajo, da se je rastlinska pridelava občutno zmanjšala (za približno 18 odstotkov). Glavni razlog naj bi bile slabše letine pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih, najbolj pri sadju, grozdju, silažni koruzi, krompirju, oljni ogrščici in hmelju. Tanja Travnikar in Sara Bele ocenjujeta, da za letošnjo sezono še ni na voljo podatkov. »Tudi letos bo rastlinska pridelava odvisna od vremenskih razmer (ponekod po Sloveniji so že vidne posledice suše), na obseg pridelave pa bodo zagotovo vplivali tudi dražja gnojila in energenti ter višina odkupnih cen.« lahko dosegajo višjo odkupno ceno, pogosto v tujini. Podobno se vede živilskopredelovalna industrija, ki v tujini išče cenejše surovine. Zato kakovostni domači izdelki pogosto končajo na tujih mizah. Hrana bo dražja Glede na razmere v Ukrajini nas je tudi zanimalo, kakšna je pri nas samooskrba z žiti. »Res je, da je Ukrajina velika izvoznica žit in sončničnega olja, ven- Roman Žveglič, predsednik KGZ Slovenije: »V Sloveniji je treba prevetriti tiste ukrepe skupne kmetijske politike, ki kmete preveč omejujejo. S tem bodo imeli kmetje možnost pridelati več hrane za trg. Če smo v času epidemije prav kmetje nosili največje breme prehranske krize na račun odkupnih cen, zdaj na to nismo več pripravljeni. Zahtevamo, da imamo normalne odkupne cene, ki naj temeljijo na izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije. Če v tej državi velja Zakon o minimalni plači, je nujno, da imamo tudi kmetje pokrite vsaj stroške pridelave.« Stoonie samooskrbe (oovDrečie let 2015-2020): % dar naj slovenske potrošnike pomirimo, da razloga za skrb ni. Pomanjkanje hrane bodo občutili predvsem prebivalci revnejših predelov sveta, ki so neposredno odvisni od uvoza hrane iz Ukrajine. Ta strah je pri Slovencih odveč, čeprav lahko pričakujemo, da se bo hrana podražila,« odgovarjajo v KIS in dodajajo, da v Sloveniji zadovoljimo približno tri četrtine vseh domačih potreb po žitu, ki nihajo med osemsto tisoč tonami in milijonom ton. Po podatkih za leto 2020 smo bili z žitom samooskrbni 88-odstotno, kar pomeni največjo stopnjo samooskrbe z žiti do zdaj, ugotavljajo v KIS. Največ pridelamo koruze, najmanj pšenice (v zadnjih petih letih je bila povprečno 49-odstotna samooskrba). Največ žita uvozimo iz sosednjih držav, pri čemer je Madžarska glavna trgovinska partnerica. = 13Л 140 120 100 80 60 40 1Г\ Dčonira Koruza za zrnie Kromoir Zeleniava Sadie im R on 17 on-lß ■ orna inin 2020 Vir: SURS. Dreračuni KIS 14 KRONIKA Na Celjskem se vrstijo travniški požari Gasilci imajo polne roke dela, ker ljudje ne upoštevajo pravil V zadnjih štirinajstih dneh se na Celjskem kot po tekočem traku vrstijo travniški požari. Najpogostejša razloga sta neupoštevanje jasnih navodil Uprave RS za zaščito in reševanje ter malomarnost posameznikov, ki ne upoštevajo popolne prepovedi kurjenja v naravi. Prepoved namreč velja že od 14. marca po vsej državi, saj je uprava razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja, kar pomeni, da je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ter drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, strogo prepovedano izvajanje drugih dejavnosti, ki predstavljajo požarno nevarnost. SIMONA ŠOLINIČ Samo ta teden je ogenj v Šmarju pri Jelšah uničil približno 35 cipres, v Celju na Teharski cesti je zgorelo približno pet tisoč kvadratnih metrov grmičevja in suhe trave ob železniški progi. Slednji požar je najverjetneje izbruhnil zaradi iskre ob železnici. Na območju Laškega je zgorelo približno 30 kvadratnih metrov travnika, v ponedeljek so gasilci morali gasiti tudi v Bevčah pri Velenju, kjer je zgorelo nekaj gozdne podrasti in trave. Ogenj ušel izpod nadzora Gasilci so polne roke dela imeli tudi pretekli teden, ko je zagorelo v kraju Pečica. Požar je povzročil občan, ki je kljub prepovedi kurjenja v naravnem okolju na travniku zakuril suho travo in listje. Ogenj mu je ušel izpod nadzora v bližnji gozd. V požaru sta zgorela gozdna podrast in večji del travnika. Pri gašenju je sodelovalo 64 gasilcev iz sedmih okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Povzročitelju so kriminalisti zaradi kršitve Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju izdali plačilni nalog. Kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti bodo policisti napisali zoper moškega, ki je povzročil požar v Prapretnem na območju občine Šentjur. Konec preteklega tedna je kuril travo. Ogenj se je razširil V ponedeljek je zagorelo v zaselku Debro v občini Laško. Uničena je bila podrast v gozdu, ogenj je ogrožal tudi bližnjo leseno lopo. Laški gasilci so požar pogasili in preprečili njegovo razširitev. (Foto: PGD Laško) Policisti svetujejo, naj ostanemo mirni, ko zagori v naravi. Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi, kot so voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja in podobno. Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno in o požaru takoj obvestimo center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112. Nato pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju požara. Ob klicu na številko 112 povemo, kdo kliče, kje gori in kaj gori, kdaj se je začel požar, kakšen je njegov obseg, kakšna pomoč je potrebna in ali so ogroženi ljudje ter živali. Slovenska policija poziva vse, naj o primerih, ko opazijo kurjenje v naravi ali ob požarih morebiti opazijo osebe, ki bi lahko tudi namerno netile ogenj, o tem takoj obvestijo policijo na številko 113 ali na anonimno številko 080 1200. v gozd, kjer je zgorelo približno hektar gozda. Požar so pogasili gasilci. V njem ni bil Ogenj so gasilci pravočasno pogasili. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Ognjene zublje gasilo več kot 170 gasilcev Več kot 170 gasilcev iz občin Vojnik, Dobrna, Vitanje in Zreče se je v ponedeljek popoldne spopadalo z obsežnim požarom, ki je izbruhnil v naselju Lipa pri Frankolo-vem. Zagorelo je gospodarsko poslopje, od koder se je ogenj zaradi vetra razširil na bližnji gozd, medtem ko je stanovanjsko hišo gasilcem pred ognjenimi zublji komaj uspelo zavarovati, je povedal vojniški župan Branko Petre. Gospodarsko poslopje, v katerem so bili kmetijski stroji, je ogenj povsem uničil, pri čemer so iz hleva na srečo uspeli pravočasno rešiti vso živino. Pri reševanju živali iz gorečega hleva se je po navedbah Policijske uprave Celie huie poškodovala nihče poškodovan, nastala je le gmotna škoda. Pretekli teden so celjski policisti ponovno opozorili javnost na povečano previdnost in upoštevanje uredbe: »Od 14. marca, odkar je na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja na območju celotne države, je bilo na območju PU Celje 37 požarov. Pri njihovi obravnavi smo ugotovili, da gre za malomarnost občanov pri kurjenju v naravnem okolju, kar povzroči požar večje razsežnosti, zato prihaja do ogrožanja gozdov in stavb. Občane opozarjamo, naj upoštevajo uredbo in naj zaradi velike požarne ogroženosti ne kurijo v naravnem okolju.« Že nedolžna iskra v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Na to vplivajo pred- lastnica. Vzrok požara, ki je uničil tudi približno šest hektarjev mešanega gozda, še ni potrjen. Kot je dejal župan Branko Petre, so gasilci na pomoč pri gašenju nameravali poklicati helikopter Slovenske vojske, a ta ni bil na voljo, saj je že posredoval v požaru na Gorenjskem. Kljub temu je gasilcem požar še pred nočjo uspelo pogasiti. Prav tako v ponedeljek ob približno 21.30 je zagorelo tudi v Petrovčah. Ogenj je zajel nadstrešek stanovanjske hiše, od koder se je razširil na celotno ostrešje. V celoti je uničil mansardni del hiše. V požaru ni bil nihče poškodovan. Hiša je neprimerna za bivanje. BA 24. marca so morali gasilci iz Laškega, Jurkloštra, Vrha nad Laškim, Šen truperta, Planine pri Sevnici in Dobja gasiti tudi požar v Mrzlem Polju Požar je izbruhnil na površini tisoč kvadratnih metrov. (Foto: PGD Laško) Laški gasilci so na spletnih omrežjih izredno dejavni, saj ves čas skrbijo za osveščanje ljudi. Samo v teh dneh so objavili več preventivnih posnetkov, tudi posnetek, kako je videti gašenje požarov v naravi z vidika gasilca. Na območju Laškega je marca gorelo tudi v naselju Oj-stro, kjer je zagorela podrast. Gasilci s tega območja so odšli tudi na pomoč šentjurskim kolegom, ki so se borili s travniškim požarom v Prapretnem. Tam je požar poškodoval tisoč kvadratnih metrov travnika in dva hektarja podrasti v gozdu. vsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Poleg tega se na pogorišču zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste To so posledice požara v neposredni bližini železniških tirov ob reki Voglajni. (Foto: SHERPA) Požar ob Teharski cesti ie izbruhnil v ponedeljek popoldne. (Foto: SHERPA) KRONIKA 15 Sodni zapisnikar mora v zapor V ponedeljek zvečer se je v Arji vasi zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 20-letna voznica. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika voznice osebnega vozila, ki je trčila v 22-letnega voznika avtomobila. Minuli konec tedna sta se zgodili še dve hudi nesreči. V soboto dopoldne se je v Brezju pri Podplatu huje poškodoval 38-letni motorist, ki je pri prehitevanju drugega vozila izgubil oblast nad motorjem in padel. Dan kasneje so policisti obravnavali nesrečo na Polulah v Celju. Povzročil jo je 44-letni voznik osebnega vozila, ki je pripeljal iz smeri Laškega in kljub rdeči luči na semaforju zapeljal v križišče. Tam je trčil v 34-letnega voznika avtomobila, ki je pravilno pripeljal iz smeri Celja in zavijal levo. V trčenju sta se hudo poškodovali 26-letna sopotnica v vozilu povzročitelja in 32-letna sopotnica iz drugega vozila. Voznika v prometni nesreči nista bila poškodovana. Prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami so minuli teden obravnavali še v Velenju, kjer je voznik osebnega vozila zaradi nepravilnega srečevanja trčil v motorista. Zoper voznika avtomobila bodo policisti podali kazensko ovadbo. V Nazarjah so policisti obravnavali nesrečo, v kateri sta bila udeležena dva voznika avtomobilov. Nesrečo je povzročil voznik, ki je izsilil prednost drugemu. Preizkus z alkotestom mu je pokazal 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. Na Okrožnem sodišču v Mariboru so v ponedeljek obsodili nekdanjega zapisnikarja celjskega okrožnega sodišča Vojka Tadino. Kot je znano, je bil vpleten v sodelovanje s kriminalno združbo, ki naj bi ji izdajal zaupne informacije iz primerov, ki jih je sodišče vodilo zoper njo. Tadinu je sodnica izrekla pet let zapora, kar je nekoliko nižja kazen, kot bi jo dobil v rednem sojenju. Julija lani je namreč Tadina s tožilstvom sklenil sporazum, v katerem je priznal več kaznivih dejanj izdaje zaupnih podatkov. Tovrstna priznanja krivde vplivajo tudi na nekoliko nižjo kazen. Tadina bo kazen odslužil na odprtem oddelku mariborskega zapora. Sodišče je upoštevalo, da je bil do zdaj nekaznovan, kar pomeni, da je bilo ravno to olajševalna okoliščina. Preiskava, v kateri se je v policijske lovke ujel obtoženi, je bila ena obsežnejših v zadnjem času. Kriminalisti so ugotovili, da na širšem Celjskem deluje organizirana hudodelska združba, v kateri sodeluje več državljanov Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Združba je delovala tako, da je na območju Slovenije organizirala nakup, hrambo in prodajo kokaina ter konoplje. Prav tako so posamezni člani združbe organizirali prevoze ilegalnih migrantov iz Hrvaške v Italijo. Med preiskavo so kriminalisti zaznali, da ima združba oziroma njeni posamezni člani na voljo občutljive podatke o dejavnostih policije, ki naj bi jim jih posredoval Tadina, ki je bil takrat zapisnikar na kazenskopreiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Celju. Vzrok za sodelovanje z združbo naj bi bilo koristoljubje. Združbo naj bi obveščal o kriminalističnih dejavnostih ter o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Zagorela stanovanjska hiša V ponedeljek zvečer je zagorelo v stanovanjski hiši v Petrovčah. Ogenj je gasilo 47 prostovoljnih gasilcev iz Dobriše vasi, Petrovč, Dre-šinje vasi, Levca, Žalca in Griž. »Zagorelo je v ostrešju stanovanjske hiše, ki je poleg mansardnega dela hiše popolnoma uničeno. Drugi del hiše zaradi odstranjevanja posledic požara prav tako ni primeren za bivanje. Dan po požaru so gasilci zasilno prekrili ostrešje in stavbo zaščitili pred morebitnimi padavinami,« so sporočili iz Gasilske zveze Žalec. V požaru ni bil nihče poškodovan. Kriminalisti so ogled kraja opravili v torek, preiskava okoliščin nesreče še ni končana, prav tako še ni znano, kakšna gmotna škoda je v požaru nastala. Gasilci so požar gasili štiri ure. (Foto: GZ Žalec) Sojenje za umor prestavljeno Ta teden bi se na Okrožnem sodišču v Celju moralo začeti sojenje Sebastienu Abramovu, ki mu tožilstvo očita umor nekdanjega dekleta Sare Veber na območju Žalca. Tragedija se je zgodila leta 2015, ko naj bi Abramov čistil avtomatsko puško. Obtoženi ves čas trdi, da se je puška sprožila po nesreči in zadela takrat 24-letno Vebrovo, ki je po strelu umrla na kraju dogodka. Abramov je trenutno še vedno v priporu. Razlog za preklic začetka let. Policisti so sprva domne-sojenja je bolezen obtožen- vali, da je šlo za nenaklepno čevega odvetnika Borisa Grobelnika. Kot je znano, je bil predobravnavni narok v tej kazenski zadevi že septembra lani, ko Abramov krivde ni priznal in se je izrekel za senatno sojenje. To pomeni, da mu ne bo sodila sodnica posameznica, ampak celoten sodni senat. Spomnimo, da se je kriminalistična preiskava omenjenega primera vlekla kar nekaj kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti. Šele ko so Abramova ljubljanski kriminalisti obravnavali zaradi primera odrezana roka, so se začeli koščki zgodbe sestavljati tudi v primeru Vebrove. Konec aprila 2020 so namreč celjski kriminalisti zoper njega vložili ovadbo zaradi kaznivega dejanja umora iz nizkotnih razlogov in na zahrbten način. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zapora. Predlani so Abramova na sodišču že obsodili na 16 mesecev zapora, ker naj bi ogoljufal starše pokojne Sare Veber. Mama pokojne naj bi na njegovo prošnjo vzela posojilo. Z denarjem naj bi Abramov kupil osebno vozilo. Toda do nakupa avtomobila ni prišlo, Abramov zdaj trdi, da je približno 17 tisoč evrov namenil za plačilo Sarine štipendije. Njeni mami naj bi vrnil le tisoč evrov. V zadevi odrezana roka je Abramov z Julijo Adle-šič, zagovarjal ju je prav Grobelnik, krivdo priznal. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ju je obsodil na zaporni kazni. Poškodovani mladi vozniki Zagorelo na avtocesti Pretekli petek je zagorelo na avtocesti, in sicer v bližini izvoza za Vransko. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi napake na električni napeljavi tovornega vozila. Ogenj je uničil vozilo, enako tudi hidravlično zgibno dvigalo, valjar na tovornem delu vozila in gradbeni material, naložen na vozilu. Po nestrokovni oceni je v požaru nastalo za približno 140 tisoč evrov škode. Med delom hudo poškodovana V Lučah se je pred dnevi pri žaganju drevesa z motorno žago huje poškodoval 78-letni občan. Nanj je padla večja veja. Poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na Rečici ob Savinji se je pri prekrivanju strehe na leseni lopi huje poškodoval 46-letni moški. Ta je med delom na višini izgubil ravnotežje in padel. Zaradi hudih poškodb so ga s helikopterjem odpeljali v mariborski klinični center. novi tednik Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI = novi tednik ^12" Г^П www.novitednik.si Ukradel denar in zbežal Policisti še vedno iščejo moškega, ki je iz trgovine na Frankolovem pretekli četrtek ukradel denar. Sumijo ga kaznivega dejanja drzne tatvine. Moški je v jutranjih urah vstopil v trgovino in od zaposlene zahteval denar, ki ga je nato iz blagajne vzel sam ter zbežal proti središču Frankolovega. Moški je star približno 40 let, visok od 170 do 180 centimetrov, vitke postave, v času tatvine je bil oblečen v sivo-modro jopico, spodnji del trenirke pa je imel raztrgan v višini kolen. Obut je bil v športne copate. Vse, ki bi karkoli vedeli o storilcu in drugih okoliščinah kaznivega dejanja, policija naproša, naj to sporočijo na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon 080 1200. Bežal in prevažal migrante Na območju Šmarja pri Jelšah so minuli teden policisti ustavljali voznika osebnega vozila, ki je pobegnil. Ustavili so ga na območju Celja, ko je znova poskušal odpeljati dalje, a so ga policisti prijeli in pridržali. Ugotovili so, da je 40-letni državljan Hrvaške v vozilu prevažal sedem ilegalnih migrantov, pet državljanov Iraka in dva državljana Pakistana. Policisti so mu odvzeli prostost. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. 16 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si CNC operater m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. MegaMetal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni računovodja m/ž (Savinjska dolina) Zakaj se prijavite k nam? Z vami bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Ponujamo vam stimulativen plačilni paket in motivacijsko naravnan dodatek za uspešno opravljeno delo. Imamo stabilno in uspešno delovno okolje, kjer stremimo k nenehnemu napredku posameznika in oddelka. Vzdržujemo zelo dobre in korektne delovne odnose. Smo timsko, proaktivno in profesionalno okolje za razvoj, družijo nas skupni cilji. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šoštanj) Zakaj bi postal »glavni« v našem skladišču? Nudimo stabilno, dolgoročno zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem šest mesecev! Ker imamo urejen plačni sistem - redna izplačila, izplačano morebitno nadurno delo, uspešnost pa dodatno nagrajujemo! Ker je naš delovnik med 7. in 15. uro, popoldne pa ste prosti! Občasno je delovna tudi kakšna sobota, a jo pošteno izplačamo! Ker je delo razgibano in zanimivo - pod nadzorom imaš vse, nič ne pobegne tvojemu očesu in si skrbnik naših zalog! Prijave zbiramo do 21. 4. 2022. Krevzel instalacije, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri (ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, stabilno dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. 13 MojeDelo.com Manj zahtevna samostojna dela (m/ž) (Velenje) Pričakujemo: srednješolsko izobrazbo, zaželene 6-mesečne delovne izkušnje, niso pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije. Fori products, d.o.o., Prešernova cesta 1a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 24. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: prevzemanje in izdaja blaga, pakiranje, deklariranje in odpremlja-nje, nadzor kakovosti in količine blaga. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 26. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Upravljalec z lesno obdelovalnimi stroji -dve delovni mesti (m/ž) (Velenje) Osnovna opravila in naloge na delovnem mestu: opravljanje dnevnega pregleda krožne in tračne žage, sekalnika ter drugih naprav (naperjenost, nabrušenost in pritr-jenost žaginih listov, delovanje od-sesovalnih naprav), krojenje lesa na določene dolžine, robljenje in opravljanje razreza lesa s krožno, večlistno krožno ali tračno žago ... PLP, d.o.o., Velenje, Partizanska cesta 78, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 24. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni računovodja ali Knjigovodja (m/ž) Celje) V naši ekipi je zelo dobro vzdušje, zato pričakujemo pozitivne ljudi. Želimo si vašega optimizma, pozitivnih vrednot in prijaznosti, kjer lahko vsak doprinese svoj delež. Vizija računovodstvo, d.d., Tržaška cesta 297, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Pričakujemo: veljavno licenco oz. NPK nepremičninski posrednik, dobre komunikacijske veščine, izpit B--kategorije, ciljno naravnanost, pozitivno miselnost, željo po učenju, osebni in poslovni rasti, zavedanje, da nihče ni uspel sam. Center nepremičninskih posrednikov, d.o.o., Partizanska cesta 26, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 25. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik - skladiščnik v Celju (m/ž) Glavne naloge in odgovornosti: dostava blaga z lahkimi dostavnimi vozili znanim naročnikom, komunikacija s kupci, delo v skladišču, prevzem, odprema in sortiranje blaga. Inter Cars int, d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 24. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar - skladiščnik v Celju (m/ž) Dela in naloge: prevzem in odprema blaga, priprava blaga za izdajo. Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent za obračun plač za javni sektor (m/ž) (Ljubljana, Slovenska Bistrica) Sproščeno delovno okolje, strokoven tim, osemurni gibljiv delovnik in zanimivi izzivi. V ZEUS-u Iščemo novo sodelavko ali sodelavca, ki so jima blizu strokovnost, sodelovanje, zanesljivost in spoštovanje. Iščemo osebo, ki bo skupaj z nami rasla in ponesla storitve računovodenja na najvišjo raven kokovosti. Delovno mesto je odprto tako v Ljubljani kot tudi v Slovenski Bistrici. Zeus davki in računovodstvo, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: sprejem in posedanje gostov v hotelski restavraciji, svetovanje gostom pri izbiri jedi in pijač ... Draganovič, d.o.o, PE Hotel A, Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 24. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji serviser za elektroniko (m/ž) (Trbovlje) Sodelavec/-ka, ki ga/jo iščemo, mora biti samoiniciativen/--a, inovativen/-a in ustvarjalen/-a ter hkrati strokovno dosleden na različnih področjih, kot so razvoj izdelkov, priprava tehnologije, sodelovanje v različnih proizvodnih fazah, zagotavljanje kakovosti ter vzdrževanje in servis izdelkov. DEWESoft, d.o.o., Gabrsko 11a, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Trgovski potnik (m/ž) Cash&Carry Celje K prijavi vabimo kandidate, ki imate zaključeno V. stopnjo izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri, imate vozniški izpit B-kategorije in imate radi terensko delo. Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter za montažo alu-steklenega stavbnega pohištva v Poljčanah (m/ž) Delo zajema: montiranje fasadne alu-konstrukcije; montiranje steklenih fasad, zimskih vrtov, steklene opreme - stavbnega pohištva; montiranje vseh vrst stekla v odprtine in varovalne dele zgradb. REFLEX Gornja Radgona, d.o.o., Podgrad 4, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik v kuhinji, 30 h, m/ž (Žalec) Delovne naloge: predpriprava in pomoč v kuhinji, oskrbovanje delilne linije in delitev hrane, pospravljanje in pomivanje posode ... Sovita, d.o.o., Tehnološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec/prodajalka (Celje) Smo največji prodajalec modne in trendovske obutve na slovenskem trgu. Za delo v Celju iščemo prodajalko/prodajalca. MASS, d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sodelavec v oddelku prodaje m/ž (Celje) Ste komunikativni, odprti, pozitivni, iznajdljivi in obožujete potovanja? Iščemo kreativnega, vztrajnega, multifunkcionalnega sodelavca, ki verjame v timsko delo in hkrati čuti odgovornost za ustvarjanje dodane vrednosti. Turistična agencija Palma d.o.o., Lilekova 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Dragi Peter! Pridejo trenutki, ko je edina beseda, ki se ti podi po mislih, zakaj. A odgovora ni in življenje te na take trenutke nikoli ne pripravi. Petkov klic tvojega sina Petra me je šokiral: »Umrl je ata - dr. Peter Novak!