GLASILO OBČINE DOMŽALE 14. aprila 2000 - letnik XXXIX, št. 5 strun 15 Med Številne letošnje jubilante se uvršča tudi Moški pevski zbor »Janez Cerar« Društva upokojencev Domžale, ki je s slovesnim koncertom ls. marca 2000praznoval prvih 40 let uspešnega dela. Zbor že 35 let vodi prof. Stane Habe, častni občan naše občine. strun 4 ARB0-RETUM Volčji potok RAZSTAVA TULIPANOV 27.4. - 2.5.2000 Vabim vas na slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale, posvečeno 19. aprilu, prazniku občine Domžale v torek, 18« aprila 2000, ob 20» uri Kulturni dom Franca Bernika Domžale Program: • Slavnostni sovor • Cveta Zalokar Oražem, županja • Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2000 • Kulturni prosram, v katerem bodo nastopili: Tercet klarinetov Glasbene šole Domžale Aleš Valič, sledališki igralec Mateja Arnui, sopranistka Andraž Hauptman, klavirska spremljava Karmen Stavec, solistka Miran Juvan, klavirska spremljava Vezno besedilo: Draga Jeretina-Anžin in Janez Dolinar Vsem offčanka PRAŽMKU OB iskreno občanom ob JE DOMŽALE titam županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM Prijetne velikonočne praznike Čestitamo Petra Kerčmar, najobetavnejša medijska osebnost Ob letošnjem podeljevanju Viktorjev smo bili lahko ponosni tudi Domžalčani. Novinarka Petra Kerčmar, dosedanja voditeljica osrednjega Dnevnika TV Slovenija, je z majhno zamudo ta svoj 26. rojstni dan prejela Viktorja kot najobetavnejša medijska osebnost. Laskavi naslov ji je podelila akademija Viktor, ki jo sestavlja blizu 30 strokovnjakov s področja medijev in je predvsem strokovno priznanje za opravljeno delo. Dosedanja voditeljica in napovedovala poro-TV Dnevnika jc v me- čila v Odmevih. Dcla- clijskc vode zašla po nakljućju, saj o novinarstvu kot srednješolka ni razmišljala. Želela je postati učiteljica, se morda ukvarjati s tujimi jeziki, pa se je obrnilo drugače. Še ne osemnajstletna se je na mamino pobudo prijavila na povabilo CATV Impulz Domžalc-Kam-nik in že nekaj dni po prijavi vodila svojo prvo oddajo v živo. Spominja se, da je bil to pogovor z zdravnico in da je bilo podobnih oddaj še kar nekaj, delala pa je tudi kot novinarka in voditeljica, ki jo je življenjska pot nato zanesla na ljubljansko TV Luvvigana na RTV Slovenija. Opravljala je delo voditeljice in novinarke ter pokrivala tudi dogajanja v Občini Domžale. Svojega rojstnega kraja ni nikoli pozabila in njeno prvo javljanje je bilo povezano s sprejemanjem grba naše občine. Kaj kmalu je, povsem nepričakovano, prišlo povabilo tedanjega odgovornega urednika informativnega programa RTV Slovenije g. Lada Ambro-žiča, naj pride delat v dnevno-informativno uredništvo. Dobro leta je delala novinarske prispevke, se vmes izobraževala v Angliji, nato vodila Obzornik la je odlično, saj sicer ne bi dobila ponudbe za vodenje osrednjega TV Dnevnika. »Nisem dvakrat premišljevala. ko sem dobila ponudbo,« se spominja, »saj je bila to zame življenjska priložnost. Tako je l. avgusta 1998 prvič v najbolj gledani TV oddaji nagovorila več kot polovico Slovencev. »Vsak dnevnik zase je preizkušnja, ko pa si notri, je užitek delati,« pravi, ko se pogovarjava o vodenju Dnevnika. Velika odgovornost je povezana s tem delom, mi pove in hitro doda, da vse svoje delo opravlja z vso odgovornostjo in željo, da delo opravi dobro, da je zadovoljna sama, predvsem pa vsi, ki jo gledajo in poslušajo. Spoštovani občani in občanke, z iskreno željo, da prijetno preživite letošnje pomladne praznike, Vam čestitamo ob 19. aprilu, prazniku Občine Domžale, 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ter 1. maju, prazniku dela. Občinski svet Občine Domžale Županja Cveta Zalokar Oražem s sodelavci Uredništvo SLAMNIKA Vabimo vas r VABILO na osrednjo občinsko prireditev ob 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, ki bo v torek, 25. aprila 2000, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Program: Himna Slavnostni govor: g. Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale Kulturni program: Godba Domžale in učenci Osnovne šole Rodica Županja: Cveta ZALOKAR ORAŽEM Predprvomajsko kresovanje z ognjemetom Balinišče BŠK Budnićar Kolićevo 30. aoril 2000 ob 20. uri vabijo: Balinarski športni klub Budnićar Kolićevo Območna organizacija ZSSS Domžale STRAN OBČINSKI SVET Poročamo o 14. seji Občinskemu sveta Občine Domžale, na kateri so bile med drugim sprejete tudi nove višje cene vode in plina, za naše bralce bo zanimiv pregled letošnjih dobitnikov priznanj občine, ne prezrite pa tudi novega Odloka o stavbnih /iiii Ijiščih. Nadaljujemo tudi T rubriko: Predstavljamo naše svetnike, kjer tokrat predstavljamo Antona Preskurja. LDS. STRAN ČE ŽELITE VEDETI :C Urad Vlade RS za informiranje '.<• tretje leto obveš ča slovensko javnost o procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. V tem času so nastala mnoga informativna in druga gradiva, ki so dostopna vsem. Preberite in se odločite. STRAN j um ARBORETUM VOLČJI POTOK NE PREZRITE -RAZPISI Že v prejšnji številki smo objavili številna javna povabila za sofinanciranje dejavnosti in objektov s področja kulture, raziskovalne dejavnosti in spor ta. Tokrat so na vrsti razpisi za ugodno kreditiranje podjetništva, obrtništva in kmetijstva. Preberite, če vas zanima. STRAN Um DOBER DAN, GOSPA JOSEPHINE HELEN TERSTENJAK Prav na prvi dan aprilu 2000je gospa Dž.ouzi, kot rečejo prijatelji Josephine HelenTerstenjak, praznovala svoj 9U. rojstni dan. Obiskali smo jo na njenem domu v Domžalah in zaupala nam je veliko drobcev iz svojega zanimivega življenja, ki se je pričelo 1910. leta v New Yorku. OBČINA SE PREDSTAVI STRAN 13 Komisija za turizem Občine Domžale je skupaj z Območno gospodarsko zbornico ljubljanske regije pripravila zelo uspešno predstavitev naše obči ne v okviru sejma Alpe Adria - turizem. Sodelovali so: VELE Domžale, Gostinska sekcije Območne obrtne zbornice Domžale, zlasti gostišča: Pri Keb-ru, Repovž in pivnice Adam Ravbar; Maja Jovan in Ginko; lectarka Marina Lenček, šivalka slamnikov Joži Košak in glasbenik Matija Cerar. STRAN PRIHAJA LOČENO 17 ZBIRANJE ODPADKOV Ne prezrite osnovnih navodil o ločenem zbiranju odpadkov, na tej strani pa lahko preberete tudi vse o letošnji akciji za CISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE. STRAN ,-,-, 20 NAGRADE Tokratne nagrade podeljuje podjetje Koželj, d. o. o.. Dob, ki ga najbrž večina naših bralcev dobro po zna, saj nadaljuje tradicijo predelave zdravilnih < lišč. Petim, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, bo lastnik podjetja g. Zoran Poljšak, podaril kolekcijo izdelkov podjetja. strun 11 Silvo Karo — alpinist 20 let V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je 31. marca v organi/lici ji Planinskega društva Domžale Silvo Kuro predstavil svoje dosežke v 20-letnem obdobju. Na prireditvi so sc /brali številni njegovi prijatelji in poznavalci gora ter radovedneži, ki jih je privabilo predavanje / diapozitivi. Prireditev je povezovala Marjeta Kcršič Svetel, v kulturnem programu pa smo spremljali nastop haritonis-la Ivana Andresa Arnška in pianista Ivana Vonihergarja. tudi svoje fotografije, ki Silvu Karu so na sreca-nju najboljših alpinistov SVCta v Milanu novembra bni podelili zlato medaljo /a dosežke na alpinističnem področju v tem stoletju. Čeprav ga poznamo predvsem kol alpinista, sino gu spoznali tudi kol umetnika, saj je razstavil so nastale ob njegovih vzponih in popotovanjih po nam neznanih pokrajinah, ki jih jc uspel čudovito ovckoveCiti na svojih fotografijah. Te fotografije so bile ze objavljene tudi v vseh pomembnejših svetovnih alpinističnih revijah. 20 tekem - 20 zmag Sprejem za državne prvake Županja Cveta Zalokar Oražem je za člane košarkarske ekipe Osnovne šole Venclja Perka iz Domžal (starejši dečki) in njihovega trenerja Predraga Radoviča, ki so pred kratkim postali državni prvaki, pripravila sprejem. Sprejema so se udeležili tudi ga. Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ga. Irena Vavpetič, ravnateljica OŠ Venclja Perka, in vodja Šolskega športnega društva na omenjeni šoli g. Primož Parkelj. Čestitamo! OBČINSKI SVET Dober dan, dragi bralci in bralke Komaj smo se navadili pisati letnico 2000, pa smo že sredi aprila in v pričakovanju spomladanskih (majskih) praznikov, ki jih bo mogoče letos z malce dopusta kar pošteno podaljšati. SLAMNIK počitnic ne bo imel prav veliko, saj med \as pridemo že petega maja 2000. Tokrat ste me presenetili z nekaterimi vašimi mnenji po moji elektronski pošti. V ponedeljek po izidu zadnje številke, sem bila kar precej presenečena, ker sem ugotovila, da ste prebrali ali pa vsaj našli moj elektronski naslov. Hvala vsem za dobre želje, dobronamerne kritike, dobrodošli pa tudi novi sodelavci, ki jih prisrčno pozdravljam in želim, da bi ne odnehali pri prvem objavljenem prispevku, da jim ne bi volje vzel čas, ko bodo pričakali objavo svojega prispevka, predvsem pa se k vsem dopisnikom obračam z željo, da članki ne bi bili predolgi. Tudi mene včasih zanese, na kar ste me bralci že opozorili, da je kakšen članek predolg, ampak kaj, ko bi moji sogovorniki največkrat radi, da v časopis spravim prav vse dni njihovega bogatega življenja. •» Pri tem bi vas tudi v prihodnje prosila za pomoč pri iskanju občanov in občank, ki bi jih zaradi jubilejev ali drugih vzrokov »morali« predstaviti v SLAMNIKU. Je morda med njimi tudi vaš sosed, morda menite, da bi objavo zaslužila vaša stara mama ali pa znanec, ki ga vsakodnevno srečujete na ulici. Pokličite, sporočite, radi ga bomo obiskali. lo ter prispevek k razvoju domžalskega Športa in slovenske košarke. 2. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO GA. VERONIKI BANKO za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v podjetju Termit Domžale, Krajevni skupnosti Simona Jenka in Občini Domžale. 3. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO G. FRANCU KO-ŠAKU za njegovo dolgoletno požrtvovalno deio na področju Sporta in rekreacije, posebej v TVD Partizan Domžale. 4. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO MAG. JOŽICI POLANC za dolgoletno prizadevno delo na področju vzgoje in izobraževanja. 14. seja Občinskega sveta Občine Domžale Zaradi prazničnih dni vaše prispevke za šesto številko SLAMNIKA v letu 2000 pričakujemo do 21. aprila 2000 do 12. ure, lahko tudi na e-mail: vera.vojska@dom-zale.si. V tej številki bi vas rada posebej opozorila na stran, kjer pišemo o naši skrbi za zeleno in čisto okolje, o ločenem zbiranju odpadkov, pri katerem se bomo morali vsi skupaj naučiti, kako ločevati odpadke in tudi na tak način prispevati k izboljšanju razmer na tem področju. Na tej strani boste našli tudi prispevek o odpadlih avtih (preberite, Oe je morda vaš med njimi, saj na tak način lahko veliko prihranite), pa še marsikaj zanimivega. Preberite in sodelujte, da bomo živeli v prijaznejšem okolju. Želim vam prijetne vse praznike, namesto misli i/ zbirke pregovorov, rekov in misli, pa moto gdč. Katarine Habe, uspešne študentke in glasbenice, ki jo predstavljamo kol drugo štipen-distko občine Domžale: V življenju je mogoče uresničiti čisto vse, kar si želiš, če si v sebi popolnoma iskren in slediš notranjemu glasu. Se strinjate? Odgovorna urednica Kljub obilici tem - hitro in učinkovito 14. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je 22. marca 2000 vodil podžupan Simon Mavsar. Brez razprave je 21 prisotnih svetnikov in svetnic sprejelo zapisnik 13. seje, nato pa pri sprejemu dnevnega reda upoštevali predlog svetnika Janeza Stibriča, SDS, da zaradi prisotnosti ravnateljev in direktorjev javnih zavodov točko o poslovanju javnih zavodov prestavijo na začetek. Poslovanje javnih zavodov Brez razprave je bila za članico Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Domžale imenovana ga. Andreja MIKLlC (SDS) iz Doba, Stritarjeva 4(18 glasov ZA), nato pa se je Občinski svet lotil obravnave poslovanja javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina Domžale. Andreja Jarc Pogačnik, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, je poročala o delu odbora in opozorila, da Sola stroške, ki od pouka niso odvisni in jih pokriva občina (ogrevanje, razsvetljava, voda ipd.), zelo težko pokrivajo, premajhna pa so tudi finančna sredstva za obnovo objektov šol v mestu, kjer so vse tri Sole starejše od 20 let in jih je potrebno nujno posodobiti (problem toplotna izolacija), opozorila pa je tudi na potrebo po povečanju prostorov zaradi devetletke. Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, je povedal, da vsi javni zavodi poslujejo pozitivno, vendar so vsi upoštevali del zakona, ki dovoljuje, da se amortizacija ne obračunava. Opozoril jc tudi na problem terjatev posameznih Sol. Dr. Miha Brejc, SDS, jc pouda- ril, da bi se občina morala več ukvarjati s problemi Sol, zlasti ko gre za teže rešljive težave in opozoril na problem otrok iz socialno šibkih družin. Županja je" poudarila, da je po njenem mnenju finančna situacija javnih zavodov nadpovprečna glede na slovensko povprečje. Občina trenutno investira v dve šoli (OS Preserje pri Radomljah, Dragomelj), zato je morda finančnih sredstev za mestne šole nekaj manj, vendar je mogoče normalno delati. Opozorila je, da ministrstvo postavlja nadevropske standarde, merila in pogoje tako na področju šolstva in predšolske vzgoje, zlasti na segmentih, kjer je sofinancer občina, samo pa ne zagotavlja sredstev za nove investicije. Občina pomaga učencem iz socialno Šibkih družin, saj subvencionira učbenike, šolska kosila, zimovanja, dijakom in Studentom prevoze, v kratkem pa bo obstoječi pravilnik dopolnjen tako, da se bo ob uspehu upoštevalo tudi socialno slanje. Ga. Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, je predstavila problem odpisovanja amortizacije OŠ. Sole razpolagajo z delom amortizacije, ki se po dogovoru združuje, njena poraba pa upošteva prioritetne potrebe Sol. Nato je Občinski svet Občine Domžale sprejel Informacijo o |joslo-vanju javnih zavodov v letu 1999, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale. Košarkarskemu klubu zlata plaketa Brez razprave jc bil sprejet sklep, s katerim so bili določeni letošnji dobitniki priznanj, ki bodo ta prejeli na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale 18. aprila 2000, in sicer: 1. Občina Domžale podeljuje ZLATO PLAKETO KOŠARKARSKEMU KLUBU DOMŽALE ob njegovi 50-letnici za njihovo uspešno de- 5. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO G. RAJKU BAJCU za dolgoletno uspešno vodenje Ribiške družine Bistrica in požrtvovalno skrb za varstvo narave, predvsem voda. 6. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO G. JANEZU KOSMAČU za več kot tridesetletno uspešno vodenje Loto kino & video kluba »Mavrica«. 7. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO MOŠKEMU PEVSKEMU ZBORU »Janez Cerar« DU DOMŽALE za uspešno 40-lct-no delo ter ohranjanje slovenske narodne in umetne pesmi. 8. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO G. ALOJZU R(XilNI za dolgoletno uspešno delo v Krajevni skupnosti Homcc-Nož.icc. 9. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO O. IVANU TAVČARJU za vodenje glasbenih skupin in delu na kulturnem področju v občini Domžale. 10. Občina Domžale podeljuje NAGRAIX) OBČINE DOMŽALE G. MATEJU DRAŠČKU za dosežene športne uspehe v kotalkanju. 11. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE O. MILANU JUHANTU za požrtvovalno in humano delo v društvu Sožitje in obnovi spominskih obeležij ter dolgoletno delo na področju obrtništva. 12. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE G. STANETU KOKAUU za dolgoletno uspešno delo v organiih obrtne zbornice in na področju obrtništva v občini Domžale. 13. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE GA. ANICI KVAS za dolgoletno uspešno delo in vodenje Društva dia-belikov Domžale. 14. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE MEDOBČINSKEMU DRUŠTVU INVALIDOV DOMŽALE ob 25-lctni-ci uspešnega dela na področju skrbi za boljše in lepše življenje invalidov. 15. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE IX)MŽALE G. FRANCU STRAŽARJU za dolgoletno prizadevno delo v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan. 16. Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE G. JOŽETU VIDMARJU za dolgoletno požrtvovalno delo na področju športa in rekreacije. Svetniki so tudi odločili, da se za Obnavljamo in gradimo Prav v teh dneh so se začela dela pri celoviti obnovi in razširitvi mostu čez Kamniško Bistrico v Radomljah. Če bo vse po načrtih, naj bi bila končana do začetka poletja. Nadaljujejo se tudi dela pri vodovodnem omrežju Radomlje-Ro-va. Takole je videti ureditev enega izmed hišnih priključkov. (Slika spodaj) Predstavljamo svetnike Anton Preskar, LDS Kdaj ste se prvič pojavili v politiki? Začetek mojega dela v politiki sovpada z mojim prihodom na delovno mesto v Domžale, v letu 1979, ko sem s 1. 1. postal tajnik Samoupravne komunalno interesne skupnosti Občine Domžale. To je bil čas najbolj intenzivne gradnje: stanovanjsko-po-slovnimi kompleksi SPBI in SPB 2 v Domžalah, Zavrti Mengeš; soseski individualne gradnje RO-7, RO 7/1 v Radomljah, ZN Dob. ZN Prclog, vseskozi pa se jc tudi intenzivno gradilo v Trzinu. Moje delo jc bilo strokovno in finančno zagotoviti sredstva za izgradnjo potrebne komunalne infrastrukture. V začetku 80 let so se vršile velike komunalne gradnje, kol jc bil povezovalni kolektor od SPB i po Savski cesti. Krakovski cesti do kolcktor-ja ob Kamniški Bistrici, gradnja vc-čih rezervoarskih celic na Šumbcrku, ojačitev vodovoda od črpališč na Mengeškem polju do centra Domžal, gradnja kolektorja Mcngeš-Trzin-Domžale, kol ludi ureditev in razširitev številnih križišč, kot so: Toko, Rondo, Majhcnič v Domžalah, Pavo-vec in U)vcc v Mengšu, Rodica in številne druge. Če bi štel svojo tajniško funkcijo SKISa bolj kol strokovno in manj kot politično, potem bi moj neposreden vstop v politiko šteli v začetku osemdesetih, ko sem bil izbran za člana Izvršnega sveta SO Domžale pod man-datarstvom predsednika Hermana Breznika. (XI takrat naprej sem bil član vsaj IS vse do njihove ukinitve sredi devetdesetih Tako sem bil elan izvršnega sveta v času mandata Milana Maroka, katerega sem ob njegovem odhodu v Univerzale zamenjal kot predsednik, prav tako pa sem bil izvoljen za predsednika IS po volitvah in družbenih spremembah pomladi leta 1990, ko so oblast tudi v občini Domžale prevzele pomladne stranke in je poslal predsednik skupščine g mag. Sclivvarzbarll. Svoj drugi mandat predsednika IS sem predčasno na lastno željo zapustil 27. 06. 1991 in bil razrcScn ravno v času napada na Dcpalo vas. Torej v času vojne za Slovenijo. Kot člani IS sem sodeloval tudi pri mojem nasledniku Jožetu LeoiCu, pa tudi njegovem nasledniku mag. Tomažu Šte-betu. V času sprememb v 90. letih sem postal predsednik Socialistične si ranke za območje občine Domžale, po združitvenem kongresu z. LDS in Demokrati psi podpredsednik LDS za isto območje. To funkcijo opravljam tudi danes v okviru LDS. ki je najmočnejša stranka v občinskem svetu. Če podrobneje premislim, imam med občinskimi svelniki najdaljši slaž političnega dela v občini Domžale, praktično celih 20 let in na lo delo sem tako za obdobje do leta 1990 in po njem resnično ponosen Največ delujete na področju komunale, je to vaša stroka, kaj ste po poklicu? Rodil sem se 1950. leta v Brežicah, kjer sem končal osemletko in del gimnazije, zadnji dve leti srednje šole pa sem v letih 1967-1969 zaključil v mednarodni šoli United World College - Atlantic Collegc v Veliki Britaniji. Tam sva bila sošolca z našim sedanjim ambasadorjem Marjanom Šetincem, ki jc tudi Brcž.ičan. V Ljubljani sem v zadnjih dneh leta 1974 končal Gradbeno fakulteto - poklic univcrzitclni gradbeni inženir. Področju komunale sem se posvečal tudi v mojih dveh službah: na »Zavodu za urbanizem Maribor« in »Nivo projekt inziniring Ljubljana«, kol ludi tajnik SKIS-a Domžale in tehnični direktor Razvojnega zavoda Domžale. Ob tej priložnosti bi rad posebej opozoril na pomembno vlo-j'o, ki jo je v domžalskem prostoru Odigral »BIRO - 71« v 70. lelih m (Razvojni /uvod Domžale« v 80. in deloma tudi v 90. lelih Brez lakih strokovnih in kadrovsko močnih organizacij povečanega razvoja in idej v občini Domžale ne bi mogli realizirali. Od sredine leta 1991 sem zaposlen kol tehnični direktor SKB - investicijsko posojilno podjetje d. o. o, ki je eno največjih podjetjih za »gradnjo za trg« poslovno stanovanjskih objektov v Sloveniji. V okviru tega podjetja smo zgradili številne uspešne objekte po celi Sloveniji. Pri svojem delu pri Icm podjetju sem s pridom uporabil izkušnje, ki sem si jih nabral pri delu v občini Domžale, v zadnjih K) lelih po svoja spoznanja pri svojem sedanjem delu prenašam na domžalsko okolje. Kot predsednik izvršnega sveta ste dobro poznali delo tedanje skupščine. Kakšna jc razlika med skupščino in sedanjim občinskim svetom? Najprej moramo upoštevati dejstvo, da |c občina Domžale po teritoriju in številu prebivalcev bistveno manjša, razlike pa so tudi v pristojnosti, lakšcn ustroj občine s svojimi organi bi moral skrbeti za vse tiste Zadeve lij naloge, ki jih ima danes ob Čina kol lokalna skupnost, ter za lisic, ki jih opravlja danes upravna enota. Hkrati jc domžalska občina po svoje Specifična v Sloveniji po Icm. da je tako v preteklosti, v času prevlade družbeno političnih organizacij, kol v easu zadnjih desetih let v strankarskem sistemu, vladata volilna cnot- Slamnik je glasilo Občine Domžale in jc nadaljevalec tradicije časopisa Dom/alec, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC. JANEZ STIBRIČ, LEON MARC, URBAN Z.NIDARSIČ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo IRNA ŽAB.IEK-KOČAR, 714-599, 720-100. URADNI. URE vsak petek od 13.-14. ure. Lektor prof AVGHŠIIN PIRNAl. Glasilo i/haja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. lisi RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. stran OBČINSKI S nagrado Občine Domžale prejemnikom nagrade podeli umetniška slika enega izmed domžalskih umetnikov v posamezni maksimalni vrednosti do 28.000 SIT, nagrade pa prejmejo tudi vsi prejemniki plaket. Dražji plin Po razpravi g. Romana Lenassija, SKD, in odgovoru g. Jožeta Duhovnika, direktorja JKP Domžale, so svetniki določili, da znaša od 1.4, 2000 maloprodajna cena zemeljskega plina v občini Domžale 47.30 SIT za m'(19 ZA). Brez uvodne informacije in poročil odborov ter razprave so svetniki (17 ZA) sprejeli ludi sklep 0 povišanju cen storitev javne službe Zbiranja, čiščenja in distribucije vode v naslednjem besedilu: Občinski svel Občine Domžale daje soglasje .lavnemu komunalnemu podjetju PRODNIK, d. o. o. Domžale, za povišanje cen zbiranja, čiščenja in distribucije vode od 1.4. 2000 za 15% za gospodinjstva in 5,7% za gospodarstvo. Tudi zaključni račun 1999 brez razprave Zaključni račun proračuna za leto 1999 je obrazložila Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, nato pil so svetniki s 17 glasovi ZA sprejeli Zaključni račun proračuna Občine Domžale za leto 1999 m Odlok o ZakJjuCnem računu proračuna Občine Domžale za leto 1999. Občinski svel Občine Domžale pa jc brez razprave soglašal tudi z. Zaključnim računom Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 1999 (20 ZA). Financiranje krajevnih skupnosti po novem Po uvodni informadji Edvarda Je-šelnika, tajnika Občine Domžale tet direktorja Občinske uprave, je Občinski svet Občine Domžale sprejel Odlok o financiranju krajevnih skupnosti i/ proračuna občine Domžale (20 ZA), nato pa se je lotil sprejemanja stališč do pripomb in predlogov z. javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše sever. Po uvodni informaciji in kasnejših pojasnilih Zorana Viloroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, ter razpravi županje ('vete /alokar Dražem, Romana Lenassija, SKD, in Simona Mavsar ja. LDS, jc Občinski svel Občine Domžale stališča do pri- pomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše sever sprejel z. 20 glasovi ZA, nato pa po krajši uvodni informaciji brez razprave z glasovi 21 ZA sprejel tudi sklep o sprejemu Odloka o lokacijskem načrtu za vodovodno ziinko Domžale - južni krak v prvi obravnavi in ga posredoval v 30-dncvno javno razgrnitev in javno obravnavo. Ne prezrite povabila! Sprejet Odlok o stavbnih zemljiščih v Občini Domžale Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, amandmaje pa so vložili: svetniški skupini SDS in SKD, pet svetnikov s prvopodpisa-nim Francijcm Gcrbcem, ZLSD ter županja Cveta Zalokar Oražcm. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, ZLSD, ki jc pojasnil tudi stališča Odbora za okolje in prostor, Anton Prcskar, LDS, Cveta Zalokar Oražcm, županja, Janez Grme k. SDS. dr. Miha Brejc, SDS, in Marko Vresk, LDS. Občinski svet Občine Domžale je Odlok o stavbnih zemljiščih v občini Domžale sprejel skupaj s predlaganimi amandmaji: dva jc predlagala županja, enega svetniški skupini SDS in SKD, enega pa skupina petih svetnikov s prvopod pisanim Francijcm Gcrbcem, ZLSD. Svetniki so nato brez razprave dali soglasje k Statutu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, nato pa se lotili bistveno bolj vroče teme. Na vrsti jc bila namreč obravnava Pravilnika 0 tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav plinovodnega omrežja. Svoje mora povedati stroka Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav plinovodnega omrežja je bil deležen dolge obravnave, ki je bila zaradi neusklajenih mnenj na predlog Marka Vreska, LDS, prekinjena. Sicer pa so v razpravi, kjer jc večina želela vedeti, ali pravilnik zagotavlja celovito varnost na tem področju, razpravljali: Marko Vresk. LDS, Roman Kurmansck. SDS, Simon Mavsar, LDS, Stane Oražcm, /LSI). Jože Duhovnik, direktor JKP Prodnik Domžale, Edvard Ješelnik. tajnik Občine in direktor občinske uprave, Franc Golorcj, načelnik Oddelka za javne komunalne službe. Po odmoru in razpravi Marka Vreska, LDS, in Edvardu .lešclniku, tajniku Občine in direktorju občinske uprave, jc Občinski svel Obči- ne Domžale sprejel Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav plinovodnega omrežja skupaj s predlaganimi amandmaji. Neodplačani prenos zemljišč da, vendar pod pogoji Brez razprave so nato svetniki pooblastili županjo za podpis pogodbe o neodplačanem prenosu zemljišč v last in posest Republike Slovenije, s tem da se je investitor gradnje avtoceste na odseku Šentjakob-Blago-vica dolžan s pogodbo zavezati, da bo ceste in poti iz tega sklepa na svoje stroške nadomestil z novimi ali drugače zagotovil njihovo nemoteno rabo, pri čemer je dolžan te izvesti na način in najmanj take kakovosti, kakršne so bile prvotne poti in ceste. Tako zgrajene poli in ceste je dolžan po njihovi izvedbi neodplačano prenesli v last in posest Občine Domžale, razen morebitnih nadvozov, podvozov in drugih objektov na njih, ki ostanejo last investitorja. Poročilo o poslovanju »SLAMNIKA« sprejeto Po kratki uvodni obrazložitvi in informaciji o terjatvah Slamnika do naročnikov objav in reklamnih oglasov, ki ga je podala Vem Vojska, odgovorna urednica, je Občinski svet Občine Domžale sprejel Poročilo o poslovanju javnega glasila »Slamnik« v letu 1999 in se lotil še zadnje vsebinske točke 14. seje, to je Informacije o pripravah na prenovo stano-vanjsko-poslovnega kompleksa SPB-I v Domžalah (22 glasov ZA). Prenova SPB gre naprej Po daljši uvodni obrazložitvi, ki jo jc podal Franci Gerbec, vodja Projektne skupine Za prenovo slanovanj-sko-poslovnega kompleksa SPB-1 v Domžalah, z vsebino dela skupine pa smo bralce že seznanili v eni prejšnjih številk našega glasila. F. Gerbec jc opozoril zlasli na: - pomanjkljivo zakonodajo na tem področju - nedorečene lastninske odnose (490 Stanovanj, 119 lastnikov lokalov, lastnina občine) - neurejeno gospodarjenje. - vzdrževanje skupnih objektov in problem »okupacije« skupnih površin - zagotavljanje varnosti (zlasti požarne) - problematika mirujočega prometa. Po njegovem so poglavitne naloge: - vpis v zemljiško knjigo in ureditev lastniških razmerij - ureditev parkirnih proslorov na opuščenih tirih - javni razpis za arhitektonsko in prostorsko preureditev SPB I V razpravi so sodelovali: dr. Marko Slarbek. SKD, Roman Lcnassi, SDS, Janez Grme k, SDS. Jurij Ber-lol, SLS, Simon Mavsar. LDS, Janez PctkovSck. na vprašanja pa je odgovarjal vodja projektne skupine Franci Gerbec. Nato pa je Občinski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svel Občine Domžale soglaša, da postanejo na grafiki označene funkcionalne površine v pritličju SPB-1 javne površine v upravljanju Občine Domžale. Medsebojna razmerja z lastniki stanovanj in poslovnih prostorov glede uporabe in urejanja teh površin se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše županja. Kletni prostori stanovanjsko-poslov-nega objekta ostanejo v lasti solastnikov objekta. 2. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z okvirnim programom dela Projektne skupine za prenovo stanovanjsko-poslovnega kompleksa SPB-1 v Domžalah, Zadnja točka Ne prezrite javne obravnave! ODLOK 0 LOKACIJSKEM NAČRTU ZA VODOVODNO ZANKO DOMŽALE -JUŽNI KRAK Občinski svel Občine Domžale je sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za vodovodno zanko Domžale -južni krak v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dncvno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Odde- lek za prostor in varstvo okolja. Savska 2 in krajevnih skupnostih Domžale in bo trajala od 1.4. 2000 do 30. 4. 2000. Javna obravnava bo 20. aprila 2000 oh 18. uri v sejni sobi Občine Domžale. V času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave, bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisali v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2 ali jih posredovali pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale, Ob tej točki jc dr. Marka Starb-ka zanimalo, zakaj od vprašanj do odgovorov mine tako dolgo časa (kar nekaj mesecev). Odgovoril mu je Edvard Ješelnik. ki je pojasnil, da so bili odgovori podani že prej, z novim poslovnikom pii je bilo določeno, da je treba vse odgovore objaviti v gradivu. Novo vprašanje pa je v zvezi / možnostmi participacije sredstev za izobraževanje podjetnikov v okviru GEA College postavila Martina Ur-banija, SDS. Županja je ob koncu povedala, da je 18. aprila 2000 svečana seja Občinskega sveta ob občinskem prazniku. 19. aprila pa redna, 15. seja Občinskega sveta. ODGOVORNA UREDNICA nost med odločilnimi dejavniki, ko jc šlo za ključna razvojna in naložbena vprašanja, kol tudi za vitalna vprašanja na relaciji občina Domžale - država oz. republika. Lahko mirno trdim, vsaj za čas, ko se spominjam situacije v naši občini, da niti različni pogledi v prejšnjih skupščinah kol niti medstrankarski spori v občinskem svetu niso povzročili kakršnih koli bistvenih zavor pri realizaciji klasičnih razvojnih vprašanj za občino Domžale Menim, da jc v tem mandatu Županja s svojo upravo sposobna napravili velike premike v prostoru in naložbeni politiki, saj ima v okviru strank, ki so jo podprle na zadnjih volitvah, precej Strokovnih ljudi, ki ji lahko pri pripravi strategije in njeni realizaciji bistveno strokovno pomagajo. Kaj bi v občinskem svetu poboljšali? Seje sveta so absolutno predolge za zbrano delo, čeprav so praviloma omejene na čas od 16 do 21. Včasih se zgodi, da se polovica časa in diskusije posveti točkam z začetka dnevnega teda, nato pa skoraj ni razprav na točke proti koncu dnevnega teda. Res je, da seje dostikrat prek tuja jo in prestavljajo v kasnejši termin. Menim, da bi lahko zagotovili večjo učinkovitost dela svetil, če bi bila vsa gradiva, ki jih pripravi občinska uprava, vedno strokovna in kvalitetna; če bi jih občinska uprava že v času priprave usklajevala v delovnih telesih, tako s pozicijo kot opozicijo; če bi koi metodo dela predvidela koordinacijo med vodji svetniških skupin in predsedniki političnih strank pred sejo občinskega sveta. Svetnike pozivam na bolj kvalitetno in zagnano delo v okviru številnih odborov občinskega svetil, v katerih so prisotni predstavniki praktično vseh političnih strank. Naloga članov odborov je tudi, da informirajo svoje ostale svetnike o rezultatih dela posameznih odborov. Kot rečeno, sem kar zadovoljen, cla se politične bitke v svem vO dijo po vprašanjih, ki vsaj zame niso bistvenega pomena in nc vplivajo na rdečo nit razvoja občine - »glasilo Slamnik« sredstva za promocijo občine, ž.upanjinc postavke, globalna razprava o proračunu, ki jc po mojem mnenju težje transparcnlna - bolj kol v večini drugih občin. Pogrešam pa ugotovitve nadzornega odbora, ki i>i moral po mojem mnenju več..... nia redno obveščati svetnike in javnost o svojih ugotovitvah - ali ravna uprava v smislu dobrega gospodarjenja ali nc. Poleg redne službe, ki vam vzame precej časa, ste vključeni v druge ak- tivnosti. Katere? Politično delo v okviru stranke LDS mi vzame kar precej časa, saj nas občinski odbor dokaj resno deluje in se sestajamo tako na izvršnem odboru, svetniški skupini, raznih delavnih srečanjih, kol tudi na koordinaciji stranki ki so podprle županjo na zadnjih volilvah. V okviru svojega dela se kot občinski svetnik dokaj redno udeležujem sej sveta, kot občinskih svetnik sem predsednik odbora za javne gospodarske službe, član odbora za okolje in prostor, poleg tega pa sem predsednik razvojne komisije za javna naroČila. Sodelujem pa tudi v drugih projektnih skupinah. Sem tudi elan nadzornega sveta podjetja »PRIMAT« iz Maribora. Bil pa sem tudi član začasnega nadzornega sveta »SCT«. Vsak Četrtek zvečer se udeležujem srečanja Rotarv cluba Domžale, enega izmed številnih klubov iz svetovne družine Rotarv International Domžalski klub s 33 člani jc bil ustanovljen kot 13. klub v Sloveniji in sodi v območje, ki pokriva polovico Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Odboru predsedujem od I. 7. 1999 do I, 7. 2000. Zelo malo časa vam ostane za privatno življenje? Imate konjičke? Seveda jih imam. V prejšnjih lelih jem bil vsak leden v domžalski knjižnici, kjer sem povprečno dvignil vsak teden (in tudi prečilal) 3-5 knjig, igral sem nekaj let tudi tenis na bližnjih igriSCih v športnem parku. Pa sem se malo poškodoval prav tako tudi moj stalni partner iz soseščine. Pred dvema letoma sem se lotil golfa in sedaj sem poslal eden od številnih zasvojencev tega Sporta Direktoi Aleš Oeepek, sicer gonilna siki pri realizaciji projekta »goli igrišče Arbo-reluni«, jc nemudoma spremenil moj način in ritem življenja, ludi moje zdravstveno stanje (sladkorni bolnik) narekuje čim več gibanja na svežem ziaku in tudi določeno telesno tezo. če jc lepo vreme in ni drugih obveznosti, sem na enem od golf igrišč, seveda na škodo družine, domačega vrta m okolice! Precej časa 08 posvetim tudi čudovitemu prijatelju • psu samo jedu z. imenom Rik, ki me pričaka vedno dobro razpoložen in me takoj spravi v dobro voljo, če sem šc lako utrujen in zamorjen. Obvezni jutranji sprehod imava vsako jutro ie ob pe.....i. večerni pa je odvisen od mojega prihoda, ie malokdaj se zgodi, da ga vodi na sprehod žena ali sin. Hvala Pogovarjcda se je SAŠA KOS STANOVANJSKI SKLAD OBČ1NK DOMŽALE Upravni odbor objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so poslovni prostori v prvem nadstropju objekta na Kolodvorski 8, Domžale: - pisarna v površini 17,60 m2, in pisarna v površini 23,30 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 5,05 m2. Poslovni prostori se oddajajo za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 1.100,00 SIT/m'. Davek na dodano vrednost ni vključen v najemnino. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON 1, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačali (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE IJUB-LJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb jc 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprle. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 713-686. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. SLOvenija Doma v Evropi. Če želite vedeti več Vključevanje Slovenije vEU Urad vlade RS /a informiranji' že tretje kito obvešča slovensko javnost o procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. V tem času so nastala mnoga informativna in druga gradiva, s katerimi hi radi sistematično seznanili vse, kijih to področje zanima. V ta namen so i/dali vrsto tematskih informativnih zgibank, kot so: Slovenija in EU, Slovensko vključevanje v Kl I, l/nhra/evanje in H '/kultura in avdiovi-/ualna politika, Znanost in KI!, Kvro, Proti pretok blaga, Prost pretok kapitala in druge, i/dana je lula knjiga vprašanj in odgovorov »Slovenija v Kvropski uniji?", izdaj ijo meseo ods I vrobillt n, imajo plakate in še vrsto drugega informativno-pro-mneijskega gradiva. Ce vas karkoli v /vezi s (o tematiko /anima, imate več možnosti: Kvrofon (ISO 21(02 Je brezplačna telefonska linija, namenjena vsakomur, ki ga zanima slovensko vključevanje v EU in bi rad na to temo zastavil kakšno vprašanje oziroma povedal svoje mnenje. Na vprašanja poskušajo odgovoriti takoj, zahtevnejša pa posredujejo pristojnim ministrstvom. Enkrat mesečno na vprašanje »v živo« odgovarja visok državni uradnik, ki ga izberejo glede na tematiko, aktualno v tistem mesecu. Brezplačna številka 0S0 2002 vam je rut voljo vsak delavnik od 9. do 19. ure, Elektronska pošta c\ rofon<3 gov.sr Kamor lahko sporočate vprašanja in mnenja ter brezplačno naročile njihova informativna gradiva. Kvmdnpisnice Vprašanja in mnenja o Evropski uniji lahko pošljete tudi na evrodopisnicah. ki jih boste našli na poštah, z njimi pa lahko naročite tudi njihova brezplačna gradiva. Spletna stran, hltp://evropa.gov.si Na njej boste našli številne aktualne informacije o slovenskem vključevanju v EU. ključne dokumente s tega področja in ludi veliko število povezanih na strani Evropske unije, držav cJank in dr/a v kandidatk. Pohvalimo Novi zloženki: Prenočišča v Domžalah PRENOČIŠČA V DOMŽALAH Komisija za turizem Občine Domžale je pred kratkim izdala novo zloženko PROshOCJSČA V DOMŽALAH. V njem predstavljamo gostišča s prenočišči, ki jih v naši občini niti ni tako malo, kot bi kdo mislil. V zloženki boste poleg osnovne informacije našli šc naslednje po-dalke o posameznih gosliščih s prenočišči: telefonske številke in naslove, delovni čas. dnevni bar, kulinarično ponudbo, število sedežev in prenočišč, zagotovitev parkirišča ali ne. oskrbo domačih živali, posebej pa jc označena tudi kategorija. Ce seštejemo, ugotovimo, da imamo v občim Domžale blizu 180 prenočišč. Ob tem povejmo še, da je s sponzorstvom Vele Domžale v teh dneh izšla posodobljena zloženka Občine Domžale, na pobudo Komisije za turizem pa vsake štirinajst dni ob 9.15 na Radiu HIT lahko poslušate posebno turistično oddajo. - 4 L Blata in Mlake pri Radomljah Drušlvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS, p. p. 2395, KUJI Ljubljana) je ob IV nanćni pomoči Občine Domžale izdalo zloženko z naslovom BLATA IN MLAKI PRI RAIX)MIJAH. v kateri predstavljajo Blata in Mlake kot poplavni gozd Crne jelše z mnogimi travniki in jasami blizu Radomelj, ki obsega 30 ha. V zloženki jc predstavljen svel Rovškc kotline, rastline in živali na tem območju, posebej pa zloženka opozarja tudi na spremembe v okolju in ogrozcnosl območja, preberemo pa lahko tudi navodila, kako se na lem območju obnašamo in sicer: • Hodimo l£ po označeni učni poti • Nc trgamo rastlin in ne premi kamo odlomljcnih vej in razpadlih drevesnih debel • Pse imamo na vrvici • Ne prižigamo ognjev in ne la-honmo znotraj varovanega območju • Smo obzirni do narave in živali Icr se obnašamo temu primerno. Ce vas zbženka zanima, jo lahko dobile v Turističnem društvu Radomlje V. v. VESELIMO SE PRAZNIKOV stran Kaj velika noč v prenesenem pomenu pomeni za slovenski narod? Praznik Kristusovega vstajenja - največji krščanski praznik Današnji svet je ob gospodarskih problemih, ki so zajeli bolj ali manj vse prebivalstvo, prepojen z dosežki tehnike, ki so se toliko razmahnili, da grozi človeku že skoraj samo-uničenje. Porabniška miselnost je posledica tega vzpenjajočega se tehniškega razvoja in pa bleščeče reklame vseh vrst. Človek je ob tempu današnjega časa in ob nenehnem hrupu postal dobesedno gluh za glasove vesti in se ga loteva vsaj nekaj eksistenčne tesnobe, četudi si včasih tega ne prizna. Veliko te bivanjsko tesnobe nam poteši prav velika noč - praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kakor je rekel Ivan Cankar, velja kot pribito: velikega petka je bilo treba, da je prišla velika nedelja. Res. šele ko v življenju nekaj prestanemo, moremo »vstati« k novemu, drugačnemu, prečiščenemu življenju. Poglejmo, cvetovi v naših vrtovih, nasadih in gmajnah nam naznanjajo pomlad, prebujenje in prenavljanje, brstenje in rast. Priča so zmage življenja nad zimsko temo in mrazom, nad spanjem in navidezno smrtjo. Sprašujemo se: kaj je v tebi, o cvet, kakšen načrt, kakšna sila, kakšna moč. da pože-neš in se razcveteš, da si tako lep, vabljiv in omamen? Skratka, cvetovi nas vabijo k občudovanju in prav v takšnem razpoloženju pričakujemo velikonočni praznik. Jezus Kristus je umrl in vstal, da bi vstali tudi mi, vstali iz vseh svojih grehov in pomanjkljivosti, da bi zables-teli že tukaj in sedaj. Za naš slovenski narod pa naj bi velika noč, gledano v »civilnem« smislu, pomenila vstajenje iz naše občasne samozadostnosti, strankarskih zdrah... v večje spoštovanje našega slovenskega bistva, našega slovenskega jezika, da bi črtali vsakršno hlapčevstvo. Vsem bralkam in bralcem Slamnika, posebej uredništvu, želim srečne in blagoslovljene velikonočne praznike, prežele z duhovno vedrino. Ne manjkajo pa naj seveda tudi bogato obložene mize z dobro potico, dišečim mesom, pisanimi pirhi. pa tudi vino razveseljuje človeku srce. kakor pravi Sveto pismo. Vsem: vernim, nevernim in pa tudi tistim na intervalu med nevernostjo in vernostjo naj zasveti vsestransko bogata velika noč v vsem svojem blišču. IVAN KEPIC Ppf ■■4-. ti: z T T T? '>'■' ; Ljubljanske butarice v domžalski knjižnici Center za mlade je 19. marca pripravil v knjižnici delavnico izdelovanja ljubljanskih butaric pod vodstvom gospe Olge Šlibar in Makse Mali za vse tiste, ki jih zanimajo običaji, ki spremljajo velikonočni čas. Prikazali sta izdelovanje butaric, ki so značilne za okolico Ljubljane, predvsem za okolico Sostrega. hršljan. Poglavitni del predstavljajo pobarvani oblanci, ki so umetno zaviti in prepleteni. Barve so pretežno modra, bela, rdeča pa tudi rumena, roza in vijolična. Udeleženci delavnice so se lahko sami preizkusili v vezanju butaric. I o delo zahteva veliko ročne spretnosti in potrpežljivosti. Osnova so štiri leskove palice, ki sc preveže-jo, na vrh pa se vstavi šopek zelenja. Obarvani oblanci sc v obliki pentelj ali polžkov z vrvico pritrjujejo okoli palic. Lahko sc vstavlja tudi zelenje, navadno pa sc bu-tarica zaključi z. oblanci. Glede na to, da je bil za vse prisotne, tako otroke kot njihove starše, to prvi poizkus, so nastali zelo lepi izdelki. Vsi so bili enotnega mnenja, da cena butarice ni previsoka, ko spoznaš, koliko truda in spretnosti jc vloženega vanjo. MATEJA ABSEC Fotografije: LILI JAZBEC Ponovno kreativna delavnica za vzgojiteljice in učiteljice V Centru za mlade jc vedno živahno in zanimivo. Tako je bilo tudi v torek, 28. 3. 2000 ob I7.uri. Zbrale smo se vzgojiteljice, učiteljice in celo en učitelj in sicer na delavnici, kjer smo poslušali kratek uvod gospodične Tanje, ki nam je pripovedovala o Veliki noči. Največ nam je povedala o družinski tradicionalni izdelavi cvetnih butaric in njihovem pomenu. Naj omenim samo kot zanimivost, da ponekod blagoslovljeno butaro razdrejo in žegnani les zataknejo na več krajev na kmetiji, da bi jo varovali pred nesrečo, boleznijo in hudo uro. No, pa naj preidem kar k izdelavi butaric. Ob prikazovanju izdelave smo kaj hitro ugotovili, da imata mentorici Olga Šlibar in Maksa Mali zelo spretne roke in da se bomo mi laiki morali šc krepko potruditi, preden bomo uspeli izdelali vsaj približno tako butarico, kot sta jo gospe prikazali.Vcs čas smo morali biti pozorni, da smo lahko držali butarico v eni roki, na hrbtišču dlani upogibali pentlje iz barvastih oblanccv, z drugo roko pa smo polagali pentlje na butarico in jih zategovali z. močnim sukancem. Nič Pri tem delu so včasih sodelovali vsi člani družine. Tanja Cirkvenčič je zelo poglobljeno predstavila v sliki in besedi simboliko, ki so jih imele in jih Sc imajo cvetno-nedeljske butarice. Cvetfli nedelja je del velikonočnega ciklusa, je tisti del praznika, ki ie najbolj povezan z davno pogansko preteklostjo. Z blagoslovom oljčnih vejic, butaric in šopkov, ki se v raznih delih Slovenije imenujejo različno (v Prckmurju presmec. na Blokah žegenj, v slovenski Istri fašine) sc kristjani spominjajo Kristusovega prihoda v Jeruzalem. Ime- na, kot so beganica. pegelj, potica, pesnice pa izdajajo dejstvo, da so včasih na zelenje obešali tudi pecivo. Zelenje iz cvetnega šopka jc imelo poseben pomen iti nalogo. V Prekmurtu so s pesmecem najprej obhodili hišo, potem pa del zelenja odložili na njivo, v čebelnjak, hlev, k bolniku, ostalo pa zataknili za slamnato streho. V Suhi krajini pa so vse leto hranili šibe iz butare in ko je grozila nevihta, so s sežiganjem le teh obvarovali pridelek pred točo. Butare so predstavljale tudi statusni simbol. Tisti, ki je imel največjo, najlepšo in bogato okrašeno, je veljal več kot drugi. Ponekod sc je to razvilo v pravo tekmovanje. Nekaj posebnega med bularicami pa so ljubljanske butarice, ki predstavljajo predvsem sobni okras. V njih je le malo zelenja. To je lahko brinje, pušpan, cipresa, lisičjak ali kaj pripravno za prvi Spopad s lako zahtevnim delom. Ampak vztraj-nosl sc obrestuje, pa šc vaja dela mojstra in tudi nam jc šlo vedno bolje in lažje, tako da so butarice počasi dobivale svojo obliko. Najprej smo med leskove palice vstavili zelenje, nato dodali rumene oblancc, potem navezali plast zelenja, spet dodali roza oblancc, dodali zelenje in na koncu šc modrc-oblan-cc. Uh, končno nam jc uspelo, smo si oddahnili, kakšno olajšanje in zadovoljstvo človek občuti ob takšnem podvigu. Butarice so bile dokončane. Ampak mentorici sla nam pokazali še drugačne butarice in sicer lake ,zavite", le bularice vmes nimajo zelenja, ampak samo oblancc, ki se spiralasto menjajo na osnovi. Tudi z Izdelavo tovrstne bularicc smo imeli nemalo težav, a vedno sta nam mentorici priskočili na pomoč, lako da smo izdelavo bularicc vsi uspešno končali. Hvala vsem, ki ste nam omogočili, da smo sc seznanili s tehniko izdelave butaric, in želimo, da bi se srečali še na kateri izmed delavnic, ki jih bo pripravil CZM, saj s takih delavnic odnesemo mnogo znanja in idej, ki jih s pridom uporabljamo pri svojem delu. Vanja Jarc SpmMmki popusti Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL.: 01/7216 221 SERVIS TEL./FAX: 01/7215668 Letos v Arboretumu spet razstava tulipanov, rezanega cvetja in rož. V cvetnem kraljestvu lepega... V arboretumu Volčjega Potoka je vedno kaj novega, kar je v vsakem letnem ča.su vredno ogleda. Letošnje leto je prineslo posebej zanimivo obogatitev, saj je hortikulturni strokovnjak Matjaž Mastnak opravil veliko delo na vnovični popolni označitvi celotnega drevesnega in grmovnega fonda v parku. Z njegovo veščo roko in znanjem je bilo nanovo označenih in ustrezno poimenovanih veliko drevesnih vrst. grmovnic in cvetja, tako daje s tem strokovnim posegom arboretum še veliko zanimivejši; za nestrokovnjake, ljubitelje in tudi za izvedence. Ker pa tudi letos v arboretumu omogočajo našim občanom nakup celoletnih kart po zelo ugodnih cenah 12000 SIT), je to priložnost za občane Domžal, Kamnika. Mengša, Trzina in Komende, da si te karte kupijo in potem lahko v vsakem letnem času obiskujejo ta lepi košček urejene narave, ki jo je na začetku stoletja skrbno urejeval in uredil njen prvi lastnik gospod Leon Souvan. Letos na razstavi še razkošnejša ureditev najrazličnejših površin... Letošnja razstava, ki bo potekala med 27. aprilom in 2. majem, prinaša spet množico takega, kar zmore navdušiti domala vsakega izmed nas. Seveda bodo tudi letos najbolj vabili tulipani (2 milijona jih je že zasajenih), poleg tega pa ob doslej znanih jji urejenih površinah v arboretumu obetajo tudi takoimenovani japonski travnik. Zvedeli smo, da so v arboretumu oblikovali večjo jaso po japonskih vzorih, vendar glede na naše podnebne razmere seveda z. nekoliko prilagojeno zasaditvijo. Ker so glavna značilnost japonske hortikulturne ureditve usločeni mostički nad vodami, so v arboretumu skušali ponazoriti tudi lake moslieke... V japonskem vrtu sc nahajajo različne rezane cvetlice, pa množica cvetočih azalej in drugo cvetje, ki bo v naših razmerah po svoje kazalo povezanost z vesoljem in zemeljskimi elementi tako, kot jih doživljajo Japonci. Ker je japonski vrt zadnje čase zanimivost evropskih cvetličnih vrtov, bo zagotovo zelo zanimivo videti, kako je uspelo to delo strokovnjakom iz. Volčjega Potoka... Spet kraljestvo tulipanov... Kaj bo med množicami tulipanov. pravijo ji, da je to roža vseh rož, mogoče videti letos? Jeseni so bile opravljene nove formalne zasaditve, tako da se v dokajšnji meri v arboretumu izvijajo iz dosedanjih zasaditev tulipanov in dosedanjih ureditvenih šablon. Med tulipani nas menda čaka veliko presenečenje... V času razstave bodo tudi lelos na ogled mnogi likovni izdelki, ki so jih za letoSnjo razstavo pripravili študenti 3. letnika Akademije za likovno umetnost. 