« Spoznala sva se l. 1988 na Fakulteti za arhitekturo, kjer si predaval strojne instalacije. Že takrat sem v tebi začutil, da si drugačen, poln znanja in zamisli, kako to znanje dati v prakso - v življenje. Čez dobrih 15 let si zasledil mojo zgodbo in srečala sva se na sejmu Energetike v Celju, ki si ga slavnostno odprl. Tam si me nagovoril, da naša okna preveč tesnijo in predstavil sindrom »bolnih« hiš in me spodbujal, da moramo začeti razvijati lokalne prezračevalne naprave, ki jih bomo montirali na okna. In res smo začeli leta 2007. Bilo je tako, kot ko so Evropejci odkrivali zahod Amerike v 16. stoletju. Bili smo pionirji razvijanja male lokalne prezračevalne naprave. Leta 2010 smo na sejmu MOS predstavili delujoč produkt in prejeli priznanja. Ti in moji inženirji ste vedeli, da smo šele na začetku. Toda postavljeni so bili trdni temelji, na katerih smo lahko naprej razvijali izdelke vse do danes. Skratka, veliko napak smo naredili v razvoju in spomnim se trenutka, ko si prišel v mojo pisarno in mi rekel, da ekipa ni nič kriva, da smo šli šest mesecev v napačno smer. »Tako pač je,« sem ti rekel. Kdor dela, ta greši, kdor pa ne, pa nikoli nič ne ustvari. Veliko sejmov tako doma kot v tujini sva skupaj obiskala in veliko poslovnih poti naredila. Od Kitajske do Amerike, od tam pri-haiaio tudi sožalia, Peter. Hvala ti. Znal si Petru Novaku v slovo! tako strokovno in preprosto razložiti in žar tvojih besed je bil neskončen! Vsak je lahko razumel in naredili smo odličen vtis, od kot prihaja to znanje iz male Slovenije. Dragi Peter, na najinih poteh v avtomobilu, predvsem pa v deseturnih vožnjah v letalu sva kramljala o energetiki in še mene kot arhitekta si zastrupil s svojim strojnim energetskim znanjem. Bil si poln znanja, ki si ga rad predajal svojim študentom v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, kakor tudi na raznih strokovnih predavanjih po svetu. Moji inženirji so uživali v ustvarjanju. Vedno si govoril, da je treba teorijo dati v model in testirati energijo, hrup .... In zato smo se odločili, da l. 2015 odpremo Inštitut prof. dr. Petra Novaka, kjer smo testirali svoje in druge izdelke v testni komori, kjer smo simulirali različna podnebja in v takih pogojih smo z večjo gotovostjo lahko reševali probleme razvoja. Moja obljuba tebi, da zgradim novo tovarno in inštitut razvoja, ki ga bomo poimenovali po tebi, dr. Petru Novaku, v katerem bodo lahko mladi inženirji razvijali nove izdelke, se je uresničila. V četrtek popoldan sem te poklical in te povabil na slavnostno položitev temeljnega kamna oz. časovne kapsule 30. marca 2022. Bil si srečen in si takoj potrdil svojo udeležbo. Peter, iskrena ti hvala za vse, kar si dal meni osebno in strokovno, rotarijstvo in seveda našim inženirjem ob ustvarjanju novih izdelkov. Tvoja energija po ustvarjanju bo večno živela v Mikovem inštitutu dr. Petra Novaka, ki ga začnemo graditi naslednji teden. Vedno boš z nami in ko nam bo težko, se bomo zatekli v tvoje znanje in rek »Testiraj, testiraj, testiraj in izboljšuj.« Hvala ti, Peter, tvoja energija, želja po znanju in delavnosti mi bo večno ostala v srcu. Zbogom, dragi Peter, in pazi na nas. Urrmri Vlihc>ržc>ls ŠPORT 17 Vloga Celjanov v naši državni selekciji Trideset let slovenske moške rokometne reprezentance Se morda kdo med vami, predvsem med starejšimi bralci, še spomni tiste davne srede, 18. marca 1992? Ta dan je namreč rokometno Celje doživelo svoj zgodovinski trenutek. V nabito polni dvorani Golovec je prva moška državna reprezentanca samostojne Slovenije v promocijski tekmi premagala Italijo z 19 : 13 (9 : 8). To je bil nepozaben večer in marsikomu v dvorani ter ob televizijskih sprejemnikih so se ob Zdravljici orosile oči. andrej susteric Tekmo je svečano odprl predsednik države Milan Kučan z besedami, ki jih celjski rokometni navdušenci ne bodo nikoli pozabili: »Prav je, da je ta dogodek v Celju. Tu se je po drugi svetovni vojni vse, kar je povezano s slovenskim rokometom, tudi začelo. Zato je Celje tudi pravi gostitelj za to veliko športno srečanje.« Ob tem je predsednik Kučan doživel prave ovacije, saj so gledalci s ploskanjem nekajkrat prekinili njegov uvodni nagovor, kapetan naše reprezentance Rolando Pušnik pa mu je v spomin na zgodovinsko tekmo izročil žogo s podpisi vseh igralcev. Še pred začetkom tekme je predsednik Kučan poskrbel za presenečenje - člani ožjega vodstva celjskega kluba so ga vsi »po-štirkani« čakali pred glavnim vhodom v dvorano, on pa se je sam pritihotapil z zadnje strani dvorane skozi evakua-cijski vhod in se kar naenkrat znašel ob robu igrišča med navdušenim občinstvom. Šest Celjanov Tekma je bila tudi sicer v znamenju Celjanov! Od celotne organizacije, ki jo je brez pripomb izpeljal izvršni odbor celjskega kluba, do sestave reprezentance, ki je bila pravzaprav celjska - od »čistih« Celjanov (Rolando Pušnik, Vito Selčan, Fotografija slovenske reprezentance iz leta 1992, desno zgoraj je znak Rokometne zveze Slovenije, ki ga je oblikoval Minja Bajagič, dolgoletni sodelavec Novega tednika. »Obramba je bila na visoki ravni, tudi oba naša vratarja, v napadu pa smo ponovno zapravili številne lepe priložnosti,« je po izdatni zmagi nad Italijani pred enajstimi dnevi povedal Celjan Gašper Marguč. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Tomaž Jeršič, Tomaž Čater, Roman Pungartnik in Boštjan Strašek) do tistih, ki so kdaj prej nastopali za Celje (Tettey Banfro, Uroš Šerbec, Tomaž Tomšič in Aleš Levc). In tu so bili še selektor Tone Tiselj, direktor vseh reprezentanc Štefan Jug, zdravnik dr. Silvo Krelj in tehnični vodja Rado Petru. Logotip novoustanovljene Rokometne zveze Slovenije je oblikoval Minja Bajagič iz Cetisa Celje. Skoraj četrtina iz Celja In skoraj na dan natančno sta se v nedeljo, 20. marca 2022, po tridesetih letih v dvorani Golovec spet srečali isti reprezentanci. Tokrat na uradni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo 2023, na kateri si je Slovenija po zmagi z 28 : 21 (12 : 9) priborila naslednjo kvalifikacijsko srečanje proti Srbiji. V ne povsem polni dvorani Golovec so v slovenski reprezentanci nastopili tudi štirje Celjani - igralci Blaž Blagotin-šek, Gašper Marguč in Tilen Kodrin ter kot pomočnik selektorja Luka Žvižej. Slednji je na večni lestvici nastopov za državno reprezentanco od prve tekme 26. februarja 1992 do danes skupaj s sedanjim selektorjem Urošem Zorma-nom tudi najuspešnejši Celjan - 217 nastopov in 702 gola, kar je največ od vseh dosedanjih reprezentantov. Teh je vsega skupaj 177 in med njimi 43 ali skoraj četrtina Celjanov, igralcev, ki so svojo rokometno pot začeli v mestu ob Savinji. Poleg Luke Žvižeja so več kot sto uradnih tekem za reprezentanco odigrali še naslednji Celjani: Aleš Pajovič (181 nastopov - 697 golov), Roman Pungartnik (171 - 679), Zoran Lubej (162 - 385), Dragan Gajić (161 - 692), Gašper Marguč (119 - 421), Miladin Kozlina (117 - 236), Rolando Pušnik (114 - 4), Blaž Blagotinšek (108 -199), Miha Žvižej (102 - 222) in Dušan Podpečan (100 - 0). Izstopa Tisljevo srebro Pomembno vlogo v moški rokometni reprezentanci so imeli tudi celjski trenerji Tone Tiselj, Slavko Ivezič in Niko Markovič ter ne nazadnje tudi žal že preminuli Velenjčan Miro Požun, ki je (Foto: Slavko Kolar) kot trener v Celju z domačo ekipo dosegel svoje največje uspehe. Od vseh naštetih trenerjev izstopata Tone Tiselj, ki je z moško reprezentanco osvojil drugo mesto na evropskem prvenstvu leta 2004 v Sloveniji, in Slavko Ivezič kot daleč najuspešnejši trener mladinske reprezentance. Medtem ko imajo celjski igralci še vedno bolj ali manj prevladujočo vlogo v moški državni reprezentanci, je bil Slavko Ivezič na EP v Švici daljnega leta 2006 njen zadnji celjski trener. In glede na sedanji trenerski kader v Celju je težko pričakovati, da bomo na čelu moške reprezentance kmalu dočakali celjskega trenerja ... NA KRATKO Daša Grm na 24. mestu Montpellier: Japonska umetnostna drsalka Kaori Sakamoto je postala nova svetovna prvakinja. Nastop v prostem programu si je kot 23. med 33 drsalkami izborila tudi Daša Grm. Ob koncu je 30-letna Celjanka pristala na 24. mestu. Nagrajen tudi Dušan Kukovec Ljubljana: Planinska zveza Slovenije je podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju za leto 2021. Najuspešnejša športna plezalka je že petič zapored Janja Garnbret iz Šaleškega alpinističnega odseka. Priznanja za rezultate na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu so prejeli perspektivni športni plezalci, tudi Sara Čopar, (ŠPO PD Celje - Matica), Liza Novak (PK Laško) in Lovro Črep (Šaleški AO). Letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo je alpinist, gorski reševalec, morje- plovec in svetovni popotnik Dušan Kukovec, rojen leta 1928, ki je z Janezom Resnikom že leta 1969 kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju. Starosta Šaleškega alpinističnega odseka je tudi eden najstarejših alpinistov in gorskih reševalcev pri nas. Še dve zmagi ... Spodnji Duplek: Ženski nogometni klub Celje je z zmago v gosteh povedel z 1 : 0 v zmagah v finalni seriji državnega prvenstva v futsalu. Celjanke so bile od Slovenskih goric boljše s 4 : 2. Povedle so po avtogolu domačink, strelke za Celje so bile kasneje Anja Lo-žar, Ines Ermenc in Klementina Mavhar. Nove prvakinje potrebujejo tri zmage v finalni seriji. Varovanke trenerja Draga Adamiča bodo naslednjo tekmo odigrale doma v soboto ob 18.00 v Kajuhovi dvorani. Zdaj so povsem sproščene, potem ko so bile v polfinalu na robu prepada proti Košani iz Pivke. (DŠ) 18 ŠPORT Športno Celje ima zdaj še državne prvake v hokeju Ramšak: »Iz teh otrok še nekaj bo!« Pred sedmimi leti so za nepričakovano slavje poskrbeli mladinci Celja, ki so v tretji, odločilni tekmi finala državnega prvenstva povsem nadigrali Jeseničane (7 : 1). V moštvu, ki ga je vodil trener Jure Gajšek, so bili: Timotej Jeram, Žan Jezovšek, Jan Drozg, kapetan Nik Grahut, Nik Jost, Filip Jeram, Andraž Čuvan, Nace Pe-šak, Urh Jeram, Rok Kolar, Miha Mercina, Timej Srebot, Matevž Čirić, Klemen Robar, Tit Štante, Nejc Voh, Valentin Pintar Senica, Žan Kuzman, Urban Kern, Nik Petek in Žan Mrdženović. Po sedmih letih ima celjski hokej ponovno naslov državnega prvaka. Čeprav gre za osvojeno mesto v starostni kategoriji U13, so v Hokejskem klubu Celje na zadnji podvig zelo ponosni. lea komericki kotnik Celjski fantje so v rednem delu lige IHL doživeli zgolj en poraz (a še ta je bil zelo sporen, kajti sodnika nista videla ploščka v mreži Blejcev) in so s prvega mesta startali v končnico, pred Kacem, Bledom, Villachom, Olimpijo, Slavijo, Triglavom, Jesenicami ... Zmaga v podaljšku, nato poraz Končnica prvenstva je v hokeju nekaj posebnega. Trenerji uporabljajo manj igralcev (manj »napadov«), zelo se osredotočajo na obrambno igro. V četrtfinalu mednarodne lige, imenovane IHL, so celjski mlajši dečki izločili Jeseničane z domačo (12 : 4) in še gostujočo zmago (8 : 5). V rednem delu so na Jesenicah pripravili senzacijo z zmago z 21 : 5. V zadnji tretjini je bila dvorana zaklenjena, organizatorji so trenutek po koncu tekme ugasnili semafor. Polfinale z Villachom, četrtim v rednem delu, je bil izjemno dramatičen. Prvi obračun je dobilo Celje po podaljšku (8 : 7); zlati gol je po mojstrskem pobegu dosegel branilec Tim Koštomaj Valenčak, najboljši igralec rumenih. V Beljaku so bili gostitelji boljši s 3 : 2. Preobrat in noro veselje Postajalo je vedno bolj napeto. Odločilna tekma z Be-ljačani je bila v soboto točno opoldne. Istočasno sta se v drugem polfinalu merila Kac in Bled. Obračun v Celovcu se je končal prej, in sicer s porazom Blejcev (3 : 0), kar je Celjanom odprlo vrata do predčasne osvojitve naslova državnih prvakov. A začelo se je nasprotno od pričakovanj, Villach je povedel z 2: 0. Tik pred koncem druge tretjine so Celjani izpeljali hiter protinapad in po golu Mihaela Jagatića (podajalca sta bila Tomi Šuster in Nadarij Moli-akov) znižali zaostanek. Še pred odhodom na počitek je sledilo izenačenje, izpeljala sta ga Jaša Kramer s podajo in vztrajen Luka Knez. Starši so bili na nogah, njihovo navijanje v zadnji tretjini je doseglo vrhunec, ko je gostujoči obrambi pobegnil hiter Gašper Čakš in postavil končni izid - 3 : 2. Ko so fantje Državni prvaki v kategoriji U13, hokejisti Celja (Foto: DŠ) izvedeli, da niso zgolj finalisti lige IHL, temveč tudi državni prvaki, so v zrak letele palice, čelade in rokavice. »Skoraj stoodstotni na treningih« Trener Domen Ramšak je ustvaril šampionsko genera- cijo: »Fantje so prevladovali v rednem delu prvenstva, v končnici je bila zgodba malo spremenjena. Čeprav so bili boljši od Beljačanov, so se lahko naučili, kaj pomeni disciplinirana igra, ki so jo prikazali tekmeci.« Ramšak je s celjskimi fanti sedmo leto. »Stari so bili pet, šest let, ko sem jih spoznal. Zame je najdragoceneješi podatek, da je njihova udeležba na treningih 98-odstotna. Skupina fantov je neverjetna. Takšne otroke si lahko starši le želijo. To ni konec njihove športne poti, še veliko bodo dosegli v naslednjih letih.« Ramšaku je predsednik kluba zaupal vodenje nekaj selekcij. Njegova energija in skoraj fanatičen pristop sta osupljiva. »Morda kdo misli, da pretiravamo z vadbo. Fantje so sposobni izpolniti zahteve. Pred leti je nekaj fantov zapustilo našo ekipo, a ne zato, ker bi imeli težave, ampak ker so se tako odločili njihovi starši. Moje mnenje je, da se moraš popolnoma posvetiti stvari, če želiš biti uspešen.« Ramšak se je zahvalil Galu Korenu, trenerju članov Celja, ki se je pridružil na klopi z nasveti napadalcem. Članska ekipa bo okrepljena »Ko sem postal predsednik kluba, je bil ta pod-hranjen glede števila mladih igralcev. V tej sezoni nam je končno uspelo prijaviti ekipe v vsa tekmovanja. Kot češnja na torto je prišel uspeh naše mlade ekipe, ki ji je uspelo osvojiti prvo mesto v Sloveniji v kategoriji U13. To je prva generacija, s katero je začel delati Domen Ramšak. Naša glavna naloga je, da zagotovimo sredstva, ki bodo fantom omogoča- Za Celje so igrali: Nejc Alagič. Nik Alagič, Gašper Čakš, Marko Djokić, Alexander Anderson Glumac, Liam Grubel-nik Martič, Mihael Jagatić, Maj Jamšek, Anej Kač, Luka Knez, Tim Koštomaj Valenčak, Jaša Ivo Kramer, Fabijan Martinec, Nadarij Moliakov, Urh Roškar, Jan Rudolf, Matej Rukavina, Tomi Šuster, Matic Kroflič, Heorgij Moliakov in Aljaž Bukovec. Pokal tudi staršem Za vsakim uspešnim otrokom stoji ponosen starš. In tudi starši si ob koncu uspešne sezone zaslužijo aplavz ter zahvalo. Čeprav so si na ledu zmago priigrali fantje ob podpori strokovnega vodstva, so pomemben kamenček v zmagovalni mozaik dodali tudi starši. Ni vedno preprosto usklajevati delovnih obveznosti z otrokovim treningom in se odpovedovati vsem izletom med vikendi. A kot je po uspehu zapisal oče enega od mladih celjskih hokejistov, pridobljene izkušnje in nasmeh na otrokovem obrazu, ko je z ekipo unovčil svoje delo, poplačajo vse prevožene kilometre in ure čakanja. »Med vsakodnevnim prevažanjem otroka na treninge se večkrat vprašaš, ali se splača dnevno narediti 50 kilometrov, čakati otroka pred dvorano, da konča trening, in se dokaj pozno vrniti domov, se zaradi tekem odreči izletom ob koncih tedna. Ob koncu sezone sem dobil odgovor. Splača se. Fantje so dosegli izjemen uspeh. Postali so državni prvaki in dobili neprecenljivo izkušnjo ter dokazali, da hokej ni doma samo v Ljubljani in na Jesenicah, temveč tudi v Celju,« se je glasil zapis ponosnega očeta, pod katerega bi se lahko podpisale prav vse družine celjskega hokejskega podmladka. la, da bodo ostali v klubu, da bodo ostali skupaj, da ne bodo odšli v Ljubljano, na Jesenice, v tujino. In da bomo tudi v Celju gledali vrhunski hokej,« je odločen predsednik Hokejskega kluba Celje Vid Valenčak, ki ostaja trdno na tleh in ga ni zajelo pretirano navdušenje. »V Celju imamo trenutno morda najboljše trenerje v Sloveniji. Jesenice slovijo po kakovostnem delu z mladimi, a v tej sezoni smo bili pri mlajših daleč pred njimi. Člani? Okostje ekipe ostaja v klubu, potrudili se bomo privabiti dve okrepitvi, morda tri. Še vedno je naša želja, da bi se v domači konkurenci povzpeli na tretje mesto,« je končal Valenčak. Foto: Marcel Verbič V torek je Celje v prvi tekmi finala lige IHL premagalo Kac s 7 :1 (Koštomaj Valenčak 3, N. Moljakov 2, Šuster, Knez 1). Druga tekma bo jutri v Celovcu, tretjo bo Celje gostilo znova v torek (18.30). ŠPORT 19 Gašper Čakš je zaključil veliki preobrat proti Villachu. Beljaško mrežo je v soboto prvi zatresel Mihael Jagatić. Luka Knez je bil zaradi nepopustljivosti nagrajen z golom za izenačenje. Pogovor s celjskim judoističnim trenerjem Marjanom Fabjanom »Igre v Parizu bi najraje kar izpustil« »Za nameček moraš delati tako, kot ti drugi rečejo. Sebe ne vidim v tej vlogi. Podprl bom Franja Bobinca.« Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je pred tedni na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državna odlikovanja. Za visoke uspehe, izjemne dosežke in navdih ljudem se je država Slovenija Marjanu Fabjanu zahvalila z redom za zasluge. Njegove varovanke so osvojile šest olimpijskih medalj. dean suster Vzgojil je in vodil kopico mednarodno uspešnih tekmovalk in tekmovalcev. Med njimi so Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder, Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Klara Apotekar, Rok Drakšič, Mihael Žgank in še mnogi drugi. Kot športni trener ste prejeli državno odlikovanje red za zasluge. Kam umeščate zadnje priznanje v kopici vseh, ki ste jih bili deležni? Zadnje priznanje mi pomeni največ, ampak bi ga postavil tik ob bok priznanju, ki mi ga je podelila svetovna judoi-stična zveza. Ko sem tekmo- val v Avstriji, sem dobil zlato značko mesta Salzburg. Tam gre za veliko priznanje. Vam bo odlikovanje izboljšalo življenje? Tu gre le za čast, denarja niso omenili. V letih 2009 in 2015 sem bil izbran za najboljšega trenerja v Evropi. Po točkovanju Judo zveze Slovenije Tina Trstenjak, olimpijska podprvakinja, ni najboljša judoistka v Sloveniji v letu 2021. Je to pravično oziroma ali bo treba spremeniti sistem točkovanja, čeprav gre za prestižen naslov? Marjan Fabjan s svojimi najzvestejšimi spremljevalci v predsedniški palači, v ospredju stojita življenjska sopotnica Simona Lotrič in sin Jan. »Delam z mlajšimi tekmovalci. Kmalu bom videl, kdo je iz pravega testa, torej kdo je pripravljen trdo delati. Talentov ne potrebujem, nikoli jih nisem niti imel.« Toliko nelogičnosti se je že nanizalo, da mi počasi postaja vseeno za vse skupaj. Da ni pravično, je jasno. Dobitnica srebrne olimpijske kolajne ne Na pravkar končanem državnem prvenstvu za posameznike je edino zlato medaljo Judo klubu Zdežele Sankaku priborila Lia Ludvik. To ji je uspelo v kategoriji do 63 kilogramov. more biti uvrščena nižje od prvega mesta. Sem že nehal razmišljati o tem. Včasih so me tovrstne zadeve razkačile, zdaj mi ne pridejo do živega. Je najuspešnejša slovenska športnica na poletnih olimpijskih igrah v slovenski zgodovini Tina Trste-njak končala tekmovalno kariero? Kar se mene tiče, jo je končala. Če bi se odločila nadaljevati športno pot, je ne bi podprl. Vsaka športnica mora po tridesetem letu spremeniti način življenja in si ustvariti družino. Za prilagoditev bo potrebovala vsaj leto. Še nedolgo tega je trenirala dvakrat na dan in sprememba je velika. Videla je veliko sveta, mnogo stvari se je naučila in postala izkušena. Zdaj je čas, da to unovči. Kako ste zastavili načrt vadbe v novem olimpijskem ciklu? Najraje bi olimpijske igre v Parizu kar izpustil in se lotil »Če bi se Tina odločila nadaljevati športno pot, je ne bi podprl. Vsaka športnica mora po tridesetem letu spremeniti način v • ■ • • • • a • a • I v • življenja in si ustvariti družino.« priprav za Los Angeles. Trenutno namreč ne vidim tekmovalke, s katero bi lahko osvojil medaljo. Poskušanje na silo pa mi ne diši. Boste težišče dela prenesli v drugo smer? Delam z mlajšimi tekmovalci. Kmalu bom videl, kdo je iz pravega testa, torej kdo je pripravljen trdo delati. Talentov ne potrebujem, nikoli jih nisem niti imel. Odličnja-kov se ne bi branil, nezadostnih si ne želim. Omenjali ste kandidaturo za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Ste namero medtem že opustili, koga boste podprli? Drži, da sem resno razmišljal o tej možnosti. Po temeljitih pogovorih sem si premislil. Dejal sem si, kaj mi je tega treba. Saj v tem sistemu ne moreš nič bistvenega spremeniti. Za nameček moraš delati tako, kot ti drugi rečejo. Sebe ne vidim v tej vlogi. Podprl bom Franja Bobinca. Kaj vas še razveseli? Odkrito vam povem, nimam veselja do ničesar. Pazim na svoje zdravje in se trudim, da bi prenesel čim več znanja na tiste, ki me obkrožajo. Pridejo dnevi, ko imam dovolj energije. Vas nekaj po domače povedano »žre«? Še vedno Bloudkova pokojnina. Nisem mogel razumeti, da so jo vrhunski športniki lahko dobili, vrhunski trenerji pa ne. Deset let je že od tega. Če bi mi jo zdaj ponudili, bi razmislil, ali bi jo vzel. Foto: ROK RAKUN 20 INFORMACIJE TVD PARTIZAN GABERJE 70 LET CELJSKE ŠPORTNE Izhaja vsak zadnji četrtek v mesecu! 1.—30. april 2022 Krekov trg Celje museumof recenthistory\celje ГГЛУЛ^Г muzejnovej šezgodovine | celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDENA PRAZNJENJA PO NASELJIH V APRILU/MAJU 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ,0 0 JU EP&RTIR • VERPETE • PODGORJE POD ČERINOM • ROVE • BEZENŠKOVO BUKOVJE • ČREŠNJICE • BRDCE • FRANKOLOVO CINKARNA STOREQSTEEL JANŠEVA POZABLJENA ŽENSKA USkrivnostno življenje I dolgoletne partnerice Janeza Janše in* junih že odraslih otrokШ Jpo svetu in fotografije Janševih упикИЈШ INTERVJU MARKO SNOJ, slavist Pri slovenščini pogrnejo vse vlade in skoraj vsi ministri novi tednik sport@nt-rc.si radio celie SILVA PREDALIC Skrivnostno življenje Janševe pozabljene ženske MARKO SNOJ Pri slovenščini pogrnejo vse vlade in skoraj vsi ministri JANEZ JANŠA Vojno v Ukrajini zlorablja za svojo volilno kampanjo MARIO DRAGHI Super Mario je Italiji prinesel stabilnost novi tednik radio celie MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 STROJI PRODAM KUPIM TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747. 85 STANOVANJE ODDAM V STANOVANJSKI hiši oddam dvosobno stanovanje. Telefon 041 993-966. 246 TRAKTOR Iseki 4 x 4, servo volan, 23 KM, zelo ohranjen, prodam za 4.750 EUR. Telefon 031 649-203. 245 TRAKTOR Ferrari 4 x 4, 22 KM, registriran, zelo ohranjen, servo volan, prodam za 5.550 EUR. Telefon 070 256-101. 245 ENOBRAZDNI plug, okopalnik za muto in prikolico za vrtni traktor kiper prodam. Telefon 070 612-705. 255 PRODAM i4ri »■(s muzeJ S- Celje ODPIRALNI CAS: INFORMACIJE: TOREK-NEDELJA WWW.POKMUZ-CE.SI 10.00 -18.00 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI PONEDELJEK 03/42 80 962 ZAPRTO 031 612 618 JAVNO VODSTVO CELEIA - MESTO POD MESTOM Nedelja, 4. april 2022, ob 11.00, Knežji dvor. Vstopnina: 4€ Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni... Po hudi bolezni je za vedno odšel naš dragi IVAN ULAGA z Rimske ceste 8 v Laškem Žalujoči: njegovi najdražji KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p TELIČKO ls/lim, težko 140 kg, prodam. Telefon 031 497-410. 253 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja resric Tibaot, telefon (02) 582-1401. d PRAŠIČE domače vzrejer težke idd0 d o 170 kg, ter breje in nebreje mladice, prodam. Mižna dostava. Andrejeva kmetija izJazr bin, telefon 031 509-061. 203 MLADE kokoši nesnice, rjave, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI, mlade jarkice, bele, rjave, črne, prodajamo vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto do 12. ure na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 7001446. p KOOOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in 9rne. p roolamo. Primerae so za kmečko nejo, ker dimajo oPščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsa! delavnik oO 9. do 17. uee. Kmotita Lešer. Lopata 55, Oelje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031.P BIKCA s1 mentalen, težkega 160 kg, nrodam. Telefon 041 324-256. 257 KUPIM |)EBELe, sulae krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 6°3- 28e. p aITANE praoe in telice za zakol, |ot šicši Štajer-kki, kupim. Plačilo dalroj + davek. Telefon 000 6 47-221 p PRODAM SADIKE malin, joste, ameeiške robi°e, tr0e juo-ke, ribeza1 n kocke krme prodam. Tk le.on 041 733-2 88. 251 OSTALO PRODAM ZAME NJAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-V79. p GARAŽNA vrata, velikost 2 x 2,30 m, ugodno prodam.Telrfon 001 318-570. 242 MOŠKO in žknsOo kolo, vrtno mizo s atirimi stoli, prekopalnik za vrt, otroški skiro in orodje za stiskanje jeklenih zank prodam. Telefon 051 318-592. 250 SUHE plohe in deske (hrast, divja kešnja in smreka) ter rdeče vino prodan Telefon 031 768-175. 2552 ENOFAZNO škropilnico, 300 l, s črpalko Ber-tolini in 1R0 m revir orodam. Telofon 040 575-Š24. 05P BIKjA simontalcip otaiega 14 dni in nov zapakiran strešni kosček za dacio duster, proda m. Telefon 031 840-282 ali 070 250-441. n novi tednik dREJE kuase in telice, Orave s teleti iu teličke - vsi pašai, menjam za .travo, biktt ali telico za zakol ali dopitaoje. Telefon 0d1 k03-745. p VradHk? nte [мтоајР rad to cel pas od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 % J hli Ii ki*] telemach ■ = kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA З^И^Ж izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata IVAN A (2. 7. 1935-6.37 . 2022) in MARIJE (26. 1. 1932-7. 3. 2022) TOVO RNIK iz Velikih (io relc 10, Laško oe iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospodu Jakobu Kolmanu iz LD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KORK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna zahvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hva^ ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni* ki ju bomo zelo pogrePali. KUPIM PRIKOLICO za kam-iranje, od lotni6a 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 ROŽENCVETOVO oek kujim ali samo pogledam vi zameno za nogrado. Telefon 041 353-090. 224 Smrti Celje Umrli eoz Mi-an DANIEO-VIĆ iz Podloga1 70E let, Angela KLAPŠIĆ iz Celja, 91 let, Goj-ko MANOJLOVIĆ iz Celja, 81 let, Rozalja MURKO ŠANTEJ iz Celja, 93 let, Valerija AVGUŠTIN iz Celja, 90 let, Franc LENKO iz Raven pori Šolanju, 75 let, Mirko JELENKO iz Vitanjskega Skomarja, 67 leto Ivan GABERŠEK iz Šmar-tnega ob Pakir 94 l et, Jo sip Zvonko KUČERA iz Celja, 87 let5 Ana LEŠEK iz Celja, 82 let, Ivanka ŠMID iz Vojnika, 53 let, Janez RIHTER iz Gor- MENK UPOKOJENEC, urejen, samski, želi spoznati urejeno žensko do 60 let za občasna srečanja ali skupno življenje, iz okolice Celja. Napišite SMS ali pokličite številko 071 447-290, Simon. 244 njega Grada, 86 let, Marija ŽERJAV iz Braslovč, 86 let, Janez ULAGA iz Laškega, 81 let, Otanistav T RAT AR iz Celja. 65 let, Marjan LOŽAR iz Calja, 72 let, Stanislav LES;, JAK iz Velenja, 87 let, Ana SI-MONČIČ iz Šempetra, 87 let, Branko VERGLES iz Košnice pri Celju, 71 let. Velenje Umrli so: Marija KRAJNC iz Velenja, 69 let, Bine LOČIČ-NIK iz Šmartnega ob Paki, 7 let, Ivana VRABIČ iz Šoštanja, 90 let, Jože SOVIČ iz Šoštanja, 82 let, Franc KOREN iz Šoštanja, 78 let. novi tednik I radio celie Cenjene stoanke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00)nasedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225144. Hvala za razumevanje. Uredaištvo Novega tednika in kadia Celje 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino KINO ŠMARJE PRI JELŠAH SOBOTA 19.00 Morbius - akcijska pustolovska drama 18.00 Beli bojevniki v črni obleki - celovečerni dokumentarni film KINO ROGAŠKA SLATINA NEDELJA 18.00 Morbius - akcijska pusto- lovska drama E PETEK 17.00 Tudi miši gredo v nebesa - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - slovenska drama 20.00 Morbius - akcijska domišljijska drama SOBOTA 17.00 Pes - komedija 19.00 Vojvoda - biografska komična drama 20.00 Nitram - triler NEDELJA 16.00 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Dune: Peščeni planet - znanstvenofantastična pustolovščina 19.00 V senci zarote - akcijski triler PONEDELJEK 18.00 Moj brat lovi dinozavre - družinski, mladinski 19.00 Dogodek - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 31. 3. 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert oddelka za kitaro, harfo in citre Glasbene šole Velenje nastop učencev Glasbene šole Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Velenje 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje In tretji dan je ustvaril žensko! odprtje fotografske razstave Foto kluba Štore Steel 19.00 Knjižnica Laško Hiša brez ogledal! pogovorno-literarni večer z avtorico dr. Simono Klemenčič PETEK, 1. 4. 12.00 Krekov trg Celje_ TVD Partizan Gaberje 1952 - 2022: 70 let celjske športne (r)evolucije odprtje razstave 18.00 Grad Strmol Rogatec Pogovorni večer s Tonetom Partljičem vstop prost 18.00 Grad Podsreda_ Odprtje fotografske razstave o biodiverziteti nastala je pod okriljem projekta Life Naturaviva; na njej bo na 20 panojih predstavljen delček naše čudovite narave 18.00 Celjska kulturnica Dialog slike z besedo -večer s Polono Kitak odprtje razstave in pogovor, ki ga bo vodila Lučka Palir 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Umetniški večer dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje koncert in razstava likovnih del 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Hej, partizan! koncert Partizanskega pevskega zbora z orkestrom 19.30 Grad Podsreda, renesančna dvorana Koncert narave Musica Viva glasbene mojstrovine najboljših klasičnih skladateljev operne glasbe in samospevov; vstop prost 20.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Kriza srednjih let komedija z Rankom Babićem SOBOTA, 2. 4. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Tinko Polovinko otroška predstava, primerno za otroke od 3. leta dalje 10.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Cesarjev slavec otroška matineja v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke novi tedniki radio celie 16.00 Celjska kulturnica Lutkarije in vragolije 2022 ogled dveh lutkovnih predstav, in sicer Trije Čiči junačiči v izvedbi Društva Škratovo lutkovno gledališče Celje ter Zajčkon in volk v izvedbi KUD Smeško 17.00 Gledališče Celje_ Goran Vojnović: 14 dni abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 Grad Podsreda_ Odprtje razstave Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus na steklarski razstavi Društva steklarjev Slovenije bo Jasna Lukanc razstavila svetila, podjetje BovianPlus pa energijske krožnike 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Godba na pihala Steklarne Rogaška letni koncert; vstop prost 19.00 Celjska kulturnica Predstava znane ženske: Šest nas je predstava ženskega kolektiva Bodice; vstop prost 19.00 Rdeča dvorana Velenje Ceca koncert 19.00 Kulturni dom Gorenje Šmartno ob Paki Denar z neba gledališka igra KD Gorenje NEDELJA, 3. 4 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pet žensk.com komedija, Gledališko društvo Kontrade Kanal, Nedeljski gledališki abonma in izven 18.00 Velika dvorana KS Konovo Nikoli ni prepozno komedija, KUD bratov Dobrotinšek Škofja vas, gledališka predstava 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Greva na izlet? koncert skupine Chaves 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Eva Boto koncert ob 10-letnici kariere PONEDELJEK, 4. 4. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tako ti je, mala stand up muzikal s Tanjo Ribič 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana 6 (Šest) drama Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča, Beli abonma in izven TOREK, 5. 4. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Juri Muri v Afriki pleše -Zaključek bralne značke za najmlajše plesno - glasbena gledališka predstava, primerna za otroke od 3. do 12. leta; vstop prost 17.00 Galerija Velenje Zazri se vodstvo po razstavi akademske kiparke Paole Korošec 17.00 Anina galerija Rogaška Slatina Vojko Gašperut - Gašper odprtje razstave 18.00 Velenjski grad »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Auschwitza predavanje in strokovno vodstvo po razstavi; predaval bo avtor Boris Hajdinak 18.30 Knjižnica Šoštanj Brane Ternovšek: Razgledni stolpi Slovenije predstavitev vodnika 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Sramota predstavitev knjige, knjigo je izdal ZRC SAZU 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Oživljanje konjiških legend predstava v izvedbi Gledališke skupine Gimnazije Slovenske Konjice SREDA, 6. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Tudi počasi se daleč pride gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna SPLETNI DOGODKI OBVESTILA Četrtek, Študijska čitalnica 31. marec, Vstavitev srčne zaklopke ob 18. uri Predaval bo dr. med. Rafael Skale Ponedeljek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 4. april, Fotopis Bolivija, Čile, Velikonočni otok ob 17.30 Predaval bo Nejc Draganjec Predavanje bo v Študijski čitalnici Torek, Glasba film 5. april, Se res danes vračamo v srednji vek? ob 17. uri Predavala bo mag. Tatjana Rozman Sreda, Knjižnica pri Mišku Knjižku 6. april, Pravljične dogodivščine ob 17. uri Z vami bo pravljičarka Janja Druge prireditve ČETRTEK, 31. 3. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Fotografiramo brez fotoaparata fotografska ustvarjalnica; za skupine 9.00 do 10.00 Hiša generacij Laško Na tesno s tesnobo delavnica 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 18.00 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Vstavitev srčne zaklopke predaval bo dr. med. Rafael Skale 18.00 Knjižnica Velenje, spletni dogodek Sončni žarek: spletni bralni klub druženje ob knjigi Marlo Morgan: Imenovali so jo Dvoje src; prijave: stanka. ledinek@vel.sik.si 19.00 Dom sv. Jožefa Celje, spletni dogodek Arhitekt Jože Plečnik -mojster arhitekture sklop predavanj ob 150-letnici rojstva velikega arhitekta, predavatelj: doc. dr. Leon Debevec; v živo na Youtube kanalu Doma sv. Jožef PETEK, 1. 4. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod Občino Laško - Trubarjevo nabrežje Laški sejem 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Beremo v naročju staršev: Globoke korenine in razprta krila predavanje psihologinje Andreje Križan Lipnik 16.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Kraljična na zrnu graha Andersenova pravljična ustvarjalnica z Lenko Černelč ob mednarodnem dnevu knjig za otroke radio celie TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 31. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 1. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 2. april 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 3. april 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 4. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 5. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 6. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 17.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Odprtje 7. sezone Fontane piv Zeleno zlato in zabava z ansamblom Modrijani 17.00 do 19.00 Dvorana KS Rimske Toplice Zelišča in okrasne zasaditve z dr. Rodetom predavanje 20.00 Parkirišče pred POŠ Trje Javno opazovanje nočnega neba Astronomsko društvo Saturn Petrovče; v primeru dežja ali oblačnosti dogodek odpade SOBOTA, 2. 4. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Območje občine Tabor Občinska čistilna akcija 8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Podeželska tržnica Žalec 9.00 do 12.00 Zbor: PGD Rogaška Slatina Velika čistilna akcija občine Rogaška Slatina prijave: obcina@rogaska-slatina.si 9.00 do 14.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane Filmska delavnica z Markom Mandićem brezplačna delavnica je nnmenjena mladim od 16. leta dalje in odraslim; prijave: info@festival-velenje.si 9.00 do 14.00 Turist biro, Rimske Toplice Čistilna akcija - pomlad 2022 10.00 Zbirno mesto: Športni center Žalec Čistilna akcija Zerowaste Žalec in MC Žalec 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Tehnopark Celje Ta nora znanost - šov z waw efektom na temo znanosti v sklopu ogleda Tehnoparka prijave na spletni strani Tehnoparka 11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka 14.00 do 18.00 Rondo pri avtobusni postaji Rogaška Slatina Izlet s turističnim vlakom v Olimje ogled samostana in stare lekarne, čokoladnice, farme jelenov Jelenov greben in pivovarne Haler informacije: TIC Rogaška NEDELJA, 3. 4. 10.00 MC Šmartno ob Paki -prireditveni prostor Motozbor z blagoslovom v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 10. aprila 11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka 15.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Pomlad na Grilovi domačiji obiskovalci bodo spoznali in občutili preteklost, seznanili se bodo s pomladnimi opravili in običaji ter pri dejavnostih aktivno sodelovali, za otroke pa bodo pripravili velikonočne delavnice PONEDELJEK, 4. 4. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Grdi raček Andersenova pravljična ustvarjalnica; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, preko Zoom aplikacije; prijave: info@jozef.si 17.00 Knjižnica Podčetrtek Kokoška Taja pravljična urica 17.30 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Bolivija, Čile, Velikonočni otrok potopisno predavanje Nejca Draganjeca v okviru U3O 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Kako me učijo lastne neumnosti? pogovor z dr. Karlom Gržanom 18.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Lokalne tržnice širom sveta potopisno predavanje Ane Seher TOREK, 5. 4. 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Povabljeni na splet delavnica Žige Laha Koštomaja za UTŽO 17.00 Osrednja knjižnica Celje, oddelek Glasba-film Se danes vračamo v srednji vek? predavanje mag. Tatjane Rozman 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Moj hišni ljubljenček ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Šaleški alpinistični odsek 1961 - 2021 okrogla miza ob 60-letnici ustanovitve in predstavitev knjige Med klinom in svedrom 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Kdo je doula? predstavitev Urške Cmok in Janje Ternovšek www.novitednik.si 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec, avla Pogovorni večer z antropologom dr. Danom Podjedom 19.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Prikaz cepljenja sadnega drevja z Adrijanom Černelčem 20.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Psalmi, biseri svetopisemske duhovnosti vodi: mag. Klaus Einspieler, preko Zoom aplikacije; povezava do srečanja: www.jozef.si SREDA, 6. 4. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Spoznajmo mesto Celje skozi objektiv fotografa Pelikana muzejska učna ura; za skupine 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 12.00 Spletne platforme Galerije Velenje Naprej v preteklost - 20 let Poletne muzejske noči utrinki 16.00 Knjižnica Planina pri Sevnici Ura pravljic za otroke vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z vami bo pravljičarka Janja 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pogovorni večer z dr. Ninno Kozorog 18.00 do 20.00 Celjski mladinski center Kulturni Zeko - Osnove stripa in ilustracij delavnice bo izvajal akademski slikar Izar Lunaček 19.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Peta olimpijada psihološki večer s slovensko olimpijko Tadejo Brankovič Dobrodelne prireditve SREDA, 6. 4. 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Navdihi glasbene poezije dobrodelni koncert Gimnazije Velenje in Šolskega centra Velenje; zbrana sredstva bodo namenili za šolski sklad Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega si- jaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, II. nadstropje: Sosedje Slovenci -Slovenci na Hrvaškem, avtorici Helena Janežič in Barbara Ri-man; do 15. 4. Savinov likovni salon Žalec: razstava Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tarta-glia; do 7. 5. Galerija Zgornji trg Šentjur: Najini stili, slikarska razstava Iva in Marinke As; do 6. 4. Knjižnica Šentjur: likovna razstava Pogrešam jih! Avtorice Marije Artiček - Marjane; do 15. 4. Mestna galerija - Kulturni center Rogaška Slatina: potujoča razstava Zsolta Szaboja: Življenje zunaj Sahare, ob svetovnem dnevu voda; do 9. 4. Avla Kulturnega centra Rogaška Slatina: Cvet (inter)net, razstava cvetja in papirja in drugih naravnih materialov; do 9. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava Pot do modrosti, avtorice Ksenije Ferenc; do 3. 4. Aškerčev trg Laško: razstava na prostem, Živali našega mesta; do 30. 4. Občinsko dvorišče Laško: razstava na prostem, Odprti prostori umetnosti; do nadaljenga TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Velenjski grad: razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Auschwitza; do 22. 5. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Avla Mestne občine Velenje: Šport in življenje v barvi, slikarska razstava Alberta Copella, do 19. 4. Razstavišče Vila Bianca Velenje: razstavi Osnove tehnike in grafika Zlata paleta; do 17. 4. Osrednja knjižnica Mozirje: dobrodelna slikarska razstava za Mozirsko kočo; do 13. 4. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju novi tednik Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Vedno? t илтуј / Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 FOTO TEDNA V slogi je moč. Foto: SHERPA Tednikove ^zgodbe Št. 13/ Leto 77 / Celje, 31. marec 2022 Dovolj smeha za vse str. 48 Za junake navijali otroci iz vse Slovenije Priloga Zdravje str. 31-41 Mladi in volitve str. 28-29 26 INTERVJU Klemen Selaković, oblikovalec uporabniških izkušenj in avtor podkasta Aidea O vesolju, drogah, tehnologiji in prihodnosti človeštva Klemen Selaković je večkrat nagrajen mlad digitalni oblikovalec in ustvarjalec, ki ga je revija Marketing magazin uvrstila med 55 najbolj vplivnih mladih krea-tivcev na Balkanu. Potem ko je hitro napredoval na poklicni poti in si zagotovil finančno neodvisnost, celo obilje, se je začel bolj poglabljati sam vase in iskati odgovore na številna življenjska vprašanja. Kot rad pove, se je odpravil na pot iskanja samega sebe. Začel se je spraševati, kaj je dobro življenje, in vedno bolj je zaupal resnični, brezpogojni ljubezni. Širša slovenska javnost ga je spoznala predvsem zaradi ustvarjanja svojevrstnih pogovornih vsebin, ki jih je v obliki podkastov začel objavljati na svetovnem spletu. To je tudi sicer eno od orodij, ki jih obvlada in jim zaupa. Čeprav je v svetu medmrežja veliko pasti, je pri kritiki le tega previden. Poudarja, da je v življenju na vseh ravneh treba najti ravnovesje, in zaupa meditaciji. Zagovarja filozofijo učinkovite nesebičnosti in spodbuja Л1 ideje o vračanju zneskov uspešnih in premožnih posameznikov. »Meni zelo ljub citat, neka indijska modrost, ki pravi: >Človek je upravičen do svojega dela, ne pa do njegovih sadov<. Da torej nekaj počnemo zaradi dela samega. To delo ali odnos je dar sam po sebi. Zahodni človek vse počne, da bi nekaj dobil od tega, kar dela. S tem izgubljamo veliko energije, na koncu smo še nezadovoljni, ker nikoli ni dovolj. Če se tega zavedamo, da je zdaj dovolj za nas, potem pekla na Zemlji ni.« LEA KOMERICKI KOTNIK Klemen Selaković je eden najbolj priljubljenih avtorjev podkastov, ki tudi pri nas postajajo vedno bolj priljubljene oblike podajanja medijskih vsebin. Prvo epizodo je posnel 1. aprila 2019, prvi gost je bil njegov prijatelj Andrej P. Škraba. Pogovarjala sta se o težavah šolskega sistema, univerzalnem temeljnem dohodku ter o tem, kaj je res in kaj je dobro. »Vedno so naju zanimala življenjska vprašanja, enkrat sva prižgala mikrofone, kamero in se posnela. Odziv je bil zelo dober, presenetil me je. Vedel sem, da moram nadaljevati.« V treh letih je nastalo skoraj sto epizod, ki so pritegnile že več kot milijon in pol poslušalcev oziroma gledalcev. S sogovorniki se dotikate številnih tem, tudi tistih, o katerih pogosto ne govorimo na glas. Ne glede na temo je v pogovoru mogoče začutiti sproščenost, poslušalci pa imajo velikokrat občutek, da tudi sami so- »Podkast je mišljen kot pot raziskovanja skozi življenje. Veliko sem se udejstvoval na področju praktične filozofije, kaj je tisto, kar nam pomaga živeti bolje. Kaj je dobro življenje, so se spraševali in razmišljali že stari filozofi. Razmišljal sem, kako bi se lahko pogovarjal z osebami, ki • • I V II V« ■ • • I • • • imajo drugačen pogled na življenje, ki imajo pestro življenje. To je bil izgovor, da je nastal podkast, sogovornike dobim za dve uri pogovora in iz tega dobim nauke, na j podlagi katerih živim malo bolje.