15 študentov namenja zanimive izdelke letošnje slikarske kolonije obiskovalcem na ogled. Seveda pa tudi letos ne bo šlo brez velike trgovske cvetne manifestacije -razstave in ponudbe rezanega in vsakršnega drugega cvetja; vse to tudi letos prinašajo na razstavni prostor vse uspešnejši in vse bolj usposobljeni slovenski cvetličarji in vrtnarji. Brez vsakega dvoma jc, da bo prav ta sejem, če ga lahko sploh tako imenujemo v času razstave pomenil največjo slovensko izbiro vsega zelenega, zelenečega in cvetočega. Ob vsem tem pa se bodo v dneh sejma seveda predstavljala tudi turistična društva iz našega konca, vsaka od občin bo tudi lelos imela svoj dan, zanimivosti s kulturnimi programi, ki bodo potekali, pa jc šc veliko. Take velike prireditve nc kaže zamuditi. Tam bomo! M. B. Ostanek prvobitne »obleke« potokov v domžalski občini Praznovanje svetovnega dneva voda, ki ima v letu svoj prostor na dan 22. marca, je kot nalašč lepa priložnost, da tudi ena i/med strani Slamnika popelje bralci-ve misli na bežen obisk tokrat tekočega površinskega vodovja v naši občini. Čeprav mediji v zadnjem času stopnjujejo raznovrstno zaznamovanje pomena in ogroženosti predvsem ohranjenih delov rečnih strug in potokov in nasploh ekološko pomembnih območij, žal tovrstno teoretično prizadevanje večinoma ne doseže želenega namena. Namena, ki bi pri posamezniku sprožil sprva razumevanje, nato občudovanje, zatem dejansko spoštovanje in končno značaju in /možnostim posameznika primerno prizadevanje za dosego sporazumnega sožitja med Človekom in naravo. Voda v ohllki rek, poiokov, mokrišč In ribnikov, ki v normalnih razmerah po* življa obraz, domžalske pokrajine, v ca-su poplavnih ujni4 pa katastrofalno uveljavlja svoj prav nad človekovim ravnanjem z njo, nedvomno predsiavlja značilen krajinski elemenl v širši okolici mesta Domžale. Zgodba o razvoju vloge vode v občini Domžale se zrcali sprva v raz-Gvctu od vodne sile odvisnega mlinarstva in žagarstva (za tO namenjene umetne izkopane mlinščice), nato v spopadanju / razposajenimi hudourniškimi vodotoki, česar posledica so številne regulacije in protipoplavni nasipi (Kamniška Bistrica, Raca, Radomlja, PSata, Rovšćica, ...) Halje se je človek v nezadovoljstvu nad zamočvirjenimi in slabo rodovilninii kmet. zemljiški v Želji po višjem donosu pridelka lotil tudi izsuševanja, česar rezultat so obširne t. i, hidromelioracije (denimo iz-sušitve med Dobom in Krtino). In če so zloglasne poplave na omenjenem območju morda stranski učinek melioracij, katerih namen jc pospešiti odvodnjavanje (seveda tudi ob intenzivnem deževju), ki so ga prvotna močvirnata tla z vlogo nekakšnega »pivnika« močno upočasnila, naj presodijo starejši tukaj živeči domačini. Eden izmed pomembnih kazalcev stopnje ohranjenosti naravnega okolju so tudi struge vodotokov, ki v precejšnji meri v povezavi z ribniki in mokri sci sooblikujejo vodno mrcZo današnje občine Domžale Cc govorimo o prostorskem načrtovanju, ki razume in dejansko upošteva vlogo naravno vijugajočih potokov ali širokih in razdeljenih strug rek, česar funkcija jc upočasnitev toka, preprečevanje vodne erozije in povečanje raznovrstnosti Živih bitij, potem imamo opravka s sicer zahtevno, a visoko stopnjo naravovarstvene politike. O naravni ohranjenosii vodnih slrug gre v nasi občini govoriti izključno za potoke - pa šc pri teh pride večinoma v upoštev le njihov zgornji tok, ker so odseki rek, ki teko skozi našo občino (Kamniška Bistrica, Pšata). pač uspešno kanalizirani oz. ukročeni s stenami zabetoniranih skal. Značaj ravninskega poplavnega obmoCja jc tako zahteval ogromno preusmeritev in temeljitih preobrazb v rečnih strugah, kar sc nazorno kaže denimo pri Rudniškem potoku v Dobu, ko je 11 Miga dobila trdno slreho nad sabo. Belouške plošče lako varno zakrivajo umirjene bzice in preprečujejo sončnim žarkom, da bi se /,alesketali na gladini izpod PalovO pritekajoče vode. seveda oh lepem in predvsem suhem vremenu... Občina DomZale sicer še razpolaga z nekaj zavidljivo kvalitetnimi in naravno ohranjenimi strugami polokov, vendar pil la območja se niso pravno zavarovana kot ekološko bogati biotopi, ki bi kot poudarjena biotska pestfOSl iz vidika var stva narave lahko predstavljali močan adut za našo občino. Med omenjene izginjajoče vodne biotope brez dvoma spadajo kristalno čisti studenci in pritoki zgornjega loka hudournika Rovščica v kolovških gozdovih (Čehov graben, Jasen-ški graben, Srednji graben. Konjski graben), kjer je šc moč začutiti prvobitnost vodnega sveta. Rovščica sodi tudi med potokov. Izoblikovanost terena in i-eolos-ka sestava tal sta največ prispevali k nastanku neverjetno vijugajočega se potoka A-lodnik v ("cšeniških gmajnah SV od Doba. Sicer izravnanemu Rudniškemu potoku med Dobom in Radomljaini vi dez daje naravni videz obvodno drevje, grmovje in zelišča, ki s koreninami Utrjujejo bregove, nudijo življenjski prostoi mnogim živalim in lako prispevajo k pO-večanju hunske raznovrstnosti, k čemer SC |c Slovenija zavezala s podpisom t.i. Konvencije o biološki raznovrstnosti V večini ali pa vsaj del naravno ohranjene struge potočka Dobravščica zahodno od Dragomlja, ravninskega potoka Ciobovšek vzhodno od Dragomlja, potoka Žabnica z izvirom pod sv. Miklavžem pri Ihanu in potoka Cuđna med Krtino in Skocja-ilom za zdaj še kljubujejo pritiskom človekove želje po popolni podreditvi površinskega vodovja. Slovenija se v zadnjih nekaj letih pospešeno prizadeva za praktično uveljavitev trajnostnega in sonaravnega ravnanja v vsakršnem načrtovanju in gospodarjenju s prostorom. V brošuri Agcnda 21 za Slovenijo pod poglavjem naloge za varstvo narave med drugim piše, da med tehnične ukrepe varstva narave spada tudi lenaluracija vodotokov in omejitev umetnih posegov, zagotovitev obvodnega pros- Umetno speljana struga - razbremenilni kanal Pšata tik pred izlivom v Kamniško Bistrico v Zgornjih Jaršah. Vodi tu pač ne preostane drugega, kot da se pokorno podreja z betonom obdani poti in pozabi na srečevanje stoterih obrazov življenja. potoke, katerim jc uspelo obdržati skoraj nedotaknjeno strugo v večini svoje dolžine vse do /clodnika. Nadaljnja pO! Rovščice pa je enaka usodi potokov Radomlje in Račc v njunem spodnjem toku - preusmeritev, izravnava in preobrazba strug. Poleg Rovščice si jc v domžalski občini po naravni poti urezalo in ustalilo svoje struge še nekaj drugih zanimivih tora rekam, potokom, jezerom in hahi-lalom tet ohranjanje naravnih ali sona- ravnih zadrževalnih sposfeb&toti votla za varovanje pred poplavami. Bi bilo morda to uspešno tudi v primeru tukajšnjih razvpitih poplav? Morda, če bi znah prevesti in doumeli stoletni jezik narave JOŽE KOZJEK, študent biotehniške fakultete Tiskovna konferenca Veliko tem in še več radovednih vprašanj Konce marca je županja Cveta Zalokar Oražem sklicala tiskovno konferenco, na kateri je zbranim novinarjem predstavila nekaj najzanimivejših tem. Med njimi tudi: - obravnavane točke in sprejete sklepe na 14. seji Občinskega sveta - prejemnike priznanj občine za leto 2000 ter priprave na občinski praznik - protest oz. pobudo v zvezi z oblikovanjem volilnih okrajev - predlagane zaključke s sestanka vodstva občine in DA RS v zvezi z realizacijo uredbe in sporazuma o izpolnjevanju obveznosti investitorja AC - javnimi povabili za predložitev vlog za sofinanciranje programov s področja kulture, sporta in raziskovanja - akcijo za čisto in zeleno občino Domžale - problematiko nakupa požarne lestve. in krajevne skupnosti, ki so izključno v občini merjenih problematiki reševanja ljudi v primeru po/ara iz visokih zgradb in omogočanju dostopa gasilcem do višjih mest, ki hi jo radi razrešili / nakupom sodobne motorne lestve, kjer jc novinarje najbolj zanimal odnos posameznih bodočih uporabnikov do sofinanciranja lestve. Po pričakovanju pa jc bila na tiskovni konferenci precejšnje pozornosti deležna tudi morebitna lokacija Ljubljanskega sejma v naši občini. Županja jc povedala, da tečejo dogovori o posebnem izvozu prek mostu z AC, kjer so v razgovorih že ugotovili, da tehnićnih. vsebinskih in strokovnih ovir ni, vendar je potrebno počakali na pisne dokumente. Omenila jc tudi, da občina preučuje tudi možnost odmika sejmišča. Zbrane novinarje so ob obravnavi vsebine 14. seje Občinskega sveta najbolj zanimale točke o podražitvah in sicer novi maloprodajni ceni zemeljskega plina v občini Domžale, kjer je županja pojasnila, da znaša od I. 4. 2000 maloprodajna cena zemeljskega plina v občini Domžale 47,30 SIT za m', nekaj vprašanj pa jc bilo namenjenih tudi povišanju cen slorilev javne službe zbiranja, čiščenja in distribucije vode, kjer je Občinski svet Občine Dom/alc dal soglasje Javnemu komunalnemu podjetju PRODNIK d. o. o. Domžale, za povišanje cen od 1.4. 2000 za 15% za gospodinjstva in 5,7% za gospodarstvo. S komunalnega področja so biki ludi vprašanja, povezima z začetkom lo-čenega zbiranja odpadkov in postavitvijo ekoloških olokov, kjer so novinarji zvedeli, da je za Začetek vse pripravljeno, da so kupljene vse potrebne posode in druge sestavine ekoloških olokov. občina čaka le še gradbena dovoljenja Največ problemov je S pridobivanjem zemljišč, zalo hodo prvi ekološki otoki stali na zemljiščih, last občine. Županja jc novinarjem podrobno predstavila protest in pobudo v zvezi z oblikovanjem volilnih okrajev ter posebej poudarila, da je Občina Domžale ena redkih ali morda celo edina, kjer sc na okraje deli ne le občina, temveč celo KS Dob. Ponovno jc ponovila, da bi bilo po njenem mnenju edino primerno, da se na območju občine Domžale oblikuje en volini okraj, v katerem bodo območja Domžale, in drugi, v katerem bo del občine Domžale (višek volilnega telesa) in druge, sosednje občine. Nekaj vprašanj jc bilo namenjenih začelku reševanja problematike SPB, precej besed pa jc bilo na- Med prisotnimi novinarji sta bila tudi ga. Apita Vošnjak (Dnevnik) in ga. Danica Sraj (Novice). Življenje občine oblikuje tudi gospodarstvo in ljudje, ki ga vodijo. Z željo, da se seznanita z najaktualnejšo situacijo v največjih podjetjih v naši občini, hkrati pa izmenjata tudi izkušnje z gospodarstveniki z območja naše občine, ki vodi|o podjetja in ustanove izven nje, sta pred kratkim županja Cveta Zalokar Oražem in direktor Kapitalskega sklada Slovenije Jože Lenič gospodarstvenike povabila na razgovor. Srečanje je bilo hkrati tudi priložnost za seznanitev z možnostmi občine, s katerimi lahko posreduje na območju gospodarstva. V. V. Dobrodošli v svetu vsakovrstnih prireditev Koledar prireditev od 15. aprila do 10. maja APRIL • 15. 4. 2000 ob 10. uri KI) FRANCA BERNIKA Pravljica Slikarka Muca Kara in Polnočni škrat Organizator: KD Franca Bernika • 17. 4. 2000 ob 20. uri KD FRANCA BERNIKA Koncert Irene Kolar Organizator: Glasbena šola Domžale • 18. 4. 2000 ob 20. uri KD FRANCA BF.RNIKA Slovesnost ob občinskem prazniku Občine Domžale Organizator: Občina Domžale • 19.4. 2000 ob 20. uri KD FRANCA BF.RNIKA Monokomcdija Bužcc on, bušća Jaz s Sašo Pavček Organizator: Primorski poletni festival • 19. 4. 2000 ob 19. uri II Al.A KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Košarkarska tekma Hclios - ZM Maribor Organizator: Košarkarski klub Helios Domžale • 20.4.2000 ob 9. in 10.30 KD FRANCA BERNIKA Zaključek predšolske bralne značke Čarovnik Grega Organizator: Knjižnica Domžale • 20. 4. 2000 ob 19. uri KI) FRANCA BERNIKA Odprtje razstave v Galeriji Domžale -razstavlja Darko Birsa Organizator: KD I ranca Bernika •21.4. 2000 oh 9. in 10JO KI) FRANCA BERNIKA Zaključek predšolske bralne značke Čarovnik (rrega Organizator: Knjižnica Domžale • 22. 4. 2000 VADBIŠĆE KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DOMŽALE Vzrcjni pregled terierjev. velike pasme in molosi Organizator: Kinološko druitvo Domžale • 25. 4. 2000 ob 20. uri KI) FRANCA BERNIKA Osrednja občinska prireditev ob Dnevu boja proti okupatorju z Godbo Domžale Organizator: Občina Domžale • 25.4. 2000 ob 16. uri GASILSKI DOM JARŠE Ciasilska veselica Organizator: PGD Jarše - Rodica ■ 26. 4. 2000 ob 14.30 DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Redni letni občni zbor Društva upokojencev Organizator: Društvo upokojencev Domžale • 27. 4. 2000 ob 9. uri MOTODROM GROBNIK - HRVAŠKA Srečanje molociklislov Slovenije Organizator: Moto društvo - Depala vas • 27.4. 2000 do 2. 5. 2000 ARBORF, TUM VOLČJI POTOK Razstava tulipanov Organizator: Arborclum Voleji Potok • 27. 4. 2000 ŠPORTNI PARK VIR Turnir malega nogometa v počastitev 20. letnice ŠD Vir Organizator: Športno društvo Vir • 27. 4. 2000 RIBNIK PREVOJE Srečanje Organizator: Ribiška družina Bistrica Domžale • 29. 4. 2000 ob 8. uri ŠPORTNI PARK IHAN 10. tradicionalni turnir četvork v balinanju Organizator: Balinarsko društvo Tabor Ihan • 29. 4. 2000 ob 15. uri GASILSKI DOM žf:je Proslava državnega praznika »DAN UPORA« in dneva borcev v NOB Organizator: Občinski odbori ZB NOB Domžale. Moravče. Lukovica, Mengeš. Trzin in PGD Žeje - Sv. Trojica • 29. 4. do 2. 5. 2000 ol> 8.30 VOLČJI POTOK - ARBORETUM Tekmovanje v preskakovanju ovir (Tekmovalci iz cele Slovenije in Hrvaške) Organizator: Konjeniški Klub Domžale • 30. 4. 2000 ob 20. uri ob KAMNIŠKI BISTRICI V JARŠAH Krcsovanjc ob I. maju Organizator: PGD Jarše - Rodica • 30. 4. 2000 ob 20. uri BALINIŠČI KO UČEVO Prvomajsko kresovanje z ognjemetom in Godbo Domžale Organizator: BŠK Budničar Količevo • 30. 4. 2000 ob 19. uri NOGOMETNO IGRIŠČE RADOMLJE Prvomajski kres Organizator: Nogometni Klub Radomlje MAJ • 1.5. 2000 ob 7. uri V RUDNIKU Shod ob 1. maju Organizator: PGD Jarše Rodica • 6. 5. 2000 Izlel na VršiC. Trenta. Bovec Organizator: Društvo upokojencev Domžale Sodelujte z nami, objava v koledarju je brezplačna! URŠKA KUHAR V počasitev praznika občine Domžale bodo potekale še naslednje prireditve 6. april 2000 ob 20. uri Kulturni dom Franca Bernika Domžale Simfonični orkester Domžale-Kamni k 8. april 2000 ob 8. uri Kegljišče - GostiSče Repov?. Domžale 2. meddruStveni turnir slovenskih paraplegikov za pokal Občine Domžale 13. april 2000 ob 18. uri Slovesno odprtje mostu čez Psa t o (pri Bergantovem mlinu na PSati) 17. april 2000 ob 17. uri Kulturni dom v Grobljah Revija otroških in mladinskih pevskih /borov 17. april 2000 ob 20. uri Kulturni dom Iranca Bernika Domžale Koncert Irene Kolar -čembalo 29. april 2000 ob 8. uri Balinišče v Športnem parku Ihan 10. turnir četvork v balinanju Naravna in kulturna dediščina Projekt organizacije nadzora stanja okolja s prostovoljnimi nadzorniki gre naprej Na povabilo Občine Domžale, Oddelka /a prostor in varstvo okolja seje predstavitve projekta Organizacija nadzora stanja okolja s prostovoljnimi nadzorniki udeležilo veliko število društev, katerih dejavnosti so povezane z varstvom okolja. Predstavniki čebelarskega drušlva. gasilskih društev, lovskih družin, ribiških družin, turističnih društev, jamarjev, kinološkega društva in konjeniškega kluba so predstavili svoje videnje nadzora stanja okolja v občini. Vsi ugotavljajo, da jc nadzor stanja okolja zakonsko sicer dobro urejen, izvedba nadzora na terenu pa jc slabo organizirana. Predstavniki društev so pozdravili vključevanje prostovoljnih nadzornikov v nadzor stanja okolja, v katerem živimo in predlagali nekaj načinov, kako bi tak nadzor kar najbolje potekal. Drušlva, ki jih sodelovanje pri nadzoru zanima, bodo vključena v krajše izobraževanje 0 Stanj« okolja V občini Domžale in posebnostih območja naše občine, predstavniki društev pa bodo drugim društvom predstavili svoje delovanje in težave, ki jih v prostoru zaznavajo- Vsem udeležencem predstavitev se zahvaljujemo za udeležbo in njihove predloge. Vsa drušlva in posameznike, z območja občine Domžale, ki vtis zanima sodelovanje v prostovoljni nadzorni službi vabimo, da se oglasite Romini Fihpini, na telefon 726 400 ah na elektronsko posto: romlna.flliplni@oikos.sl. Ena domača Virski betonski most So ob vrtcu miške most načele, da nosilnost vse bolj vidno peša; v Hišnim se most ie kai poveša, tla useda črta sc libele. Vedno nova odkritja o naših prednikih Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju deluje na območju dvajsetih občin in skrbi za evidentiranje in dokumentiranje ter nadzor stanja naravne in kulturne dediščine, hkrati pa tudi izdaja navodila, priporočila, mnenja in soglasja pri upravnih postopkih /a posege na zavarovanih površinah in območjih ter spomenikih in znamenitostih pa tudi objektih naravne in kulturne dediščine. O svoji dejavnosti v letu 1999 so pripravili celovito poročilo, v katerem smo poiskali strani, namenjene naši občini, in /.a bralce in bralke Slamnika pripravili kratek povzetek njihovih akcij. Pred tem pa še zapišimo, da so /. območja naše občine obravnavali 127 zadev, v zvezi z njimi pa so napisali 438 dopisov. Zavod jc v letu 1999 na območju naše občine opravljal naslednje akcije: - Šcntpavel pri Domžalah - zaščitno arheološko izkopavanje pri gradnji kanalizacije, o čemer smo že pisali in vam podrobneje predstavili najdbe na tem območju. Pomemben je zlasti odkrit mozaik, ki ga nameravajo utrditi in restavrirati, tako da bo lahko predstavljen kot izjemen razstavni eksponat. G. Sagadin meni, da so tudi drobne najdbe kvalitetne in številne in btxlo prav tako obdelane v ustreznih poslizkopavalnih postopkih. - Krtina II - arheološka izkopavanja na trasi bodoče avtoceste - odkrili so bili ostanki antične poselitve iz okvirno 2. do 3. stoletja. Arhitekturni ostanki (lončcnina, steklo, kovine) so bili zelo skromni, saj jc šlo Očitno za pretežno leseno gradnjo. Zanimiva jc najdba večjih količin rimskih opek. ki verjetno nakazujejo obstoj tudi ne- Delo pri arheoloških izkopavanjih na trasi bodoče avtoceste v bližini Krtine. kega večjega zidanega objekta. - Krtina III - arheološka izkopavanja na trasi bodoče avtoceste - odkriti so bili ostanki sred-njebronastedobne naselbine (10. do 14. stol. pred Kristusom), ki očitno obsega Se dokaj veliko območje med avtocesto in vasjo Krtina. Najdbe nakazujejo tlorise večjih slavb. kurišč in odpadnih jam, med drobnimi najdbami pa je prevladovala keramika, od katere je mogoče posamezne kose postaviti tudi v šc starejšo bronasto dobo, najdeni pa so bili tudi kameno orodje, brusi in uteži za statve. Akcija sc bo nadaljevala. - Krtina cerkev Sv. Lenarta, obnovitvena dela na samostojno stoječem zvoniku, - nadaljevanje del iz. prejšnjih let. okrog zvonika je bila izve--dena drenažna in statična sanacija temeljev, zaključena so bila vsa kamnoseška in lesarska restavratorska dela. sočasno pa je bila izvedena ludi obnova dela tabornega obzidja, kjer so manjkajoče dele pozidali in na zidu izvedli dvokapno streho in jo pokrili s Skriljcm. - Goričiea nad Ihanom - cerkev sv. Kunigunde, obnova tabornega obzidja - v letu 1999 je bilo opravljeno grobo fizično čiščenje močno obraš-Ccncga tabornega zidovja, strojno pranje zidov-ja in stičenje zidov z apneno malto, izvedena jc bila rekonstrukcija tabornega obzidja ter opravljena zaščitna dela, da se taborno obzidje ne bi popolnoma porušilo. - Radomlje cerkev sv. Marjete - restavriranje fresk - v zakristiji današnjega tlorisa cerkve sv. Marjete v Radomljah so sc pod več plastmi beležil pojavile slikarije starejšega datuma v se-ko tehniki. Restavratorji so odstranili kasnejše preslikave, očistili originalne poslikavc. pokitali manjkajoče dele, jih barvno izravnali s desko in poslikavo celovito silikonsko zaščitili. Poslikava se jc prezentirala oz. barvno uskladila glede na originalne freske in celoto prezbilerija. Pri prvih irch akcijah je bil konservator g. Milan Sagadin, diplomirani arheolog; pri zadnjih treh pa jc nadzor opravljala ga. Damjana Pcčnik, diplomirana umetnostna zgodovinarka, občina Domžale pa jc prispevala del finančnih sredstev. Nadaljujejo se dela pri protipoplavnih ukrepih ob Rači. Avtocesta se bo z Boštajevega hriba proti Domžalam spustila prek pilotov. Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Ur. vest-nik Občine Domžale, št. 20/95, 5/99), Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, objavlja v dogovoru z SKB d.d. Ljubljana, PE Domžale - Kamnik RAZPIS KREDITOV O UGODNEM KREDITIRANJU PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE 1. člen Razpisana vsota kreditov znaša 382.400.000 SIT. 2. člen Kredit se dodeljuje za naslednje namene: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - izdelava dokumentacije zahtevanih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; - pospeševanje turizma v občini. 3. člen Kredit se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo.pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - so turistično in promocijsko usmerjene, - ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare oprem 4. člen Kredit se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lasti, ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja, - samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vračanja kredita znaša 4 leta, letna obrestna mera pa TOM + 1,00 %. Višina zaprošenega in odobrenega kredita ne more biti nižja od 500.000 SIT. Kreditojemalec prične vračati kredit v skladu s pogoji iz kreditne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Kreditojemalcu se odvzame možnost koriščenja kredita, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi kredita ne podpiše kreditne pogodbe z banko. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za kredit v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa kredita v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale ,z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja za kredit mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega kredita z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predvideno število no-vozaposlenih delavcev. 8. člen Prošnji za kredit mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/1, 1 /2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave DURS - Izpostava Domžale oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, - obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, - drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika, - podjetje v zasebni lasti: celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev in odločbo o opravljanju dejavnosti 2. dokazila o plačilni in kreditni sposobnosti: - fizične osebe: potrdilo DURS - Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in uspeha, overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, - pravne osebe: BON 1 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in uspeha za preteklo leto, - vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto v primerih, da znesek zaprošenega kredita presega 20 mio SIT in ne gre za nakup zemljišč ter prosilci začetniki, v primeru, da znesek zaprošenega kredita presega 10 mio SIT: kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicij 3. dokazilo glede na namen kredita: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev); pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu paten ta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljal-ca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračila kredita 4. dokazilo (fotokopijo obrazca - prijav delavcev v zavarovanje M1/ 2), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi kreditov in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o višini odobrenega kredita. 12. člen Krediti se plasirajo prek SKB BANKE d.d. Ljubljana, PE Domžale - Kamnik, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. 13. člen Dodatne informacije morebitni prosilci lahko dobijo v času uradnih ur na tel. 061 714-251 ali osebno pri ga. Petri Grkman. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale tel.: 714-251 JAVNI POZIV DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM S PODROČJA KMETIJSTVA IN ŽIVALI Pozivamo društva in organizacije s področja kmetijstva in živali, ki delujejo na območju občine Domžale, da do 11. 6. 2000 na naslov Občina Domžale, Oddelek z a finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale pošljejo poročila o delu v letu 1999 in načrte dela za leto 2000. Drudtvom oziroma organizacijam se bodo za njihovo delovanje na podlagi predloženega poročila innačrta namenila sredstva v skupni višini 1.200.000,00 SIT. Društvo ali organizacija, ki do določenega roka ne bo poslala poročita o delu v letu 1999 in načrta dela za leto 2000, iz proračuna Občine Domžale za leto 2000 ne bo pridobila sredstev za svoje delovanje. Za informacije lahko pokličete ga. Petro Grkman, tel. 714-251. Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 20/95) objavlja Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru s Hranilno kreditno službo Domžale RAZPIS KREDITOV ZA RAZVOJ KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE 1. člen Razpisana vsota kreditov znaša 23.000.000 SIT. 2. člen Kredit se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup kmetijske mehanizacije e) za nakup kmetijskih zemljišč f) za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Za kredit lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju Občine Domžale. 4. člen Krediti se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki kredita iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. 5. člen Doba vračanja kredita je 5 let, letna obrestna mera pa TOM + 0 %. Kreditojemalec prične vračati kredit v skladu s pogoji iz kreditne pogodbe, ki jo sklene s Hranilno kreditno službo Domžale p.o., Domžale. 6. člen Kreditojemalcu se lahko odvzame možnost koriščenja kredita, če ga v roku 3 mesecev, odkar je sprejel sklep o dodelitvi kredita, ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za kredit v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa kredita v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »krediti za kmetijstvo«. Prošnja za kredit mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega kredita z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za kredit mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usmeritveno razvojni program kmetije 5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena dela oziroma nakup opreme 7) poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 8) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč 9) potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu ter (pred)ra-čun za nakup plemenske živali. 