« delujejo pri razpravi. Kako vam to uspe? Goste navadno izbiram glede na to, kaj me v nekem trenutku zanima, pri temah ni omejitev. Ko ugotovim, kdo v našem prostoru o posamezni temi govori in o tem nekaj ve, ga povabim k pogovoru. Se pa kdaj zgodi tudi obratno, da se mi zdi neka oseba zanimiva in jo zaradi tega povabim k pogovoru. Na pogovore se nikoli ne pripra-vlj am, ker vse izhaja iz moje radovednosti. Ta podkast je ena sama radovednost in morda se tudi zato ljudje tako poistovetijo z njim. Ljudje so radovedni in to lahko potešijo s poslušanjem dvo- ali triurnih pogovorov. Gre za format oddaj, ki jih vsaj do zdaj v slovenskem medijskem prostoru še ni bilo. Podkast je mišljen kot pot raziskovanja skozi življenje. Veliko sem se udejstvoval na področju praktične filozofije, kaj je tisto, kar nam pomaga živeti bolje. Kaj je dobro življenje, so se spraševali in razmišljali že stari filozofi. Razmišljal sem, kako bi se lahko pogovarjal z osebami, ki imajo drugačen pogled na življenje, ki imajo pestro življenje. To je bil izgovor, da je nastal podkast, sogovornike dobim za dve uri pogovora in iz tega dobim nauke, na podlagi katerih živim malo bolje. Meni zelo ljub citat, neka indijska modrost, pravi: »Človek je upravičen do svojega dela, a ne do sadov svojega dela.« Torej nekaj počnemo zaradi dela samega. To delo ali odnos je dar sam po sebi. Že pogovor, ki ga snemam, je dar, pri čemer nimam pričakovanj. Vse bi počel enako, ne glede na to, ali bi to poslušalo pet ali pa deset tisoč ljudi. Od tu verjetno izvirata tudi sproščenost in drugačnost. To, da nekateri ljudje to strastno poslušajo več ur, tudi večkrat iste epizode ali vse epizode, je nekaj neverjetnega in česa lepšega si ne bi mogel želeti. Ste dvakratni dobitnik nagrade za mladega kreativca, delali ste v oglaševalski agenciji. Oglaševalski svet je zelo materialističen. Danes se veliko ukvarjate z duhovno ravnijo. Klemen Selaković stoji za enim najbolje poslušanih podkastov v Sloveniji. Pogovorom o neortodo-ksnih idejah, ki se dotikajo tematik zavesti, drog, tehnologije in prihodnosti človeštva, je v treh letih prisluhnilo več ko 1,5 milijona poslušalcev. Še preden je začel snemati in objavljati zanimive pogovore, je svoje poslanstvo našel v oblikovanju uporabniških izkušenj in tako oplemenitil bogato znanje s področja marketinga in digitalnega razvoja. Oglaševalsko delo je povsem opustil in zadnjih desetih letih deluje kot oblikovalec uporabniških izkušenj. Trenutno je vključen v zagonsko podjetje, kjer se ukvarjajo s tehnologijo blockchain. Dvakrat je prejel naziv mladi kreativec leta, revija Marketing magazin ga je uvrstila med 55 mladih ustvarjalcev in oglaševalcev na Balkanu, dvakrat je prejel nagrado websi za digitalne presežke in zlato nagrado diggit za digitalne rešitve, ki na domiseln in ustvarjalen način izkoriščajo prednosti digitalnega okolja. INTERVJU 27 a i — Г »Racionalno uspeh pomeni učinkovito reševanje I težav. Definicija uspeha se torej skriva znotraj nas samih. A ker smo preveč vpeti v družbo, ki definira naš uspeh, se pogosto ta ne ujema z našim dojemanjem uspeha, zato se pogosto počutimo neprijetno, slabo. Zame je uspešen tisti, ki je miren.« H ff ■ n Klemen Selaković je nedavno v Celju sodeloval na dobrodelnem dogodku Debata z namenom, kjer je z Aljošo Bagolo in moderatorko Marijano Kolenko razglabljal o pomenu odnosov in njihovi preobrazbi. Delil je tudi osebno izkušnjo, ki ga je zaznamovala in je hkrati pomembno prispevala k njegovemu miselnemu preskoku: »Imel sem predstave o sebi, ki so se podrle. Poleg tega sem imel nerešen odnos z očetom. Oče je bil vso mojo mladost alkoholik in nanj sem bil zelo jezen. Ko sem postal uspešen v materialnem svetu, sem mu želel pomagati s sredstvi, ki jih imam. Želel sem ga spremeniti. Z energijo po spremembi sem šel v najin odnos in on je mojo pomoč zavrnil. To je v meni porodilo še več bolečine in jeze. Enkrat se je zgodil preboj, ko sem si preprosto rekel: >Ali sem ga pripravljen sprejeti takšnega, kakršen je? < Ko je bil odgovor pritrdilen, ko se mi je zdela ta odločitev najboljša zame, se je odnos spremenil. Oče je nehal piti in zdaj imava res lep odnos. Iz tega sem se naučil, kako je treba včasih sprejeti in spustiti. Moja osebnost se je umaknila in tako dojemam ljubezen. Če ljubezen pogojuješ, potem to ni ljubezen.« Kdaj in kako se je zgodil prelom v vašem razmišljanju? Vstop v materialni svet je bil posledica tega, da doma nismo bili premožni. Moja želja ali kar travma je bila, da bom, ko bom odrasel, premožen. Da bom imel na finančnem področju obilje. Ko sem našel nekaj, v čemer sem dober, sem šel po klasični lestvici, pri čemer se nisem spraševal o vrednotah in o tem, kaj oglaševanje povzroča. To sem se začel spraševati nekoliko kasneje. In takrat sem to vklopil tudi v svojo zavest. Ta drugi, duhovni del se je zgodil povsem izkustveno. Imel sem izkušnjo s psihedelični-mi gobami. Gre za obliko droge. Ta izkušnja mi je pokazala, koliko stvari še ne vem in ne poznam. Pred tem sem bil posameznik, ki je vse vedel in imel vse pod nadzorom. Vedel sem, kako deluje svet, kako delujejo drugi, kako bi se morali drugi vesti in kako bi se morali izboljšati. Povedano drugače - bil sem zelo nadut. Ta izkušnja, sicer boleča, mi je od-strla obzorje in mi pokazala, da sem v resnici zelo majhen posameznik. Spoznal sem, da je Klemen, ta ego, v resnici zelo majhna stvar in da je stvarnost, v kateri bivamo, veliko večja od tega ega. Po tej izkušnji sem šel na pot odkrivanja svoje zavesti. Kaj zavest sploh je, zakaj sem zavesten in zakaj sploh sem tukaj na Zemlji. Nato sem šel skozi duhovne prakse. Zdi se mi, da je to pot vseh tovrstnih iskalcev. To ne nazadnje izhaja že iz zgodovine. So k tem spoznanjem pripomogla tudi vaša potovanja? Ker sem bežal pred težavami, odnosi, sem se odločil, da bom šel v Azijo na samotno potovanje. In takrat sem dosegel psihološko dno. Nekako nisem več našel izhoda iz nakopičenih slabih situacij. V Aziji sem spoznal meniha, ki je iskal nekoga, s katerim bi govoril angleško, jaz sem potreboval nekoga za pogovor. Videl sem, da živi popolnoma drugače, da ima drugačen pogled na svet. Skupaj sva meditirala, pomagal sem mu pri opravilih okoli templja. Počasi sem videl, kako se s pomočjo dobrih del vlečem iz temnega območja slabega počutja. Namesto da bi ves dan spal v apartmaju, bil depresiven, sem raje šel v tempelj, meditiral in delal. Nič posebnega. Videl sem, kako so dobra dejanja poplačana. Naučil sem se, da imata vsako delo in vsaka misel svojo posledico. Še vedno veliko potujete. Šele ko človek povsem zamenja okolje, lahko spozna, kateri procesi se dogajajo znotraj njega in kateri so zunanji ter so poledica okolja. Zadnja leta opažam, da so vsi procesi znotraj mene. Če se slabo počutim v Ljubljani in zamenjam kraj, sem prva dva tedna na Tajskem povsem vzhičen in rečem: »Kriva je bila Ljubljana, Tajska je rešila moje notranje stanje.« Ampak če je človek dovolj časa na potovanju, ugotovi, da se kmalu počuti povsem enako kot pred potovanjem. Na potovanjih vselej spoznam sebe. Vselej se pokaže, da zunanji svet nima toliko pomena, ker sebe vedno nosimo s seboj. Ko to spoznamo, lahko začnemo razreševati vzorce in se premikamo v boljše življenje. Ljudje so vaše podkaste odlično sprejeli, vplivajo tudi na mlade poslušalce. Ljudje se na vas obračajo za nasvete, v njihovih očeh ste kot učitelj. Je to breme? K meni kdaj pridejo mladi po nasvet in trudim se, da nisem njihov mentor. Biti mentor je namreč zelo spolzko področje. Ni prav, da deliš nasvete, če ne nosiš bremen teh nasvetov. Zelo lahko je govoriti, kaj bi bilo treba narediti. Ampak nekdo drug bo to naredil in bo tudi sam nosil posledice tega. Nikakor se nimam za učitelja, ker ta mora nekaj vedeti, da lahko to preda naprej. Jaz pa v resnici ne vem ničesar. Imam samo lastne izkušnje. Te so zelo ozke in veljajo zame. Danes je svet drugačen, kot je bil pred desetimi, petnajstimi leti. Zato je treba biti res pazljiv. Mogoče mladi potrebujejo nekoga, da jih sliši in razume. Včasih je zanje že to zdravilno. Ker jaz ne vem, kaj mora nekdo narediti. Lahko sem tam, mogoče opišem svojo izkušnjo. To je zame ljubezen, ko dam prostor osebi. Mladi so v stiskah, navdajajo jih tesnobna občutja, vsi okoli njih so uspešni na družbenih omrežjih, vsi potujejo, vsi so lepi in imajo krasno življenje. Pričakovanja do sebe primerjajo z resničnostjo in potem odstopanja plačujejo z bolečino. Želim jim sporočiti, da je resničnost popolnoma v redu. Po nasvet pridejo mladi, lepi, pametni, izobraženi fantje, ki so depresivni, muči jih domneva, da imajo premalo denarja in da bi morali narediti več. Vse je v miselnih procesih in želim jim pokazati, da je treba obrniti glavo, pogledati na drugo stran, ker na tej ni rešitve. Omenili ste družbena omrežja. Tudi sami jih uporabljate. Ste pri tem zmerni in previdni? Podobno kot vsi se tudi jaz borim z odvisnostjo. Ko nekaj objavim, si želim, da bi bila ta objava dobro sprejeta, da bi dobil veliko odgovorov, veliko všečkov in podobno. Tukaj smo vsi enaki in to si lahko samo priznamo. Uporabljam družbena omrežja, vendar skušam s tem ustvarjati neko vrednost. Imamo namreč dva tipa ljudi na medmrežju. 99 odstotkov je potrošnikov vsebin. To so ljudje, ki vsebine na medmrežju samo »uživajo«, gledajo posnetke, fotografije in objave. Le odstotek predstavljajo ustvarjalci teh vsebin. Pazim, da je pri meni to dvoje v ravnovesju. Da sem toliko, kot sem uživalec, tudi ustvarjalec vsebin. Ob tem se trudim, da so vsebine, ki jih ustvarim, koristne, vsaj po mojem mnenju. Skušam promovirati praktično filozofijo in meditacijo med mladimi. To vse se mi zdi dobro. In tega na družbenih omrežjih ni veliko. Velikokrat mi rečejo, da z veseljem preberejo te moje misli. Da marsikdo to vzame tudi kot nasvet, da je meditacija dobra. Družbena omrežja skušam uporabljati tako, da je dobro za svet. V času, ko večina svari pred pastmi interneta, ste vi pogosto njegov zagovornik. Orodja sama po sebi niso dobra ali slaba. Če vzamemo na primer kladivo. Z njim lahko zgradim hišo, a tudi koga ubijem. Z istim orodjem. In ljudje bodo rekli, da je kladivo slabo, ker je bil nekdo z njim ubit. To je zelo ozko gledanje. In tako je z vsemi orodji, vključno s psihedeliki, ki sem jih prej omenil. Lahko se jih zlorablja ali uporablja v zdravstvene namene. In z medmrežjem je enako. Za marsikaj, kar danes imam, se lahko zahvalim temu orodju. Pri petnajstih letih sem bil sam in zelo zmeden. Nisem imel mentorja, ki bi me vodil. Internet je bil moj mentor. Tam sem si poiskal virtualne mentorje. Vse finančne oziroma materialne dobrine, ki jih imam, dolgujem tej tehnologiji. Zato sem previden, ko kritiziram. Večkrat omenjate dobro življenje. (smeh) Dobro življenje je po mojem mnenju življenje z ljubeznijo do vsega, kar počnemo, do vseh ljudi, živali in vsega, kar se pojavlja v naši zavesti. Je pa na poti do dobrega življenja nujno tudi slabo življenje. In na dovolj dolgi življenjski premici je potem vse dobro življenje. Zdaj živim dobro življenje. Foto: SHERPA »Svet na medmrežju je zelo zanimiv in s pomočjo tega sveta se preživljam. Podkast pa je moje filozofsko raziskovanje ali bolje rečeno dnevnik moje osebne poti.« »Človeštvo ima projekt, a mislim, da vsi člani nimamo skupnega cilja. Zdaj se zdi, da je cilj kapitalizma, da viša produktivnost in bruto družbeni proizvod, ne ve pa, kako se to ujema z zadovoljstvom posameznika. Ker če bi bilo res, da več kot imamo materialnih dobrih, srečnejši smo, bi bili nekajkrat srečnejši od naših prednikov. Pa verjetno ni tako. Vsak posameznik se mora vprašati, ali mu te stvari, h katerim stremi, prinašajo srečo in zadovoljstvo. Ni težava v materialnih dobrinah, le da nismo preveč navezani na njih.« 28 MLADI IN VOLITVE Zdaj je čas za aktivacijo Izgovori naj ostanejo doma V družbi lahko večkrat slišimo prepričanje, da mladih politika ne zanima. Da bi preverili, ali je to res, smo dali besedo štirim mlajšim sogovornikom, ki so dejavni na različnih področjih in prihajajo iz različnih krajev na Celjskem. Vprašali smo jih, kakšen odnos imajo do volitev in kaj zanje pomeni besedna zveza aktivno državljanstvo. Zanimalo nas je, kako izbirajo svoje »favorite« ter kakšne vsebine so pogrešali v obdobju zadnje vlade in kakšne teme bi morala, kar zadeva mlade, nagovarjati prihodnja vlada. TS, LKK, ŠO, JI Sara Krajnc, študentka in prostovoljka Inštituta 8. marec Cas je, da presežemo teme iz preteklosti Že kot najstnica sem redno spremljala politično dogajanje in se naučila, da bomo le s skupno močjo dosegli spremembe, ki si jih želimo. Ravno zato se mi udeležba na volitvah zdi ključnega pomena in upam, da bo vsak izkoristil to svojo pravico in po eni strani tudi dolžnost, če želi prispevati k boljši prihodnosti. Aktivni državljan bi moral bit vsak, a je res, da se je včasih težko odločiti, saj tudi naši politiki ne prispevajo k lažji odločitvi. Pomembno je, da vseeno oddamo svoj glas in se poskušamo najbolje po vseh svojih močeh aktivirati, kadar politiki ne delajo v dobro državljanov. Če bomo znali vzdrževati različne nepolitične kampanje, ki bodo poskušale odpraviti nepravilnosti vlade, nam bo mogoče uspelo. Pravice je treba upoštevati Demokratična država temelji na sistemu volitev in hkrati tudi osnovne politične pismenosti. Zdi se, da se premalo zavedamo, kakšno moč imamo kot skupnost državljanov, moramo si samo zaupati. Prihodnja vlada se bo morala v prvi vrsti posvetiti stanovanjski krizi, šolstvu in zdravstvu. Te teme sem pogrešala pri delovanju aktualne vlade, pri kateri me je motilo tudi, da ni spodbujala socialne države in ni upoštevala nekaterih pravic. Teme iz preteklosti nas mladih ne zanimajo več toliko, saj smo premladi, da bi jih popolnoma razumeli. Smo generacija, ki s tem ni odraščala, zaradi česar se s Kdo je Sara Krajnc? Absolventka magistrskega študija etnologije in kulturne antropologije je dejavna na različnih področjih. Je »community managerka« oziroma skrbnica družbenih omrežij pri digitalni agenciji. Kot plesna pedagoginja in trenerka veliko časa posveča plesu. Obenem je aktivistka in občasna prostovoljka pri akcijah Inštituta 8. marec. Sodelovala je pri zadnjih dveh večjih kampanjah. Med drugim je veliko časa namenila zbiranju podpisov za referendum o vodi. S ko-ordinatorico za savinjsko regijo Uršo Zgojznik je vodila dejavnosti v Celju. tem ne poistoveti. Čas bi bil, da te teme presežemo in se osredotočimo na aktualnejše problematike. Ne mečimo vseh v isti koš Programi političnih strank so javno dostopni, vendar je res, da politične stranke rade izpostavljajo samo tisto, kar je pri njih najbolj všečno za pridobivanje sledilcev. Sama vedno rada preberem programe in spremljam trenutno dogajanje ter soočenja. Ne moremo metati vseh politikov v isti koš, a je res, da se pred volitvami vsaka stranka bori za svoj del in velikokrat prekomerno zasujejo volivce z informacijami. Za nas so vsi enakopravni Ne drži, da mladih politika ne zanima. Menim, da se mladi vanjo drugače vključujemo in zanimamo zanjo. V politiko se vključujemo z obratne smeri, skušamo odpraviti nepravilnosti v vladi, ne glede na to, katere politične stranke jo sestavljajo. Nepravilnosti izpostavljamo s pomočjo združenj, organizacij in kampanj, ker verjamemo, da bo vsaka vlada delala napake, tudi če se bo trudila, da jih ne bi. Skupaj bi lahko odlično delovali. Mlade ne zanima toliko delitev na leve in desne -za nas so vsi enakopravni. Foto: osebni arhiv Kdo je Jan Štrukelj? Jan Štrukelj je Zgornjesavinjčan, ki že dlje časa živi in dela v Ljubljani. Je samostojni podjetnik, ki večino prostega časa namenja aktivističnemu delu v gibanjih Mladi za podnebno pravičnost in Glas ljudstva ter v Inštitutu 8. marec. Veliko prostega časa je namenil zbiranju podpisov za pitno vodo, kjer je za razpis referenduma o noveli zakona o vodah kot prostovoljec zbral približno 1000 podpisov. Včasih ga skrbi splošna apatičnost sodržavljanov in meni, da se premalo ljudi javno izpostavlja za stvari, ki so pomembne. Ne verjame v revolucijo, ampak spremembe znotraj sistema. Čas, ki mu ob dejavnem urniku še ostane, najraje izkoristi za branje. Foto: osebni arhiv Jan Štrukelj, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Zakaj na volitve? Razmislek začenjam z vprašanjem, zakaj ne na volitve. Odgovora ne najdem. V trenutnem političnem sistemu so volitve najboljši in edini način, da si vsi, predvsem mladi, preoblikujemo prihodnost. Se zavedamo, da je skoraj vse, kar vidimo okoli sebe, odločitev nekoga, ki smo ga volili, oziroma nekoga, ki ga nismo volili? Vsako posekano drevo, vsak ukinjen kulturni in umetniški program, vsak slab javni potniški promet, vsak dodaten dan čakanja na obisk pri zdravniku, vsak slab zakon. A po drugi strani tudi vsako novo drevo, vsak nov kulturni in umetniški program, vsak dober javni potniški promet, vsak hitrejši obisk pri zdravniku in vsak dober zakon, ki sistemsko ureja področja, ki so pomembna za vse nas, predvsem za mlade. Tovrstni zakoni, ki bi urejali podnebno krizo, težave javnega zdravstva, javnega šolstva, starajoče populacije, so obsežni, zapleteni, ponavadi ne prinašajo takojšnjih učinkov ter hitrih političnih točk, ampak so nujni. Nujni za našo prihodnost, za lažje soočanje z izzivi v časih, ki sledijo. Higienski minimum demokracije Zato je ključno, da se udeležujemo vseh volitev. To je higienski minimum demokracije. Ob tem ne smemo pozabiti vsakemu izvoljenemu predstavniku ne glede na politično usmerjenost natančno gledati pod prste in izvajati pritiska, da drži svoje obljube ter deluje v skladu z interesi celotne družbe. Hkrati ne smemo pozabiti, da institucije in politika še nikoli niso bile deležne manjšega zaupanja ljudstva kot v tem trenutku. Je to presenečenje? Ni. Posamezne politične struje se zelo trudijo, da bi bilo zaupanja med ljudmi čim manj, posledično tudi udeležbe na volitvah ter našega sodelovanja pri odločanju. Manjkrat kot bomo prisotni v procesu odločanja, manjkrat kot jim bomo gledali pod prste, večkrat nas bodo peljali žejne čez vodo. Dolgoročno reševanje najpomembnejših kriz Na nekaterih področjih so takojšnje sistemske rešitve nujne. Ne čez nekaj let, ampak danes. Podnebna kriza je na primer katastrofa, ki nas sicer ne bo udarila nenadno kot kakšna jedrska nesreča, a nas bo počasi kuhala, dokler ne bo prepozno, da bi lahko še karkoli naredili. Ukrepi za blažitev te krize ne bodo imeli učinka takoj, temveč čez nekaj let. Zato je pomembno, da zaupamo političnim opcijam, ki svoje delovanje gradijo na dolgoročnem reševanju naših najpomembnejših kriz. V preteklosti s(m)o padli na veliko področjih in na srečo je še čas, da prihodnost vzamemo v svoje roke. Najprej lahko to storimo v nedeljo, 24. aprila, in sicer tako, da se vsi odpravimo na volišča. Mladi v tem času nosimo veliko breme odgovornosti za gradnjo boljše družbe, boljšega sveta za vse. Zato se ne strinjam, da smo mladi brezvoljni. Smo polni optimizma in energije za boje, ki nas čakajo. In iskreno verjamem, da nam bo uspelo spremeniti tok zgodovine in prisiliti odlo-čevalce, da delujejo v interesu ljudstva. Zato je pomemben vsak naš glas, vsak glas za progresivne politike, vsak glas za spoštljiv in vključujoč svet. Le programi, ki so usmerjeni v vse in ne izključujejo nikogar, so vredni našega glasu. Med približno dvajsetimi strankami, ki se bodo predstavile na volitvah, je takšnih programov kar nekaj. Zato lahko vsi najdemo svojo predstavnico oziroma predstavnika in 24. aprila pustimo izgovor, da so vsi isti, doma. MLADI IN VOLITVE 29 Vid Palčnik, študent politologije in kulturni ustvarjalec iz Šentjurja V družbi manjka dogovor, kam bi radi šli Volitve so zame absolutno pomembne. So temeljni del našega sistema, z njimi se začne celoten demokratični proces. Če ljudje na volitvah ne oddajo glasu, potem sistem ne more biti popoln. Volitve so vsekakor vstopnica v svet upravičenega godrnjanja, pohvale oziroma ocenjevanja političnega. A da lahko ocenjujemo politiko, je treba spremljati dogajanje, o njem razmišljati in izmenjavati stališča. Aktivno državljanstvo je lahko tudi debata, ki se dogaja za gostilniškim »šankom«, a pod pogojem, da udeleženci takšne razprave res razmislijo o stvareh, ki jih komentirajo. Preprosto je govoriti, da so vsi politiki enaki, da vsi kradejo, a to so zgolj površne ocene. Aktivno državljanstvo zahteva zaledje vedenja o tem, kar se dogaja, kdo odloča in zakaj. Pomen naše izbire Zakaj je pomembno, da se odpravimo na volišča in da smo politično pismeni? Zato, ker tako izkoristimo svojo pravico, ki je smoter demokracije. Pomembno je razumeti, da to, kako sta oblikovana plakat ali volilni letak, ni tisto, kar bi nas vsebinsko moralo zanimati. Mislim, da je pri naši politični pismenosti ključno zavedanje o pomenu naše izbire. Premisliti bi morali o vseh tveganjih, ki jih lahko prinese posamezen kandidat, za katerega se odločimo na glasovnici. V iztekajočem se sklicu državnega zbora smo slišali ogromno težkih besed ob prestopih poslancev. Večinoma je šlo za prestope poslancev, ki imajo relativno kratko politično zgodovino. Volivci jih, preden so obkrožili njihovo ime, niso dovolj spoznali. Za to so v prvi vrsti odgovorni sami in ne poslanci, ki so se odločili zamenjati stranko ali poslansko skupino. Manjkajo nam večletne usmeritve V obdobju zadnje vlade sem najbolj pogrešal prizadevanja za izboljšavo vseh ravni izobraževalnega sistema. Pogrešal sem dolgoročno kulturno strategijo in ukrepe za izboljšanje stanovanjske politike za mlade. Nasploh se mi zdi, da kot država nimamo trdnih večletnih strategij oz. družbenega dogovora, kam bi zares radi šli. Prihodnja vlada bi morala glede mladih nagovarjati predvsem teme, kot je ustvarjanje pogojev za njihovo osamosvajanje in za ustvarjanje družin. Nizka rodnost je težava, ki močno pesti Slovenijo, vendar se te problematike še nismo zares lotili. Ali me zanimajo teme iz preteklosti, ki v družbi velikokrat zbujajo delitve? Poznavanje preteklosti nam omogoča, da imamo o nekaterih temah v družbi širšo sliko, zato je vsekakor pomembno. Kadar v politiki sklicevanje na preteklost prehaja v ospredje, to bolj kot na ljubezen do zgodovine kaže, da odločeval-cem primanjkuje tehtnih argumentov o nekaterih vsebinah. »Zmenkarski« programi Ko se odločam, koga bom volil, me zanima predvsem, kakšne teme izpostavljajo politične stranke. Vedno pogosteje 'i v kampanjah opažam izpostavljanje »zmen-karskih« programov, torej razprav o tem, kdo bi s kom sodeloval in kdo s kom ne bi Pogosti so tudi s 1 o -gani v slogu izborov za lepotna tekmovanja, ki po mojem mnenju povsem podcenjujejo volivce. To, da se politiki spuščajo na takšno raven, morda kaže tudi, da se volilno telo s takšnimi vsebinami žal zadovolji. Sam se o tem, koga bom volil, odločam predvsem na podlagi soočenj in na podlagi zgodovinskega spomina, kolikor daleč nazaj seže v mojih mladih možganih. M e -nim, d a so nekateri kandidati bolj kakovostni in drugi manj. Vsekakor se pri izbiri kandidatov ne oziram le na to, iz katere stranke so. Splošno prepričanje, da mladih politika ne zanima, po mojem mnenju drži. Mladi žal postajamo vedno bolj pasivno, ne le politično, ampak tudi splošno družbeno telo. Doba osamosvajanja se zamika vedno bolj v konec uradne mladosti, kar morda med nami ustvarja lažen občutek brezskrbnosti. Ključni pogoji za osamosvajanje Za svojo generacijo si želim takšno prihodnost, da si bo lahko vsakdo v lastni nepremičnini ustvaril kakovostno življenje. In da ga pri doseganju neodvisnosti ne bo obremenjevalo preigravanje z mislimi o tem, ali bi imel boljše pogoje za življenje, če bi odšel v tujino. Da se bodo mladi bolj začeli zavedati svoje odgovornosti glede aktivnega državljanstva in da bodo izkoristili volilno pravico, bodo potrebni ukrepi, ki se morajo začeti že v šolah. Kratkotrajne kampanje, ki jim poskušajo predstaviti razloge, zakaj naj gredo na volitve, so lahko uspešne, a v omejenem dosegu, primer so evropske volitve leta 2019. Pametni politiki bodo v svoj prid verjetno uporabili tudi nove medije, ki izpodrivajo klasične metode kampanj. Tiktok je mladim bližje kot golaž. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Kdo je Vid Palčnik? Vid Palčnik je študent politologije. Obiskoval je Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije na Šolskem centru Celje. Podpisal se je pod režijo nekaterih videospotov Vlada Kreslina. Zelo je dejaven na kulturnem področju, sodeluje z društvi in z različnimi ustvarjalci. Lani poleti je na Brdu pri Kranju iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel priznanje za prostovoljno delo, in sicer za sodelovanje v Kulturnem društvu Gorica pri Slivnici. Zadnjih šest let ga lahko spremljamo tudi kot interpreta v skupini Šansonet. Preizkuša se tudi v vlogi novinarja. Nejc Gajšek, organizator turizma, tekač, prostovoljec in okoljevarstvenik Podnebne spremembe nas držijo za vrat V zadnjih dveh letih smo priča izjemno napetemu političnemu in družbenemu stanju, česar pa ni kriva samo epidemija. To je zagotovo eden od razlogov, zakaj je pomembno, da moramo mladi letos na volišča. Da prispevamo k spremembam. Če kdaj, je zdaj čas, da stopimo v ospredje in zahtevamo bolj demokratično družbo, saj smo tudi mi del nje in kar se dogaja danes, bo vplivalo na našo prihodnost. Da se mladi manj vključujemo v politiko je najbrž tudi odraz stanja v družbi in politične kulture nasploh. Ko se pogovarjam s sovrstniki, jih veliko pove, da se ne želijo izpostavljati, saj se bojijo »povračilnih udarcev« in napada na družbenih omrežjih. Volitve se nekakšen izraz zaupanja. Svoj glas oddaš nekomu, za katerega si prepričan, da mu lahko zaupaš. Smo v obdobju, ko je zaupanje težko pridobiti. In če zaupanja ni, ni glasov. Če se politika prereka o zadevah, ki so na trenutke čisto nesmiselne in same sebi namen, niso povezane z dejanskimi rešitvami, še manj pa z mladimi, ki se jih izpostavlja samo v času pred volitvami, se mladim ne zdi smiselno vključevati v ta proces. Sam sem aktivno državljanstvo najbolje spoznaval kot prostovoljec, ko ne uresničuješ samo osebnih interesov, ampak daješ svoj prosti čas in energijo za družbeno korist. Pri takšnem delu lahko tudi v praksi spoznaš področja, ki niso dobro ali so pomanjkljivo urejena. Prostovoljstvo mi je dalo mnogo neformalnega znanja in izkušenj. Časa za sprenevedanje ni več Letošnje volilno leto je zelo pomembno. Rekel bi, da se nahajamo na prelomnici. Živimo v času okolj-ske krize, podnebnih sprememb, ki nas, pa če si to priznamo ali ne, držijo za vrat. Mi, mladi, in naše potomstvo bomo nosili breme naših trenutnih odločitev ali morebitne nedejavnosti. Ne smemo se več sprenevedati, mudi se nam, rešitve za okoljsko krizo je treba začeti iskati takoj, sicer bo prepozno. Zato moramo mladi na volitve. To moramo narediti zaradi sebe in za generacije, ki nam bodo sledile. Mladi želimo resnične rešitve za prihodnost, ki niso povezane s preteklostjo. Stanovanje, služba in okolje Ni res, da nas politika ne zanima, nas pa zanimajo druge teme. V prvi meri problematika nepremičninskega trga. Tako, kot je zdaj, ne more naprej. Kako naj mladi pridemo do stanovanj, ne da bi nas banka zasužnjila do smrti? Oziroma bom vprašal drugače: kdo je sploh sposoben dobiti takšen kredit? Mladi želimo biti finančno neodvisni od staršev, imamo željo po samostojnosti. Za to potrebujemo službe in spodobno in spoštljivo plačilo za opravljeno delo. Če želimo spodbujati aktivno državljanstvo, moramo dati večjo težo neformalno pridobljenim znanjem. Mladi si želimo, da bi nas šolski sistem ustrezno pripravil na vstop na trg dela oz. samostojno podjetniško pot, pa tudi to, da nam tudi v prihodnje ne bo treba skrbeti za kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo bomo potrebovali. Vse to skupaj bo preprečilo, da bi mladi svojo srečo iskali zunaj Slovenije. Tukaj in zdaj Vseh politikov ne moremo metati v isti koš, je pa nekaj skupno večini: vsi med svo- jimi kampanjami opozarjajo na beg možganov in boljše pogoje mladih v družbi, po volitvah pa na to pozabijo. Tako milenijci kot tudi generacija Z nismo več tisti, ki bi v političnem smislu zaupali le eni osebi. Zato je kult osebnosti, kot je viden pri nekaterih strankah, čisto nasprotje tega, kar nas pritegne. Poveličeva- Kdo je Nejc Gajšek? Nejc Gajšek je Celjan, po izobrazbi diplomirani organizator turizma, ki sta ga delo v turizmu in ljubezen do spoznavanja novih krajev opomnila, kako pomembno je vzdrževati svet v stanju, da ga bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije. S tem ciljem v mislih trenutno zaključuje magistrski študij na temo trajnosti in našega okolj-skega vedenja. Poklicna pot ga je pripeljala do zaposlitve v visokem šolstvu, kjer je zaposlen kot strokovni sodelavec v referatu za študijske in študentske zadeve. Že v otroštvu se je srečal s prosto-voljstvom, gasilstvom in skavtstvom, kar ga je izoblikovalo in tudi zavoljo teh znanj je danes zaveden mladi odrasel. Je zagrizen tekač, ljubezen do športa pa je v zadnjem letu še oplemenitil. Med tekom ali supanjem je začel pobirati smeti. Žalostno ugotavlja, da jih nikoli ne zmanjka. ti nekoga na piedestal nas ne zanima. Sploh kar se tiče podnebne krize. Ne moremo čakati na rešitelja, ampak smo rešitev težav mi in naša skupna dejanja. Sem velik optimist in imam (za)upanje v mlade. Nismo le kaplja v morje. Vsak glas, vsako mnenje je pomembno in ima vpliv. Če ne želimo biti po volitvah razočarani nad tem, komu smo oddali svoj glas, je osnovna politična pismenost nujna. Ne potrebujemo težkih in nerazumljivih besed, ampak jasna in razumljiva stališča ter načrte, predvsem pa akcijo. Letošnje volitve bodo tudi na tem področju precej drugačne, saj se številne civilne iniciative trudijo ljudem približati politiko oz. jim predstaviti program in načela političnih strank na čim bolj razumljiv način. Foto: SHERPA 30 NAS VRT St. 13, 31. marec 2022 Zeliščni vrt je dober izbor tudi za čebele. Paša čebel Medonosne rastline Smo na pragu pomladi, ko se narava prebuja, mi pa že razmišljamo, kaj bomo novega letos posadili. Če želimo storiti veliko dobrega za naravo, predvsem pa za našo prihodnost, lahko posadimo medonosne rastline, ki nas v času cvetenja razveseljujejo s prekrasnim cvetovi, izločajo veliko nektarja ali nudijo dovolj cvetnega prahu, da ga lahko čebele nabirajo. štefanija kos zidar V Sloveniji je okoli 250 medovitih rastlin, med njimi večina avtohtonih, na kar smo lahko zelo ponosni -narava je še lepo ohranjena. Med medovite rastline spadajo tudi sadne vrste, oljne rastline in stročnice, ki brez opraševanje čebel ne bi obrodile. Torej nam brez čebel grozi propad človeštva. Zato je toliko bolj pomembno, da sadimo medonosne rastline, Tudi jagodičevje predstavlja dobro pašo čebel. ki prispevajo k ohranjanju čebel in posledično vplivajo na ravnotežje v naravi. Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo vključeni v projekt ČZS, kjer spodbujamo sajenje medo-nosnih rastlin in pri tem dajemo prednost avtohtonim rastlinskim vrstam. Pri izbiri rastlin je pomembno vedenje o končni velikosti rastline; npr. lipa, ki je zelo medovita rastlina, ne sodi v vsak vrt, saj zavzame veliko prostora. Trajnice in zelišča Na vrtove lahko sadimo trajnice in zelišča, kot so črni teloh, različne homulice, med zelišči poprovo meto, timijan, žajbelj, rožmarin, sivko in še mnogo drugih. Zgodaj spomladi čebelam rado zmanjkuje zalog hrane, zato so zelo pomembne rastline, ki zgodaj cvetijo, npr. leska. Posadimo lahko rdečelistno lesko ali sorto z »zvitimi« vejami. Veliko se sadijo tudi debeloplodne leske. Za lesko začnejo s cvetenjem vrbe. V okrasne namene lahko posadimo tudi zelo priljubljeno povešavo vrbo. Med prvimi grmički pri nas zacveti tudi spomladanska resa, ki je primerna za sajenje v korita, okrasne gredice in grobove. Obstaja več sort okrasne rese, z belimi ali rdečimi cvetovi. V istem času medi in v rožnati barvi cveti tudi dišeča brogovita. Bogata paša za čebele so prav tako vse vrste drenov in vse vrste kovačnikov. Med poleti cvetočimi grmi lahko omenimo hibiskus. Nikakor ne smemo pozabiti kraljico rož - vrtnico - vse vrste in sorte, saj dajejo izjemno pašo čebelam. Poznamo tudi veliko me-donosnih vrst dreves, med katere spadajo javorji, zlasti ostrolistni, lipe, omeniti je potrebno tudi predstavnike iz rodu sliv. Zelo pomembna je tudi robinija oz. akacija. Izbira primernih medovitih rastlin za vsak vrt je zelo velika v slovenskih vrtnarijah in drevesnicah. Samo izbrati je potrebno primerno. Sajenje na okenska in balkonska korita Pri sajenju medovitih rastlin v okenska in balkonska poznana pelargonija so čebelam prijaznejše: petunija, surfinija, kadulja, nageljček, lepa suzana, grobelnik, lobelija, vodenka ... In seveda zelišča ter dišavnice; kamilica, timijan, žajbelj, bazilika, origano, rožmarin, sivka, različne mete, šetraj, ki so zadnje čase zelo v modi, da jih sadimo v korita. Nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da je Brez njih ni V • I • • življenja pelargonija ena izmed najmanj občutljivih rastlin za na okna in tudi najbolj uporabna v vseh slogih arhitekture . Sajenje jagodičevja V skupino jagodičevja spadajo; jagoda, malina, robida, ribez, josta, kosmulja, ameriška borovnica, sibirska bo-rovica, navadna borovnica, evropska brusnica, bezeg, aronija ... Skupina rastlin, ki jih odlikuje izjemna vsebnost antioksidantov, je okrasna tako po barvi plodov kot tudi jesenski obarvanosti listov ter je zaradi grmičaste rasti primerna za manjše vrtove. Naše malčke lahko hitro navdušimo za uživanje sadja, saj se težko uprejo npr. rdeči barvi jagod. Vrtnarski nasvet Rastline lahko vzgojimo iz semen ali pa z deli rastlin, seveda pa jih lahko tudi kupimo. V članku omenjene V Sloveniji je okrog 250 medovitih rastlin. korita je potrebne vedeti, da se potem tam nabira več čebel, divjih čebel in navadnih os ter sršenov, zato zna biti včasih precej nadležno; problem nastane tudi, če smo alergični na te insekte. Izbor teh rastlin je v slovenskih vrtnarijah izjemno bogat, saj lahko izbiramo med pestrim izborom okrasnih rastlin v zelo različnih barvnih odtenkih, kot tudi med zelišči, ki so pravi modni hit, posajena v korita. Bolj kot vsem rastline niso zahtevne, seveda pa bodo hvaležne, če jih bomo posadili v pravo zemljo ter jih ves čas rasti nudili dobro oskrbo z vodo deževnico in organskimi gnojili. Pri izboru rastlin dajemo prednost avtohtonim in udomačenim rastlinskim vrstam in sortam. Čebelji vrt je kombinacija uporabnih rastlin in rastlin, ki jih gojimo iz estetskih nagibov ter so tudi najboljša paša čebelam. Foto: Pixabay и PRILOGA ZDRAVJE H* C • i , \y t b' J KI И WtJ ПШММШ Bodite v ravnovesju Obdobje zadnjih dveh let je pokazalo, komu je mar za zdravje, komu je mar za sočloveka, katere so skupne in katere individualistične vrednote ter kaj sta egoizem in egocentrizem. Toda ali nam je res mar za zdravje? Epidemija je bilo eno najhujših obdobij za ves svet. Nekateri pravijo, da je bila laž. A četudi bi bila laž, so se med njo pokazali pravi obrazi ljudi. Ne glede na to, ali so bile na njih maske ali ne. Ljudje pogosto pravimo, da so največje vrednote v življenju zdravje, duševni mir, svoboda, ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje in poštenost. A glavno vprašanje je, kako smo skozi te vrednote izražali skrb za telesno in duševno ravnovesje. To vprašanje terja veliko razmisleka, saj je za odgovor nanj potreben uvid vase. Kako delujem v svojem okolju? Kako delujem v svojem življenju? Ali sem s svojim delovanjem porušil svoj duševni mir, okrnil svobodo drugega, prizadel ljubljenega ali prijatelja? Ali sem dovolj spoštoval sočloveka? Kakšen zgled sem sebi in drugim? Skrb za zdravje namreč ne pomeni samo skrbi zase, za pravilno prehrano, za dovolj gibanja in redne preglede pri zdravniku. Skrb za zdravje pomeni najti ravnovesje, ki v človeku vzbudi srečo in zadovoljstvo. Za boleznijo se skrivajo tudi vzroki, ki so zakoreninjeni globoko v človeku. Pogosto so povezani s porušenim ravnovesjem. Starodavna ljudstva so znala iskati vzroke obolenj in jih zdraviti, medicina pa zdravi bolezen. Vidite razliko? Morda je čas za drugačen in širši pogled na zdravje. Ljudje smo kot stroji. Prevečkrat nam je samoumevno, da nam bo tableta odpravila bolečine, da bomo danes prišli varno domov in jutri spet varno v službo, da bomo jutri lahko spet objeli starše ali otroke, da bodo drugi rešili naše težave. In kaj, če življenje ne deluje tako in od nas pričakuje, da prevzamemo odgovornost...? Spoštovani bralci, ali se ljubite? Kolikokrat ste se v življenju zahvalili sleherni celici in organom v svojem telesu, da delujejo normalno in »poganjajo« vaše življenje? Storite to danes. Vi čutite ljubezen. Enako čuti tudi vaše telo. Tu se v resnici začne. SIMONA ŠOLINIČ Za hiter dostop in kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev izberite zavarovanje Zdravstvena polica, ki so ga oblikovali pri Varuhu zdravja, Vzajemni. Hitrejše ukrepanje lahko pomeni lažji potek zdravljenja, s storitvijo E-zdravnik pa je mogoč tudi posvet z zdravnikom na daljavo prek videoklica. V primeru bolezni ali poškodbe bodo v asistenčnem centru Varuha zdravja za vas dobro poskrbeli. Po potrebi organizirajo tudi operativni poseg - doma ali v tujini. V mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev Varuha zdravja je trenutno vključenih več kot sto domačih in približno trideset tujih partnerjev, ki dosledno zagotavljajo vrhunske storitve. Zagotovite si hiter dostop do zdravstvenih storitev Zdravstveno polico je sklenil, ker se mu je zdela koristna. In izkazalo se je, da se je pravilno odločil. »Moj urnik je razgiban,« pravi zavarovanec Varuha zdravja, Vzajemne, ki mu je Zdravstvena polica rešila življenje. »Razpet sem med profesionalnimi in prostočasnimi dejavnostmi, ki jih ni malo, poleg tega so tu družina, žena in otroci, ki zahtevajo svoj čas, zato vedno iščem rešitve, ki bi mi lahko pomagale prihraniti čas.« Februarja pred dvema letoma so se pojavile težave s prebavo. Marca je obiskal zdravnika in dobil napotnico za kolonosko-pijo. Prvi ponujeni termin v javnem zdravstvu je bil čez osem mesecev. To se mu je glede na težave zdelo prepozno. Odločil se je poiskati drug termin kot samoplačnik in prejel datum čet pet mesecev. Tudi to se mu ni zdela prava rešitev. Spomnil se je, da je nekaj urejal s svojim skrbnikom pri Vzajemni, in ga poklical. V asistenčnem centru Varuha zdravja so mu pomagali in uredili termin že v štirinajstih dneh od klica. Tadeja Fendre, direktorica PE Celje Prejel je nič kaj zavidljivo diagnozo - rak debelega črevesja. A zahvaljujoč hitremu diagnosti-ciranju, je bil že v začetku aprila opravljen operativni poseg. Seveda je treba omeniti, da je zavarovanec poskrbel tudi za finančno varnost z zavarovanjem za težje bolezni. Izplačilo zavarovalnine je prišlo še posebej prav. Čas epidemije koronavirusa je okrnil redne družinske prilive, saj je zaposlen v eni od industrij, ki jih je epidemija najbolj prizadela. »Dobil sem vse, kar sem potreboval. Pravočasno zdravstveno oskrbo in finančna sredstva za takojšnje in kakovostnejše okrevanje. Vrnil sem se na delo, ustvarjam in uživam v sozvočju vsega, kar ponujata narava in človek. Vse to je mogoče, ker sem v nekem trenutku sprejel pravilno odločitev,« je zadovoljen. Vabljeni v naše poslovalnice Varuha zdravja, Vzajemne v Celju (Ljubljanska cesta 18d), Šentjurju (Center Selič), Rogaški Slatini (Center Sonce), Žalcu (Ulica talcev 1a), Mozirju (Šmihelska cesta 2) in Laškem (Trg svobode 2). Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na številki 03 425 0 140. DO SPECIALISTA, KO GA POTREBUJETE ZDRAVSTVENA POLICA Zdravstvena polica je najpopolnejše zavarovanje za zdravstvene storitve v mreži izvajalcev zdravstvenih storitev Varuha zdravja in omogoča: • hiter dostop in kritje specialističnih storitev in operativnih posegov, • asistenco zavarovalnice, • obisk zdravnika splošne oziroma družinske medicine, • storitev Dr. Posvet, pogovor z zdravnikom 24/7, • paketa Junior in Junior Plus za otroke do dopolnjenega 25. leta. 080 20 60 vzajemna.si VARUH ZDRAVJA VZAJEMNA 32 Ob svetovnem dnevu zdravja Ce bo zdrav planet, bomo zdravi tudi mi Za svetovni dan zdravja je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 1948 razglasila 7. april. Letos želijo organizatorji po vsem svetu pod sloganom Naš planet, naše zdravje opozoriti predvsem na povezave med načinom našega življenja in stanjem našega okolja. Ljudje smo namreč tisti, ki s svojim načinom življenja povzročamo krizo okolja, in tisti, ki smo del rešitev v dobro našega zdravja in okolja. lea komericki kotnik »Zdravstveno stanje ljudi je po pandemiji covida-19 bistveno slabše. Če k temu prištejemo še onesnaženost, so rezultati še bolj črni. Kot posledico obojega namreč beležimo precejšen porast števila kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so rak, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja. Ob tem se je močno poslabšalo tudi stanje duševnega zdravja. Vse to so tudi razlogi, da je Svetovna zdravstvena organizacija pozornost ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja namenila ukrepom, ki so potrebni za ohranjanje zdravja ljudi in planeta,« pravi dolgoletna koordinatorka projekta Celje, zdravo mesto, zdravnica Jana Govc Eržen. Po ocenah WHO je letno po svetu zaradi posledic okolj-skih vzrokov umre 13 milijonov ljudi. »Nikakor ne moremo zaobiti podnebne krize, ki je največja nevarnost za zdravje, s katero se človeštvo sooča,« priznava Govc Erženova, ki je vesela, da se po dveh letih premora v mesto vrača tradicionalna prireditev ob dnevu zdravja. Pomembno je, pravi, da imamo dobro razvito mrežo organizacij in ustanov, ki ljudi na tovrstnih neformalnih srečanjih in druženjih usmerjajo na pot bolj zdravega načina življenja. Za zdravje moramo prevzeti odgovornost Pandemija, ki nas je prizadela v zadnjih dveh letih, je močno zarezala v znan način življenja. Marsikaj se je spremenilo. »Hkrati nas je razmah nove bolezni opozoril, kako ranljivi smo in kako pomembno je, da skrbimo za svoje zdravje, pri čemer mora odgovornost za svoje zdravje prevzeti vsak sam,« pravi sogovornica in poudari, da moramo svoj obrambni oziroma imunski sistem krepiti vsak dan. To lahko dosežemo tako, da živimo čim bolj zdravo. Pri tem imata ključno vlogo zdrava in uravnotežena prehrana ter primerna telesna dejavnost. Izjemno pomembna je tudi skrb za duševno zdravje. Na tem področju je epidemija pustila največ globokih ran, ki jih bomo kot družba celili še leta. Kot pravi doktorica splošne medicine, je pri skrbi za duševno zdravje pomembno, da se izogibamo stresnim situacijam, kar je v današnjem svetu skoraj misija nemogoče. Da bi se znali s stresom bolje spopadati, so v okviru centra za krepitev zdravja, ki je po dveletnem premoru spet na- menjen preventivi, na voljo tudi posebne delavnice. Na duševno zdravje in zmožnost reševanja stresnih situacij brez pretiranega obremenjevanja organizma vpliva tudi zadosti spanca. Enako pomembno je, da v času, ko nam razmere to dovoljujejo, gradimo, širimo in utrjujemo tudi socialno mrežo. »Kako pomembna je, se je pokazalo v času najhujše epidemije. Človek brez socialne mreže je v trenutku izolacije in karantene težko prišel do najnujnejših in najosnovnejših potrebščin,« je spomnila Govc Erženova in poudarila pomen druženja in srečevanja. Priložnost za prijetno druženje in krepitev zdravja bo že v soboto, 9. aprila, ko bo v mestnem središču spet tradicionalna priredite ob svetovnem dnevu zdravja. Zdravje je pomembna vrednota. Pravica do socialne varnosti in varovanja zdravja sodi med temeljne pravice posameznika. Skupaj na pot zdravja Epidemiološke razmere v državi so boljše in ob odpravi omejitev se ob svetovnem dnevu zdravja v mesto po dveh letih premora vrača tradicionalna prireditev Dan zdravja. Letošnja tema je: »Naš planet, naše zdravje.« Opozarja nas na prepletenost okolja in zdravja. Osrednja prireditev bo v soboto, 9. aprila, med 9. in 12. uro v središču Celja (Prešernova, Stanetova ulica in Krekov trg), kjer se bodo predstavili različne vladne in nevladne organizacije, društva, zavodi in posamezniki, ki v mestu prispevajo k boljši osveščenosti ljudi in kakovosti bivanja v mestnem okolju. Ob 11.30 uri bo v središču na zvezdi začetek medgenera-cijskega pohoda, ki bo pohodnike popeljal po Savinjskem nabrežju proti Drevesni hiški (ta bo odprta za ogled) in nazaj čez Čopov most do Doma ob Savinji. Za zabavo in dobro vzdušje bosta skrbela tudi Novi tednik in Radio Celje z gosti. Med drugim se nam bosta pridružila Miran Rudan in Dejan Dogaja. Sočasno s prireditvijo ob Dnevu zdravja 2022 bo Zavod Celeia Celje na Glavnem trgu pripravil velikonočno tržnico. Utrinki zdravega druženja ob dnevu zdravja 2019, ki jih je v objektiv ujel fotoreporter Andraž Purg - GrupA. S hojo do boljšega počutja Ob svetovnem dnevu zdravja bo v četrtek, 7. aprila 2022, od 10. do 13. ure v sejni dvorani Mestne občine Velenje strokovni posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta. Ob tej priložnosti bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol podpisal mednarodno listino za hojo. Ta dan bo velenjska občina na Titovem trgu organizirali tudi prireditev, v okviru katere se bodo predstavile različne organizacije, ki delujejo na področju zdravja. Posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta je namenjen predstavnikom zdravstvene stroke in občinskih služb, ki delujejo na področju zdravja in načrtovanja razvoja v prostoru, ter tudi širši javnosti, ki jo javno zdravje in urejanje zdravega ter kakovostnega bivalnega okolja zanima. Prisotne bosta pozdravila dr. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, ki sofinancira program Aktivno v šolo in zdravo mesto, in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki se bo s podpisom mednarodne listine za hojo zavzel za popularizacijo hoje v lokalni skupnosti. Na posvetu bodo predstavniki različnih organizacij delili izkušnje s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in načrtovanjem hoji prijaznih mest. Na dogodek se je treba prijaviti s pomočjo spletnega obrazca do 5. aprila 2022. Na ta dan bo Športna zveza Velenje na Titovem trgu organizirala prireditev Mesto zdravja, v okviru katere se bodo predstavili društva in ustanove, ki v naši skupnosti delujejo na področju zdravja. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v testu hoje in drugih športnih dejavnostih ter se seznanili z zdravim načinom življenja. Spremljajte svoj krvni tlak! Krvni tlak nam daje pomembne informacije o zdravstvenem stanju. Zato je redno merjenje krvnega tlaka eden od najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov za zagotavljanje zdravstvene preventive. Približno 25 odstotkov odraslega prebivalstva in okoli polovica starejših od 60 let trpi zaradi visokega krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak je pogosto prisoten več let, ne da bi povzročal kakršno koli neprijetnost. Posledice pa so lahko resna obolenja, kot so srčni infarkt, kap ali demenca, saj dolgoročno poškoduje različne organe, kot so srce, možgani, ožilje in ledvice. Povišane vrednosti krvnega tlaka, ki presežejo 140/90 mmHg, se na splošno obravnavajo kot zdravju škodljive. Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija. Ta običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Prav zaradi tega je redno spremljanje krvnega tlaka zelo pomembno. brezplačni telefon 080 11 98 V naši trgovini vam ponujamo natančne in kakovostne merilnike krvnega tlaka znamke Boso, ki ji zaupa kar 96 odstotkov nemških zdravnikov. NE PUSTITE, DA VAS BOLEZEN UJAME NEPRIPRAVLJENE! NAREDITE NEKAJ ZASE! IZKORISTITE POPUST V MESECU APRILU! REDNA CENA 109,90 eur AKCIJSKA CENA 69,90 eur V podjetju Medimaj vam svetujemo: kako do medicinsko-tehničnega pripomočka? Preprosto: z naročilnico, ki jo izda pooblaščeni zdravnik ali specialist, se oglasite v naši specializirani prodajalni, ki se nahaja na Mestnem trgu 11 v Slovenskih Konjicah, kjer prejmete predpisani pripomoček v izposojo ali v trajno last. Z veseljem vam pripomoček pomagamo izbrati in vam ga tudi pripeljemo na vaš dom. Za svetovanje nas lahko pokličete na brezplačno modro številko 080 1198 in skupaj bomo poiskali najenostavnejšo ter najugodnejšo rešitev za vas. V našem velikem prodajnem salonu v Slovenskih Konjicah si lahko MTP ogledate ter ga tudi preizkusite. Kaj storiti, če vam medicinsko tehnični pripomoček ne pripada? Brez skrbi! Lahko ga najamete tudi brez naročilnice. Strošek najema vam mesečno obračunamo na položnici. Ponujamo vam širok izbor pripomočkov. Invalidske vozičke, električne invalidske vozičke, Medimaj, d. o. o. Mestni trg 11, 3210 Slovenske Konjice www.medimaj.si električne skuterje, hodulje, bergle, negovalne postelje, električne negovalne postelje, blazine proti preležaninam, sanitarne pripomočke, plenice, vložke, posteljne podloge, ortoze in opornice, merilnike krvnega sladkorja in tlaka ter ostale pripomočke, ki vam olajšajo vsakodnevno življenje. 33 Majhna žival, velike težave -Г I ■ \/ ■ V - 1 ■■ Toplejše vreme je ze tu in z njim tudi ... klopi! S toplejšim vremenom so v naravi dejavnejši tudi klopi. Slovenija je ena najnevarnejših držav na svetu glede stopnje verjetnosti okužbe s povzročitelji klopnih bolezni. Pri nas je najpogostejša lymska bo-relioza, sledi ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem. Najpogostejša mesta vbodov klopov so lasišče, ušesa, roke, dimlje, kolena, dlani in stopala. Te predele telesa si še posebej preglejte po sprehodu, dejavnostih ali delu v naravi. SIMONA SOLINIC Z ustreznim načinom življenja, s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov lahko pomembno zmanjšamo možnost okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo vbodi klopov. Uspešnost zdravljenja pri lymski boreliozi je odvisna od tega, kako zgodaj je bolezen odkrita. Pri bolnikih s klopnim meningoen-cefalitisom lahko zdravniki le lajšajo simptome bolezni, saj zdravila za to bolezen ni. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje. Zaradi resnosti bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni menin-goencefalitis številne neprijetnosti in stiske za bolnika in svojce, a tudi veliko finančno breme. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu zdravniki priporočajo vsem osebam od prvega leta, ki se gibljejo ali živijo na endemič-nih območjih. Medtem ko so z borelija-mi okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefali-tisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je humana Klopni meningoencefalitis ... ... se začne kot neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 do 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in z bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej pri starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek klopnega meningoencefa-litisa, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in na vrtu. Do nadmorske višine 600 m jih je lahko veliko, v višjih legah jih je manj. Prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Lymska borelioza ... ... je bolezen, ki običajno poteka v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda po nekaj dneh/tednih nastane neboleča rdečina, ki se postopno veča, začne na sredini bledeti in dobi obliko obroča, ki se še naprej širi navzven. Kožna sprememba je lahko ena ali jih je več na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar to ne pomeni, da se je okužba ustavila. V drugem in tretjem obdobju bolezni (več mesecev/let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti - kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Mesto vboda klopa je po odstranitvi treba opazovati še več tednov in se v primeru značilnih sprememb posvetovati s svojim zdravnikom. Bolezen zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je bolj uspešno v zgodnjem obdobju bolezni. Cepiva proti lymski boreliozi še ni. V Sloveniji letno zaradi te bolezni zboli do 6 tisoč ljudi. Kako odstraniti klopa? Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Klopa odstranimo čim prej, saj s tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelio-ze. Če odstranimo klopa v 24 urah, se možnost za okužbo zelo zmanjša. Za prenos virusa klopnega meningoen-cefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi. V zadnjem desetletju je zaradi njega v Sloveniji zbolelo povprečno 170 oseb letno. granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so v tem primeru dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefa-litisa. V ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravijo jo z antibiotikom. Foto: Pixabay Ker so otroci ranljivejši, je nujna tudi preventivna zaščita. Starši naj pred sprehodom otroka oblečejo v svetla oblačila, ki prekrivajo čim več kože. Dobro je, da je s kapo zaščiteno tudi lasišče, ne smemo pa pozabiti na uporabo repe-lentov. Po sprehodu je treba otroka preobleči, obleko oprati in ga pregledati od glave do pet, tudi lasišče. Otroka je po sprehodu treba tudi okopati. » Je tudi vam ugriz klopa spremenil življenje? NAJSODOBNEJŠE ZDRAVLJENJE LYMSKE BORELIOZE in pridruženih obolenj z individualnim pristopom, s parenteralnimi ali per oralnimi antibiotiki ob podpori imunomodulatorjev, fizikalne terapije, diete in balneoterapije. Naročite se v infektološko ambulanto na ali info@terme-dobrna.si in vrnite svojemu življenju zdravje. VAS ZANIMA DRUGAČEN PRISTOP? Ponujamo tudi možnost zdravljenja brez sintetičnih antibiotikov, z naturopatijo in rastlinskimi protimikrobnimi izvlečki. TERME DOBRNA HOTELS, SPA H MEDICAL CENTRE Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 22 15 info@terme-dobrna.si I www.borrelia.si 34 Prehrana naj bo uravnotežena Za zdravo prehranjevanje ni nikoli prepozno Svetovne študije, ki so bile izvedene v zadnjih dveh letih na področju prehrane, so pokazale, da je epidemija zelo vplivala na spremembe pri prehranjevanju ljudi. Znano je, da lahko v stresnih situacijah posamezniki razvijejo močno željo po hrani, ki se razlikuje od normalnega občutka lakote in je povezana z vnosom živil, ki vplivajo na dvig razpoloženja. Gre predvsem za pogosto pretirano uživanje energijsko bogatih in hranilno revnih jedi ter prigrizkov, ki lahko vsebujejo veliko soli ali sladkorja ter maščob. SIMONA SOLINIC Na poslabšanje zdravega načina prehranjevanja je imel vpliv tudi socialno-ekonomski vidik, saj so bili ljudje zaradi izpada dohodka v kriznih situacijah prisiljeni posegati po manj kakovostni in cenejši hrani, ki je za zdravje tudi manj koristna. Mnogi so se med epidemijo manj ukvarjali s telesno vadbo, manj dejavnosti pa pomeni tudi slabše počutje in slabše delovanje imunskega sistema. Podatki raziskav kažejo tudi, da vendarle ni vse tako zelo slabo. Nekateri posamezniki so celo razvili zdrav način prehranjevanja. Gre predvsem za tiste, ki so finančno stabilnejši. Izboljšanje prehranskih navad je bilo med epidemijo mogoče zaznati tudi pri osebah, ki Hrano pripravljajte zdravo in higiensko. Pravilni postopki priprave so pomembni zaradi večjega izkoristka hranil, boljše prebavljivosti in ne nazadnje boljših senzorič-nih lastnosti živil. Priporočljivi postopki so kuhanje v sopari, parnokonvekcijski pečici, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode. Izogibajte se ocvrti hrani, pečeni z veliko maščobe, in močno zapečenim živilom. Priprava živil je še posebej pomembna pri živilih, bogatih z vitamini in minerali, ki jih nepravilna priprava in toplotna obdelava hitro uniči. Z rezanjem, s sekljanjem, z lupljenem zelenjave in sadja pospešimo oksidacijske procese, zato to opravimo tik pred nadaljnjo pripravo hrane. Za čim višjo biološko vrednost živil in ohranitev mikrohranil živila vedno kuhamo malo časa in v majhni količini vode. Priporočljivi postopki priprave zelenjave so poširanje, dušenje in kuhanje nad paro. Tako lahko pripravimo zdrave, varne in varovalne obroke. živijo same, in pri tistih, ki v povezavi s pandemijo niso doživljale negativnega stresa. V lanski raziskavi v Sloveniji je o najbolj nezdravih navadah življenjskega sloga Zelenjava je poleg sadja pomemben vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin ter drugih koristnih snovi, ki ugodno vplivajo na zdravje in delovanje imunskega sistema. Zaradi nizke energijske gostote je zelenjava koristna tudi pri vzdrževanju telesne teže, zato je z njo smiselno uravnotežiti tudi prehransko nekoliko slabšo izbiro. poročala poročala najmlajša starostna skupina anketirancev - od 18. do 29. leta. Ta skupina je v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami uživala predvsem več nezdrave hrane kot pred pandemijo. Blaženje negativnega stresa Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so ob preučevanju podatkov in anketiranju ljudi zaznali, da so težje nadzorovali telesno težo nad ohranjanjem ustrezne telesne teže. Pridobivanje telesne teže med pandemijo lahko pripišemo predvsem pozitivni energijski bilanci, ki je zlasti odvisna od uživanja prigrizkov in uživanja hrane ter nezadostne telesne dejavnosti. Vse to je povezano z večjo finančno ranljivostjo in z blaženjem negativnega stresa, povezanega s pandemijo, kažejo zaključki. Po podatkih raziskave SI-PANDA, izvedene februarja lani, je malo več kot šestina vprašanih v času pandemije začela pogosteje uživati sladke, mastne in slane prigrizke. Glede na starost je bilo teh največ med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini od 18 do 29 let in v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo oziroma s težavami v duševnem zdravju. Porast te navade so raziskovalci zaznali tudi v skupini oseb, ki so ocenile svojo osebno finančno situacijo v zadnjih treh mesecih pred dnevom anketiranja kot slabšo, kar bi lahko bila tudi posledica večjih stisk te skupine oseb v času pandemije. Foto: Pixabay Kako izboljšati prehranjevalne navade? Uživajte lokalno pridelano hrano, ki ohranja svežino in koristna hranila, saj je tudi čas od pridelave do mize krajši. Poskrbite za pestrost in energijsko uravnoteženost obrokov: prednost dajte polnovrednim žitom, stročnicam, nepredelanim živilom, sadju in zelenjavi Izogibajte se industrijsko pripravljeni hrani, ki je običajno spremenjenega okusa in vsebuje preveč soli, sladkorja in barvil. Imejte skupne obroke: v družini jih načrtujte in pripravite skupaj, njihov namen naj predstavljata tudi povezanost in čas z ljudmi, ki jih imate radi. Izogibajte se sladkim in slanim prigrizkom ter energijskim pijačam, ki vsebujejo preveč sladkorja. Zajtrkujte. Zajtrk je obrok, ki da energijo za začetek dneva in spodbudi prebavo. Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, z ribami, s perutnino ali pustim mesom. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov. Jejte manj slano hrano. Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993. Odpiralni čas: Pon. - pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00 Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net PRILOGA ZDRAVJE-^-/-^-f 35 Dan odprtih vrat Novi prostori ZD Celje v Gregorčičevi ulici 6 Zdravstveni dom Celje je v sodelovanju z Mestno občino Celje končal obnovo zgradbe v Gregorčičevi ulici 6 in del dejavnosti preselil v sodobno opremljene prostore ter tako rešil dolgoletno prostorsko stisko. Projekt je zelo pomemben tako za Celje kot za regijo, saj v veliki meri prispeva k še kakovostnejšemu izvajanju zdravstvenih in drugih storitev javnega zdravstvenega zavoda. Ker spada stavba v registrirano nepremično kulturno dediščino Celja, so bili ob zasnovi prenove upoštevani projektni pogoji celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je ves čas prenove tudi bdel nad izvedbo del. Prenovljena stavba je v neposredni bližini matične hiše in je v celoti prilagojena potrebam zdravstvenega doma, kjer so pred selitvijo skrbno pretehtali, katere dejavnosti bi preselili v nove prostore, da bo delo na obeh lokacijah koordinirano in da bodo uporabniki storitev ter zaposleni zadovoljni. V stavbi v Gregorčičevi ulici 6 so pridobili kar 2.900 kvadratnih metrov dodatnih površin. Zgradba ima štiri nadstropja: pritličje je namenjeno fi ziatriji in fziotera-piji, prvo nadstropje centru za krepitev zdravja in razvojni ambulanti z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo, drugo nadstropje centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, medtem ko so v mansardi urejeni prostori za potrebe uprave. Zdravstveni dom Celje, ki za- vse svoje uporabnike v četrtek, gotavlja osnovno zdravstveno varstvo na primarni ravni skoraj 64 tisoč občanom iz mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore, vljudno vabi 31. marca, med 15. in 19. uro na dan odprtih vrat, ko si bodo lahko ogledali nove prostore ZD Celje v Gregorčičevi ulici 6. MESTNA OBČINA CELJE JE SKUPAJ Z ZDRAVSTVENIM DOMOM CELJE ZAKLJUČILA OBNOVO STAVBE NA GREGORČIČEVI ULICI 6, ZATO VAS VABIMO, DA SI JO OGLEDATE. Dan odprtih vrat bo v četrtek, 31. 3. 2022 od 15.00 do 19.00. Iskreno si želimo, da te slavnostne trenutke delimo skupaj, zato se veselimo srečanja z vami. ŽALSKE LEKARNE ŽALEC LEKARNA ŽALEC LEKARNA ŽALEC II LEKARNA PETROVČE „TUDI BESEDA JE LAHKO ZDRAVILO" LEKARNA ŽALEC Prešernova 6 3310 Žalec Telefon: 03 712 02 50 lekarna.zalec@siol.net LEKARNA ŽALEC II Ulica heroja Staneta 8 3310 Žalec Telefon: 03 7120270 lekarna.tus@lekarne-zalec.si LEKARNA PETROVČE Petrovče 33 3301 Petrovče Telefon: 03 712 0258 lekarna.petrovce@siol.net MESTNA OBČINA CEUE Zdravstveni dom Celje Lekarniška dejavnost Žalskih lekarn Žalec Žalske lekarne Žalec predstavljajo Lekarna Žalec, Lekarna Žalec II in Lekarna Petrovče. Žalske lekarne Žalec skrbimo za lekarniško dejavnost v osnovi za prebivalce v Občini Žalec in seveda tudi za ostale, ki prihajajo v naše enote. Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, dobro prepoznavnost. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil ter magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost. Naša osnovna naloga je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so bila predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Farmacevti v Žalskih lekarnah pa se ukvarjamo dodatno še s Farmacevtsko skrbjo za osebe s povišanim krvnim tlakom, za osebe s sladkorno boleznijo, bolnike z metabolnim sindromom, s težavami z venami, izvajamo homeopatsko svetovanje in prodajo homeopatskih zdravil, ukvarjamo se s storitvijo Pregled uporabe zdravil... Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin- kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept pa se iz dneva v dan pridružuje vse več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov ... Tudi tukaj je svetovalna vloga ključnega pomena in s tem poslanstvom delujemo v našem okolju. Zavedamo se, da je tudi beseda lahko zdravilo! Nataša Čater, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn Prehranska prva pomoč, ko pohajajo moči Ko smo zelo oslabeli zaradi starosti ali bolezni, si običajno priskrbimo dodatne vire rudnin, vitaminov, omega 3 maščobe ... Seveda je to koristno, a te snovi tvorijo le 4 odstotke celice. Zato so učinki praviloma vidni šele po nekaj mesecih. To je tako, kot bi na stari peči popravljali le emajl, zanemarili pa bi uničeni šamot, viseča vratca, nagnjen dimnik ... Treba je torej obnoviti predvsem telesne makrostrukture. V našem telesu so to beljakovine (18 odstotkov celice), voda (70 odstotkov) in črevesna biota. Seveda imamo živila, ki so vir hranil zanje. A izčrpan organizem jih ne zmore več učinkovito presnoviti. Potrebna so prehransko bogata živila, ki so hitro presnovljiva. Tu je učinkovit trimesečni program okrepitve: V prvi fazi se okrepimo z beljakovinskimi dodatki tipa Oka. Gre za optimalno kombinacijo aminokislin. V 23 minutah po užitju se v tankem črevesju absorbira v kri brez obremenjevanja prebavil. Na celični ravni se potem izkoristi skoraj v celoti (99 odstotkov), zato ne ustvarja dušičnih odpadkov, katerih izločanje črpa veliko moči, ki je ošibeli nima. Pri presnovi običajnih beljakovin - celo kurje juhice - se namreč vsaj 52 odstotkov aminokislin (gradnikov beljakovin), ki prispejo do celic, pretvori v dušične odpadke. Ker pri uživanju Oka teh odpadkov ni, izčrpano telo usmerja svoje skromne moči le v uporabo aminokislin za gradnjo svojih beljakovin. Če zaužijemo 5 do 8 tablet Oka (na primer 2-krat po 3 ali 2-krat po 4 tablete), začutimo več moči že v 2 do 3 tednih. Če smo šibki, je pomembno, da začnemo samo z Oka, saj v tej fazi okrepimo tudi izločala, kar je osnova za učinkovito raz-strupljanje v naslednjih fazah. Tako se izognemo morebitnim krizam razstrupljanja - začetnim glavobolom, utrujenosti, slabosti ... V drugi fazi, ki traja naslednja dva tedna, nadaljujemo z uživanjem Oka, dodamo pa še bioprobiotik EM. Gre za biološko pridelan napitek, ki vsebuje izvlečke 19 vrst zdravilnih zelišč in 8 vrst koristnih bakterij. S tem zelo povečamo izkoristek hranil v prebavi, okrepimo imunski sistem in povečamo razstrupljanje, ker je zelo antioksidantski. Odmerjamo ga toliko, da blato izgubi neprijeten vonj. To običajno dosežemo s približno pol dl dnevno, nekaterim zadošča že 0,3 dl, drugim pa je za takšen učinek en dl na dan premalo. Pomembno je, da blato izgubi neprijeten vonj, saj je to znak neuravnotežene črevesne biote in uničevalnega gnitja v črevesju. V tretji fazi, ki traja naslednja dva meseca, dodajamo še izjemno močan antioksidantski prašek FHES. Torej ohranimo vsakodnevno uživanje Oka in bioprobiotika EM ter dodamo še 2 do 4 kapsule FHES. Te so skrajno močan antioksi-dant, ki večkratno povečajo moč vseh naših celic ter s tem regeneracijo vseh organov in odpornost zoper bolezni. V tej fazi vključimo v prehrano tudi živila ali dopolnila, ki so dober vir rudnin, vitaminov in omega 3 maščobnih kislin (npr. spi-rulino ali drugo modrozeleno algo). Tako lahko dopolnjujemo prehrano tudi trajno. V vseh treh fazah smo sami svoj zdravnik oz. skrbnik svojega opešanega bližnjega. Dopolnila odmerjamo tako, da je vedno dobro počutje. S temi dopolnili sem leta 2000 - po 23 letih kroničnih obolenj - spet pridobil zdravje in se kasneje še dodatno občutno okrepil. Že poldrugo desetletje zbiram izkušnje z njimi. Na spletni strani www. iztokostan.com jih je objavljenih že več kot 700, med njimi pričevanja 60 oseb, ki so uživale kombinacijo vseh treh dopolnil mojega sistema. Naj izpostavim primer naše 68-letne znanke. Kljub skrbi za zdravo življenje in prehrano je njeno zdravje začelo pešati. Pojavljale so se bolečine po vsem telesu, mučile so jo oste-oporoza in prebavne motnje, zaradi ponavljajočih se viroz je pogosto jemala antibiotike, ki niso zalegli. Ustna votlina je bila nazadnje tako vneta, da je komaj odpirala usta. Ni več vedela, kako naj si pomaga in skrbi za svojega soproga -težkega srčnega bolnika. Po tednu uživanja ustreznega odmerka aminokislin tipa Oka so bolečine povsem popustile. Po dveh tednih je dodala v prehrano bioprobiotik EM in kmalu so bile odpravljene črevesne motnje. Po približno mesecu je dodala še antioksidant FHES. Od takrat je minilo več kot leto. Viroz ni več. Počutje je zelo dobro. Meritve so pokazale izboljšanje kostne mase. S temi dopolnili je potem okrepila tudi soproga. Če si ne moremo privoščiti celotnega programa, je najbolje poskusiti z aminokislinami Oka. Naj to ilustriram s primerom. Moj študent Rok je želel pomagati svoji izčrpani 85-le-tni prababici. Ko jo je obiskal, je vsa čemerna potožila, da nima teka. In ji je podaril pla- stenko Oka. Čez 2 do 3 tedne jo je spet obiskal. V kuhinji je z užitkom jedla tuno, ki ji je še pred nekaj tedni smrdela. Tisto jutro je bila sama na tržnici in se je pohvalila prijateljici, da ima več moči. Nismo ustvarjeni, da bi jedli tablete. A tako kot potrebujemo opornico, da spet shodimo, potrebujemo učinkovita prehranska dopolnila kot notranjo opornico, da pomagamo presnovi in nam hrana spet tekne. S tem pa spet dobimo življenjske moči. Dr. Iztok Ostan 36 Enostavno in hitro do specialista Ko prejmete napotnico za pregled pri specialistu, vas čaka iskanje ustreznega specialista in urejanje termina. Pa ste vedeli, da se lahko obrnete na zdravstveno osebje asistenčnega centra Zdravstvena točka, ki namesto vas poišče izvajalca zdravstvenih storitev in vam organizira termin pri specialistu že v nekaj dneh? Kljub hitremu tempu življenja in številnim obveznostim, 39-letna Sandra vsak dan naredi nekaj za svoje zdravje. V družini vse spodbuja k redni telesni aktivnosti in pravilni prehrani, saj se zaveda, da le zdravi lahko opravimo vse naše obveznosti uspešno. Kljub temu pa se na vsakem koraku lahko srečamo s številnimi nepredvidljivostmi in tako se je tudi Sandri na sončnem nedeljskem izletu pripetila nezgoda, saj je nerodno padla in pojavile so se močne triglavzdravje Vaš partner za zdravje. bolečine v kolenu. Ker se stanje ni izboljšalo, je obiskala osebnega zdravnika in prejela napotnico za specialistični pregled pri ortopedu. Naj ima zdravje vedno prednost Pred časom je Sandra sklenila zavarovanje Specialisti+, zato je enostavno poklicala na asistenčni center Zdravstvena točka in zdravstveno osebje ji je organiziralo termin pri ortopedu, ki jo je napotil na slikanje z magnetno resonanco (MR). Na podlagi izvida je bila napotena na fizioterapijo in v Zdravstveni točki so ji, na njeno željo, organizirali termine v popoldanskem času in v bližini njene službe, nastale stroške specialistično ambulantnih pregledov, diagnostike in fizioterapije pa je krila zavarovalnica. Sandra si je tako v nekaj dneh zagotovila hiter povratek v aktivno življenje. Vaš partner za zdravje Naj vam v primeru poškodbe ali bolezni ne povzroča dodatnih skrbi še predolgo čakanje na specialista. Z zavarovanjem Specialisti Nezgoda, Specialisti ali Specialisti+ je pot do zdravja lažja. Obiščite spletno stran www.triglavzdravje.si in si pravočasno uredite zavarovanje, ki vam najbolj ustreza. Kako enostavno in hitro do specialista? Ko potrebujete specialista in prejmete napotnico, prepustite iskanje najkrajših čakalnih dob in ustreznega specialista vašemu partnerju za zdravje. Postopek je zelo enostaven: m 1. Pokličete asistenčni center Zdravstvena^^ točka. , ^^ Vaš klic sprejme zdravstveno osebje, ki vam strokovno svetuje in v celoti organizira pregled pri specialistu. Dobite termin za zdravstveno storitev. V Pri izbiri specialista in termina se prilagodijo vašim potrebam in željam (blizu službe ali doma, v popoldanskih urah, itd.) 3. Opravite zdravstveno storitev. to, Nastale stroške zdravstvene obravnave krije zavarovalnica. 