9. člen Nepopolnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo upoštevali. 10. člen Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi kreditov in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu natečaja. 12. člen Krediti se plasirajo preko Hranilno kreditne službe Domžale, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. 13. člen Dodatne informacije morebitni prosilci lahko dobijo v času uradnih ur na tel. 061 714-251 ali osebno pri ga. Petri Grkman. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Na podlagi 13. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 8/99, 10/99), Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, objavlja v sodelovanju z Banko Domžale d.d. Domžale RAZPIS UGODNIH KRATKOROČNIH KREDITOV ZA PREMAGOVANJE LIKVIDNOSTNIH TEŽAV ZASEBNIKOV IN MALIH PODJETNIKOV 1. PODATKI O KREDITU Razpisana vsota kreditov, ki se bodo dodeljevali za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1 %, znaša 240 mio SIT. 2. NAMEN UPORABE KREDITA Krediti se lahko uporabijo za naslednje namene: a) plačilo davkov in prispevkov, plač in drugih dajatev b) nakupe repromateriala, c) nujna vzdrževalna dela. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci, ki lahko zaprosijo za kredit, so: - podjetja, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom vloge za kredit sedež in dejavnost v Občini Domžale in ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja. - samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom zaprosila za kredit sedež na območju občine Domžale, in izpolnjujejo naslednje pogoje - preteklo poslovno leto so zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom; - na dan prijave nimajo blokiranega žiro računa več kot 45 dni; - izkazujejo likvidnostne težave, ki so razvidne iz razpisne in priložene dokumentacije iz 5. točke tega razpisa. 4. VIŠINA ZAPROŠENEGA KREDITA Višina zaprošenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti prosilca in ne more biti nižja od 200.000 SIT in ne more biti višja od 2.500.000 SIT. Vloge za kredite, ki odstopajo od določenih zneskov, se zavrže. Posameznemu prosilcu se lahko likvidnostni kredit v okviru tega razpisa odobri večkrat, na podlagi vsakokratne njegove vloge ter razpoložljivih sredstev, vendar skupni obseg odobrenih kreditov ne more biti višji od 2.500.000 SIT. Pri povezanih firmah se kredit lahko dodeli vsaki od njih, vendar skupni znesek odobrenih kreditov v okviru enega razpisa ne sme presegati 2,500.000 SIT. 5. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilci, ki imajo status samostojnega podjetnika, morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - fotokopijo priglasitvenega lista, - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od 1 meseca, - izpis kumulativnega prometa na žiro računu po posameznih mesecih za preteklo in tekoče poslovno leto, - fotokopijo zadnjih 5 izpiskov iz računa, prek katerega se opravlja dejavnost, - zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in overjeno zadnjo napoved za odmero davka od dohodka iz dejavnosti; - obrtno dovoljenje; - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Prosilci, ki imajo status malega podjetja, morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od 1 meseca, - izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev, - odločbo o opravljanju dejavnosti, - Obrazec BON 2, - Izpis kumulativnega prometa žiro računa podjetja za zadnje pol leta, - fotokopije kompletnih zadnjih 5 izpiskov iz žiro računa podjetja, - fotokopijo obrazca prijav vseh zaposlenih v podjetju v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M 1-2); - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača in se bo obravnavala kot poslovna skrivnost. V primeru dvomov o izpolnjevanju pogojev iz zadnje alinee 2. odstavka 3. točke tega razpisa lahko komisija iz 8. točke tega razpisa od prosilca pisno zahteva dodatno obrazložitev oz. dokumentacijo. V kolikor je prosilec ne predloži v roku 15 dni po prejemu pisnega zahtevka, se vlogo zavrne kot nepopolno. 6. ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS Rok za prijavo na razpis prične teči od prvega dne po objavi ter traja do porabe sredstev. 7. NAČIN ODDAJE VLOG Vloge je potrebno oddati na razpisni dokumentaciji, ki jo prosilci ob plačilu 100 SIT lahko dobijo v času uradnih ur na Oddelku za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, soba 71. Potrdilo o plačilu je potrebno priložiti vlogi za kredit. Vloge je potrebno osebno oddati na Občino Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, vložišče - soba št. 1, kjer bodo prosilci ob oddaji dobili tudi ustrezno potrdilo o zaporedni številki, dnevu in uri oddaje vloge. Vloge, ki ne bodo predložene v skladu z določbami 1. odstavka te točke, ter vloge, ki ne bodo oddane na način, določen v 2 odstavku te točke, se ne bodo obravnavale in bodo zavržene. 8.OBRAVNAVA VLOG Vloge za dodelitev kredita bo obravnavala posebna strokovna komisija pri pristojnem občinskem oddelku. Sklep o odobritvi oz. zavrnitvi kreditov bodo prosilci prejeli po pošti v roku do 30 dni od dneva prijave. Kreditojemalec mora podpisati kreditno pogodbo z Banko Domžale d.d. Domžale najkasneje v 45 dneh po prejemu sklepa o odobritvi likvidnostnega kredita, sicer mu preneha pravica do koriščenja. V takem primeru se mu izda Sklep o prenehanju pravice do koriščenja likvidnostnega kredita. Izbrana banka ima pravico, da višino zneska kredita zniža glede na kvaliteto zavarovanja kredita oz. glede na kreditno sposobnost prosilca. Izbrana banka ima pravico, da kljub sklepu o odobritvi kredita, s prosilcem ne sklene kreditne pogodbe, v kolikor se izkaže, da je le-ta kratkoročno kreditno nesposoben. 9. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV KREDITA Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu, lahko preverijo pristojni organi Občine Domžale. Kreditojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeni kredit v primeru: - zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev kredita, - če se ugotovi, da je kredit izkoriščen za namene, ki niso našteti v 2. točki tega razpisa. V teh primerih se neodplačani del kredita revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira kredite banka. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO 25 let Medobčinskega društva invalidov Domžale Ljudje nosijo v sebi neprecenljiva bogastva Letošnji materinski dan je bil za blizu 200(1 članov Medobčinskega društva invalidov Domžale in njihovih prijateljev nekaj posebnega. Letos je namreč minilo 25 let, odkar so tudi na območju Domžal pričeli invalidi s svojim organiziranim delom. Zalo so se odločili, da letošnjo tradicionalno medobčinsko srečanje invalidov v hali Komunalnega centra namenijo prav praznovanju pomembne obletnice. Prepolna dvorana, v kateri bi lahko našteli vcC kot 800 udeležencev, med katerimi so bili tudi Številni gostje, kot g. Miran Krajne, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, županja občine Domžale, ga. Cveta Zalokar Oražem, župana občine 11 /in, g. Anion PcrSak, in občine Mengeš, mag. Tomaž Štebc, ter predslavniki občin Lukovica in MoravCe. številni invalidi iz pobratenega društva invalidov iz Izole, ki jih je pripeljal predsednik Zmago Višnjevce, predsedniki in predstavniki društev invalidov iz drugih občin, posebej prisrčno pa so pozdravili tudi vse sponzorje in donatorje, med katerimi je bil tudi direktor hotela Delfin iz Izole g Branko Simo-novič. Veliko čestitk in pohval Potem ko je Godba Domžale, ki jc s krajšim koncertom na ploščadi pred Vele polepšala dan nc le invalidom, temveč tudi drugim mimoidočim, v dvorani zaigrala himno Zdravljico. jc zbrane najprej pozdravil g Edvard Završnik, predsednik društva. ki sc jc spomnil vseh pomembnejših mejnikov v delu društva, saj kljub delitvi občin ostaja enotno za občine Domžale, Lukovica. Mengeš, Moravče in Trzin. Posebej je pozdravil prvega predsednika društva, g. Jožeta Vodlana; z minulo molka pa so sc prisotni spomnili vseh umrlih članov in članic, med katerimi je tudi dolgoletni predsednik g. Janko Wicit. G. Završnik jc posebej čestital vsem materam ob njihovem prazniku, nato pa na oder povabil g. Mirana Krajnca. predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije. Ta jc govoril o uspešno prehojeni 25-lctni poti drušlva Icr ga posebej pohvalil zaradi osebne požrtvovalne skrbi za vsakega posameznika, šc zlasti za socialno ogrožene in težke invalide in njihovo odločitev, da za invalide poskrbijo v okolju, kjer živijo. Poudaril je pomen enakopravnega vključevanja invalidov v življenje in delo družbe, ki mora zagotavljati izenačene pogoje za vse ljudi. Čestital je društvu in jim zaželel tudi v prihodnje veliko uspehov, pri tem pa poudaril, da jc odločitev, ali bomo pomagali ali ne, odločitev vsakega posameznika. Za njim sta društvu čestitala županja Občine Domžale in župan Občine Trzin, vse dobro pa so društvu zaželeli tudi prijatelji iz Izole in jim prinesli ladjo, na kateri bodo skupaj pluli v prihodnosti, najboljše želje pa jc zbranim prinesel tudi g. Branko Simonovič iz hotela Delfin iz. Izole in nekateri predsedniki društev invalidov. Za prijeten uvod v srebrni jubilej so zaigrali domžalski godbeniki. Brez tako številnih prijateljev Medobčinsko društvo invalidov ne bi bilo tako uspešno. Hvala vam (g. Edvard Završnik, predsednik) Priznanja tistim, ki pomagajo Sledila jc podelitev priznanj, katere so invalidi namenili vsem, ki z njimi uspešno sodelujejo in jim pomagajo. Tako so priznanja prejele vse občine pa tudi številni sponzorji in donatorji ter aktivni člani društva. Bogat kulturni program Nato jc ga. Mirni Cotman najavila začetek bogatega kulturnega programa, na začetku katerega so sc predstavila dekleta iz ansambla Zupan iz Mengša, ki so pohitele, saj jih jc popoldne čakal šc nastop s Heleno Blag-ne. Zaploskali smo plesalcema Katarini in Mitji iz Plesne šole Frcdy, toplo so bili pozdravljeni učenci Osnovne šole Roje, majhni in veliki folkloristi i/. Kulturnega društva Svoboda iz Mengša, Obiskovalci so pozdravili pevce Komornega zbora Zvon iz Mengša ter navdušeno pozdravili Kamniške koled-nike, pevko Sašo Surla in recilatorko Francko Kosmač. Na svidenje na srečanju 20011 Kulturnemu programu jc sledil družabni del srečanja, v katerem jc igral ansambel Vr-hovca in poskrbel, da sc udeleženci tradicionalnega medobčinskega srečanja invalidov še dolgo niso razšli. V. V. Franconova kapelica Ob besedi in sliki iz Zbornika gospoda Stražarja »Domžale, mesto pod Goričico«, so mi misli poro-male v rojstno Študo k Franconovi kapelico. Zgrajena je bila na mestu, kjer se je leta 1900 na Dan mrtvih ubila mlada Franconova mama, ko se je vračala s pokopališča domov. Ko se je splašil konj, je skočila z voza tako nesrečno, da si je zlomila tilnik. Bila je na mestu mrtva, voznik pa se je pripeljal na domače dvorišče. Njen mož s sinovoma ji je v trajen spomin postavil lepo kapelico Lurške Marije, z zunanjih strani poslikano s podobami svetnikov. Njena sinova sta imela tri in šest let, siroti. Tragedija se je odigrala tristo metrov od I ranconove domačije, takrat čudovito urejene, z velikim dvoriščem in poljem okrog. Leta 1905 je umrl tudi njen oče, ki je pokopan še na starem domžalskem pokopališču. Čez več let se je na lepo Franconovo doma- čijo ob Mlinščici primo-žila naša mati, krasna žena. Življenje je teklo, bili smo trije otroci. Starši so bili za revne zelo dobri in so marsikomu nudili pribežališče in podporo tudi Se, ko je v 30. letih začelo škripati v podjetju. V času gospodarske krize, ko so bile zaloge žita velike in so cene padale, je podjetje mojih staršev propadlo. Otroci smo videli zaskrbljene obraze okrog nas, materino lice je bilo žalostno. Leta 1928, spominjam se, kakor da je bilo danes, sc nam je prišel predstavit novi sosed, ki je na Florjanki odpiral svojo podobarsko in mizarsko obrt. Na njegovo vabilo smo z njim in njegovo gospo doživeli prijeten večer. Gospod, kasnejši domžalski župan, je bil imeniten pevec in humorist. Znal je zabavati ljudi in tudi naši materi se je čelo ne- koliko /vcdrflo. Zaradi propada podjetja in prodaje domačije je še istega leta morala z majhnimi otroki stopiti na pot begunke. Družina se je potem v celoti razbila in naše otroštvo je bilo strašno grenko. Prvikrat sem občutila boleč pik revščine v petem razredu osnovne šole, ko sem na mestu koleka v šolskem izkazu videla žig o oprostitvi takse Revščina ponižuje človeka in mu upogne hrbtenico za vse življenje. Naša mati je bila uporna in pogumna žena. Vsa čast ji! Zdaj naše hiše in gospodarskega poslopja ni več, le prijazna kapelica še stoji. Postala jedel kulturne dediščine in prizadevni krajani jo redno v/dr/ujejo in obnavljajo. Zbogom, rožnata hiša v Studi! Zbogom, vrtnice! Vsako hišo primerjam s tabo in nobena vrtnica mi ne bo dala toliko spominov in vonja, kot si mi ga dala ti. FRANJA KOLER Društvo izgnanecv Domžale Nove pravice iz Zakona o žrtvah vojnega nasilja V petek, 31. marca 2000 je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja. Radi bi vas opozorili zlasti na naslednje spremembe: Za otroke, ki so v pravno pomembnih okoliščinah izgubili enega od staršev je zakon spremenjen tako, da je žrtev vojnega nasilja ob pogojih iz dosedanjega prvega člena zakona tudi otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali je bil ubit kot talec. Rok za vložitev zahtev za priznanje statusa žrtve vojnega nasi Ija na tej podlagi je Sest mesecev od uveljavitve zakona - kar pomeni do 30. 9.2000. Spremembe zakona tudi določa-jo. da se doživljenjska mesečna renta pri ugotavljanju izpolnjevanja premoženjskih cenzusov za so-cialno-varstvene pravice ne upošteva. Omenjene spremembe in dopolnitve zakona so objavljene v Uradnem listu RS štev. 28/00. Glede na številna vprašanja v zvezi z vojno škodo, vas obveščamo, da zakon, ki bi določal izplačilo le-te, šc ni sprejet. Hkrati vse izgnance, ki bi želeli 7. maja 2000 obiskati nekdanje taborišče Mauthausen, kjer bo ta dan mednarodna spominska slovesnost, obveščamo, da je prostih še nekaj mest. Vašo prijavo pričakujemo najkasneje do 20. aprila 2000. Prijetno praznovanje! D. I. Hitri in učinkoviti gasilci Skupščina Gasilske zveze Domžale Tudi letos, 31. marca, jc bila v Zcjah letna skupščina Gasilske zveze Domžale (GZD). Pred /branimi delegati iz vseh Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) jc vodstvo zveze poročalo o svojem delu v preteklem letu in sprejelo Program dela za leto 2000. Kot gost iz GZ Slovenije se je skupščine udeležil njen predsednik g. Erncst E0ry. Iz izčrpnega in vsem razumljivega poročila, kot ga zna posredovati samo predsednik GZD, g. Marjan Slatnar, izvemo veliko spodbudnih pa tudi nekaj kritičnih podatkov o delu gasilskih društev in organov. Tako je na splošno zadovoljstvo potekalo sodelovanje naše GZ s občinama Domžale in Trzin kakor tudi med GZ sosednjih občin in GZ Slovenije. Tradicionalno plodno sodelovanje s pobratenim Vatrogasnim savezom Koprivnićko-križevačkc županije sc nadaljuje in poglablja. PGD Rova jc na mednarodnem tekmovanju v Sigctcu zasedlo prvo mesto. Tudi dobski gasilci so v Avstriji dosegli odličen rezultat. Strokovno sodelovanje na gasilsko reševalnih akcijah Z gasilci Centra požarne varnosti na Količcvem je dobro, vendar ga jc treba šc bolj utrditi, in to s obstoječimi kadri zveze. Organi GZ so opravili operativne preglede društev, organizirali dneve odprtih vrat POD za vrtce, šole in občane, pa šc društvene, sektorske in občinske vaje, slavnostno 10. akademijo v Ihanu ter tradicionalno srečanje gasilskih veteranov v gasilskem domu v Žcjah. Udeležili so sc posveta predsednikov in poveljnikov gasilskih zve/ v Radencih in na Igu. Kljub lemu da je Zveza sofinancirala nabavo sodobnih gasilskih vozil za Domžale in Homec Icr /a opremo novega vozila v Zcjah, mnoga društva šc vedno nimajo takih vozil. Tudi komisije zveze so bile uspešne, tehnična komisija (vodi jo dr. Anion Bergant) je opravila preglede tehničnih sredstev in opreme po društvih. Mladinska komisija (Florjan Zabret) je or-gnaizirala tekmovanja med mladimi gasilci po društvih in šolah. Prizor iz dvorane med delom skupščine Komisija za tekmovanja in zveze (Vido Kokalj) jc nadzirala in pomagala pri izvajanju tekmovanj v sklopu GZ. pa še med-društvena, ligaška in meddržavna. Komisija za strokovno vzgojo in izobraževanje (Marjan Slatnar) jc delovala po lani sprejetem delovnem programu. V njeni organizaciji jc zaključilo tečaj za naziv izprašani gasilec 27 slušateljev, za naziv nižji gasilski častnik pa 59 slušateljev. V sodelovanju z GZ Litija. Lukovica in Moravče pa je dobilo naziv gasilski častnik 29 slušateljev. En gasilec na Igu pa jc opravil izpit za višjega gasilskega častnika. Komisija za veterane (Aleksander Rihtar) jc lani organizirala srečanje veteranov v domu gasilcev v Zcjah, katerega sc je udeležilo nad 150 veteranov zveze. Komisija za odlikovanja in priznanja (Nandc Starin) jc predlagala in podelila 74 odlikovani vseh treh stopenj. 127 priznanj, 12 odlikovanj GZ Slovenije in 18 priznanj gasilski veteran. Komisija za zgodovino (Janez Kecclj) Sproti spremlja in obravnava smernice in delo na področju zgodovine gasilstva. Komisija /a organizacijske in finančne zadeve (Ione Pavlic) je spremljala stanje rta področju financ in obravnavala Pravilnik o odlikovanjih. Komisija za delo s Članicami (Tatjana Ro-kavec) kljub svoji aktivnosti ne uspe pomnožiti števila gasili: v društvih. Delovno predsedstvo Komisija za delo v industriji (Milan Tom-še) je tudi imela veliko dela. Poročilo poveljnika Gasilske zveze Domžale, prizadevnega Janeza Breceljnika, nam je o delu Štaba operative in Tekmovalne komisije razgrnila veliko zanimivosti. Oba organa poleg drugih nalog skupaj s poveljniki PGD, PIGD in CPV Kolićevo tedensko obravnavajo problematiko protipožarne varnosti in analizirajo intervencije. Razveseljiva je njihova Ugotovitev, da jc število požarov v preteklem letu za 20% manjše kot v letu 1998. Iz njihove statistike se da sklepati, da je bilo v občini Domžale januarja, februarja, julija in novembra po en primer požara, septembra 2. maja in junija po 3, marca in decembra po 5. aprila 6 in največ avgusta 8. Goreli so: stanovanjska hiša, podstrešje, gozd, odpadki, avtomobili, zabojniki, podrast, kozolci in drugo, čemur je najpogosteje botrovala človeška nepazljivost. Bilo je nekaj več tehničnih intervencij in intervencija ob nesreči z nevarno snovjo. Kot ena od pomembnih oblik usposabljanja gasilcev v pridobivanju ustreznega znanja in izkušenj pri uporabi gasilskega orodja in opreme ter kondicijska sposobnost SO izvajanje gasilskih vaj. Poveljstvo jih je organiziralo po sektorjih, kot so Domžale. Vir. Radomlje in sektor industrije na Količcvem. Nič manj niso biki pomembna gasilska tekmovanja, ki so jih organizirali posebej za pionirje, mladince, veterane in člane na občinskem, regijskem, medobčinskem, pokalnem, tradicionalnem in mednarodnem področju ter za memorial Toneta Sentočnika in tekmovanje v spretnostni vožnji z gasilskimi vozili. Pred zaJdjuCkom skupščine so delegati sprejeli ambiciozni program dela GZD za leto 2000, posebej za predsedstvo, poveljstvo, nadzorni odbor in časi no razsodišče Icr za omenjene komisije. Po skupščini so si navzoči privoščili nekaj uric družabnosti ob postrežbi domaČih gasilcev in krajanov v prostorih priljubljenega doma, ki ima odprla vrata za vse dobronamerne ljudi, društva in organizacije. V. VULIKIĆ VABILO Vabimo vas na tradicionalno spominsko slovesnost ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in obletnici ustanovitve OF, ki je namenjena tudi 55. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, v soboto, 29. aprila 2000 ob 15. uri v Gasilskem domu v Žcjah. Ob prazniku čestitamo in vas vabimo, da se nam pridružite. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Domžale 30 let Okteta Tosama Med tistimi, ki SO promovirali ime uspešne tovarne IOSAMA i/. Vira pri Domžalah, so bili tudi njeni pevci, ki so se pred tremi desetletji organizirali v Oktet TOSAMA, V tem tridesetletnem Času jc bil Oktet TOSAMA nepogrešljiv člen številnih tovarniških internih proslav, zdaj pa je zaščitni znak srečanj tosamovskih upokojencev. V tridesetih letih jc v tem tovarniškem oktetu zapelo 24 pevcev. Avgust Potočnik, Franc Belcijan, Dano Juieršck in Anton Andrejka. pa so oktetu ostali zvesti ves čas. Oktet bo ob svoji obletnici izvedel jubilejni koncert v domžalskem hramu kulture in izdal svojo novo audio kaseto. Prvič pa ga bo mogoče poslušati tudi na zgoščenki. Ob njihovem visokem jubileju jim iskreno čestitamo in želimo, da bi še v četrtem desetletju tako veselo peli. JUSTI ARNUŠ Ali imamo Domžalčani lahko predstavnika v državnem zboru? Odgovor je seveda povsem na dlani. I ahko, vendar pa je vse odvisno od sistema volitev. V sedaj veljavnem proporcionalnem sistemu je možnost imeti svojega predstavnika bistveno manjša, zaradi razdelitev na volilne okraje in volilne enote, kjer po proporcu dobljenih glasov posamezne stranke lahko izvolijo tudi več kandidatov iz ene volilne enote. V večinskem sistemu pa ima vsak volilni okraj enega predstavnika v parlamentu. Tu pa nastopi problem - volilni okraji, ki so sestavni del zakonodaja in določajo teritorij, kje se izvoli kandidat. Domžale bi ob predlogu, ki smo ga ne- LMIIM DEUMACIik SLOVENIJE 'V.'". V,ei'krat J*" slab delovni skupini za pripravo volilnih okrajev pri državnem zboru, morale en volilni okraj tvoriti iz centra Domžale z Ob-domžalami, seveda s kraji v občini Domžale. Volilni okraji pa so sedaj razdeljeni (po predlogu delovne skupine) na okraj z domžalskimi krajevnimi skupnostmi. Mengšem in Komendo in drugi okraj z Obdomžalami (Vir. Dob. Ihan, Radomlje..), lukovico in Moravčami. Nikjer pa v tem delu ni občine I r/.in. saj jo najdemo po predlogu v ljubljanskih okrajih. Po predlogu komisije so Domžale ena redkih večjih občin, ki so razdeljene na dve volilni okrožji (poleg Domžal šc Celje. Kranj. Ljubljana. Maribor in Novo mesto, predvsem zaradi velikosti in števila prebivalcev). Komisija naj bi delala tako, da bi povezala v isti okraj kraje, ki gravitirajo na center, upoštevala OBJ bt načelo homogenosti (sc pravi zgodovinske, geo-grafske, upravne) povezanosti vseh krajev, ki tvorijo volilni okraj. Med samim delom komisije je kot predlog prišla tudi varianta, da se upravna enota razdeli po trasi avtoceste oz. približno po cesti M10, vendar pa ta varianta ni imela dolgi rok trajanja, saj je bila očitno pravo skrpucalo nekaterih političnih interesov, saj so v isti okraj vtaknili Trzin. Mengeš. Radomlje, Homec, Rova, Lukovico in Moravče, kjer pa o kakšnem načelu homogenosti ni niti govora. Ker jc komisija poleg strokovnih želela Upoštevali tudi politične interese, jc prav. da vam posredujemo tudi mnenje I l)S o predlaganih okrajih. Naše mnenje je. da hi morala Občina Domžale imeti svoj volilni okraj, vse ostale obdomžalskc občine oz. krajevne skupnosti pa svojega, saj tako geografsko, upravno, zgodovinsko, interesno gravitirajo vse proti Domžalah kot upravnemu središču regije. Tudi taki okraji hi imeli od K)(XX)-200(X) volivcev o/, vsak po 1 S4(X), kolikor priporoča m želi komisija. Domžalska LDS je preko svojih »kanalov« poskušala doseči spremembo okrajev vsaj v smislu približno podobnih okrajev, kot so bili pri zadnjih volitvah (torej nekakšna meja na Kamniški Bistrici ob razdeljeni upravni enoti Domžale). Zato vam želimo predstaviti naša stališča (stališča LDS Domžale), ki so bila poslana in prezentirana na republiški nivo LDS in članom komisije, preko bivšega poslanca v Državnem zboru, preko sedanje poslanke iz občine Lukovica (občino Lukovico so po eni vmesnih variant polovico priključili Mozirju oz. Vranskemu), preko regijskih koordinatorjev in osebnih klicev do članov komisij m vplivnih članov in funkcionarjev stranke LDS. Naša stališča, ki smo jih poskušali zagovarjati: I občina Domžale kol upravno središče mora imeti svojo volilno enoto 2. će to ni več možno, zahtevamo, da oba okraja v celoti tvorita ozemlje bivše občine Domžale oz sedanje upravne enote 3. po tem kriteriju je zadoščeno načelo enakosti volilne pravice, saj imata oba okraja skoraj enako število volivcev 4. razdelitev v občine Domžale (zaradi prevelikega števila volivcev za en okraj) mora biti Kamniška Bistrica in nc cesta M10, ki praktično dva soseda določi v različen okraj 5. ne vidimo nobenih pravih argumentov, da želijo domžalski volilni enoti priključiti ali Dol pri Ljubljani ali Komendo ali Tuhinjsko dolino ali morda Izlake 6. menimo, da bi morali LDS-ovi predstavniki zagovarjati stališča terena, saj očitno mnogo bolj poznamo razdelitev in želje prebivalcev kot predstavniki v Ljubljani. Po varianti, ki gre sedaj v presojo komisiji (en okraj Domžalske krajevne skupnosti, Mengeš, Komenda in drug okraj Obdomžale, Lukovica, Moravče) za volilne spremembe v Državnem zboru, so delno naše želje in stališča upoštevan:!, delno pa ne, zato se ho »boj« /a »prave« volilne okraje in možnosti, da Domžale tvorijo eno, svojo enoto (domžalske KS z naravnim zaledjem do potrebnega števila volilecv) in da imamo svojega domžalskega predstavnika v Državnem zboru nadaljevala. TONE DRAGAR Volilna konferenca mladih socialdemokratov Domžale SDS Pred kratkim smo imeli mladi socialdemokrati iz Domžal svojo 3. konferenco, ki je bila hkrati tudi volilna. Poleg članov SDM Domžale sta bila na sejo vabljena tudi predsednik OO SDS Domžale g. Roman Kurmanšek in glavni tajnik SDS Domžale g. Janez Stibrič. Na volilni konferenci smo, kot že ime Domžalski mladi socialdemokrati pravi letošnjega programa ,,. SocialDemokratl Stovenljn samo pove, izvolili novo vodstvo, dopolnili pa smo tudi program dela za letošnje leto. Predsednica SDM Domžale je ostala Tjaša Jančigaj, podpredsednika sta postala Borut Kurmanšek in Andreja Miklič. Izvoljeni člani novega Izvršilnega odbora SDM Domžale so Simon Reberšek, Urška Velušček, Tomaž Jernej-čič, Edo Šimenc, Ksenija Pavlic, Samo Grašič, Grega Horvatič in Rajko Miklič. Stara in nova predsednica SDM Domžale, Tjaša Jančigaj, jc na konferenci pregledala lanskoletne aktivne dejavnosti SDM. Čestitala je članom SDM Domžale, ki so uspešno konćali 7. generacijo Socialdemokratske politične akademije in izrazila željo, da bi sc 8. generaciji SPA priključilo še več članov Socialdemokratske mladine v Domžalah. Predstavila jc tudi program dela SDM v letu 2000. Pri predstavitvi programa je bilo največ po- pri pn- udarka na taboru z naslovom: Boj proti nasilju med mladimi, ki bo predvidoma v sredini julija. Možni lokaciji za tabor sta ob bajerju Čcrnclo oz. na jasi blizu Že-lodniškega bajerja. Tabor bo predvidoma trajal 3 dni. Temeljil po predvsem na predavanjih o odnosih med mladimi, o nasilnem vedenju mladostnikov, pripravili pa bomo tudi razne izobraževalne delavnice. Seveda pa bo tabor vseboval tudi športne aktivnosti in prijetna, večerna, družabna srečanja ob ognju in glasbi. Povabljeni bodo tako Člani mladih socialdemokratov, kot tudi strankarsko neopredeljena mladina iz obljubljanskih regij. Na naši 3. konferenci jc bila podana tudi pobuda za izvedbo 2. tradicionalnega kolesarskega izleta 25.6. 