4. Zaključite ali nadaljujete zdravljenje. fo V primeru napotitve na dodatno zdravstveno storitev, vam celotno organizacijo ponovno izvedejo v Zdravstveni točki. Z zavarovanjem Specialisti Nezgoda, Specialisti ali Specialisti+ je pot do zdravja lažja. Za več informacij pokličite 080 26 64 ali skenirajte OR kodo. Vaš partner za zdravje. triglavzdravje triglavzdravje.si 37 Pomemben je pravočasen obisk zdravnika Zaradi te bolezni letno umre štiristo moških Rak prostate je najpogostejša vrsta raka pri moških. Na leto v Sloveniji odkrijejo približno 1600 primerov, večinoma pri starejših. Zaradi posledic raka letno umre približno štiristo moških. Začetni rak prostate nima značilnih simptomov, vendar lahko moški opazi znake povečane prostate pri uriniranju zaradi stiskanja sečnice in draženja mehurja. Napredovane oblike raka, ki so se že razširile iz omenjenega organa, so predvsem tiste, ki povzročajo bolečine. SIMONA SOLINIC Največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni je starost, saj pojavnost raka prostate s starostjo strmo narašča. Pomembna je tudi družinska obremenjenost, saj ima moški, čigar oče ali brat sta zbolela zaradi te bolezni, več možnosti, da bo zbolel. Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi vsak šesti moški zbolel zaradi raka prostate. Tudi pri nas je te bolezni vedno več. Ko je odkrita bo- Bolezen se čez čas lahko ponovi. Po ustreznem prvem zdravljenju lokalno omejenega in še pogosteje lokalno na-predovanega raka prostate se rak razširi v malo medenico ali v oddaljene organe. lezen omejena na prostato, je delež ozdravljenih zelo visok. Delež je osnovan na podatkih, zbranih na podlagi opazovanja tisočev bolnikov, toda življenjska doba vsakega posameznika se lahko zelo razlikuje. Zdravljenje Za ozdravitev moškega z rakom prostate je treba tumor popolnoma odstraniti ali drugače uničiti. V teh primerih govorimo o radikalnem Prostata (obsečnica) je moška spolna žleza v velikosti oreha, ki se nahaja za korenom penisa, pred danko in pod sečnim mehurjem ter objema del sečnice. Poglavitna funkcija prostate je proizvajanje semenske tekočine. zdravljenju. Zgodnjega raka prostate, omejenega na prostato ali na prostato in njeno neposredno okolico, je mogoče ozdraviti. Izbira vrste radikalnega zdravljenja je odvisna od razširjenosti in agresivnosti raka ter tudi od bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. Pri radikalnem zdravljenju sta ključna kirurška odstranitev ali obsevanje rakavega tkiva. Včasih je bolnike z zgodnjim rakom prostate možno tudi samo slediti. Aktivno sledenje je možno pri izbranih bolnikih z majhnim in biološko neagresivnim rakom, pri katerih bi s takojšnjim zdravljenjem lahko povzročili več škode kot koristi. V tem primeru so bolniki skrbno spremljani in po potrebi radikalno zdravljeni v primeru prvih znakov napredovanja bolezni. Hormonska terapija je temelj zdravljenja napredova- nega raka prostate. Temelji na kastraciji, to je znižanje ravni testosterona v krvi in tkivih, ki ga dosežejo s kirurško odstranitvijo mod. Druga možnost je zdravljenje z zdravili in z blokado androgenih receptorjev v rakavi celici, ki jo dosežejo s tako imenovanimi antian-drogeni. Čez čas napredovani rak prostate postane »odporen« na odtegnitev moških spolnih hormonov. V tem obdobju je običajno že precej razširjen po telesu in povzroča težave. Takrat pride v poštev kemoterapija, ki je oblika protira-kavega zdravljenja, s katerim uničujejo rakave celice s pomočjo zdravil, imenovanih citostatiki. Tako kirurško zdravljenje kot obsevanje lahko povzročita neželene stranske posledice, kot so motnje erekcije, inkontinenca in težave pri odvajanju blata. Foto: Pixabay Zaščitno vlogo pri nastanku raka prostate naj bi imeli hrana, ki vsebuje malo živalskih maščob, zelenjava in sadje ter redna telesna dejavnost. Kakšni so simptomi? Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so pogosto uriniranje, zlasti ponoči, slaboten ali prekinjen curek urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav urin. A pozor! Večina teh simptomov ni značilna samo za rak prostate. Enaki simptomi se lahko pojavijo pri moških, ki imajo nerakave bolezni, kot je na primer benigna hipertrofija prostate. To je povečan obseg žleze brez rakavih sprememb, ki se zaradi hormonskih sprememb zelo pogosto pojavi v starosti. Simptomi, vezani na urin, so lahko tudi posledica okužbe ali drugih težav. Če se rak razširi iz prostate v sosednje ali oddaljene organe, se zgoraj opisanim simptomom lahko pridružijo še bolečine v presredku, motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže. "Vzorčna fotografija je prikazana zgolj v ilustrativne namene." i % ^rf^ ^L --T..'« SHIZOFRENIJA | LUSKAVICA | ' KLL | DISEMINIRANI PLAZMOCITOM RAK PROSTATE | CROHNOVA BOLEZEN | VELIKA DEPRESIVNA MOTNJA KER JE ZNANJE POMEMBNO. INFORMIRAJTE SE. Spletna platforma JANSSEN 4 PATIENTS - edinstven koncept za podporo bolnikom in negovalcem. Zagotavljamo zanesljive informacije, ki bolnikom omogočajo, da se bolje soočijo z boleznijo in postanejo odgovorni partnerji pri obladovanju svoje bolezni. www.janssen4patients.com Informacije na spletni strani ne nadomeščajo svetovanja vašega lečečega zdravnika. Janssen, farmacevtski del Johnson & Johnson d.o.o., Šmartinska 53, 1000 Ljubljana, tel: 01 401 18 00 K Smi S iS ■ Janssen PHARMACEUTICAL COMPANIES OF |о(шП4|о1|Ш1( 38 Lahko si pomagate tudi sami Imate suhe oči? Če imate občutek peska v očesu ali vas v njem »reže« ali peče in vas oko srbi, potem imate najverjetneje sindrom suhega očesa. Med simptomi sta še rdečina v očesu in zamegljen vid. Sindrom suhega očesa je vedno bolj razširjen med ljudmi tudi zaradi sodobne tehnologije, ki jo uporabljamo, in zaradi hitrega ter nezdravega načina življenja. SIMONA SOLINIC Pri suhem očesu gre za kronično bolezen, ki nastane zaradi slabega delovanja žlez, ki izločajo vodno ali ma-ščobno plast solznega filma. Zaradi tega je moten proces tvorbe solz ali te prehitro izhlapijo. Tudi solzenje je eden glavnih simptomov suhega očesa, je tudi razlog, da si ljudje stanje suhega očesa napačno razlagajo. Zdravniki opozarjajo na večjo skrb za oči vse življenje, saj je med poglavitnimi vzroki za nastanek sindroma suhih oči staranje. Pogosto so suhe oči le eno od vzporednih stanj, na primer z obolenji kože na obrazu. V zdravstvu opažajo, da lahko težave s suhimi očmi spremljajo druge kronične bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali revmatoidni Da ohranite zdravje oči čim dlje, pri delu z računalnikom ali pri gledanju televizije uporabljajte pravilo 20/5. To pomeni, da če dvajset minut zrete v zaslon, si po tem času vzemite pet minut za gledanje v daljavo. Tudi računalniški zaslon si uredite tako, da je pod ravnijo oči. To prispevka k temu, da so oči manj odprte. artritis. Bolj pozorni pri skrbi za oči bi morali biti tudi ljudje, ki nosijo kontaktne leče ali ki preživijo večino dneva pred računalniki. Svoje k razvoju suhih oči doda vreme, predvsem vetrovno okolje. Marsikdaj se sindrom suhih oči razvije tudi po posegih na očeh. Kot pri vseh boleznih je tudi pri suhih očeh izjemno pomembna preventiva. Ravno zdaj, v spomladanskem času, ko prihaja do razlik v temperaturi in ko tudi vetrovno vreme ni redko, so ključna pravilna očala, poleti pa še zaščita oči pred soncem s kapo s ščitom. Svoj delež v preventivnem delovanju ima tudi zdrava in uravnotežena prehrana. Foto: Pixabay m Na preventivni pregled pri oftamologu bi morala vsaka oseba po štiridesetem letu vsaj enkrat letno. Kako si pomagati? Negujte svoje veke: pri vnetih vekah (blefaritis ali meibomitis) je priporočeno redno in nežno čiščenje njihovih robov z blagim otroškim šamponom ali suho segrevanje vek, odvisno od vrste vnetja. Uporabljajte umetne solze: blažje oblike suhih oči zdravimo z nadomestki za solze, ki jih je na trgu veliko in so na voljo v prosti prodaji. Kapljice uporabljajte tolikokrat, kot je potrebno za lajšanje težav, tudi večkrat na uro. Če jih uporabljate pogosto, so priporočene kapljice brez konzervansov, da se izognete toksičnim in alergijskim učinkom, ki jih lahko povzroči konzervans. Uporabljajte gele: priporočljivi so geli z višjo viskoznostjo, zaradi česar ostanejo dlje časa na očesni površini. Lahko pa začasno poslabšajo vid, zato jih je dobro uporabiti predvsem pred spanjem. Pogosteje mežikajte: še posebej če ste dlje časa pred računalniškimi zasloni. Pijte dovolj vode: najmanj dva litra na dan. Pri hujših oblikah suhega očesa je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki kapljic za oko in mazil ali tablet, ker bakterije zavirajo obnavljanje vrčastih celic očesne veznice in tvorbo mucina. Uporabljajte tople komprese: te pomagajo ublažiti simptome. Za gretje vek na dan obstajajo različni pripomočki v prosti prodaji. Kaj lahko povzroči suhe oči? Simptomi suhih oči delo pred računalniških zaslonom onesnaženost okolja kontaktne leče nizka zračna vlažnost (na primer zaradi klimatske naprave) hormonske spremembe, kot je starostno pomanjkanje testosterona zdravila, npr. beta zaviralci, kontracepcijske tablete ali antiandrogeni vnetje robov vek (blefaritis) rosacea alergije zavrnitveni odziv ob presaditvi matičnih celic avtoimunske bolezni pomanjkanje vitamina A operacija oči občutek pekočih oči ali tujka v očeh preobčutljivost na veter preobčutljivost na svetlobo zamegljen vid rdeče/utrujene oči neprijeten občutek ob nošenju kontaktnih leč solzenje 39 Resni zapleti, ki jih je mogoče odpraviti S strokovnostjo nad vraščene nohte in diabetično stopalo Ogromno ljudi ima težave z vraščenim nohtom ali zanohtnico. »Operacija v tem primeru ni rešitev,« pravi Vida Ozis, strokovnjakinja na področju medicinske pedikure. Je ena prvih in najuspešnejših slovenskih pedikerk, ki pri sanaciji vraščenih nohtov uporablja tako imenovano medicinsko medicinsko sponko. V svojem centru AN. NIKA medicinska pedikura Celje je pomagala mnogim. Je tudi ena uspešnejših na področju pomoči pri negi diabetičnega stopala, ki je resen zaplet pri sladkornih bolnikih. Obe težavi sta za bolnike zelo resni, a pomoč obstaja, dodaja. simona solinic »Do vraščanja nohta pride zaradi nepravilnega striženja oziroma zaradi striženja nohtov na okroglo. Posledica je ostanek >špičk< na vogalih nohta, ki rastejo v mehko tkivo. Razlog je lahko tudi neprimerna obutev, ki je preozka, neudobna in tišči. Povzroči tudi deformacijo prstov do te mere, da začnejo nohti rasti drugače oziroma nepravilno. Med vzroki za vraščene nohte so lahko tudi poškodbe le-teh, saj lahko rast poškodovanega nohta spremeni in poveča tveganje za vraščanje,« razlaga Ozisova. Omenja tudi, da je lahko dejavnik tveganja dednost. Ljudje z zaobljeno obliko nohtov imajo namreč večjo možnost, da se jim bodo ti začeli vraščati, prav tako se s to težavo srečujejo starejši, ki so k vraščanju nagnjeni zaradi zadebeljenosti nohtov. Zakaj operacija ni rešitev? »Ogromno strank, ki se obrne na nas, ima za seboj vsaj eno operacijo vrašče-nega nohta. Zanjo so se odločili, ker niso imeli informacij o drugih rešitvah. Po operaciji trpijo zelo hude bolečine in jemljejo močne protibolečinske tablete,« pravi Ozisova. Poudarja, da operativni poseg ne prinaša trajne rešitve, saj se v 90 odstotkih vraščanje nohta na operiranem prstu ponovi, večinoma imajo bolniki po operaciji tudi iznakažene nohte. »Prisotne so tudi zelo hude bolečine, ki trajajo mesec dni. V tem času so ljudje nezmožni hoditi v službo in se ukvarjati s športom. Medtem ko denimo človeka medicinska sponka ne ovira pri vsakdanjih opravilih, nošenju zaprtih čevljev in športnih dejavnostih,« dodaja. Sogovornica način sanacije z medicinsko sponko uporablja že vrsto let. »Gre za tanko jekleno žič-ko, ki omogoči vraščenemu nohtu, da se poravna in P Pedikerka Vida Ozis: »Skrb za stopala lahko prepreči marsikatero obolenje.« Od težav do rešitve začne pravilno rasti. Po načinu delovanja bi to sponko najlažje primerjali s sponko zobnega aparata. Tako zobna kot nohtna sponka opravljata vlogo ravnanja. Sponko namestimo na desni in levi rob vraščenega nohta, ga privzdignemo in sponka na povsem neboleč, hiter ter predvsem učinkovit povzroči, da noht pridobi pravilno obliko in način rasti,« še razloži Ozisova. Sanacijo z omenjeno sponko je podprla tudi zdravstvena stroka, a sogovornica dodaja, da jo mora vedno namestiti usposobljen terapevt. Diabetično stopalo Ena od težav predvsem sladkornih bolnikov je diabetično stopalo. Zato bi morali ti bolniki redno obiskovati strokovne pediker-je, predvsem tiste, ki imajo znanje o diabetičnem stopalu. »To je zelo resen zaplet sladkorne bolezni, ki zahteva posebno skrb in nego. Je posledica okvare živcev na stopalu in motnje pre-krvavitve. Pojavi se pri vsakem petem diabetiku. Zato je zelo pomembno, da si stopala pregledujemo vsak dan. Zaradi poškodbe živcev, zmanjšanega občutka na stopalu in ateroskleroze se lahko pojavijo rane, ki vodijo do resnih zapletov, celo do amputacije stopala.« poudarja Ozisova. Sladkorna bolezen vedno bolj postaja epidemija sodobnega časa, ki s seboj prinaša tudi druge zdravstvene zaplete, kot so retinopatija, nefropatija, nevropatija ter diabetično stopalo. Oziso-va zato ljudem, predvsem tistim, ki imajo diagnosti- cirano sladkorno bolezen, svetuje, naj nadzorujejo glukozo oziroma sladkor v krvi: »Diabetično stopalo je največkrat posledica neurejene sladkorne bolezni. Raziskave kažejo, da se diabetikom z nudenjem ustre- zne redne pedikure bistveno izboljšata delovanje živčevja in prekrvavitev na stopalu ter za 50 odstotkov zmanjša možnost nastanka razjed, ki privedejo do amputacije. Z rednim odstranjevanjem trde kože, otiščancev in kur- jih očes na podplatih ter s pravilnim striženjem nohtov zmanjšamo pritisk na stopalo in ga tako razbremenimo.« Foto: Arhiv NT/Andraž Purg - GrupA Simptomi vraščenega nohta so ostra bolečina ob strani nohta, povečana stranska guba na prstu, rdečina in oteklina, iz katere se ob pritisku pojavi izcedek. • •••• • •••••••••• ••••• ••••• ••• ••• •••••••••• • •••• • medicinski.si VenoFarmacija Kje najti dober nasvet in kvaliteten izdelek? »Ne bodite skromni! Naj vas leta in vse kar pride z njimi ne ovira na vaši poti. Naj pot še vedno ostane vesela in nasmejana.« V Celju, na Vrunčevi 27 se nahaja naša trgovina z medicinskimi pripomočki VenoFarmacija, kjer vam poleg široke ponudbe kvalitetnih izdelkov svetujemo in hkrati nudimo tudi dostavo. SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI Izposoja in izdaja invalidskih pripomočkov na ZZZS ali zasebno. MOŽNA DOSTAVA TUDI NA DOM! Vida Ozis, ki je priznana strokovnjakinja na področju medicinske pedikure, je s svojo strokovno ekipo izdelala posebno tako imenovano Obnovitveno tekočino za nohte, ki pomaga pri odpravljanju nepravilnosti, ki so lahko posledica glivičnega ali bakterijskega obolenja nohtov. Največkrat se z glivicami okužijo športniki oziroma športno dejavni ljudje, sladkorni bolniki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in s težavami ožilja. Gre za izdelek, ki vsebuje popolnoma naravne sestavine, eterično olje klinčkov, timi-jana in čajevca, ter prinaša dolgotrajen učinek. Enkraten nanos namreč zadostuje za dvanajst ur. Ozisova priznava, da je na ta izdelek izredno ponosna, predvsem zato, ker je slovenske izdelave in naraven. V NASI PONUDBI LAHKO NAJDETE: invalidske vozičke in skuterje, hodulje z ali brez koles, bergle, palice, sanitarne pripomočke, povišice, razna dvigala, blazine proti preležaninam, blazine za podlaganje, navadne in električne postelje, posteljne mizice, plenice, vložke, posteljne predloge, merilec sladkorja, merilec za pritisk, oksimeter, ortoze/opornice, prsne proteze, kompresijske - preventivne nogavice, nogavice za diabetike, pripomočke za stomo, pripomočke za premeščanje, ortopedske čevlje in vložke, električne grelne blazine, oblačila za oblikovanje telesa, kreme ... VENOFARMACIJA d. o. o. T: 03 828 02 31 Uradni partner: Vrunčeva 27, 3000 Celje https://medicinski.si 40 Zvin gležnja, najpogostejša športna poškodba Poškodbe so sestavni del športa Ko se začnemo pogovarjati o poškodbah, se lahko razprava zavleče v nedogled. Če pa se spomnimo nekaterih celjskih športnikov, najprej pomislimo na nekaj košarkarjev, rokometašev, nogometašev. Večina jih je po težjih poškodbah nadaljevala športno pot. Zmago Sagadin je ni zmogel. Garal je na treningih, nakar je moral zaradi poškodb obeh kolen že pri 21 letih vreči košarkarsko žogo v kot. Postal je odličen trener. Njegov mlajši brat Miloš je prav tako staknil poškodbo kolena. Največjemu celjskemu košarkarskemu talentu Alešu Pipanu so mnogi mediji v nekdanji državi pripisovali, da bo na parketu vodil jugoslovansko člansko reprezentanco. Prestopil je k Olimpiji, v Tivoliju mu je zvezdnik Partizana nastavil koleno. V Pipanovem kolenu se je pretrgalo skoraj vse. Po dolgotrajnem okrevanju se je vrnil na igrišča, toda ... Rokometaš Mišo Toplak je bil med najbolj obetavnimi srednjimi zunanjimi napadalci v Jugoslaviji. Prejel je izjemno močan zahrbten udarec. Čez nekaj mesecev je bila diagnoza grozljiva: rak. Namesto da bi z jugoslovansko reprezentanco osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka, se je vozil na kemoterapije. Nogometaša Dejana Baumana je v svoje vrste privabil splitski Hajduk, a tudi takrat mladega Celjana je zaustavila poškodba kolena. Najpogostejša športna poškodba je izvin sklepa v gležnju. Tovrstna poškodba je športno pot prekinila oziroma zaustavila v zelo redkih primerih. Drugače je, ko govorimo o poškodbi kolena. Število ljudi, ki se ukvarjajo z rekreativnim športom, se iz leta v leto povečuje. Prav tako se iz leta v leto povečujejo obremenitve in zahteve, ki so jim izpostavljeni aktivni športniki, ker želijo doseči vedno boljši rezultat. Čeprav ima redna telesna dejavnost številne pozitivne učinke na telo, lahko nepravilna telesna vadba pretirano obremeni mišice, vezi in sklepe, kar vodi do neželenih posledic, kot so športne poškodbe in okvare. Čeprav si med vadbo lahko poškodujemo katerikoli predel telesa, se ta izraz nanaša predvsem na poškodbe gibal. Ta sestavljajo kosti, sklepi in mišice. Športna poškodba je nenadno nastalo bolezensko stanje na gibalih. Športna okvara ali preobremenitev je bolezensko stanje, ki nastaja postopno in je posledica pogostih, ponavljajočih se intenzivnih obremenitev na nekem delu gibal. Vzroki poškodb so številni: nesreče, telesnim zmožnostim neprilagojena vadba, neustrezna športna oprema, tudi začetek vadbe brez predhodnega ogrevanja. Pred vsako vadbo, naj bo visoko intenzivna, kot je tek, ali nizko intenzivna, si je treba ogreti in raztegniti mišice. S tem pripravimo mišice in vezi na vadbo, saj povečamo krvni pretok v njih in njihovo prožnost. Ne smemo biti občasni športniki, ki želijo v dveh dneh nadomestiti telesno dejavnost celotnega tedna in pri tem radi pretiravajo. Vadbo moramo prilagoditi telesni pripravljenosti, saj se zaradi pretirane obremenitve natrga mišica ali zaradi prekomerne utrujenosti naredimo napačen gib. Po naporni vadbi se moramo postopno ohladiti. DŠ S fizioterapijo nad kronično bolečino Blaženje in odpravljanje kroničnih bolečin je dolgotrajen proces. Vsak posameznik se drugače odziva na terapije. Potreben je individualen pristop. Ničesar se ne da narediti na hitro. Kronična bolečina sproži v telesu procese, ki se ne umirijo na hitro. Bolnike s kroničnimi bolečinami moramo ohranjati v dobri psihofizični kondiciji, da se lahko vsakodnevno spopadajo z bolečino. Višji fizioterapevt in OMMT terapevt Matej Čebokelj Bolečina je simptom, ki nas opozarja, da se s telesom dogaja nekaj, kar ni v redu. Takoj po pojavu bolečine se telo nagonsko prilagodi novemu stanju in nas z bolečino opozarja, česa ne smemo početi. Bolečina sproži varovalni mehanizem in jo moramo razumeti kot prednost, kot nekaj, kar nas varuje in opozarja. Bolečino razdelimo glede na to, kateri telesni deli in sistemi so prizadeti (nociceptivna in ne-vropatska bolečina),inglede na to, koliko časa traja (akutna in kronična bolečina). Nociceptivna bolečina povzroča draženje bolečinskih receptorjev mišič-no-skeietnega sistema (kosti, vezi, kit, ovojnic, mišic)in tkiv notranjih organov. Nevropatska bolečina nastane kot posledisa okvare, poškodbe ali motenega delovanja perifernega ali centralnega živčevja. Nevropatska bolečina je običajno intenzivnejša in vztrajnejša od nocicep- tivne. Bolniki so zelo prizadeti. Nociceptivno bolečino se da s terapijami zelo omiliti, nevropatska se na terapije slabše odziva. Akutna bolečina nastane nenadno in hitro doseže vrh. Kako močna je, je