20(X) v Kamniško Bistrico, saj so prisotni menili, da je lanskoletni enodnevni izlet presegel pričakovanja. Program dela SDM Domžale za leto 2000 vsebuje tudi novembrsko okroglo mizo in poletne športne dejavnosti, ki bodo tako kot lansko leto potekale vsako soboto. Igrali bomo odbojko pri 1'ilncss studiu Ložar v Studi oz. nogomet pri OŠ Dob. Seveda r>a mladi socialdemokrati nismo pozabili na priprave za parlamentarne volitve 2000. RAJKO MIKLIČ Socialdemokrati podpiramo krajane, ki £DS so množično proti sejmišču v Domžalah ■mm Govorice o preselitvi Ljubljanskega sejma na lokacijo za Ten-Tenom v Domžalah so se izkazale za resnično zlo. Po propadu zamisli o selitvi ljubljanskega sejma s sedanje lokacije na območje Indijanskega BTC-ja so nekateri videli novo (lastno) ekonomsko računico v preselitvi tovrstne dejavnosti na območje mesta Domžale. O tem so vsi odgovorni očitno vedeli vse, le krajanov ni nihče vprašal za mnenje. Zato so se organizirali sami... Socialdemokrati vsekakor podpiramo želje krajanov prizadetega območja, da do gradnje na tem prostoru ne pride. Sejemska dejavnost v neposredni bližini njihovih stanovanj bi naredila njihovo življenje neznosno. Še posebej, ker bo nedaleč stran kmalu zgrajena avtocesta, bližnja okolica pa je že tako obremenjena tudi s Farmo Ihan in centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, in bi, skupaj s predvidenim novim sejmiščem, bistveno poslabšalo njihove življenjske in bivalne razmere. Zato predlagamo, da se tovrstna dejavnost preseli na za to dejavnost primerno lokacijo, kjer so skorajda idealni pogoji za potrebe sejmišča. Ta lokacija jc znana že dlje časa, to je Obrtno industrijska cona na Zclodniku. Na žalost pa sedanja občinska oblast, ki jo vodijo stranke politične kontinuitete preteklega režima, nc upošteva želja in mnenj krajanov. To sc je še posebej izkazalo ob dejstvu, ko jc predstavnik Ljubljanskega sejma trmasto vztrajal samo IZ to lokacijo, medtem ko jc lokacijo v Želodniku označil kot neprimerno (baje na podlagi izsledkov naročene raziskave) in da če bo sejmišče na Zclodniku, jc potem vseeno, če sc preseli v Celje. Krajani so na sestanku, ki ga jc sklical Iniciativni odbor krajanov, omenjali tudi povezavo med g. Preskarjem, svetnikom LDS v domžalskem Občinskem svetu (ki se močno zavzema za sejmišče na lokaciji v Domžalah) in podjetjem SKB Invcs-tijsko podjetje d. o. o., katerega vodja jc ravno g Prcskar, kar je še posebej zaskrb- SocialDemokratj Slovoniio ljujoče. Obstaja pa tudi domneva, da ima svoje interese v ozadju tega tudi g. Franci Gerbec. Socialdemokrati bomo tudi na seji Občinskega sveta, kjer bo vsekakor prišlo do odločanja o tej zadevi, ponovno predlagali, da sc upoštevajo želje in zahteve krajanov prizadetega območja (cca. 200 stanovanjskih objektov s približno 1000 krajani), da sc za to dejavnost nameni primernejša lokacija, lo jc Obrtno industrijska cona na Zclodniku. Obstaja možnost, da bomo kljub množici argumentov, naj bo sejemski prostor na Zclodniku (če žc mora bili v naši občini), ponovno preglasovani. Opozarjamo pa sedanjo občinsko oblast, da s tovrstnimi odločitvami, ki jih sprejema s političnim preglasovanjem, dela sebi medvedjo uslugo. Bodo (tudi) tokrat v Domžalah ekonomski interesi vladajoče garniture prevladali nad interesi krajanov in ščitenjem zelenih površin za sedanje in bodoče rodove? JANEZ STIBRIČ Ustanovljena podružnica Mladih SLS Domžale Mladi člani SLS iz Domžal smo se priključili aktivnemu organiziranju podmladka, ki smo mu priča v zadnjem letu, kar jc predvsem zasluga novega vodstva Mladih SLS. Na ustanovnem občnem zboru, 17. marca, smo se zbrani mladi odločili, da pokažemo, da hočemo sodelovati pri reševanju problemov; da smo za druženje ter da ima Slovenska ljudska stranka prihodnost tudi v Domžalah. Za predsednika upravnega odbora Mladih SLS Domžale je bil soglasno izvoljen Rok Ravnikar, /a predsednika nadzornega odbora pa Dominik Lovse, Z veseljem smo sprejeli tudi obisk vod-slva Mladih SLS ter številne mlade iz vse Slovenije, ko so se vračali s posvetovanja, ki jc v času našega ustavnega /bora potekalo v Ljubljani. V taki družbi smo pogumno nazdravili svetli prihodnosti nase domovine, ki sc bo preko SLS nadaljevala tudi v novi zmagoviti združeni stranki. ROK RAVNIKAR SLS Novo vodstvo Mladih SLS Domžale Stališča in predlogi LDS glede sprememb volilnega sistema IMS V zvezi s spremembami volilnega sistema želimo obvestiti javnost in volivce v naši občini, kakšna so stališča LDS in kako se v aktivnosti in predloge o spremembah volilnega sistema vključujejo člani LDS Domžale in naši predstavniki v svetu stranke LDS. Razprava o spremembi volilnega sistema in o nekaterih vzporednih spremembah politične ureditve poteka v Sloveniji žc od sredine devetdesetih. Prvi vrh jc dosegla z izvedbo referenduma o treh različnih volilnih sistemih konec leta 1996. Na takratnem referendumu noben izmed predlaganih modelov ni dobil potrebne in z Ustavo določene večine. Vnovičen zagon jc razprava dobila dve leti pozneje, koje Ustavno sodišče / znano sodbo spremenilo izide referenduma in s svojo odločbo naložilo državnemu /boni. da uveljavi volilni sistem, v katerem bo 88 poslancev izvoljenih po dvokrožnem večinskem sistemu. Poleg tega naj bi državni zbor tudi ustrezno spremenil zakon o referendumu in ljudski iniciativi, tako da bi bil na podlagi tega omogočen zakonodajni referendum. Ta razprava se po številnih neuspešnih poskusih, najti kompromisni predlog bliža vrhuncu v teh tednih, dobrega pol leta pred razpisom novih volitev. Sama razprava o spremembah volilnega sistema je izostrila tudi nekaj drugih zelo pomembnih načelnih vprašanj o politični in pravni ureditvi Republike Slovenije. Najpomembnejša je kolizija med dvema ustavno zagotovljenima pravicama, Mi eni strani pravica ljudstva do neposrednega izvajanja oblasti, na drugi strani pa pravica poslancev do popolne avtonomije pri sprejemanju zakonodajnih odločitev. Prav tako pomembno je nezadostno urejeno razmerje med Ustavnim sodiščem, kot najvišjo instanco ustavno sodne veje oblasti, ki občasno nastopa v funkciji, ki presega status negativnega za-kon-Imilnih sindikatov Domžale, ki povezuje 40 sindikalnih-družh in zavodov, v katere jc vključeno približno 4000 aktivnih članov, je še eno leto uspešnega delovanja pri sistematični skrili za kvalitetno uveljavljanje in zaščito delavskih pravic. Domžalski sindikat se lahko pohvali, da je postal pomemben ustvarjalec podobe sindikata Domžal, širše okolice pa tudi Svobodnih sindikatov Slovenije. Čeprav nam ga. Justi ArnuS, sekretarka sindikata tudi v SLAMNIKU vseskozi predstavlja, kako opravljajo poslanstvo in cilje, vam pred začetkom razgovora z. njo na kratko predstavljam te cilje in naloge: • Uveljavljanje interesov članov sindikata • nuđenje pravne in druge strokovne pomoči vsem članom sindikatov, ta ko pri delovanju svetov delavcev, delavskih zaupnikov in predstavni kov delavcev v organih družb in zarodov, kakor tudi pri delovanju sindikata v oblikah delovnega in poslovnega organiziranja, pri sklepanju kolektivnih pogodb, Stavkah in drugih-oblikah sindikalnega boja in drugod; • organizacija izobraževanja 111 celovitega usposabljanja • zagotavljanje materialne pomoči • organi/nanje javnih manifestacij oh prazniku dela, aktivnost na področju kulture, oddiha in rekreacije. Seveda pa ob pregledu dobrih rezultatov opravljenega dela v letu 1999 ugotovimo, da se jc zaradi poslabšanja socialne in materialne varnosti delavk in delavcev sindikalna organizacija morala aktivno odzivati in delovali zlasti v nekaterih sredinah, kjer pa jc včasih pogrešala večjo odzivnost - tako delavcev in delavk, kot republiških sindikalnih organizacij. »Pri tem lahko rečemo, da z doseženim nc smemo bili nezadovoljni, kri-Uki pa lUj nas. združi m opogumi.« poudarja sekrclarka, ko se lotiva konkretnih aktivnosli v Iclu 1999, ki so obsegale zlasti naslednja področja: strokovna pomoč pri uveljavljanju kolektivnih pogodb v družbah in zavodih ter nadzor nad njihovim izvajanjem, reievanje problematike plač, pravna pomoč in zastopanje Icr svetovanje, informiranje, medsebojna solidarnost, stavke in protestni shodi, i/ohr.i zevanje, soupravljanje, sindikalna organiziranost in evidenca članov, sindikat-ni turizem, kulturna, športna in družabna srečanja in Se bi sc kaj našlo. Moje naslednje vprašanje je bilo povezano s kršitvami kolektivnih pogodb v tarifnem delu. Jih je bilo veliko? Precej. Kar v polovici podjetij in za-vodov, kjer so zaposleni naši člani, smo ugotovili večje oz manjše kršitve. Najpogosteje pa so sc dogajale naslednje kršitve: kasnitev izplačil plač, delodajalci pozabijo izplačati sttoske za prehrano med delom, stroške za prevoz na delo. odpravnine ali pa jih ne izplačujejo v skladu s kolektivno pogodbo, zamujajo pri izplačilu regresa za letni dopust, napačno obračunavajo nadomestila, veliko je zaplelov glede jubilejnih nagrad in izplačila nadur, pri obračunih plač sc nc upoštevajo dodatki li,i pogoje dela, in drugo. Kaj lahko naredi sindikat? Sindikat ima tudi funkcijo nadzora, zalo mora seveda ukrepati. V naši območni organizaciji si najprej prizadevamo za sporazumne rešitev problemov. Mi seveda posredujemo in skušamo doseči sporazum o postopnem saniranju kršitev in zavarovanje terjatev delavcev. Vedno nam tO nc uspe, zato moramo posredovati pri inšpekcijah in vložiti tožbe. Specifično pa je naše delovanje na področju obrli. V tem sektorju gospodarstva so največji problem šikane. grožnje s knjižico. Plače? Največ skrbi smo namenili uresničevanju Zakona O minimalni plači, načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju I99y.-,?(KK>. Izvedli smo anketo In ugotovili, da v veliki večini predsedniki sindikatov družb in zavodov spremljajo in nadzirajo usklajevanj plač in ostalih prejemkov. Delavci v večini podjetjih prejemajo plače v skladu z določili kolektivnih pogodb in Zakona o minimalni plači. So pa seveda odstopanja, o katerih sem prej govorila. V sindikatih nismo zadovoljni s plačno poliliko oz. višino plač. ki je v veljavi. Zato tečejo v tem mesecu intenzivna pogajanja za spremembo višine plač. Povedati moram, da je delovanje na področju plač izredno zahtevno in problematično. Problemi pri nadzoru izvajanja plačne politike se začnejo že pri zbiranju podatkov. Za delovanje na tem področju zahteva precej znanja in predvsem dobro poznavanje plačne politike. Ker to za večino predsednikov predstavlja kar velik problem, delavci, ki so jim kršene pravice, skoraj vedno najprej iščejo pomoč na območni organizaciji. Kvalitetno in pravočasno svetovanje, pravna pomoč in zastopanje ima v vašem programu pomembno mesto. Zakaj? Predvsem zato, ker so svetovanje, pravna pomoč in zastopanje najpogos-lejša oblika pomoči našim članom. Svetovanje navadno začnemo pri sindikalnih zaupnikih, da znajo oceniti, kaj je treba storiti, ko slan oz. članica potrebuje nasvet Pri Icm posebno pozornost namenjamo /aščiti interesa in položaja našega Člana OZ, članice, ko je soočen Z odpovedjo delovnega mesta, s pOStop- Sindikalna lista April 2000 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovični dnevnici (nad 8 do 12 ur ddstotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 4.4. 2000 dalje) X Ločeno živi jen je* Gospodarskedejavnosti (temelj jc SKI'za gospoclarlvo) (nekdanje ae srr Javni sektor* gospodarstvo) SIT 3.50<),(K) 1.750,00 1.218,00 42.51 74.258.00 Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine znesku nem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od I. I. 2000) - po SKPOl) (na delovni dan) 572,00 Drugi (lil 1. Jubilejne nagrade - po SKPOD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let S5JMM0 - za 20 let ^749,00 za 30 let i'1-6"2-00 2. Odpravnina ob upokojitvi 371.294.00 oziroma dve plači delavca, oziroma ce je lo tanj ugodneje čc je 3. Solidarnostne pomoči* - po SKI'1) - ob smrti đebvca - oh smrti v ožji družini 4. Minimalna plača (od I. I. 2000) 5. Zajamčena plača t. Regres za letni dopust - najmanj - ali največ 3.869,00 1.933,00 1.347,00 43,80 56.473.(10 pO predlože - 572,00 lfl.388,00 55.694.00 74.262.00 40.941,60 102.000.00 125.092,00 47.474,00 71.213,00 94.951,00 536.109.00 tri plače delavca, lo zanj ugodneje 94951.00 ' 74.262,00 40.941.«) 107.712,00 (70% povprečne slovenske plače) 1. Javni seklor tudi v okviru gospodarskih dejavnost, izplačuje ločeno življenje pO zakonu (Uradni lisi RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju sc uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektiv.«, pogodba, strokovna služba ZSSS A Justi Arnuš, sekretarka ZSSS Domžale kom ugotavljanja tehnoloških presežkov, z disciplinskim postopkom, s šikaniranjem, z obtožbami in materialnim oškodovanjem in nekorektnim ravnanjem nadrejenih. Jako smo v Iclu 1999 pravno pomoč ponudili 2520 delavcem, zastopali 16 delavcev v stečajnih postopkih in 256 delavcev v prisilni poravnavi, opravljenih jc bilo veliko razgovorov, danih pravnih nasvetov, pomagamo pa tudi pri sestavljanju vlog v pravnih postopkih in zastopanju v postopkih pred sodišči, včasih pa pomaga že tudi prijazna beseda. Posebno skrb namenjate učinkovitemu pretoku informacij. Res je učinkovit pretok informacij - od članstva do odgovornih na različnih ravneh organizranosti in nasprotno - prvi pogoj za pravočasno sprejemanje ustreznih in učinkovitih sindikalnih odločitev. Zalo smo v območni organizaciji lemu področju v preteklem letu namenili veliko pozornosti. Člane in sindikalna vodstva smo redno m podrobno informirali 0 vseh pomembnih sindikalnih nalogah, dogodkih, problemih, uspehih, spremembah. Veliko objavljamo tudi v medijih. Tudi v Slamniku Želeli pa bi. da ludi tovarniška glasila več pišejo o sindikatu, marsikaj pa nam manjka tudi na republiški ravni, kjer imamo sicer Novo Delavsko enotnost, informativne biltene. Pogrešamo pa spletno stran in elektronsko pošlo in predvsem boljšo organizacijsko komunikacijo. Solidarnost nas povezuje in krepi in tudi v letu 1999 ste se vključevali v širše solidarnostne akcije. V domžalski območni organizaciji smo prepričani, da je medčloveška solidarnost ključni pogoj za uspešno uveljavljanje interesov zaposlenih. Solidarnost nas povezuje in krepi. Povezanost članov i/ vrtcev, sol, obrtnih delavnic. Vodstvo območne organizacije s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem podjetij in medsebojna solidarnost sta po našem prepričanju načia kako uspešno priti do ciljev, ki si jih zastavimo. V preteklem letu sc je območna oi-ganizacija aktivno vključevala tudi v Sirte solidarnostne akcij*.-. V teh akcijah smo za oškodovanec v poplavah zbrali preko pol milijona tolarjev. Članom sindikata pa smo. nudili tudi solidarnostno pomoč in jo izplačali v višini šeslstopctdesel tisoč tolarjev. Je biki v letu 1999 veliko stavk? V preteklem letu jc bilo prolcs.no gibanje v Sloveniji precej živahno. Iz domžalskega območja smo sodelovali v šestih protestnih oblikah, ki jih jc organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. V samem domžalskem območju pa so bile v podjetjih organizirane tri stavke. V Univerzalah in RC TIVOLI zaradi neizplačanih plač in v obratu Rašica zaradi prerazporeditve delavcev. Iz poročila je razvidno, da veliko skrb namenjate izobraževanju, pri čemer pa ne uporabljate le klasičnih oblik. So člani z modernejšim izobraževanjem zadovoljni? So. saj se skupaj z nami zavedajo, da imajo dobro usposobljeni sindikalni aktivisti veliko več možnosti, da pravočasno in primerno posredujejo. Izobraževanje poteka v obliki tematskih delavnic. Omenim naj tudi analizo o uresničevanju nakig na področju izobraževanja, ki pa je žal pokazala, da jc zanimanje za izobraževanje premajhno, vzroki p,i pomanjkanje časa, interesa, denarja, spodbud in motivacije. Torej nas na tem področju čaka se veliko dela. Soupravljanje - kaj pravzaprav to pomeni Sistem delavskega soupravljanja, kakršnega med drugim uveljavlja tudi slovenski zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pomeni eno od oblik sodobnega koncepta parlicipalivncga mencdžmenta. katerega cilj je doseganje večje poslovne uspešnosti podjetij. Zato bi moral biti razvoj tega sistema znotraj podjetij vsekakor ena pomembnih nalog vodstev podjetij in pa ludi sindikata. V organizacijah domžalskega območja še lega nismo dobro dojeli. Sveli delavcev so izvoljeni le v trinajstih podjetjih. Prizadevali smo si. da bi jih izvolili ludi v ostalih, vendar je za ta še premalo posluha. Pri tem se srečujemo ludi s težavami, da tudi izvoljeni sveli le niso zaživeli, da izvoljeni člani svetov delavcev sploh ne vedo. kaj je njihova temeljna funkcija. Zalo bo potrebno na tem področju še veliko m trdo delati. še vedno je pomembna vaša vloga pri zagotavljanju počitnic vašim članom. V počitniških kapacitetah, s katerimi razpolaga območna organizacija v Bohinjski Bistrici, Ježevcu, Njivicah, Premanturi, Šteli Maris - Fiesi in Luciji je v preteklem letu po ugodnih cenah letovalo Wl oseh Pričakujemo, da bo tudi v letošnjem letu tako. Sindikat je tudi »kulturna in športna organizacija«. Skušamo razširjati svojo dejavnost in naše člane pritegniti tudi na ti področji. Praznična srečanja, med katerimi že danes vabim na veliko prvomajsko kresovanjc. prireditve ob praznikih, obujena športna srečanja in še kaj. pripomorejo, da jc sindikat več kot le organizacija za reševanje »delavskih problemov« in trudili se bomo. da bo tudi v prihodnje tako. Ali je prvi maj še praznik dela? Je. vsak dan bolj in njegovo zgodovinsko izročilo bo v prihodnje še kako pomembno, pa ne le prvega maja. Hvala in veliko uspehov tudi v prihodnje! ODGOVORNA UREDNICA 1. maj - delavska tradicija Prvi maj je predvsem praznik tradicije. Tradicija veleva, da ob tem prazniku opozori mo na tiste delavske pravice, ki se ne uresničujejo ali pa grobo kršijo, pa se ne bi smete. Sindikati smo bili, smo in bomo organizacija delavstva za zaščito interesov zaposlenih in brezposelnih. Svoj glus bomo tudi v prihodnje dvignili tedaj, ko se bodo problemi gospodarstva v 21. stoletju reševali z metodami 19. stoletja - to je t metanjem delavcev na cesto, s kršenjem prav nih norm civilizirane druibe. Srni/ za razvoj, ki bo odpiral nova delovna mesta, razvoj, ki bo dajal delo, ki mora dati nekaj več kot le plače za preživetje, saj vemo, da je razvoj na podlagi cenene delovne sile razprodaja narodu. Poznavajoč naše tovarne, trdimo, da bodo delavci če združimo našo pamet, uveljavimo delavsko samoupravljanje, dobimo sposoben mened-iment, damo več besede tudi tehnični inteligenci, ker je pri nas nujen tehnološki napredek (tu so zaostanki najbolj boleči in tudi najdražji) - tedaj bodo mnogi delavci živeli bolje. In še v nečem bi lahko vsi skupaj dosegli več - v korist ljudi, ki živimo v državi Sloveniji. Več medsebojnega spoštovanja, tolerance do raz lik, medčloveške kulture je po trehno v naših odnosih. Naš človek ni v prvi vrsti član te ali one stranke, ni le volivei* član tega ali onega sindikatu, najprej je človek in kol človek mora biti najprej deležen vsega spoštovanju. Politika je seveda resna stvar, ki v prvi vrsti išče sovražnike, če jih ni, jih pa ustvarja, liolje je iskati zaveznike, somišljenike in sim-patizerje. V imenu Območne organizacije ZSSS Domžale vam za prvi maj - praznik dela iskreno čestitam. Želim, da bi ga prijetno, veselo praznovali. Želim, da bi se razvilo sodelovanje med socialnimi partnerji - v korist delavstva. JUSTI ARNUŠ, sekretarka č ^ahit-iJ \Op Prihranek pri opremi že od 179.900 SIT! *Nagradno vpraianje in pogoje nagradne igre dobite na naSem prodajnem mestu. Posebna serija Peugeot Samt troftti ie opremljena s klimo in ekskluzivnim paketom dodatne opreme Ponudba velja do razprodaje zalog. Rodex d.o.o. PEUGEOT Rodex d.o.o.,Rova 3a, 1235 Radomlje,tel.061 727 798, 728 131, 728 868 PRVOMAJSKO DRUŽABNO SREČANJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS OOMŽALK IN ŠPORTNO DRUŠTVO BUDNIĆAR KOLIĆEVO VABITA v nedeljo, 30. aprila 2000 ob 20. uri na VIR na kresovanje in ognjemet v počastitev 1. MAJA Pridite, praznujmo skupaj! IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV stran 10 Helios za ohranjanje voda Vrnili so se uharica in netopirji Devet očiščenih kraških jam in dva obnovljena krajevna vodnjaka je bilanca uspešne akcije Helio-sovega .sklada za ohranjanje slovenskih voda v preteklih dveh letih. Sklad s projektom nadaljuje tudi v letošnjem letu. V začetku meseca so že pozvali jamarska društva k prijavi na razpis, ob mednarodnem dnevu voda, 22. marcu, pa je izšel razpis za podporo pri obnovi krajevnih vodnjakov. Akcije iz minulih let imajo otipljive uspehe. Tako so po veliko letih v Babji jami pri Trebnjem ponovno prezimovali netopirji, v jami Suha rebra nad Koritnicami na ilirsko-bistriškem pa sc je spet naselila redka sova uharica. Vse jame. razen Sever-jevega brc/na na Moravskom, ki ga domačini spet zasipavajo /. nesnago, so ostale nedotaknjene, vhodi \ nekatere med njimi se zaraščajo in narava sama skrbi zase. Tudi V letošnjem letu bo domžalski Helios od prodalo vsakega litra premazov na vodni osnovi (Tessarol, Bori, klonil namenil v sklad /a ohranjanje slovenskih voda pO 50 tolarjev. Iako bodo milijon tolarjev namenili za očišćenje kraških jam, ki jih bodo v sodelovanju s strokovnjaki z Ministrstva za okolje in prostor izbrali na razpisu, vsoto 1,5 milijona tolarjev pa /a oživitev zapuščenih krajevnih vodnjakov. Zainteresirana jamarska društva ali lokalne skupnosti dobijo potrebno razpisno gradivo in dodatne informacije v marketinški službi He-liosa. Dosedanje izkušnje v akciji Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda kažejo, da ima poudarjena skrb za jamo ob povsem konkretnih učinkih, kot je nad 143 kubičnih metrov različnih odpadkov, potegnjenih iz podzemlja, s čimer je v nekaterih vodoz-birnih območjih bistveno zmanjšana ekološka grožnja, tudi vrsto drugih pozitivnih plati. Dosedanje akcije so pripomogle k dvigu ekološke zavesti prebivalstva v posameznih okoljih, obenem pa pomenijo tudi svetel zgled, ki je mnoge navedel k samoiniciativnosti. Zaradi uspešnosti akcij in dviga ugleda domžalskega Holios;i v javnosti, h kateremu so nenazadnje pripomogle, so v tej družbi odločeni, da bodo s podporo čiščenju kraških jam in obnovi krajevnih vodnjakov nadaljevali še v naslednjih treh letih. OS Rodica nagrajena na natečaju »Vodni detektiv« Inštitut za celostni razvoj in okolje ICRO iz Domžal, ki ga vodi mag. Marta Vahtar, je tudi letos organiziral akcijo promocije varstva vode Vodni detektiv, name- njeno širjenju znanja o vodah. Namen projekta je spodbuditi otroke iz vse Slovenije, da se z raziskovanjem vodnega okolja v domačem kraju lotijo težav, o njih razmišlja- jo in poročajo. Tema letošnje akcije so bile poplave in plazovi. OŠ Rodica, ki je žc četrto leto v družini eko šol, se je tudi letos udeležila natečaja, v katerem so sodelovali 104 otroci in X mentoric. Pripravili smo literarne in likovne prispevke ter raziskovalne projekte, in sicer v dveh kategorijah: poplave in plazovi in Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije. Cilj prve teme je bil doscCi Cim večje poznavanje vodne tematike, namen druge pa doseči poznavanje Kamniške Bistrice kot vodotoka in njene vloge za gospodarski in turistični razvoj regije. Med 56 sodelujočimi šolami smo bili edini nagrajeni v obeh kategorijah. 22. marca, ob svetovnem dnevu voda, smo se udeležili zaključne prireditve na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani. Priznanja so ptKlelili dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor, dr. Pavle Zgaga, minister za šolstvo in šport in mag. Marta Vahtar, vodja projekta Vodni detektiv. Obe priznanji nam pomenita spodbudo za nadaljnje delo in vključevanje v programe varovanja naravne in kulturne dediščine. ANICA ČRNE IVKOVIČ Nastop za starše v vrtcu Cicidom V sredo, 29. 3. 2000, smo imeli otroci in zaposleni v vrtcu Cicidom na Koli-čevem nastop za starše. Ker imamo nov, prostoren vrtec, imamo telovadnico, ki je idealen prostor za tovrstne prireditve, tako smo letos že drugo leto po vrsti pripravili nastop, kjer so sodelovali vsi otroci od jasličnih do priprave na šolo. Na naslop sc nismo prav posebej pripravljali, saj nismo želeli, da bi bili otroci izpostavljeni prevelikim pritiskom pred nastopanjem, pa tudi nekateri starši gojijo visoke upe za svoje otroke, s Icm pa dosežemo ravno nasprotno od želenega. Namesto, da bi otroci želeli prikazati svoje znanje in dosežke, se zaprejo vase in na razočaranje vseh nc pokažejo ničesar. Kako tudi naj, ko pa nosijo tako breme, saj naj bi bili popolni! telovadnico smo okrasili s cvetjem in metulji iz. papirja, da smo pričarali pomladansko vzdušje. Otroci so pri tem sodelovali in čutili jc bilo neko pozitivno vznemirjenost. Popoldne to bili slavnostno oblečeni in ponosni nase. Prišli so skupaj s starši, v večini primerov cela družina. Telovadnica je bila nabito polna. Nastop se je začel. Prvi so nastopili najmlajši, to so od leta do dve leti in pol stari »Medvedki«. Bili so sproščeni in veseli in kljub Pomlad je tu! V vrtcu Urša vsako leto nestrpno pričakujemo pomlad. Tudi letos je prišla. Pozdravili smo jo z razstavo v Knjižnici Domžale. Otroci so skupaj s svojimi mentoricami ustvarjali izdelke ves marec, zraven pa prepevali, plesali, se pripravljali na nastop ob materinskem dnevu in še in še... Res nam ni bilo dolgčas. Hvala knjižnici, ker so nam prijazno odstopili prostor. TINA PANČUR VZGOJITELJICA VVZ URŠA bojazni, da sc nc bodo želeli ločiti od svojih staršev ter sc izpostaviti pred tolikšnim občinslvom, so se lc- nomenalno odrezali. Predstavili so dve bibariji ter gibalno ponazoritev pesmice Moj rdeči avlo. Bili so ljubki, v svečanih oblekah in z žarom v majhnih očkah. Kazalo je, da ne bodo želeli z odra, zato smo jih kot avtomobile napotili kar v »garažo« - k mamici. Druga skupina so bili pravi korenjaki - Zajčki. Lc-ti so stari 2,5-4 let in so pokazali pravi repertoar pesmic. Dva junaka sta imela tudi posebno funkcijo, ki sta jo dobro opravila lemu primeren jc bil tudi odziv publike. Skupina otrok, ki so stari 4-5 let sc imenuje »Mucki«. Predstavili so rajnim igre, spremljali petje z igranjem na male instrumente, s čemer so pokazali, da so spretnejši, zrelejši in sevala starejši od predhodnih skupin. Otroci imajo radi občutek, da so pomembni, da so že veliko dosegli, in v vrtcu vzpodbujamo in ohranjamo željo po novem znanju in novih spretnostih. Zalo smo ponosni in veseli, ko vidimo, kako otroci napredujejo iz. skupine v skupino. Priprava na šolo jc skupina, ki ima v vrtcu poseben status, saj so otroci zrelejši in sposobnejši cxl drugih Otrok. Ta privilegij jim jc v čast in tO čast uveljavljajo tako, da radi pomagajo mlajšim, najraje lasučrum otrokom, kjer se vedejo zelo odgovor no in se postavijo ob hok vzgojile Ijiei tn pomočnici. Za nastop so se pripravili tako, da so se naučili dramatizacijo Zakaj jc sneg hcl. 'laka dramatizacija zahteva timsko delo, usklajenost in samostojnost posameznikov, ki so imeli večje vloge. Izdelali so tudi kostume, tako da so popestrili dogajanje. Dodali so šc nekaj deklamacij in uprizorili pravljico Trnuljčica na svoj način s petjem in plesom. Starti so bili zadovoljni, otroci in zaposleni v vrtcu tudi in z dobrimi občutki smo odšli domov. NINA MAV HROVAT Dobra in primerna motivacija spodbuja učence na razredni in predmetni stopnji, da dobro in kvalitetno berejo in si s tem višajo raven bralne kulture. Motivacija za branje na razredni stopnji Učenci na razredni stopnji ponavadi še zelo radi zahajajo v šolsko knjižnico. V svojih 15 letih prakse sem že dodobra spoznala navade in potrebe teh učencev. Že v vrtcu pridejo k meni na obisk, na uro pravljic. Spoznajo prostor, m ene in mnoge zanimive knjige (najlepšo, največjo, najmanjšo ...). Tako se v prvem razredu ne bojijo več. Ponavadi jih v oktobru povabim k sebi v knjižnico. Skupaj se preselimo v svet pravljičnih junakov, ki jih poznajo. Nekateri pridejo že motivirani od doma. Starši jim berejo, hodijo v javne knjižnice itd. Ostale je potrebno navdušiti kako drugače. Od tega je zelo odvisna bralna kultura učencev vse do osmega razreda. Kako navdušiti prvošolčka, da bo rad bral? Seveda z dobro izbrano slikanico z mnogimi zanimivimi ilustracijami ali slikami. Zelo rada uporabljam lepe slikanice založbe Epta Dobro sodelujem ludi z učiteljicami - elementarka-mi. Z novitetami jih seznanim M pedagoških konferencah in po potrebi delamo tedensko razstave v razredih ali imamo celo male razredne knjižnico. Stvar se tako odvija tja do četrtega razreda. Zelo se obnese metoda predstavitve slikanice s krajšim od- lomkom, ki ga kar fotokopiram ali prepišem in prilepim na vrata knjižnice. Mnogo učencev si knjigo, predstavljeno na tak način, gotovo izposodi. Učenec pritegnejo tudi razstave novitet pred knjižnico in v vitrini na hodniku. Te so stalne in namenjene učencem tako na razredni kot na predmetni stopnji. Tam v tretjem razredu branje nekako zamre. Ni pravih knjig, pravijo učenci. Slikanic nc berejo več, debelejših knjig se ne lotevajo radi, lorej ni treba več brati. Z učiteljicami v tretjih razredih smo se tako dogovorilo, da jih enkrat mesečno obiš-čem v razredu. Kar tako, nc v okviru svojih obveznih ur. S se- boj prinesem kup knjig, ki so tanke, debelejše, strokovne in zanimive. Izbor je moj, glede na literaturo, ki jo imam na razpolago, starostni stopnji primerno. Pobrskamo po knjigah, preberemo kakšno lepo misel, kakšno prigodo, ki jim je blizu in potem učenci pridejo k meni v knjižnico. Prakticiram tudi pogovore o knjigah. To učenci zelo radi počnejo. Zraven pa se naučimo še marsikaj koristnega in poučnega. Sami predstavljajo tudi kakšno knjigo, ki jc nimam v knjižnici, pa jo nabavim kasneje. Moram povedati, da imam v knjižnici tudi nekaj »šund literature*. Po njej segajo učenci, ki izjemno neradi berejo ali berejo težje. Sem sodijo določeni siripi, posamezne izdaje Walla Disncva, Miki Miške itd. Mnogo teh učencev kasneje vendarle seže po kvalitetnejši knjigi. Na koncu naj povem, da redno sodelujem pri izboru knjig za bralno značko. Svetujem, predstavim, navdušim najprej učiteljice in stvar lepo sleče. Skrbim tudi za primeren izbor strokovne literature in periodike za starostno stopnjo učencev na razredni stopnji, ki jo predstavljam na tematskih razstavah. Tako na razredni stopnji. Kako na predmetni, pa naslednjič. AMANDA POKORN višja knjižničarka OŠ Preserje pri Radomljah Iz SIMPOZIJA pedagogov v Portorožu Tudi učitelji plešejo ...?! Vas je naslov neknlikanj zmedel? Nič nenavadnega! Tudi nam, udeležencem simpozija je za trenutek spodnesel tla pod nogami. Saj se menda nismo pripeljali v Portorož na tridnevne plesne vaje ...! Seveda ne! To so bile le uvodne besede plenarnega dela simpozija, s katerimi nas jc tamkajšnji predavatelj hipoma naravnal v pravo smer novega vetra, ki je zavel iz ZAVODA za ŠOLSTVO. Več kol 300 udeležencev jc kmalu doumelo bistvo njegovega sporočila. Na pogled ples in izobraževanje v šoli res nima ta veliko skupnega. Pa vendar lahko povlečemo vzporednice med usklajenim gibanjem plesalca in plesalke v ritmu glasbe na plesišču Icr sproščeno interakcijo med učencem in učiteljem. Skupen imenovalec obeh dvojic je dobra motivacija, ki je pomembno izhodišče za učenje in nikakor nc sme izostali. In prav lu jc Zavod za šolstvo »razneslo«, kar dovolj zgovorno priča žc naslov simpozija - »Modeli poučevanja in učenja«- V Irch dneh so sc od jutra do večera vrstile številne delavnice in nam ponujale vrsto novih modelov poučevanja, zanimivih projektov in najsodobnejših oblik dela pri pouku, vse za boljšo motiviranost učencev in učiteljev pri učenju in poučevanju Polni inspiracij in novih idej smo v času med eno in drugo delavnico v sproščenem klepetu drug drugemu posredovali svoje vtise, pa tudi lastne izkušnje. Med nami pa so se neopazno pletlc nove prijateljske vezi. Vsi, vzgojitelji, učitelji, profesorji, ravnatelji, svetovalci iz Zavoda., smo se združili v močan delovni TIM, nabil s pozitivno energijo. Prežemal nas je prijeten občutek, da smo kljub različnim slalusom enaki med enakimi. Naš vezni člen pa je bila izrazita želja po osebni in strokovni rasti ter zavest, da je kakovosten pouk odvisen od načina učiteljevega poučevanja in učenja, njegovega oseb nostnega razvoja, usposobljenosti in zavzetosti za učno-vzgojno delo. Pri leni pa ponuja roko v pomoč ravno Zavod Za šolslvo s svojo »eksplozijo« najrazličnejših modelov, uporabno informacijsko tehnologijo z. internetotn ter najrazličnejšimi novimi oblikami dela, ki so privlačne lako za učence kol učitelje. Vzgojno-izobraZcvalno de lo pa ni več stvar enega samega učitelja, ampak je produkt limskega dela celotnega delovnega kolektiva. V slogi je moč, pa tudi uspeh! Naj končam svoje poročilo z mislijo enega od predavateljev. Uporaba informacijske tehnologije, drugačno načrtovanje pouka, vpeljava novih modelov učenja, sproščeno preverjanje in ocenjevanje odpira možnosti za drugačne odnose med učiteljem in učencem. Zavrli ju v novi čas, v ples za dovoljsiva, ustvarjalnih dosežkov, izvrševanja prevzetih odgovornosti, miselnih spoznanj in ljubezni. Z dovolj optimizmi in delovne vneme lahko dobre ideje postanejo resničnost! ANDREJA TRONTEU O. Š. VENCUA PERKA Cts ko ceu svet bo ked mavrica velbana in bo ljubezen slu vedno v cvet Cm nc solata!) ni već daleč in da bo lepši, da bo zalj.ši ta okrogli nori svet, vljudno vabljeni v Moj narobe svet,k\ ga bodo po spoznanjih in idejah Franeta Mileinskega - Ježka predstavili dijaki SŠ ZU1M Kamnik. Predstava bo v četrtek, 20. aprila 2000 v ZUIM Kamnik ob 19. uri. Pridite, sej tko lepo je živet Kako svojemu otroku izbrati pravo igračo Triletna Zala hoče imeti na vsak način plišastega zajčka, petletni I jasi pa so pri srcu dojenčki, ki govorijo, lula jo. se premikajo. Sosedov Žan pa je čisto prevzet nad plastičnimi junaki iz risank. V prvih šestih lelih življenja sc otroci igrajo okoli 15000 ur. zato nam nc bi smelo bili vseeno, kakšne so njihove igrače. Trgovine nam danes ponujajo najrazličnejše igrače, zelje otrok pa so vedno večje in večje. Pri nakupu igrače pazimo, da Izberemo takšno, ki jc primernti otrokovi starosti in ne takšnih, ki jim otrok le ni kos. Oh takšni igrači bi se počutil nemočnega. Kdaj pa kdaj, pa izberite tudi igrače, ki razvijajo otrokovo domišljijo. V ta namen so odlične punčke, ob katerih si olrok izmišlja dialoge, pa kom- plet Orodja, da bo lahko posnemal očka pri delu. In nepogrešljivi plaslclin iz. katerega lahko oblikuje po mili volji Omenjene igrače unijo dvojno korist: niso predrage, DO drugi strani pa razvijajo otrokove spretnosti tn um ske sposobnosti. Seveda pa med otrokovimi igračami ne sme manjkali tudi knjiga, ki otroku omogoča spoznavanje nevsakdanjih situacij. Dobra igrača je vsestransko uporabni in spodbuja otroško domišljijo. VILMA HROVAT ji \ ČESTITAMO Zlatoporočenca Rozka in Franc Marinič Zlata poroka je redek življenjski jubilej, je družinski praznik in sreča, ki je dana le redkim zakoncem. Ta sreča je sredi februarja obiskala zakonca Rozko in Franca Mariniča, ki nista želela uradno potrditi svoje poročne zaobljube, ampak sta jubilej praznovala skupaj z najbližjimi. Tako je bil njun zlati jubilej le en od vrste prisrčnih slovesnosti, ki jih pri zlatnporočencih ne manjka, saj se zavedata, da srečanja in družinske slovesnosti vedno polepšajo vsakdan. Življenje zlatoporočenca Franca Mariniča se je pričelo 13. septembra 1920 v Ilijašcvcih v občini Križevci pri Ljutomeru. »Gor jc zrasu« pri stari mami, saj se je mama poročila in si ustvarila novo družino. Po končani osnovni Soli so jc šel učit za sedlarja v domači vasi. Po štirih letih, toliko je namreč trajalo učenje, ni našel mesta pomočnika, zato jc prijel za vsako delo, čeprav plačila in zavarovanja največkrat ni bilo. Začetek vojne je pomenil prisilno delo v Avstriji, mobilizacijo v nemško vojsko, konec vojne pa jc dočakal v angleškem ujetništvu in sc po tedanjih mučnih postopkih, ki so jih bili deležni ujetniki, vrnil v domačo vas in skušal najti delo. Kot sedlarski pomočnik jc nekaj časa delal v Slovenj Gradcu, od koder je šel za nekaj manj kot leto v tedanjo jugoslovansko armado, sc vrnil domov in v časopisu zasledil objavo TOKA in prišel v Domžale. Zlatoporočcnka Rozka jc Pcčnikarjeva iz Ihana in sc jc rodila 6. 8. 1925. Bila je najstarejša hčerka med devetimi otroki. Oče je bil občinski sluga, mati jc skrbela za številno družino in vedno lahko računala na pomoč najstarejše hčerke. Po končani osnovni Soli je gospa delala pri Okršlar-ju, kasneje pa v Toku. Njen oče John je rad sodeloval v tedanjem kulturnem društvu, kjer je gospa Rozka najraje nastopala v komedijah. Spoznala sta se v Toku v delavnici, kjer je bil gospod Franc mojster v sedlarskem oddelku, gospa Rezka pa je pridno šivala, potem ko je opravila kvalifikacijo. Delalo se je vse dneve, ob vi- Zlato poroko sta zakonca Rozka in Franc Marinič praznovala v krogu svojih domačih in sorodnikov. kendih so bile šc udarniške, tako da je mladima ostalo bolj malo Časa. Navadno so bili njuni nedeljski popoldnevi, ko jc g. Franc sedel na kolo in zapeljal k Pcčnikarjcvim v Ihan, nato pa sta skupaj odšla na sprehod. Poročil; sla sc IS. februarja 1950 v Domžalah in v cerkvi v Ihanu. Kljub živežu na karte jc njena mama na domu - v prijazni leseni hišici v Ihanu pripravila pravo ohcel za petindvajset svatov, mlada dva pa sta se vselila v res majhno hišico v Studi. Sin Milan se je rodil 1951, dve leti kasneje Metod in mama Rozka je ostala doma, dokler nista oba hodila v šolo. Očetu jc družina pomenila več kot mamina služba: ampak če bosta otroka v šoli v redu, potem lahko greš. Fanta sta bila pridna in mama se je vrnila v Toko. Preselili so se v prijetno stanovanje v bloku na Ljubljanski cesti in današnja zlatoporočenca sta po upokojitvi v Toku v njem dočakala svoj zlati jubilej. Gospod Franc ima tako na ženine sorodnike kot vse Domžalčanc lepe spomine, saj so ga lepo sprejeli in ga nikoli jemali kot tujca. Ima veliko kolegov in k temu jc prispevala tudi njegova pridnost in dobrovoljnost, pa tudi večna pripravljenost, da pomaga, v vseh teh lastnostih sta Mariničeva enaka. »Včasih smo bili celo pre-pridni,« sc spominjata, da so gledali predvsem na podjetje, manj pa nase. Družina obema pomeni največ in ko govorita o Milanu, direktorju Kulturnega doma Frana Bernika Domžale, in Metodu, ing. kemije dela v Bajer farmi v Ljubljani, in njunih družinah, sreče in zadovoljstva kar ne moreta skriti. Najlepši so spomin na otroke, na skupna kolesarjenja, ko so se s prijatelji vedno znova odpravljali na prijetne izlete, avta namreč niso imeli. »Ga nismo potrebovali, ampak če bi bil danes mlad, bi izpit zanesljivo imel, saj brez avta ne gre,« pravi gospod Franc. Trije vnuki Tadeja, Matjaž in Kalja tudi vsi pridni dijaki in Študentje, ju s starši radi obiskujejo, pa tudi sestre gospe Rozke pridejo in ob tem se spomnimo tudi mame gospoda Franca, Marije Novak, ki je dočakala stoeno leto in pol in je živela pri sestri v Moravčah. Gospa Rozka je vse življenje plet-la, tudi šivala, gospod Franc se ni nikoli branil dela, ki ju spremlja tudi danes. Ob majhnem vrtu rada pogledata televizijo, prebereta časopis, tudi kakšno knjigo, odideta v kulturni dom in se veselita obiskov. Nasveta, kaj je potrebno za dosego tako lepega jubileja, saj so časi bistveno drugačni. Ampak če se človek veseli majhnih stvari, če pridno dela, se velikokrat srečuje s sorodniki in če je pri vsem tem šc nekaj potrpljenja in strpnosti, potem lahko rečeš, da jc bilo življenje lepo in da bi vse še enkrat ponovil, če bi lahko, pravita. Vesela sta pomenkov, drobnih pozornosti in družabnosti, ki jih pri Ma-rinčičevih ne manjka, predvsem pa uspešnost obeh sinov in njunih družin, saj sta na to najbolj ponosna. »Sva si kar luštno uštimala,« sta zadovoljna, ko v sreči in zadovoljstvu med najbližjimi preživljata jesen skupnega življenja. Ko bo koleno pozdravljeno, bo g Franc spet sedel na kolo in se zapeljal do Podrečja pa naprej do Krtine, da preveri, kako se pokrajina hitro spreminja. Doma bo gospa Rozka skuhala kosilo, se razveselila obiska katerega od domačih in nestrpno čakala moža, da se po kosilu vse-deta, pokramljata in »vržeta« karte, sama ali v družbi in preživita še en prijeten dan. Če je človek, skro-mea če si ne želi več, kot lahko ima, potem je življenje res lahko lepo. In življenje zlatoporočencev Marinič je lepo in prijetno, lahko bi rekla kar praznično, saj samotnih dni ni. Tako je bilo tudi praznično srečanje ob njuni zlati poroki, ko sta si zaželela le zdravja in dobrega počutja. Zlatoporočencema Rozki in Francu Mariničevi-ma tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke! VERA VOJSKA Dober dan, gospa Josephine Helen Terstenjak Kot bister studenček so se vsipale besede iz ust moje sogovornice gospe Josephine Helen Terstenjak, ki jo večina meščanov pozna kot gospo Josie. Med slovenske besede so se mešale angleške, sem in tja tudi kakšna nemška, ki so dokazovale, da se pogovarjam z gospo, ki je videla dobršen del sveta in ima najmanj dve domovini, spominov pa za eno aH celo več knjig, ne pa za kratek zapis za naš Slamnik. Vrnili sva se več kot sto let nazaj, v Cešcnik k bogatim Mivčevim, na dom njenega očcta"Franca Luterška. Pri bližnjem baronu Allpfaltcrju je delala zelenooka, lepa, a revna Metka Vidmar in med mladima jc zagorela ljubezen. Revna nevesta Miv-čevim ni bila všeč, mladima je v stiski na pomoč priskočila baronica in lovska koča na Zclodniku jc postala prijeten dom njenih staršev, ki sta s pridnim delom odplačevala kupljeno hišo in želela lepše življenje /ti dve deklici. Mama sc jc za nekaj časa zaposlila kot Sivalka pri Obcrwalderju v Domžalah, oče je pomagal na domači kmetiji in mladi družini je šlo kar lepo, dokler jim ni prijetno domovanje ob svečnici pogorelo. Zatočišče so našli pri sosedu, od koder je mama na povabilo sorodnice odpotovala v Ameriko, tam našla delo zase in moža, prijetno stanovanje in Amerika jc postala druga domovina Lutrškovih, katerim se je po štirih hčerkah in prezgodaj umrlem sinu rodila »tarnala« Josephine Helen Lulcršck, sedaj Terstenjak. 2. apri-■a 1910 je njen rojstni dan, Ncvv York pa rojstni kraj. Medtem sta si starša, ki jima jc sorodnica po smrti zapustila tudi lepo imetje, s pridnim delom uredila življenje. Zase in družino sta teleta več, zato sta pridno delala, obiskovala večerne šole in vzgajala svojih pet hčera: I ram is, Pavlo, Marv, Margaret in najmlajšo Josephine v pridna in priljubljena dekleta. Najlepša jc bila Mary, ki jc nastopata tudi kot manekenka, medtem ko jc najmlajša losi vse očarala s svojim plesom in petjem. Starši so jo poslali v baletno šolo, igrala jc klavir in se izobraževala pri nunah. Slovenijo jc poznala le t/ Pripovedovanja slaršcv, prvič pa se jc z njo mla-l|a Amerikanka srečala leta 1922, ko so se zaradi materinega slabega zdravja vrnili na Želodnik. Tam jc stric z njihovim denarjem uredil prijeten dom, v katerem jc bila tudi kopalnica. Josie pa imela prva kolo v Dobit. Ker je biki v Ameriki vse dni v »kloštru«, domov se jc vračala le oh vikendih, pa še tedaj so največ govorili ameriško, poleti pa jc Wta kot skavtinja v kampih, ji jc slovenščina de- Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na predstavitev monografije in zgoščenke ob stoti obletnici rojstva velikega slovenskega tenorista Jožeta (.oslica, prvaka ljubljanske Opere, Opere HNK v Zagrebu in dunajske Državne opere, ki bo v soboto, 15. aprila 2000, ob 20. uri v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Monografijo bodo predstavili: Avtorici Marija Barbicri in Marjani Mrak. soavtor dr. Edo Škulj ter predsednik KI) Jože Gostič Homec Bonn Jenko. Predstavitev bo vodil dr. Janez Marolt, po Predstavitvi pa boste prejeli tudi monografijo oz. komplet, ki ste ga vplačali v prednaročilu. Dobrodošli. Slavljenka v krogu najboljših.prijateljic ge. Bože Habjan in ge. Mici Župančič. Čestitamo. lala teZave. Vcdoželjno mlado Američanko je Bcrgantova učiteljica naučila slovensko, nato pa se je vrnila v Ameriko in dokončala višjo šolo. To so bili lepi časi, pravi gosptt in sc spominja številnih nastopov kol pevka in plesalka. Poskusila je celo na avdiciji za plesalko na Broadwayju ter plesala v eni od znanih plesnih skupin. Veliko ?adma °f setlet-vabil je prihajalo do mla- la 3osRf * dega, lepega in priljubijo- so Potila sledov, nega dekleta, katerega lepota na starih fotografijah tudi danes ni obledela. Številni nastopi v slovenskih in tudi drugi društvih, darila, diploma baletne šole - to so spomini, ki jih gospa nc ho nikoli pozabila. Bolezen, tokrat očetova, jc nepričakovano spremenila njeno življenje. Hudo bolni oče jc šc enkrat želel videti svojo »tarnalo« in s sestro sta se vrnili v Slovenijo. Oče jc ob pogledu na ljubljeni hčeri, ki sta sc pri peljal i z ladjo Majcstic, jokal kot otrok, še danes pa gospa ve našteti vseh pet ladij, ki so tedaj vozile čez ocean. Čeprav je imela v Ameriki zaročenca in se jc očetovo zdravje izboljšalo, sc s sestro ni vrnila v Ameriko. Ostala jc v Sloveniji, vedno v spremstvu starejših odhajala na prireditve in ob ogledu igre Divji lovec na Brdu, kamor siti jo z. dovoljenjem staršev pospremila Marija in Jože Vidcrgar, Vesov-čeva, prvič srečala Nika Tcrstenjaka. Šc danes se spomni, kako je bila oblečena, lepa in mlada deklica, ki jc na plesu po igri prvič zaplesala z mladim zemljiškim referentom. Ljubezen jc prišla malce kasneje in z njo, tudi poroka, čeprav jc mama bolj navijala za gCundra, zdravnika iz. Ljubljane. Ampak gospa Josie, ki vedno rada pove, da se je V življenju enkrat poročila iz ljubezni in nikoli več. jc bila trdno odločena in po pol leta jc mlada Amerikanka postala »tamlada« na več sto nektarjev velikem Tcislcnjakovem posestvu na Picvojah. Mama jo ie žc prej poslala v gospodinjsko šolo, tako da jc bila izvrstna kuharica, kar ji je morala priznati tudi tašča, s katero sc sicer ni najbolj razumela. V Iclu 1935 se jc rodila hči Jelka, 1939 sin Niko, hči Veri, pri kateri danes živi v Domžalah, p;i leta 1945. Z njenim rojstvom jc povezan dogodek, ko so mlado Terstenjakovo gospodinjo prišli partizani iskat, da bi prevajala v pogovoru s padalci v Rači, katerih avion sc je zrušil na Veliki planini. Visoko noseča jc sicci prevajala, vendar le dan po tem srečanju prezgodaj rodila Veri. Vojne se ne spominja rada. V veliki hiši so bili zdaj partizani, potem domobranci, pa esesovci, mož pa v službi v Kamniku, da je z informacijami lahko pomagal partizanom. Mlada gospodinja pa sama, včasih je bilo treba kuhati za 12 in več ljudi. Vmes se spomni pisma sester iz Amerike, ki ga Sc danes zna na pamet, pa konca vojne, nekaterih hvaležnih ljudi, ki niso nikoli pozabili, da jim je pomagala. Vojna se jc končala, otroci so rasli, posestvo ni prinašalo skoraj ničesar, v mladih starših pa je rasla želja, da bi otrokom dala izobrazbo. Preselili so sc v Domžale, kjer sta zgradila hišo in tako otrokom približala šole. Medtem je Jelka odšla z zaročencem v Nemčijo študirat pravo. Niko. ki je bil odličen športnik, si jc želel študirat v Ameriko, kjer je bila njena sestra, poročena z Domžalčanom Končanom. Ker jo je Niko strašno pogrešal, je 1957 z Veri odšla v ZDA kmalu za njo pa jc prišel tudi mož. Kljub dobri službi mož ni mogel pozabiti domovine in po nekaj več kot treh letih sc je vrnil domov, sama pa jc ostala, saj jc želela, da otroci doštudirajo. Nekaj časa je kot vzgojiteljica delala pri neki bogati ameriški družini, ki je poleg njene velike skrbi za otroke, občudovala njeno odlično potico. Kasneje se je zaposlila v eni izmed tovarn, kjer so kmalu ugotovili, da jc izobražena gospa, ki marsikaj zna in postala je voditeljica večje skupine deklet. Znanje in sreča, pridnost in požrtvovalnost so ji omogočili, da je vse otroke dobro poskrbela. Hči Jelka, ki jc biki nekaj časa tudi manekenka, je postala doktorica filozofije, prva od Jugoslovank, ki jc prejela zlate ključe univerze. Danes z možem, tudi Domžalčanom dr. Krcmžarjcm. uživa na veliki farmi v ZDA. Sin Niko je študiral jezike in jc danes uspešen poslovnež z molelom v lomu pod Manganom ter restavracijo v ZDA. Hči Vera jc akademska