odvisno od obsega okvare tkiva. Najpogostejši primer akutne bolečine je poškodba. Lahko gre tudi za nenadno bolečino v križu, ki nastane brez opozorila. Takoj ko odstranimo vzrok, se bolečina hitro umiri. Bolečina, ki vztrača, laOko postane ktonična - te traja tri do šest mesecev in več. Akutna boločin a, ji ni ustrezno ali pra-žočasno obravnavana, lahko žostane kronična . Pri kronični bolečini aačne telo ravno tako iskati načine, kako se ji izogniti. S tem začne človek bolj obremenjevati ostale dele telesa. Sčasoma se začnejo tudi v teh preobremenjenih delih telesa pojavljati bolečine. S tem se znajdemo v začaranem krogu vsesplošne bolečine. Kronična bolečina nima varovalne vloge za telo. Človeka prizadene psihično in fi zično ter ga osebnostno lahko zelo spremeni. Načini zdravljenja kronične bolečine: protibolečinska zdravila, v določenih primerih kirurško zdravljenje, fzikalna terapija, delovna terapija, psihoterapija. S fzioterapevtskimi postopki se da zelo ujpešno blažiti in mnogokrat tudi odpraviti kronične bolečine, kibo posledica travmatološkit in oatojedskih stanj. Pri odpravljanju kroničnih bolečin moramo najprej najti vzrok nastanke. Taki bolniti imato bolečine na vač mebtih. Ko doloaimo, katern bolečina je itvorbk,je zdravljenje lažjb. Vseeno moramo bolnika obravnavati celostno in ne samo lokalno. Ustrezne vaje Ko se bolbčine toliko umirijo, da začne bolnik lažje gibati, ga moramo naučiti ustaeznih vaj, da začae spet pndobivati občutek za normalno gibaaje in da začne ponzvno vzpostavljati normalče gibalne vzoree. Bolečina povzroča upad mišične moči, gibljivosti in povzroča razvoj' kompenzacijskih giHtalnih vzotcev, ki teio še dodatno raz-bolijo. Z normalnim gibanjem se bolečine še bolj nmirijo, ker sa ioleča in prizadeta kkiva spet normalno obremenjena. Pri normalnem gibanju se tudi začnejo izločati določeni hor-moai, kibolečino znižujejd, kar bčlnikizelo dobro občutijo. Najvčč bolnčovima kronične bolečine v hrbtenici. Hrbtenica je lahko boleča zaradiobrabe diskov In malih sklepov, pooče-racijah hernije, po poškodbah, velikokrat jez boleča zaradi p,-votniU bolečin o okončinah, ki imajo za posledico neustrezno gibanje v hrbtenici. Takšeč pri-merje šepajoča hoja zaradi kz- teregakoli vzroka, ki zagotovo privede do bolečin v hrbtenicii Če nz odpravimo šepanja, se bolečine v hrbtenici ne bodo umirile. Pozorni moramo biti tudi na prenesene bolečine. To pomeni, da mesla največje bolečine n i no mesta izvora. če v takanih primerih ne najdemo izvora, se bolečina ne umiri. Zelo problematične so keo-nične bolečine pri bolnikih s kroničdimi sistemskimi obo- lenji. To so bolniki z revmato-idnimi obolenji, f bromialgiji, sladkorni bolniki, bolniki po bo-reliozah. Ti motajo imeti zdravljeno osnovno obolenje, da so potem ostale teeapije aspešne. tavno tako to zelo problematične nevtopatske boiečine. Zelo težko jih je umirjati. Tu je potreben inPetdisciplinarai ptin stop, (da se pokažejo rezultati. Te tudi večinoma obravnavajo v jrotibolečinskih ambulantah. m n FizioterapijaČebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriau te rapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna n ooometnega stadiona) 33000 Celje GSM.:+386 (0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431 PRILOGA ZDRAVJ E-f—-X—+— 41 Manualna mediana - sspe^c^c^^mlis^-^i za hrbtenicoin gibalni sistem Terapije1 ki pom a gajo i n pozdravijo V uradoi medicini obstaja področji, Iii sie osce-dotoča na zdravltenje gibalnega sistemu z ročnimi tehnikami brez upooabe zdravil in invazivnih p>o segovvtelo-manualna medičina. Tusltnijce izvajajo zdravniki, speciblisii nevrologi in ostopedi. b Sloveniji smo ee a tihailtami manualne medi-cin^ prvič buzoanili prnd pribNžno tridesetimi ko j e ceočer zid""avjj^ Mo°y povabi) k sodelovanju prvega zdravniOa, ki jetbtehn i1-«? predstavil slovea-slii stiroj(k\ini агг\/П1о:5р^1 Danns je manualna medicika fsotcet rv zširlenk, ord irb.Eac^ e_j M ogp )o vsej Sbvzmji, v njih deluje ssdem z^d^^nrnrui čov spuci a I1 -stov. Osnovao гсз^^^«^ je zdravljenje sprememb na pddnočju hrbtenico, sklepov, oVsnčln, mišic in veoivnega tlaens Največ ■^eu^aavv^ imajo iuije zaradi obrabnih sprememb poštodb, slanjo psoperaaiv-nlh p;c:i^€;c:iih,. preoCremenjenosti in jtcesai Bistpozdravjjenoa je jb^ei^ ^lrv^ diagnoza Ob prvem nbitku zdrave;k opravv klinični ne-vcolokki nreglud, pszveri s^tir^j€? mišic, v^^i\crjeta^^ ezpij, jje obstaSajo realne možnosti ca zdravijenje z manealnimi irUnika mi . »Tera pije nadaljajzmo, lојју mrig. Sanje ž^rin^š sjIs. Čakalne dobe za prvi pregled so kraakei v pov-nrečju b do i0 dni. NJa terapijn, ki jih na jodlagl pregleda ptedpiše jjc(r)^vlrrii■r^ s«? ne čaka. Za naijbolj ^o^trs^o -Iteižtčrvo, kot in dolgotrajna brlečina v/ lanžu, je običajno treba 4cjofi tecapij. »Vs naše ocdina-cije prihajaio ljudje,, ki so posgusin s.^ziič:ne vrste zičraoljenja, a b>je:z i.j!;|ü>^Iü.e:. Morda so nrdinacije Mlogyr črugačne, ker zdravniCi specialisti irvaj^jo tako jveglede |not tenapije in sfrremljnjo bolnika ees čas zdravljenja. Če imajo podobnr teCave, pojrn-bujete razlago svojils iašv^c^ov č^I1) ne vesje, na Ijo^č. b»1se obl'ni^|i, lalaino pokNčete vsakdelovnkceutej zdravja Mogy na brezg|ečno ti<^ie^oa)slso s"^iE^vi^ l^ct 080 in 035 mskd in 18. uro. Z veseljem vam bom o gomagali,«« s°lene mag< ^iiit^šldober<, zavzet bralec,« je jasna Ksenija Medved, a takoj doda, da sicer ni nujno, da vsak bralec postane tudi pisatelj. Vsekakor pa se v vsakem dobrem pisanju prepozna kilometrina. Po njenih izkušnjah enako velja tudi za mlade, ki jih moramo najprej vzgojiti v bralce, se z njimi veliko pogovarjati o prebranem, a ne na šolski, temveč na sproščen način, in jih spodbujati, da izrazijo svoje mnenje brez strahu in omejevanj. Zato pisateljica zagovarja ustanavljanje bralnih klubov povsod, tudi na razrednih urah. Tako bomo morda lahko, še pove, ustvarili »državo bralcev, ki bi bila po raziskavah bolj strpna, miroljubna, empatična, zdrava in celo bogatejša«. Morda se pisateljičine želje uresničujejo. Na lanski natečaj se je prijavilo 46 mladih avtoric in avtorjev, pri čemer se je število prijav letos spet pove- čalo, kar organizatorje seveda neizmerno razveseljuje, zlasti, kot so povedali, »zaradi mladih ustvarjalcev, ki z branjem in s pisanjem artikulirano obvladujejo svoja občutja ter so subtilni opazovalci sveta in dogajanja«. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 prispevalo prozna besedila, 25 pesmi, en avtor je celo prispeval dramsko besedilo. Nekoliko manj obsežen je bil letos - morda prav zaradi pandemičnih okoliščin - nabor srednješolskih in šolskih glasil, ki so prispela na natečaj, izveden v okviru Roševih dne-vov. Komisija v sestavi Barbare Rigler, dr. Davida Bedrača in Mihe Mohorja je preštela dvajset prispelih glasil, a je zaradi neizpolnjevanja pogojev že v prvem krogu ocenjevanja nekatera izločila. Iz kategorije srednješolskih glasil so sicer prejeli zgolj tri publikacije, iz osnovnošolske petnajst. Strogi kriteriji so komisijo popeljali do izbora sedmih glasil - vseh treh srednješolskih in enega osnovnošolskega. Iz naše regije jih ni med najboljšimi. JSKD Najprej ga je zavrnila, nato zlezel pod kožo ji je Celjani se v mestu v teh dneh zazirajo v nenavadno izložbo oblikovalke Jolan-de Thaler. V njej so razstavljene drzne kreacije dijaka Grege Štora, ki je pri Thaler j evi opravljal obvezno dijaško prakso. Kreacije niso za vsakogar, pravi nadebudni oblikovalec, moraš si jih upati nositi. Njuno sodelovanje dokazuje pomen izobraževanja zunaj šolskih zidov in krepi zavezo šol, da so programi kakovostni, prilagojeni sodobnim smernicam in učijo za potrebe poklicev prihodnosti. Thalerjeva je imela v karieri na praksi pet dijakov, prihodnjih modnih oblikovalcev, med katerimi je Grega zagotovo najbolj izstopal. Ko je potrkal na njena vrata, ga najprej ni želela sprejeti v svoj studio, nato ji je pokazal nekaj skic -in na široko mu je odprla vrata v svet visoke mode. Pri njem najbolj ceni, da stoji za tistim, kar ustvari, in se ne prepušča splošnemu mnenju. »Delo modnega oblikovalca je umetnost, ki jo pri nas podcenjujemo in jo premalo jemljemo kot del kulturnega izražanja. Slovenci bi morali V izložbi oblikovalke Jolande Thaler so razstavljene drzne kreacije dijaka Grege Štora, ki je pri Thalerjevi opravljal obvezno dijaško prakso. bolj ceniti svojo ustvarjalnost in domačo modo. K meni hodijo stranke iz Avstrije in Italije, doma pa se moramo oblikovalci zelo truditi za preboj. Vsakemu mlademu ustvarjalcu poskušam stati ob strani, da ne obupa, cilj pa je dosežen, če pride tako daleč, da ga dela, kot da se vse življenje igra,« poudarja Thalerjeva. Dijak Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje Grega Štor je seveda najprej samo opazoval delo v ateljeju, potem mu je oblikovalka ponudila priložnost za izdelavo lastnih kreacij: »Pripravil sem nekaj idej za nevsakdanja oblačila, jih narisal in z Jolandinimi nasveti tudi sešil ter postavil na ogled. Presenečen sem bil, koliko tehničnega dela je pri postavitvi izložbe, izdelavi in oblikovanju napisov, sploh ne gre le za oblačenje lutk.« Thalerjeva in Štor sta dokazala, da lahko mlad talent ob podpori izkušenega podjetnika ustvari podjetniško zgodbo, o kateri bomo še slišali. Medtem ko oblikovalka že pripravlja novo izložbeno okno, na hitro svetuje še o stalnici v omari vsake ženske: boljši suknjič, po možnosti z nacionalnim simbolom. Trenutno je zelo vroč njen suknjič z or-namenti raziskovalca ljudske umetnosti Jožeta Karlovška. ŠK Ko je Grega potrkal na njena vrata, ga najprej ni želela sprejeti v svo )j studio, nato ji je pokazal nekaj skic - in na široko mu je odpr vrata v svet visoke mode. Z leve Luka Vogelsang, Enia Zvonar in Nace Žerdoner Izjemni dosežki mladih glasbenikov 51. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije Temsig je trajalo od 7. do 22. marca 2022. Gostile so ga glasbene šole Štajerske in Prekmurja v disciplinah flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot, kljunasta flavta, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili in komorne džez skupine. Tekmovanje se je zaključilo s slavnostnim koncertom nagrajencev 28. marca v Ka-zinski dvorani SNG v Mariboru, kjer so nastopili izbrani prvonagrajenci tekmovanja. Naši učenci in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju, so tudi tokrat dosegli izjemne rezultate. Tekmovalo je 54 učencev in dijakov. Osvojili so 17 zlatih, 21 srebrnih in 11 bronastih plaket, 2 priznanji in 3 priznanja za udeležbo. Poleg plaket so osvojili tudi tri 1. nagrade, dve 2. nagradi in štiri 3. nagrade ter posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Tudi Glasbena šola Celje je bila ena od organizatoric tekmovanja, in sicer za disciplino klarinet, I. kategorija (a, b in c). Tekmovanje je bilo v Koncertni dvorani glasbene šole od 18. do 20. marca. Tudi tokrat smo se pri organizaciji izkazali kot odlični gostitelji, saj so se mladi tekmovalci in vsi obiskovalci dogodka pri nas počutili prijetno. Ob tem se zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega enkratnega dogodka. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem ter njihovim mentorjem in korepetitorjem za izvrstne rezultate. ML 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Km Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ni treba Jože vpraša ženo: »A bi ti spala z drugim, če bi jaz umrl?« »Ah, daj no, Jože, za to ti pa res ni treba umreti!« Razlika Star zakonski par sedi pri zajtrku, ko naenkrat žena vstane in prisoli možu tako klofuto, da ga s stolom vred vrže na tla. Možu ni nič jasno, zato jo vpraša, zakaj je to naredila. Žena: »To je za vseh 45 let slabega seksa!« Mož ves šokiran leži na tleh, naenkrat vstane in vrne ženi prav tako močno zaušnico. Ženi ni nič jasno. »Zakaj pa to?« Mož: »Zato, ker sploh veš, kakšna je razlika med dobrim in slabim seksom!« Prva žrtev ukrajinske vojne pri nas: Mariji se je v shrambi zlomila polica in na njo je padlo 80 litrov olja in 120 kg moke. V vsakem podjetju je nekdo, ki je vedno lačen, nekdo, ki ga vedno zebe in nekdo, ki vsak dan pove, da bo dal odpoved. Kakšna je razlika med natakarjem in ginekologom? Je ni. Oba delata tam, kjer se drugi zabavajo ... Kaj pomeni strah pred zaprtim prostorom? Če greš proti gostilni in se bojiš, da je zaprta ... Japonski vlak je dosegel hitrost 603 km/h. Pri tako hitri vožnji ne moreš gledati skozi okno in uživati v opazovanju narave. Ko potuješ z vlakom pri nas, imaš čas, da vidiš, kako raste drevo in odpada listje. Vprašanje: ali samo meni igra glasba pri dvigu denarja na bankomatu? Včasih igra Tišino, včasih Suze liju plave oči, največkrat pa Le nasmeh je bolj grenak... V četrtek dopoldne bo Luna vstopila v vaše znamenje in bo v dopoldanskem času 1. aprila tvorila mlaj. To bo izredno pomemben teden za vas. Dobro razmislite o svojih željah in načrtih. Rastoča luna bo podpirala vaše dejavnosti, zato se v prihodnjih dneh potrudite, uspešni boste. Poleg Sonca bo v tem tednu vaš zaveznik tudi Merkur. Skrbel bo za odlično komunikacijo. 3\k Lev Menjavali se bodo dobri in manj dobri vplivi planetov in od vas je odvisno, kako boste ujeli ravnotežje med obojimi. Idej vam ne bo zmanjkalo, vaš pogled bo usmerjen v prihodnost, kar bo odlično. Izrednega pomena je, da delujete preventivno glede zdravja. Poskrbite za dodatke mineralov in vitaminov, dovolj se gibajte na svežem zraku, poskrbite za družbo pozitivnih ljudi. škorpijon Od sobote zvečer do torka zjutraj boste gostili Luno v svojem znaku, kar bo usmerilo vašo pozornost v zagotavljanje varnosti. Posvetili se boste tako materialnim kot čustvenim zadevam. Predvsem konec tedna poskrbite za kulinarično doživetje, saj bo to pobožalo vašo dušo. Nov teden se bo začel v nekoliko ležernem razpoloženju. Ukvarjajte se z urejanjem bivalnih ter delovnih prostorov ter tudi okolice. Pretekli dnevi so pustili sledi in potrebujete malo počitka. Konec tedna bo kot naročen. Mogoče boste imeli še zlasti ob začetku novega tedna občutek, da vsi preveč pričakujejo od vas. Neka situacija se bo razjasnila sama od sebe, kar vas bo močno presenetilo. Ugotavljali boste, da je včasih dobro, da se ne odzovete prehitro. Prijetno bo v družbi osebe, na katero vas vežejo posebna čustva. Dvojčka V torek in sredo bo Luna v vašem znaku, zato bo življenje takoj dobilo pospešek. Telefoni bodo veselo zvonili, veliko bo dogovarjanja in krajših poti. Ogromno stvari boste lahko uredili, zato se potrudite, saj boste uspešni. Ob vsem skupaj vam bo ostajalo dovolj časa za zasebno življenje. Družabni in zabavni boste, zato ob vas nikakor ne bo dolgočasno. Rak Strel ec Vaša življenjska energija bo odlična, podpira vas tudi Merkur iz sorodnega ognjenega znaka. Polni boste idej in novih načrtov in bistveno je, da si določite, kaj je najbolj pomembno in kaj lahko počaka. Nagnjeni boste k delovanju vsega hkrati, kar ne bo vodilo k dobremu rezultatu. Na čustvenem področju se bo ponovno odprla stara dilema in spraševali se boste, kako nadaljevati. Kozorog Neka misel vam ne bo dala miru. Želeli boste pridobiti dodatne informacije, da bi razjasnili situacijo. Nekaj boste lahko dorekli, a ne vsega. Čas ni vaš sovražnik, zato se ne priganjajte, saj se ne mudi tako zelo, kot mogoče menite. Napake ne boste storili. Premorete dovolj modrosti, da se boste znali tokrat v pravem trenutku postaviti zase. Vaši dvomi ali celo strahovi so odveč. Ste tik pred tem, da se razjasnijo okoliščine, ki so zamajale sicer trdne temelje vaše umirjenosti. Imeli boste priložnost povedati pravi osebi na pravilen način vse, kar vam leži na duši. Tokrat se bo obrestovalo tudi vaše minulo delo. Če vas ne pohvalijo drugi, se pohvalite sami. Preveč ste skromni, zato se lahko zgodi, da vas bodo prehiteli celo manj sposobni od vas. Vaša življenjska moč bo iz dneva v dan boljša, vendar to ne pomeni, da boste sproščeni in brezskrbni. Nasprotno, postavljali si boste veliko vprašanj, odpirale se bodo nove dileme in težko boste prihajali do zaključkov. Vaša natančnost je odlična stvar, vendar pretiravati ni treba. Venera in Mars, ključna planeta za partnerstvo in ljubezen, vam nasprotujeta. Treba bo več prilagajanja in diplomacije. Vodnar Devica Vaše misli bodo zelo hitre. Okretni, iznajdljivi, zgovorni in premišljeni boste. Vse to bo vodilo k dobrim rezultatom in odlični komunikaciji. Mogoče se boste morali o neki zadevi dokončno izjasniti. Naj vam to ne bo v breme, saj boste končno lahko končali eno od poglavij v življenju. Hiter pregled vašega čustvenega stanja bo odprl več dilem. Nikar ne hitite in se ne prenaglite, vzemite si dovolj časa. Do torka bo Venera kraljevala v vašem znaku, Mars še dlje, zato bo na čustvenem področju veselo. Oba planeta sta ključna za ljubezen, zato ugoden čas izkoristite za nadgradnjo razmerij. Samski se lahko celo zaljubite. Živahni boste v svojih odzivih, lepo se boste vklopili v vsakodnevne dejavnosti. Prednost boste dali aktualnim dogodkom in pravilno se boste odločili, kaj lahko preložite na kasnejši čas. Ribi V torek bo vstopila kraljica ljubezni in denarja Venera v vaše znamenje, kar je čudovita novica za vse zaljubljene in tiste, ki to še boste. Življenje se bo takoj nasmihalo v veliko bolj prijaznih barvah, vi se boste počutili iz dneva v dan bolje. Pojavljala se bodo nova interesna področja. Na delovnem področju ne bo pretresov. Bistveno bolj sproščeni boste. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na na 041 404 935 in na Facebookovi Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. Dragi... Ugani, kaj se mi je zgodilo danes! RAZVEDRILO 47 SUDOKU 511 Nagradna križanka TABLOID SLOVENSKE ... IZHAJA VSAK DAN MOŠKI OB POROKI TAK, KI GA POZNA DOSTI LJUDI AMERIŠKI OTOK V MIKRONEZIJI GEORGE EASTMAN ŠVICARSKI PRAKANTON NEKDANJA SLOVENSKA PADALKA (IRENA) AMERIŠKA IGRALKA MOORE SIN (ARAB.) SRBEČE KOŽNO VNETJE NOTRANJOST ZVEZKA ALI KNJIGE ELENA DOBRAVEC LAINŠČEK: LOČIL BOM ... OD VALOV KRATKA PALICA Z ODEBELJE- NIM KONCEM 7. IN 10. ČRKA RUDOLF CARNAP TENIŠKI KLUB 15 ŠTORKLJA IN LASTOVKA CHRISTIAN SLATER 18 OBIRALEC GROZDJA NEKD. SMU ČAR (OLE KRISTIAN) PREBIVALEC APAČ KONEC MOLITVE DESETTISOČI DEL ENOTE 19 MIZARSKI OBRAT SPLAVI ZA PREVOZ ČEZ VODO VZNEMIRJENOST ANGLEŠKI PEVEC (CHRIS) SIMON WEISENTHAL NEKDANJE IME MALAVIJA KRŠKO OSVOBODITEV VOLK DLAKO MENJA, . NIKOLI ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA 17 ZNAK, ZNAMENJE 14 ... PRITISK MERIMO Z BAROMETROM AVSTRIJSKA ZNAMKA NAPOLITANK ZAČETNIK (ANG.) GEORGE ORWELL 16 UKRAJINSKO MESTO ZRNO DO . POGAČA, KAMEN NA KAMEN PALAČA POŠTEN (POG.) ABRAHAMOV SIN MAJHEN KIP NEKDANJI VODJA PALESTINCEV ARAFAT IZDELOVALEC JADER PRITOK RENA V ŠVICI BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN) MORALA, NRAVNOST TIPKA NA PISALNEM STROJU VPRA-ŠALNICA RELEJNA NAPRAVA ŠALOM AŠ 12 DIGITALNA TELEVIZIJA PREDSTOJNIK FAKULTETE IGRALKA ZUPANČIČ GORA V POSOČJU DUHOVIT, BISTER 10 MEZZOSO-PRANISTKA DOBRAVEC SERGIO LEONE NIKALNICA ČE KRUHEK ... NA TLA, POBERI IN POLJUBI GA TESARSKA ALEKSAN-OBRT DAR AMERIŠKI GLASBENIK PRESLEY 20 PRILOŽNOST IZGUBLJENA, PREBIVALEC ... SE IRANA NOBENA 13 MESTO V SIRIJI UŽIVAVA HRANO 3 4 9 5 1 3 9 8 4 2 9 2 1 4 7 6 2 4 3 2 5 6 5 3 SUDOKU 202 3 9 6 8 4 5 3 4 2 8 3 5 6 1 9 1 4 2 4 3 6 2 9 8 7 REŠITEV SUDOKU 510 REŠITEV SUDOKU 201 1 6 7 3 2 9 4 8 5 9 3 8 4 5 1 2 6 7 5 4 2 7 6 8 3 9 1 7 9 6 1 3 5 8 4 2 2 1 4 8 9 7 6 5 3 3 8 5 2 4 6 7 1 9 8 5 9 6 7 2 1 3 4 6 7 3 5 1 4 9 2 8 4 2 1 9 8 3 5 7 6 9 4 3 8 5 7 1 2 6 5 2 7 9 6 1 8 4 3 8 6 1 2 3 4 7 5 9 2 8 9 5 1 3 4 6 7 4 3 5 7 9 6 2 8 1 1 7 6 4 2 8 9 3 5 3 5 8 1 7 2 6 9 4 6 1 4 3 8 9 5 7 2 7 9 2 6 4 5 3 1 8 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. aprila. Geslo iz številke 12: Zvončki in trobentice. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Mira Reberšak iz Griž, Ivan Černoša iz Laškega in Marjan Jančič iz Zreč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 2 3 4 EDI PUCER 21 9 8 11 6 7 48 TA PISANI SVET Nadaljuje tradicijo slovenskih kantavtorjev Smeha je bilo dovolj tudi za Tadeja Toša Ko so bile nagrade na 30. Dnevih komedije podeljene in razdeljene, je na oder celjskega gledališča stopil mojster komedije Tadej Toš. Mnoge v dvorani je pripravil do krohota, zato je malce prevzet nad odzivom občinstva pretiraval z dolžino svoje predstave. Tudi sam je prasnil v smeh med pogovorom z dolgoletno »šefico« celjskega gledališča (fotografija zgoraj). Bojda je izvedel, da je bilo v mandatu Tine Kosi v tekmovalni del Borštnikovega srečanja v Mariboru uvrščenih sedem predstav celjskega gledališča; SNG Drama Maribor je imela 21 predstav, Slovensko mladinsko gledališče 22 ... NT, foto: SHERPA Po nekaj letih premora se na oder vrača kantavtor iz Savinjske doline Matjaž Romih, ki izvirno, pogumno in suvereno nadaljuje tradicijo slovenskih kantavtorjev od Franeta Milčinskega - Ježka do Iztoka Mlakarja in še koga. Njegove pesmi, obarvane s poetiko, kritiko in humorjem, so nabite z energijo, s strastjo, s tistim malce trpkim »joie de vivre«. Pripoveduje jih na svoj način, nežen ali grob, toda nikoli mlačen. Matjaž se je sicer glasbi zapisal že v najstniških letih, nastopal je s skupino Ne-ron, s katero je postal precej prepoznaven. Ena izmed priložnosti, da mu prisluhnite, bo že prihodnji četrtek zvečer, ko se bo predstavil pred domačim občinstvom v Domu II. slovenskega tabora Žalec. NT Matjaž Romih, brat Boštjana Romiha, se po nekaj letih vrača na glasbene odre. Foto točka Tabor vabi Taborčani so foto kotiček postavili že med božično-novoletnimi prazniki. Po novem so ga nekoliko zavrteli in poskrbeli, da se v ozadju vidi čudovita veduta te najmanjše savinjske občine. Kot pravijo, je dobrodošel prav vsak, da naredi lepe spominske fotografije in pozdrav iz Tabora pošlje znancem in prijateljem širom sveta. ŠO V zelo priljubljeni televizijski nadaljevanki v Imenu ljudstva 2 ima celjski gledališki ansambel kar tri predstavnike, Branka Završana, Lučko Počkaj in tudi izjemnega Urbana Kuntariča (stoji prvi z leve). Ob prazniku z dnevom odprtih vrat Avto Krka, ki je svojo prvo poslovalnico odprla leta 1997 v Novem mestu, letos praznuje 25 let delovanja. Svoje enote ima na 29 lokacijah po vsej Sloveniji. Ena izmed njih je tudi v Celju, kjer je bilo še posebno slovesno v soboto, ko so tamkajšnji zaposleni z dnevom odprtih vrat obeležili obletnico delovanja. Podjetje z več kot petsto zaposlenimi se ukvarja s tehničnimi pregledi, registracijami vozil, nadzorom skladnosti vozil ter z nadzorom in servisom tahografov. Paleto storitev dopolnjujemo z zavarovanji. V naslednjih letih načrtuje izgradnjo dodatnih poslovnih enot. Nam najbližje bo tista v Velenju. NT Poslovna enota Celje je ena izmed devetindvajsetih lokacij Avto Krke v Sloveniji.