slikarka s slikarskimi delavnicami in gospa Josie ima zanjo in njenega moža Ncnada same pohvalne besede. V ZDA je ostala vse do leta 1965, ko sc je vrnila v Domžale in začelo se je obdobje, ki se ga nc spominja preveč rada, saj je imela težave z domom, ki sta ga z možem sama zgradila. Ampak na slabo pozabiš, dobro in lepo ostane, pravi gospa in obuja spomine na številna potovanja v Anici i-ko, tudi na Havaje, kjer je dO leta 1995 redno odhajala za več mesecev k svojim otrokom. Danes je najraje doma, obišče sinov motel, kjer stalni gostje radi poklepetajo z njo v recepciji. Drugače doma med številnimi fotografijami obuja spomine in se rada spominja, kako lepa in mlada je bita, kako priljubljena in kako je bilo sicer njeno življenje lepo, pa tudi polno trpljenja in manj srečnih dogodkov, med katere Šteje tudi prezgodnjo smrt svojega moža Nika. Ima svoje gospodinjstvo in upa, da bo kljub 90 letom Sc dolgo sama skrbela za svoje stanovanje in za psa, ki jc eno samo veselje. Ampak svoje ljudi moraš pa imeti povsod, da ti pomagajo, sc spominja številnih vrat, ki jih je mogla odpreti v Življenju. Ce ne bi bilo vrtoglavice, bi šla še kdaj v Ameriko, kjer imam vrsto sorodnikov, pravi in vzrok svoje lepe starosti in mladostnega izgleda, z lahkoto bi ji prisodili bistveno manj let. išče v Lutrškovih genih. Zato ni čudno, da Se vedno rada zapoje, zapleše, da smo jo lahko še pred nekaj leti občudovali v oddajah na TV in da njene sproščenosti, tudi Scgavosti, predvsem pa spominov ni ne konca ne kraja. Čeprav najin pogovor ni bil kratek, je ostalo še veliko neizrečenih spominov, ki jih bo gospa ohranila za enega prihodnjih pogovorov. Do tedaj pa. iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu, gospa Josie, in srečno! V. VOJSKA Silvo Karo Domžalčani smo lahko opravičeno ponosni na njegove dosežke, kar je poudarila tudi županja gospa Cveta Zalokar Oražem Dvomim, da se je Silvu Karu sanjalo, kam ga bo vodila plczalska pol, ko je leta 1977 kot sedemnajstletni tečajnik opravil svoj prvi alpinistični vzpon po Vi-rensovi smeri v Koglu. To-da kmalu je skupaj s svojim prvim soplezalcem, danes vsakomur znanim Borutom Veselkom, okusil čare vse težjih vzponov in prvenstvenih smeri. Celo služenje vojske, ki marsikoga zavrne v njegovih željah, je Silvu dalo nov polet. Ko si je v zdravilišču Rimske Toplice zdravil zlomljeno nogo. je tam srečal Francka Kneza, ki mu je odprl nova plezalna obzorja. Kmalu so Silvo, FranCek in Silvov soplczalec Janez Jeglič-Johan, s katerim sta v Ameriki v Devil's Tovverju opravila prvi naš vzpon v deveti stopnji, postali strah in trepet nepreplezanih sten in še ne prosto ponovljenih smeri. Trem mušketirjem, kot so jih imenovali slovenski alpi nisti, je bilo plezanje v naših gorah kmalu premalo in plakat I iiz Rova, ki sta ga Johan in Silvo dobila ob nakupu opreme v I rbtž.u. jc pokazal smer njihovega novega razvoja - Patagonske gore Za svojo prvo odpravo so trenirali kot še nikoli in med drugim v dveh tednih preplezali 19 novih smeri v Vrbanovi špici za Cmirom. Odlično pripravljeni so takrat v sezoni 1982/83 v Fitz Royu preplezali zelo zahtevno novo smer z imenom »Hudičeva zajeda«, ki sojo ocenili z ED+, 6b, A2, 90 st„ 1000 metrov. Poleg izjemnega števila novih smeri in težkih ponovitev doma, se je Silvo s prijateljema še dvakrat vrnil v Patagonijo in skupaj so potegnili novi zelo težki smeri v Torre Eggerju in leto poprej s še nekaj prijatelji v vzhodni steni Cerro Torreja. Vmes se je Karo udeležil treh himalajskih odprav (Jalung Kang, Lotse Sar in v Karakorum) in stal na vrhu Broad Pe-aka (8047 m), ponovil nekaj zelo težkih smeri v Alpah ter vse skupaj nadgradil z vzponom v J steni Cerro Torreja. Steno, ki jc takrat veljala za največji problem, sta po pravem obleganju uspela preplezati z Janezom Jegličem v sezoni 1987/88. Smer je bila na alpinističnem festivalu v Trentu razglašena za najboljši dosežek, film, ki sta ga takrat posnela v steni, pa je dobil nagrado »Srebrni enci-jan« za najboljši alpinistični film. Leta 1990 je Karo skupaj z Jegličem opravil verjetno njegov najzahtevnejši podvig s preplezano 1600 metrov visoko zahodno steno Bhagirathija III v indijski Himalaji, ki sta jo zmogla na alpski način. Plezalna pot je Kara nato zanesla v Yosemite, kjer je poleg zelo zahtevne tehnične smeri Wyoming She-ep Ranch v El Capitanu opravil več zelo hitrih ponovitev tamkajšnjih klasičnih smeri, ob katerih so osupnili tudi najboljši ameriški plezalci. Takrat je bil njegov soplezalec Švicar Aischan Rupp, katerega glavno vodilo je bilo, da je mogoče prav vse. Po tragični nesreči Ruppa, se je Karo spoprijateljil z Argentincem Rolandom Ga ribottijem, mladim plezalcem visokih etničnih načel in izjemnih psihofizičnih lastnosti in skupaj sla hitre vzpone iz toplih Vosemitov prenesla v mrzlo Patagonijo. S hitrimi vzponi Cez Z steno Fitz Roya in šc nekaj novimi smermi v zadnjih dveh letih dodala novo iaz scžnosl plezalnih vzponov divjih gorah skrajnega juga Amerike. Seveda nc smemo sppregledati ludi vzponov na Grelandiji in Aljaski, športnih smeri v plezališčih širom Evrope in Amerike, ter 1600 opravljenih alpinističnih vzponov, od katerih je 160 prvenstvenih. Vsa ta dejavnost jc Silva Kara pripeljala na gorniške filmske festivale v BanITu, Trentu. Grazu itd., kjer je sodeloval v žirijah, kot predavatelja v Anglijo, Španijo. Italijo, itd., njegove fotografije pa so objavili v vseh pomembnejših svetovnih alpinističnih revijah. Na srečanju najboljših alpinistov sveta v Milanu novembra lani so mu organizatorji podelili zlato medaljo za dosežke na alpinisitčncm področju v tem stoletju, zadnji Silvov "dosežek' na medijskem podro< ju pa je članek za knjigo o gostih Banffskega festivala, ki jo bo izdal National Gcographic. URBAN GOLOB Petra Kerčmar, najobetavnejša medijska osebnost (Nadaljevanje s prve strani) Zadnji Dnevnik je vodila 26. februarja 2000. ka je novo vodstvo odločilo, da bodo Dnevnik vodili starejši novinarji, njej pa so zaupali vodenje oddaje Vaš kraj in črna kronika, ki si jo lahko ogledale vsak dan med 19. in 19.30. »Kar praksa je že. da najobetavnejša medijska osebnost spremeni delovno mesto.« pravi, vendar zanjo nova delovna dolžnost ni nazadovanje. Vodenje omenjenih oddaj ji namreč omogoča tudi pripravljanje aktualnih novinarskih prispevkov na terenu, kar zanjo pomeni predvsem pridobivanje novih izkušenj, saj se pri delu oddaj o dnevnih dogodkih na terenu Se vedno največ nauči. Njeni prvi novinarski prispevki so bili predvsem s področja sociale in zdravstva, sedaj pa so njene želje usmerjene v spremljanje politike, sodstva in državnega zbora. Morda pa ne bo prav dolgo, ko se ji bo z urednikom mogoče dogovoriti, da bo zadolžena prav za dogodke z omenjenih področij. »S TV in sliko lahko marsikaj narediš, kar drugi mediji ne morejo, vsaka oddaja zase je nov izziv,« pravi. Ker sem v časopisu prebrala, da se zanjo zanimajo tudi drugi mediji, jo povprašam o tem. Vendar Petra v tem trenutku kljub zanimanju o ponudbah nc razmišlja. V okviru RTV Slovenije je namreč Širok spekter delovanja, kjer bo skušala najti svojo priložnost. Morda v okviru dnevno informativnega programa, morda drugje, razmišlja in pove, da jo zanimajo tudi dokumentarne avtorske oddaje, kol je npr. dosje, kjer novinar raziskovalno obdela posamezno področje. Razmišlja o oddaji s področja sodstva, kjer bi raziskovalno celovito obdelala lo področje zlasti z vidika opozarjanja Evropske skupnosti na velike zamude. Zanimajo jo tudi TALK shovvi o aktualnih temah s področja politike, gospodarstva, z znanimi gosti. Pri tem pa ve. da so to zelo zahtevne oddaje, da moraš imeti srečo tako pri izboru teme kot pri gostih. Ampak Petri bo to nekoč uspelo, saj je trdno odločena, da kdaj v prihodnosti najde priložnost zase Morda tudi v drugih medijih, če bo le prava priložnost. Veliko dogodkov jc novinarsko obdelala, pa je vendar bilo spremljanje gradnje slovenske vasi na Kosovem tisto. Cesar najbrž ne bo nikoli pozabila. Z ekipo so namreč lani obiskali Kosovo in ker slovenska vas Se ni bila končana, je imela veliko možnosti za pogovor z ljudmi. Ti živijo na prostem, med njimi je veliko otrok. Njihovo življenje je bedno životarjenje in vsak ima svojo zgodbo, v kateri je bil prostor za življenje pred vojno, ki ni bilo najboljše, za življenje med vojno, ki je bilo zelo hudo. in za življenje po vojni, ki tudi ni dobro. To so bile pretresljive zgodbe, ki so sc navadno zaključevale s hvaležnostjo do Slovencev, saj so slovensko vas poznali vsi in vedeli, da je bila to ena izmed redkih pomoči, ki jc vsaj delu ljudi ponudila boljše možnosti za življenje. Veseli me to, kar delam, pravi in Viktor je zanjo veliko priznanje, ki ji mnogo pomeni, saj je potrditev dosedanjega uspešnega dela in velika spodbuda za delo v naprej. »Hkrati pa je tudi velika zveza za prihodnje, da boš tudi v prihodnje odgovorno in dobro opravljal svoje delo,« končava najin pogovor. Iskrene čestitke in dober dan v oddaji NaS kraj in črna kronika! V. VOJSKA ;enski prazniki stran 12 Ženska, ženske, ženski, žensko ... Marec je mesec, ki je nekako povezan z ženskami, saj sta v njem kar dva praznika. Prvi, ki se ga mnogi sramujejo in bi ga želeli kar pozabiti (pa čeprav je povezan z eno temeljnih pravic, ki smo si jo ženske priborile v zgodovini, to je z volilno pravico) in drugi, ki je povezan z materinsko vlogo ženske. Zato bo moje tokratno razmišljanje »žensko« obarvano. Najprej bi se želela spomniti slovesa od ene največjih slovenskih pesnic zadnjega Časa, slovesa od Mile KaCiC. Večkrat sem se sreCala z njo. med drugim sem vodila tudi pogovor, ki sva ga imeli pred leti v domžalski knjižnici in po katerem sva ohranili stike tudi kasneje. Bila je izjemno topla in prisrčna osebnost in njene pesmi so našle pot med ljudi, saj so jim bile blizu, v svoji bolečini in preprostosti. Kasneje sva se večkrat srečevali na kulturniških večerih, ki jih v Dolu pripravlja naš ihanski rojak na turistični kmetiji Pri Krač. Vedno je prišla, če je le zdravje dopuščalo in z veseljem poklepetala o problemih; z menoj še posebej rada o problemih, s katerimi se srečuje ženska v politiki. Torej, draga Mila, v naših srcih boš ostala in tvoje pesmi bodo z nami. Pred dnevi pa smo v naši občini gostili tudi pesnico Nežo Maurer. Pogovor z njo, ki ga je v Kulturnem domu F. Bernika vodil Silvo Teršek je bil odkrit in neposreden. Meni je ostalo v spominu še posebej njeno razmišljanje o strahu, da bi izrazili svojo ljubezen do sočloveka. Neža je zatrdila, da si mnogi upajo priznati ljubezen do vsega, do psa. do nove hiše, do dobrega av-lomobila in celo dobrih smuči, da sc pa bojijo glasno povedati, da ljubilo uidi človeka, prijatelja. Težko je zato, ker morajo stalno kazali in dajali vtis irdnosli. brezčulnosti. razumnosti, čustvo ljubezni pa jim je izraz človekove nemoči, mehkobe, krhkosti in nežnosti Prav to pa je večkrat očitek tudi Ženskam, kot da bi bila ljubezen samo Ženska zadeva. Pa ni in ne sme postati, drugače bo ta svet še bolj krut in nasilen. Ob obeh ženskih praznikih je Radio Maribor pripravil veliko javno oddajo, s katero se združujejo ljubitelji radijskega medija zaradi druženja in premagovanja človekove osamljenosti. Kot gostje smo v oddaji v Slovenski Bistrici sodelovale tudi slovenske poslanke in županje. Razmišljale smo predvsem o položaju žensk v politiki in družno ugotovile, da nas je premalo, ker so ženske preskromne in premalo ambiciozne, ker je politika obremenjena s slabim glasom in ker nas moški preprosto ne spustijo zraven. A to je slabo, saj bi znale v politiko vnesti veliko več strpnosti in umirjenosti, pa tudi problemi, ki bi se jih lotevale, bi bili bolj konkretni in bližje vsakdanjim tegobam. Zal pa je po dognanjih strokovne javnosti napovedani večinski volilni sistem žen- skam v politiki izrazito nenaklonjen. Upajmo, da se motijo, sicer bomo pa videli na letošnjih volitvah, ali se bo število poslank kaj povečalo. V zadnjem mesecu me je v tem smislu prijetno presenetil premier Drnovšek, ki je Za nove člane v rekonstruirano vlado predlagal kar stirt ženske in morda s tem napovedal boljše čase. Po drugi strani pa je bilo opiiz.no. da v okviru strateškega sveta Koalicije Slovenija, ki pripravlja nov predvolilni program in naj bi bilo nekakšno jedro bodoče desne vlade, ni niti ene ženske. Upam. da bodo politiki tudi s tega vidika stvari še pretehtali in popravili v korist žensk. Trenutno smo daleč pod evropskim povprečjem in v tem pogledu pravi politični Bantustan. Pa šc tO, gostja večera v Slovenski Bistrici je bila tudi najstarejša, I05 let stara Štajerka. Jasnih misli in radoživa je odgovarjala na vprašanja, med drugim je dala tudi nasvet za dolgo življenje: malo je, zadnji obrok okoli čclrtc popoldne, ob petih gre spat, čez. dan pa veliko moli rožni venec, pa ne le zase in svoje bližnje, pač pa tudi za mir in razumevanje v svetu. Pri nas v Domžalah pa je visok življenjski jubilej. 90-letnico. praznovala znana in zgovorna gospa Josie Terstenjak. ki jo predstavljamo tudi v današnjem Slamniku. Sc enkrat ji želim obilo zdravja in šc veliko nasmejanih in prijetnih dni med nami. Ja, nekje pa ženske le prekašamo moške: v povprečni starosti, ki je bistveno večja med ženskami kot možmi Bojim se. da bi nam tudi ta privilegij (če bi ga mogli) kaj hitro vzeli, iiiorda pa nas bodo za to v prihodnosti celo obdavčili Pa pustimo šalo ob strani, podatki, ki jih je ob osmem marcu objavil Urad za žensko politiko, so zaskrbljujoči. Ženske približno enake stopnje izobrazbe imajo kar 25% nižjo plačo kot moški kolegi. Tako imajo na primer doktorice znanosti v medicini skoraj 30% nižjo plačo, doktorice znanosti v izobraževanju pa 20%. Seveda pa to še ni vse. Opazen in znan je trend, da so poklici, v katerih so v večini ženske, nižje plačani: npr. vzgoja in izobraževanje, tekstilna industrija, pa medicinske sestre itd. Pa lahko kdo dokaže, da je /ti splošni blagor države kakšna bistvena razlika med zdravnikom, sodnikom in profesorjem. Ali pa da je delo tekstilne delavke manj vredno od_ dela šoferja. Toda dejstva govorijo, da se to do-gaja Fo dokazujejo branžne kolektivne pogodbe m nenazadnje omalovažujoč odnos do napovedane stavke učiteljev in profesorjev. Nekako blizu je ugotovitev, da prosve-tarjem ne bo uspelo v boju za višje plače predvsem zato, ker je med njimi kar 80% žensk. Bomo videli. Upam, da se motim. Vesela pa sem dejstva, da bodo letos med dobitniki priznanj v naši občini opazno zastopane ženske In to med najvišjimi. Med njimi je ga. Vera Banko, gospodarstvenica in uspešna direktorici v podjetju Termit, aktivna pa je bila tudi pri delu v krajevni skupnosti in sporni. Druga dobitnica priznanja je priljubljena ravnateljica OŠ. Domžale ga. Jožica Polanec, ki med drugim vodi (udi občinski Svet za varstvo Občanov. Priznanje bo prejela tudi ga Anica Kvas, predsednica zelo aktivnega Društva diabetikov Domžale. Vsem dobitnicam Se posebej iskreno čestitam. CVETA ZALOKAR-ORAZEM Dvanajstič Po nagelj na Limbarsko goro 8. valček za mami v Ihanu Mama je ena sama Najbrž lahko kar pritrdimo besedam prijaznega napovedovalca g. Dušana, koje dejal, da je Ihan eden redkih, če ne celo edini manjši kraj v naši državi, ki se lahko pohvali, da že osem let, prav vsak 25. marec - materinski dan, pripravi prireditev Valček za mamo. Na prireditev, katere organizator je Kulturno društvo Ihan, so povabljene mame, mamice, stare mame, tete in vse ostalo sorodstvo. In vsi tudi pridejo, tako daje dvorana Kulturnega doma v Ihanu prepolna in je še sreča, da naslova ne vzameš čisto zares, saj za valček vedno zmanjka prostora. Napovedovalca g Dušan in ga. Dragi sta pripravila čudovit večer in treba je reči, da toliko prijaznih iskrenih, lepih in Sc bi lahko našli kakšen pridevnik, besed o mamah in mamicah, babicah pa tudi očkom že dolgo nismo slišali. Prireditev so pričeli najmlajši iz vrtca, ki so pod vodstvom mentorice Andreje, iskreno, kot znajo le otroci, z besedami in tudi gibi predstavili čas, ko so pasli piške, ko so srečali ježka in se peljali z raketo. O sreči, pomladi, ljubezni in mamicah, ki so najlepše na svetu, so peli. pripovedovali in igrali otroci iz Osnovne šole ihan, ki jih je za nastop pripravila gospa Mateja. Potem ko je na citre zaigrala Saša Romšak in na harmoniko gostja Meta Mivšck. ki piše tudi pesmi, je na oder prišel pevce Boris Kopitar, kljub slavi zaprisežen Ihančan. za katerega bi lahko rekli, da sc za domači nastop še posebej potrudil. Zapel je eno svojih novejših pesmi o ljubezni, s Pavčkovo pesmijo dokazal, da je tudi dober recitator, in se poslovil, vendarle za kratko, s pesmijo, ki jo jc za enega od jubilejev napisal svoji mami. Pogost gost prireditev ob materinskem dnevu je harmonikar An-že Zavrl, ki jc spremljal tudi ples folklorne skupine Turističnega društva Ihan. s katerim jc bila njegova predsednica ga. Slavka Pogačnik. Dekliški trio sc je predstavil z malce treme, zato pa Ic-tc nismo zasledili pri harmonikarju Maticu Grčarju, ki bo, o tem sploh ne dvomimo, usnjar, ko bo velik. Pravi virtuoz, na harmoniki jc g. Robi Stopar, ki je dokazal, da kot učitelj harmonike la instrument obvlada res do potankosti. Prava poživitev prireditve so bili glasbeniki Janez, Brane in Bogdan, prava ihan-ska banda, predstavila pa sta sc šc dva harmonikarja: domačin g Nandc Starin, ki. kljub temu, da harmoniko igra šele od dne. ko sc jc upokojil, obeta postati dober glasbenik, in mladi Marko Brcgar, ki jc prišel z Dolenjske in sc predstavil s Slakovim Čebelarjem. Pa to Sc ni bilo vse. Organizatorji so pripravili za gledalec in gledalke pravi kviz, ki skoraj ni bil nič slabši od tistih, ki jih gledamo na razno raznih televizijah. Pomagala jc lahko tudi dvorana. z:i nagrado pa jc zmagovalka odnesla domov v les vrezan delček zgodovine Ihana, izžrebana gledalka pa kupon za najbolj znani ihanski izdelek -odojek. Organizatorji pil so darila izročili tudi vsem nastopajočim, pozabili pa niti na odgovorno urednico Slamnika, ki jc bila nad pozornostjo iskreno presenečena. 8. tradicionalni valček za mamo jc bil prisrčno darilo vsem. ki so si prireditev ogledali. Najprej mamam, ki so lahko velikokrat slišale, kako pridne so, kako hvaležni smo jim za vse, kar nam dajo. kako radi jih imamo in kako srečne so, saj je biti mama nekaj najlepšega, kar li lahko podari življenje. Prireditev jc bila tudi za očke, ki jih imajo njihovi otroci skoraj ali enako radi kot mamice, in nenazadnje jc bila prireditev namenjena tudi otrokom, ki so, tako prisrčno in iskreno, kot znajo le oni. voščili ob materinskem dnevu svojim mamicam, starim mamam in babicam. Ob koncu smo si vsi lahko kot spomin na prijeten večer odnesli eno od žametnih vrtnic Borisa Kopitarja in obljubo Kulturnega društva Ihan, da se 25. marca 2001 spet dobimo in skupaj zaplešemo VALČEK /A MAMO. V. v. Najlepše darilo Za nami je marec - mesec, ko se še posebej posvečamo družini in se skušamo odkupiti ženam ter mamicam za njihov celoletni trud. V vrtcu URŠA - Mcluljčkovi skupini so sc tokrat očetje res dobro izkazali. Svojo naklonjenost, odgovornost ter ljubezen so dokazali s tem, da so skupaj z. otroki predstavili vesele igre in z. njimi razvedrili ženski del občinstva. Olroci so tudi navdušeno prepevali, nato pa smo vsi skupaj zarajali in seveda prijetno poklepetali. »Lepšega darila si ne morem želeti,« je dejala ena od mamic in stisnila k sebi svojega nadobudneža. MARTA Praznovali smo materinski dan Materinstvo je nesebična ljubezen, ki je nujno potrebna za rast in razvoj vsakega človeka. Materinstvo je položeno v naša srca kot drobna kal. Če jo negujemo, zraste v čudovito vrlino, ki nas bogati vse življenje. Nešteto imamo možnosti, da jo razdajamo in bolj ko jo delimo, več je imamo. Pravimo, da dobrota rodi dobroto. Z veliko hvaležnosti se spominjamo naših mamic, očetov, babic, dedkov, tet, stricev, naših vzgojiteljev in učiteljev, duhovnikov ter Številnih dobrih ljudi, ki so nas vzgajali in nas vodili skozi življenje. Mnogo ljudi smo v življenju srečali in vsi tisti, ki so nosili materinstvo v svojem srcu, so nam pomagali na naši življenjski poti. Hvala vsem. Posebna zahvala gre seveda našim mamicam in očetom, ki so bili pripravljeni odgovoriti klicu življenja in nam ga podarili. Njihova velika ljubezen, potrpežljivost, dobrohotnost, vztrajnost, dobrota so nam dajali moč z.ii našo telesno in duševno rasi. Nikoli jim vsega ne bomo mogli povrnili, lahko le upamo, da bomo ludi mi vse te darove dajali tako svojim kakor ludi drugim otrokom in vsem ljudem. Da bi se vsaj malo oddolžili vsem, ki nosijo materinstvo v svojem srcu, Sc posebej pa mamicam In očetom, smo jih 25. marca povabili na praznovanje materinskega dne. Polna dvorana Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah jc nudila prijetno razpoloženje, ko so sc otroci vrtca Dominik Savio Karitas Domžale, učenci iz vseh osnovnih Sol v Domžalah, glasbene šole Domžale^ Cerkveni otroški pevski zbor Domžale in skavti z različnimi nastopi zahvalili za vse dobro, ki ga prejemajo. Za lepo izbrane in pripravljene programe so sc Irudili njihovi mentorji: Irena Jeglič, Helena Švigclj, Andreja Marin, Barbara Likovič, Stanka Kač, Anion Savnik, Ivica Janež, Lili Sever, Marinka Hribar Tc-kavec. Draga Jcrctina Anžin, Joža Rotar in Mateja Zankar, za kar sc jim iz srca zahvaljujemo. To jc njihov velik dar k vzgoji otrok in mladine za pozitivne vrednote. Prireditev pa sta obogatila povezovalca Vilo Kotnik in Draga jcrctina Anžin, ki jc pripravila ludi vezni tekst. Vse sc jc dogajalo pod skrbnim očesom »našega dolgoletnega režiserja« Dijzcla Stražarja, ki jc s sodelavci pripravil tudi sceno. Za lepo okrasitev gre za hvalil Vrtnarstvu in Cvetličarstvu Gornik in OMI K/, ki so darovali cvetje, ki so ga nastopajoči razdelili mentorjem in obiskovalcem. Za obvestila o prireditvi se moramo zahvaliti tiskarni Mediii pr in t Rajka Gosliča, ki so brezplačno natiskali vabila in Sabini Komparc, ki jih jc oblikovala. Za pogostitev nastopajočih so poskrbele pridne sodelavke Župnijske Karitas Domžale. Iskrena hvala ludi županji Cveti Zalokar Oražcin. ki smo jo zaprosili za plačilo dvorane, in upamo, da bo naši prošnji ugodila. Hvalil ludi upravi Kulturnega doma Franca Bernika za prijaznost in popust pri najemu dvorane. Vsem. ki sle kakorkoli pomagali, da je naše skupno deseto praznovanje materinskega dne lepo uspelo, se v imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale iskreno zahvaljujem. tajnik Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK - SCHVVARZBARTL Tudi letos sta Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik in Smučarski klub Termit Moravče pripravila prireditev Po nagelj na Limbarsko goro. Med številnimi obiskovalci je objektiv našega novinarja Jožeta Novaka našel tudi zanimiv nevsakdanji posnetek. Pred objektiv je namreč povabil sedem sester Kadoleževih iz Dol pri Krašcah, ki so danes vse poročene in živijo s svojimi družinami. Rade prihajajo na Limbarsko goro in zanesljivo bodo tam tudi drugo leto na 13. prireditvi. JOŽE NOVAK Darilo je lahko tudi lep telovadni nastop Mladi športniki mamicam za praznik Dekletom, ženam in materam je v marcu namenjenih vrsta prireditev, s katerimi jih skušajo otroci, možje in vsi drugi s pozornostmi razveseliti in jim povedati, kako radijih imajo. Posebej prisrčno znajo to naredili najmlajši, ki so šc zlasti veseli, čc sc njihove mamice in očki iskreno veselijo njihovih pozornosti. Tako je bilo tudi 23. marca zvečer, ko so najmlajši iz TVD Partizan Domžale, ki vsiik leden vadijo pod skrbnim vodstvom vaditeljev Polonc in Primoža, v iclovadnico Osnovne šole Domžale povabili svoje mamice in jim ob materinskem dnevu pripravili res lep in športen večer. Po kratkem nagovoru strokovnega vodje g Franca Košaka, ki jc na kratko predstavil skupino najmlajših športnikov, so ti prišli v telovadnico. Njihove radovedne očke so iskale oči mamic in oci-jcv. bratcev in sestric, češ: poglejte in se prepričajte, kaj vse smo se naučili. Po skupni čestitki je šio zares. Spoznali smo, kako sc vsak teden enkrat ogrevajo, preden začnejo z že kar pravimi telovadnimi mojstrovinami na telovadnih orodjih. Prevali in preskoki, prav vsak od njih je bil nagrajen z glasnim aplavzom, pa vaje na bradlji in otroške igrice, vse to so pokazali mladi telovadci in te-lovadke, in prav vsem več 40 najmlajšim, ni bilo težko narediti prav ničesar, kar sta jim pokazala Peter in Polona. Pri tem ni bilo pomembno, ali je pri prevalu pomagal vaditelj, ali je bil preskok čez konja velika ali mala mojstrovina, prav vsaka izvedena prvina je prinesla veliko zadovoljstva na obraze izvajalcev, pa tudi vseh staršev. Ti so z glasnim aplavzom nagradili vsak nastop in se vedno znova prepričali, da so njihovi najmlajši, veČina je bila predšolskih otrok in učencev nižjih razredov, že dobri telovadci, katerih spretnost in telovadno znanje sta vsak teden večja. Dajmo, mamil Vaditelja Primož in Polona z gospodom Francem Košakom. Veliko usklajenost so pokazali v odlični skupinski vaji, na-lo pa jc bilo na vrsti tekmovanje, ki so ga najmlajši šc posebej težko čakali. Vsa srečanja ob materinskem dnevu, ki so postala že prijetna tradicija TVD Partizan Domžale, sc namreč končajo s skupnim nastopom otrok in staršev v eni od športnih disciplin. Tokrat so otroci in starši z. mesta skakali v daljino in vsak uspešen skok jc prinesel navdušeno kričanje, iskrene pohvale mamici ali očiju za dober skok. veliko pohvale pa so, ne glede na dolžino, prejeli tudi vsi skoki otrok, ki so dolžini, ki so jih do- segali starši, skušali dodati kar največ centimetrov. Zmagovalci so bili vsi in najbrž so sc že dolgo iskreno veselili uspešnega večera, ki sc jc končal s •sadnim« darilom, ki ga je TVD Partizan Domžale namenil vsem udeležencem prisrčne slovesnosti. Sc posebej pa so se za prizadevno delo zahvalili obema vaditeljema Poloni in Primožu Ob koncu omenimo Sc vse liste, ki so TVD Partizan omogočili tako lepo prireditev: Občina Domžale, LB Banka Domžale, JI J li Dolsko, Termit Domžale, SAM Domžale. Zavarovalnica Triglav, VELE, Napredek Domžale. Revija DUHEC ga. Urla Kokiiij. pela 11 Domžale. Gospod Košak pa se je skupaj z vaditelji šc posebej zahvalil gc. Jožici Polanc, saj Osnovna šola Domžale omogoča prijetno vsa-kotedensko telovadno urico najmlajšim. Kot jc povedala ga. ravnateljica, sc je šola za brezplačni odstop telovadnice odločila prav Zaradi tega, ker so med najmlajšimi tudi učenci z njihove šole, pa tudi zato, ker se zavedajo, kako koristna in pomembna je redna vadba najmlajših za njihovo dobro telesno počutje, pa tudi kasnejše vključevanje v posamezne športne discipline. Telovadni nastop najmlajših je bil kratek postanek na uspešni športni poti TVD Partizan Domžale, ki pod vodstvom vaditeljev Primoža, Polonc in Anice Črne Ivkovič. vsem, ki to želijo, omogočajo redno vadbo. Pridružite se jim! y y Večer za vse, ki jih imamo radi Na dan staršev ali materinski dan smo si? humski skavti /orali in staknili nase glave s posebnim namenom. Odločili smo se, da pripravimo večer, ki pa ne bo namenjen samo našim mamicam in očkom, ampak tudi vsem prijateljem, ki jih imamo radi in nam stojijo oh strani. Tako smo z vso vnemo sestavljali vezno besedilo, izbirali pesmi in točke in se med vajo tudi malo poheca-li, da nam ni bilo dolgčas. /, vsem srcem smo zaigrali m zapeli staršem in prijateljem, ki so nas z bučnim aplavzom spodbujali m vzklikali: »Se, se...« Vsi sodelujoči - glasbeniki, napovedovalci, osvetljevalci - so se zelo dobro izkazali. Vse navzoče smo Ituli po vabili, da so z nami zapeli in zaplesali ob spremljavi skupine »1'astcikk Staršem in prijateljem smo povedali svoje misli, pokazali diapozitive z nekalerih naših srečaiii m UlbOTOV in se smejali. Vsaka mamica je ob koncu dobila se Sopck zvončkov. No, pa jc minil Sc cn dan in danes se le Sc prijetno spominjamo tistega dne. Čeprav smo sc za ta nastop pripravljali zelo vestno, jc bil v vsakem od nas Sc vedno kanček treme, ki pa smo Jo uspeli spraviti na stran. vod KOBRE, steg homških sončkov Ansambel Rokovnjači na prireditvi »Mamici moji...« »Mamici moji...« Oh materinskem dnevu so prizadevni člani Športno rekreativnega društva Knnfin - Sv. Trojica pripravili že tradicionalno kulturnn-zahavno prireditev »Mamici moji...«. /a zanesljivo streho, primerno urejen in topel prostor je z odstopom dvorane v gasilskem domu v Žejah poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sv. Trojica. Bogat in zelo raznovrsten program, ki sc jc pričel popoldne v nedeljo, 26. marca, jc bil v prvi vrsli namenjen našim materam in številnemu ostalemu občinstvu Mladost nastopajočih, ki so preko pesmi in recitacij želeli izreči svojim mamicam zahvalo In pohvalo za njihovo ljubezen in trud, je ta namen Sc posebej poudarjala. S svojimi točkami so scxlelov;ili: Pevska skupina Sv. Trojica, ki sicer prepeva v trojiški cerkvi, ansambel Rokovnjači, mlada in predvsem obetavna pevka Petra Trtnik ter številni mladi rc-citatorji in recitatorke s širšega področja Sv. trojice. Za vmesno sprostitev smo si lahko ogledali in sc nasmejali ob dveh Nkcčih, v katerih so igralci predslavili enkrat »sodobno« šolo in drugič klene kmečke može, ki so, kot je v slovenski navadi, zvesti svojim ženam in steklenicam. Moramo sc zavedati, da sta domač oder in sproščeno ozračje nujna za premagovanje prvega strahu in treme in tako pomembna stopnica v kulturnem razvoju naše mladine. Članom SRD Konfin ni žal truda in energije, ki ju v ta namen vlagamo in bomo vztrajali - hkrali hvaležni za vsako pomoč, ki sle jo sokrajani pripravljeni ponuditi. (tekst in foto) Rok Ravnikar stran 13 Fotoreportaza Občina Domžale na sejmu Alpe Adria - turizem Komisija za turizem Občine Domžale je na povabilo Območne gospodarske zbornice ljubljanske regije na sejmu Alpe Adria turizem pripravila zelo uspešno predstavitev naše občine. Čeprav pogosto slišimo, da nismo turistično zanimiva in razvita občina, smo se s tokratno predstavitvijo enakovredno kosali s turistično najbolj razvitimi občinami, kar so nam priznali številni obiskovalci, ki so se radi ustavljali na prostoru, kjer smo se predstavili. Medtem ko je gospa Joži Košak, ki se lahko pohvali, da vzbudi zanimanje kjerkoli se pojavi s svojo »mašino«, izdelovala slamnik za gospoda Jožka Čuka, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, mu je g. Igor Kuzmic, predsednik Komisije za turizem naše občine, hitel pokazati se druge izdelke, s katerimi smo se predstavili. Na sej gospa |e ves Matija mu so se predstavili tudi lectarka Marina Lenček, Maja Jovan iz Ginka, za prijetnejše razpoloženje pa dan skrbel znani pevec zabavne glasbe in pianist Cerar. Občni zbor SRD Konfin - Sv. Trojica Člani Sportno-rekreativncga društva Konf":n - Sv. Trojica smo se 10. marca zbrali na rednem letnem obenem zboru v gasilskem domu v Zejah. Skupaj smo zadovoljni pregledali delo v minulem letu in se spodbujeni z rezultati Se bolj zavzeto dogovarjali o pripravi letošnjih dogodkov. Tako se bodo zvrstili: ob materinskem dnevu in dnevu Zena prireditev »Mamici moji«, aprila Ze 8. tradicionalna prireditev »Nikoli več vojne«, ob »dnevu Zemlje« celodnevna Čistilna akcija, prvomajsko kresovanje na vrhu Sv. Trojice, prvomajski »Vegov pohod« po bližnjih izletniških točkah, udeležba na tekmovanju »Veter v laseh«, kresovanje ob Dnevu državnosti, sodelovanje pri pripravi dveh košarkarskih turnirjev v Zejah, tretji »Krokarjev kros« v teku in kolesarjenju, miklav-žcvanje za otroke ter »Krokarjev slalom«. Srečanje smo nadaljevali v sproščenem in zabavnem razpoloženju ob petju in pogovorih, kjer se vedno rodi najveC dobrih idej. ROK RAVNIKAR PRODAJNA: ^ CALERIJA bili Tel.: 061 716 997 m. GHNfKO prodajna galerijica DOMŽALE Ljubljanska c. 90. tel. 716-997 Na sejmu se je oglasilo tudi vodstvo Območne obrtne zbornice Domžale, med katerimi je bil tudi predsednik g. Marjan Smolnikar, pozdravili pa smo lahko tudi g. Zorana Poljska, svetnika v Občinskem svetu Občine Domžale. Med množico prospektov, razglednic, zloženk in drugega gradiva, so našli tudi zloženko z domačimi slovenskimi jedrni, ki so jo ob lanskoletnem jubileju izdali prav v okviru zbornice. Med sodelujočimi je bila tudi VELE Domžale, ki se je predstavila s svojimi slaščičarskimi izdelki. Skoraj ni bilo obiskovalca oz. obiskovalke, ki ne bi poizkusili sladkih dobrot in ob tem želel zvedeti še kaj o VELE in njihovi ponudbi. Na radovedna vprašanja je uspešno odgovarjala mlada hostesa in v prihodnje lahko v trgovinah VELE pričakujemo še več zadovoljnih kupcev. (Slika levo) Gostinsko sekcijo Območne obrtne zbornice Domžale, ki se je uspešno predstavila tudi na turističnem sejmu v Celovcu, so tokrat predstavljali Pivnica Adam Ravbar, Gostišče s prenočišči Keber in Gostišče Repovž. Dela jim ni zmanjkalo ves dan, saj bili obiskovalci nad njihovo gostinsko ponudbo navdušeni. Na fotografiji: Oto Repovž, predstavnica Območne GZ ter g. Stane Kovač z gostinsko ponudbo. (Slika zgoraj) Galerija Lenček Domžale, Karantan-ska 4 Marina Lenček -Unikatno oblikovanje v kvašenem testu in Icc-tu Galerija je odprta v četrtek in petek od 15, do 19. ure. Informacije lahko tudi po tel. 061 716 364 Pravica imeti (čisto) svojega. Audi A4 Copyright. Turistično društvo Jarše Rodica Uspešno prvo leto delovanja V tem mesecu bo minilo leto od ustanovitve našega društva. Pobuda je prišla iz krajevne skupnosti, saj je bila želja in potreba za njegovo ustanovitev že vrsto let. Na dobro obiskanem obenem zboru smo v prijetnem vzdušju, ob domačih dobrotah in nepogrešljiv harmoniki g. Juhanta, sklenili prvo leto naše ustanovitve. Vse naloge, ki smo jih planirali, smo realizirali in istočasno sprejeli tudi program dela in prireditev za letošnje leto. Namen našega društva je povezovalni, preko njega želimo povezati naše krajane, vsa naša društva, narodne noše in vsa dogajanja v našem kraju. Poleg urejanja sprehajalnih poti, parkov, cvetličnih nasadov in dru-Kih površin je naša največja želja, da vključimo čim več mladih v turistično dejavnost. Zato smno se tudi že ob začetku našega delovanja povezali z OS Rodica in mentorico turističnega krožka ga. Ano Medved, s katero uspešno sodelujemo. Tako šmo skupaj Grcgovali, kjer smo v Prijetnem vzdušju mladih in starejših obudili star običaj. V juniju mesecu bomo organizirali izlet v Slovenske Konjice, saj je to najlepše slovensko meslo v zadnjih petih letih z mnogimi znamenitostmi. Združevali bomo tudi prijel no s koristnim, saj z osnovnošolci planiramo nabiranje zdravilnih raslim za čajanko, ki jo bomo priredili za vaščane ob domačih dobrotah. Udeleženci se bodo lahko seznanili z uporabnostjo pos.uncz.nih rastlin. Ker načrtujemo srečanje starostnikov po okoliških krajih in prcdsla-vitev našega kraja, želimo izdati zloženko z vsemi znamenitostmi. V našem društvu smo ponosni ludi na 41 narodnih noš, ki so zelo aktivne saj sc udeležujejo vseh prireditev v naši bližnji in daljni okolici pod vodstvom g. Krambergcrja. V lanskem letu so sc udeležile 29 prireditev in zastopale naš kraj tudi navzven. Ob krajevnem prazniku bomo poleg razstave buč osnovnošolcev organizirali razstavo ročnih del, na katero bodo povabljeni vsi vaščani Sc posebej tisti, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, da bodo lahko svoje izdelke razstavili. Ker je sredstev malo, smo v letošnjem letu organizirali akcijo pi-kiranja zelenjave in cvetlic v Vrtnariji Tratnik. Zc v lanskem letu nam je podarila večje število sadik cvetja, ki so krasile naš kraj vse do zapadlega snega. Njej in ostalim krajanom, ki so prispevali cvetje za naše nasade, se prav lepo zahvaljujemo in sc priporočamo tudi za bodoče. Naš kraj bomo polepšali z dodatnimi kozolci - toplerji v kombinaciji z mlinskimi kamni, simboli našega kraja. Naše društvo tudi v bodoče računa na pomoč krajanov in predvsem donatorjev. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali pri ureditvi našega kraja v lanskem letu se lepo zahvaljujemo in računamo na vašo pomoč tudi v bodoče. Ker trenutno poteka akcija za zeleno in bolj čisto KS, prosimo vaščane, da se v to akcijo vključijo vsi in pripomorejo za čim lepšo urejenost našega kraja. TD Jarše Rodica AS DOMŽALE Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 716 185 Audi KULTURA stran 14 Nova knjiga dr. Miroslava Stiplovška Slovenski parlamentarizem 1927-1929 Znanstveni institut Filozofske fakultete v I juhijani je pred kratkim pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili nekatere publikacije, ki jih izdajajo v okviru zbirke Razprave FF. V tej rubriki je tako izšla tudi knjiga Domžalčana. dr. Miroslava Stiplovška Slovenski parlamentarizem 1927-1929. Dr. Miroslava Stiplovška, rednega profesorja novejše zgodovine na Filozofski fakulteti, katerega znanstveno-strokovni opus obsega okoli 400 različnih enot. Domžalčani dobro poznamo, saj je napisal kar nekaj knjig in nas razveselil zlasti s svojo pozornostjo do naše krajevne zgodovine, hkrati pa ni zanemarljiv tudi njegov delež na področju kulture v naši občini. V knjigi Slovenski parlamentarizem 1927-1929 avtor prikazuje avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Knjiga obsega blizu 500 strani, posebno vrednost in zanimivost pa ji dajejo številni dokumenti in fotografije iz obravnavanega obdobja. Predsednik Sveta Znanstvenega instituta Filozofske fakultete redni profesor dr. Dušan Nečak je zapisal da je avtor v monografiji prvi v slovenskem zgodovinopisju celovito obdelal delovanje ljubljanske in mariborske oblastne skupščine v obdobju I927-1929, ki je bilo pomemben uspeh slovenskih avtonomističnih oziroma proticentralističnih prizadevanj v pogojih takratne Vi-dovdanske ustave. S preučevanjem bogatega arhivskega gradiva, zlasti stenografskih sejnih zapisnikov in druge obsežne dokumentacije v Arhivu RS. časopisja vseh poglavitnih političnih strank in uradnih listov, literaturo je uporabil le za širši okvir, je podrobno pokazal dosežke slovenskih oblastnih samouprav pri reševanju perečih ekonomsko socialnih in prosvelno-kulturnih problemov konce dvajsetih let. Pri tem sta bili uspešnejši od samouprave v drugih 31 oblasteh v državi, saj je kot enega zanimivejših drobcev v pogovoru dr. Stipktvsek navedel, da je tedanje hrvaško časopisje o njiju pisalo kot o »državah v državi«. »Stiplovšek je posebno pozornost namenil oblikam parlamentarnega delovanja obeh oblastnih skupščin, ki sta delovali po zgledu Narodne skupščine seveda kompetenčno zelo okrnjeno. Zlasti sc nista smeli ukvarjati s politično problematiko, čemur sc občasno nista mogli izogniti, prav v tem pogledu pa je prišel do izraza pluralizem pogledov vseh tedanjih političnih strank, ki so bile zastopane v oblastnih skupščinah ... Monografija je dragocena zlasti kot nova osvetlitev začetkov slovenskega parlamentarizma in velikih avtonomističnih prizadevanj Slovenije za reševanje temeljnih problemov njenega razvoja v prvi Jugoslaviji.« pa je o knjigi dr. Stiplovška zapisal dr. Jurij Perovsek. Za pomembno obogatitev vedenja o delčku slovenske zgodovine dr. Miroslavu Stiplovšku iskrene čestitke. VERA VOJSKA Srebrni jubilej Stobljanskega okteta Večer glasbene in govorne melodije Dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je bila skoraj premajhna za vse prijatelje lepe pesmi, ki so želeli voščiti Stobljanske-mu oktetu ob njihovi srebrni obletnici. Pevci: Tone Pavlin, Andrej Za-lokar, Drago Tavčar, vsi v oktetu od njegovega začetka. Slavko Janže-kovič in Andrej Medic, ki sta člana okteta od 1980 ter Stane Zvenik 119861 ter Rok Lap (1989) ter Jože Dolinar, kije vodja Stobljanskega okteta od leta 1980, so pripravili prijeten večer. V jubilejnem koncertu je uživala tudi najstarejša Stohljanka, hkrati tudi najstarejša občanka naše občine ga. Marija Juvan, ki so seje pevci spomnili s šopkom, enako kot častnega občana g. Staneta Habeta. Pevci, ki že od septembra 1974 sestavljajo Stobljanski oktet, so si za svoje ime izbrali najstarejši del našega mesta. Z imenom so želeli poudariti svoj izvor, saj je bila večina prvih članov doma v tem delu Domžal. Ze njihovi prvi nastopi še v letu 1974 in kasneje v letu 1975, ko jih je vodil njihov prvi zborovodja g Ernest Kvartič, so pokazali, da s Stobljanskim oktetom v naši občini dobivamo kvalitetno pevsko skupino. K temu je veliko prispeval g Karel Leskovec, ki je oktet vodil od leta 1975 do leta I980, ko je vodenje okteta prevzel g Jože Dolinar in to funkcijo opravlja Sc danes,« je v pozdravnem nagovoru za jubilejni koncertni list Stobljanskega okteta zapisala g Cveta Zalokar Oražem, županja naše občine, in besede ponovila tudi ob pozdravnem nagovoru, ko je pevcem čestitala v imenu občine in jim izročila darilo. Podobnih čestitk, lepih besed in pozdravov, pohval ter priložnostnih daril jc bil poln slovesni večer, ko se jc Stobljanski oktet predstavil v polnem sijaju. Najprej je povezovalka Mojca Zajc-Kraševec, ki je prijetno vodila koncert, napovedala njihov prvi nastop. V njem so zapeli pet pesmi in se z njimi poklonili jubilejem Jacobusa Gallus-sa, Primoža Trubarja, Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna. Nato smo prisluhnili njihovim gostom. Prvi jc zapel Šentjemejski oktet, ki ima od vseh nastopajočih najdaljšo tradicijo. Fantje pojo žc 38 let, v sedanjem sestavu pa jih vodi "g Milan Pavlic. G. Franc Štcr vodi najmlajši nastopajoči oktet Oktet Voglje, ki ubrano prepeva sedem let, že s 23-letno tradicijo le- pega petja pa so se lahko pohvalili zadnji nastopajoči gostje Oktet Zavodnjc, ki ga vodi g Jože Grabner. Sledil je drugi nastop jubilantov, ki so se tokrat predstavili v narodnih nošah ter ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Cej so tiste stezice, Nmau čriez jizaro. Na Gorenščem je fletno. Nocoj pa, oh, nocoj in Spev ptice pojo so bile pesmi, ki so razveselile prav vse v dvorani, ko so se ob pesmih spomnili vrste uspešnih nastopov slavljcnccv, ki so pesem ponesli po domovini in tujini ter bili povsod deležni pohvalnih kritik in glasnih aplavzov. Pred skupnim nastopom pa smo prisluhnili vrsti voščil, ki so jih izrekli prijatelji in sodelavci Stobljanskega okteta. Tudi jubilanti so se zahvalili vsem, ki so jim pomagali v 25 letih njihovega petja. Spomnili pa so se tudi svojih družin, brez katerih potrpljenja lepe obletnice zanesljivo ne bi bilo. Sledil je zaključni skupni nastop vseh pevcev, v katerem so ponovno izkazali navdušenje, dar in ljubezen do pesmi, ki vse spremlja že desetletja. »Kdo bi danes ne zapel? Kdo iz srca ne bil vesel, saj za vse jc velik dan, bo slovesno praznovan. Pesem bodi radostna, naj prihaja od srca, šc prijetna za uho, poslušalcu ljuba bo,« je del pesmi, ki jo jc skladatelj g Janez Močnik napisal Stobljanskcmu oktetu ob njihovem jubileju. Pesem pove vse, zato ob iskrenih čestitkah lahko le ponovimo za njo: »Polne čaše do vrha bodo vinca rujnega, saj Stobljanski vam oktet poje petindvajset let. Danes petje vse časti in zdravica se glasi: Se veliko pevskih let, Bog nam daj na svet živet..« y_ y_ Lions club Domžale in Likovna delavnica Vere Terstenjak Za nov začetek miru Lions club Domžale je letos prejel pobudo The Lions Club International iz Amerike in tako so se mladi umetniki iz naše občine vključili v svetovni projekt, katerega naslov je bil ZA NOV ZAČETEK MIRU. V projekt so se vključili mladi slikarji, ki delujejo v okviru Likovne delavnice Vere Terstenjak, in so na izbrano temo naslikali vrsto umetniških del, svoj pogled na projekt pa predstavili tudi skozi pisano besedo. Tako so otroci v l.ikov- Prireditev je vodil Matej Oražem. ni delavnici izdelovali plakate in risbice in nanje prenašali svojo vizijo novega začetka miru v svetu. Komisija, ki je ocenjevala likovna dela, je II) otrokom namenila priznanja, pet udeležencev pa je bilo nagrajenih. Med njimi posebej izstopata Irena Verhič in Tina Dolinšck, dvanajstletni dekleti, katerih dela so bila komisiji še posebej všeč. Na prijetni otvoritvi razstave 50 del vseh učencev Likovne delavnice Vere Terstenjak na omenjeno temo v Knjižnici Domžale, ki jo je vodil Matej Oražem, so nagrajenke in nagrajenci prejeli diplome in slikarska platna. V spremstvu g. Francija Baloha, predsednika Lions cluba Domžale, jim jih jc podelil vi-ccguvcrncr Lions klubov Slovenije g Slavko Stošic-ky, v kulturnem programu so se predstavili nagrajenci in učenci Glasbene šole Domžale, prireditev pa je vodil Matej Oražem. Številni obiskovalci so pokazali veliko Nagrajenki projekta Za nov začetek miru, desno Irena Verbič, katere razmišljanje Mir lahko preberete na straneh SLAMNIKA. zanimanje tako za razstavljena dela, kot razmišljanja mladih, ki si tako kot trinajstletna Špela RcpanSck želijo predvsem, da otroci nc bi živeli v strahu za svoje življenje in življenje svojih bližnjih in hkrati upajo, da bo nekoč res tako. V. B. Mir Mir je brez meja. To, kar sedaj predstavlja mir, bo čez čas, čez leta, sedanjost in ho takrat predstavljalo nekaj večjega, nekaj lepšega in nekaj boljšega. Mir je kat cvet. Je lep, tih, vedno lepši, majhen proti svetu, a velik za iivljenje. Je kot roia. Če je preveč sonca, se posuši, če je veliko vlage, cveti, če jo pohodiš ali utrgaš, je več ni. Ni kot drevo, ni tako trdna, ni tako močna, hud veter Jo skrivi. Je kot ljubezen. V mnoiici tiha, v duši in v srcu pa glasna in močna, nepremagljiva. Lepa, visoka in majhna drevesa, rastline, pisani metulji, močni medvedi, mogočni levi, čudoviti delfini, ogromni sinji kiti, drobni ptički, vse to, in ostala narava bo varno, ko ho na svetu vladal mir. Kdaj? Kdaj bomo našli odgovor? Ali smo ga ie našli, pa ga ne znamo pravilno uporabiti? Ali potujemo v napačno smer? Če potujemo v pravilno smer, koliko je še za prepotovati? Kje so odgovori na ta vprašanja? Premislimo še enkrat o tem, za kar smo se odločili. Naše nepremišljene odločitve postajajo vedno bolj resne. Še enkrat nazaj, bodimo prepričani, ko stopimo korak naprej. Stopimo na pravo pot in pohitimo po njej, ne hitimo po napačni. Pohitimo z iskanjem odgovorov in ne zapravljajmo časa z uničevanjem narave. Poslušajmo tudi, morda se z.a besedami skriva odgovor. Pohitimo s tem, preden bo prepozno, pohitimo, preden bomo prerezali Še zadnjo vejo, preden bomo strmoglavili v svet računalnikov, v svet brez narave, v svet tehnike. IRENA VERBIČ Sprehod po knjižnici Vsak mesec knjižničarji poskrbijo, da obiskovalce obvestijo o novitetah, ki so na voljo v knjižnici. Naše bralce verjetno zanima, kako priti do knjige, če nimajo točnih podatkov, da jim je znana le tama-tika: pomagajo si lahko z mesečnim seznamom novosti. In kaj je novega v mesecu marcu? Opozorila bi le na nekaj knjig ki so izšle v preteklem mesecu in jih že imajo na voljo v knjižnici. Od filozofije naj omenim uspešnico Kako uživamo v življenju in poklicu (Carnegie Dale), prav tako je zanimiva knjiga z naslovom Jin in Jang (Palmer Martin). To je knjiga o kitajski modrosti nasprotij in njeni uporabi v vsakdanjem življenju Uspešnica okultizma je tudi knjiga z naslovom Pot do nebes (Van Praagh James), ki govori o duhovnem potovanju skozi življenje in smrt. Pri psihologiji lahko posežete po knjigi Obljuba novega dne (Casev Karen), ki govori o meditaciji za vsak dan ter po uspešnici Urjenje v intuiciji (Day Laura), v kateri avtorica navaja, kako izkoristiti moč instinktov. Pri socioloških ve- dah naj opozorim na knjigo Kako odpreti družbene vede (Wallerstein Imma-nuel), to je poročilo Gulbenkianove komisije o restrukturiranju družboslovja. Tudi med ekonomijo boste našli marsikaj zanimivega. Omenim naj delo Damjana Kreslina - Prometna infrastruktura in gospodarstvo slovenske Istre, pri pravnih vedah pa jc Jože Ku-helj izdal publikacijo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Morda boste pri vzgoji pozorni na delo Odgovarjanje (Ricker Andrev), ki govori o obvladovanju neprimernega otrokovega vedenja. Pri medicini pa boste našli knjigo Z glino do zdravja (Jason Robert), ki jc izšla v založbi fomark. Menim, da jc ponudba novitet dovolj zanimiva, da se boste oglasili v Knjižnici Domžale. Med zanimivostmi najdemo tudi pestro izbiro igrač, ki jih nc izposojajo na dom, ampak so na voljo na oddelku. Svojega malčka lahko pripeljete in sam si bo izbral najljubšo. Tako se boste laže odločili za nakup, saj vemo, da starši včasih ne najdemo takšne, kot si jo želi otrok. S pomočjo knjižničark sc bomo laže odločili za izbiro igrače, saj vemo, da ima igrača vzgojni vpliv na razvoj naših nadobud-nežev. SAŠA KOS Knjiga trajne vrednosti Z zaupanjem v neznano V Uredništvo dobivamo veliko pošte, med katero so tudi različna sporočila o novih knjigah. Tako nam je pred kratkim naš bralec Čedomir priporočil knjigo »Z ZAUPANJEM V NEZNANO« avtorice prof. Milke Petrovec-Koprivica, ki v njej natančno opredeli svojo vlogo medija v številnih primerih iskanja pogrešanih oseb in predmetov, ugotavljanja sevanj, postavitvah zdravstvenih diagnoz, kijih je uradna medicina potrjevala, napovedovanja prihodnjih dogodkov itn. Knjiga je v marsičem nenavadna, nadvse zanimiva in predvsem koristna za mlade in stare, zdrave in bolne, moške in ienske, in vse, ki si želijo duhovne rasti in zdravega življenja in je primerna tudi kot darilo zxt vsakogar, ki ceni in spoštuje celovito življenje: fizično in duhovno. Če vas zanima, pokličite (061) 72-42-219 y y »SEM SE OŽENIL« v Grobljah Tokrat ni šlo za eno od približno desetih porok na leto v prelepi cerkvi sv. Mohorja in Fnrtunata niti za novo smotrno izrabo Viteške dvorane, ki je sedaj v posesti Biotehniške fakultete (včasih pa reda lazaristov). Za ljubko predstavo gre, ki jo je na oder postavilo Kulturno društvo Groblje, kot splet petih komičnih enodejank, pod režijskim vodstvom gospoda Danijela Potnčana. Premiera je bila sprva časovno umeščena med osmi marec in materinski dan, potlej pa je zavoljo okoliščin prišlo do prve izvedbe v soboto, 25. marca 2000, ob 19.30, torej na sam materinski dan. A po vsebini bi bolj sodila na dan žena. Gledalci smo bili namreč priče za moški ego kar preveč bodikavim podobam iz fantovskega in družinskega življenja. Mladi ansambel jc začel s šaljivo eno-dejanko Antona P. Cehova »Snubač«. Sestavljajo jo štirje prizori - Sliri kolcrič-nc priložnosti z zabavnimi različicami nepotrebnega razburjenja. Druga je bila zgodba »Otroške bolezni« Marka Twaina v priredbi Dušana Mcvljc. Prikazuje noč mlade družinice, ko v okolici razsaja neozdravljiva davi-ca (Twain 1835-1910). Groteskno pretirana skrb matere za zdravje hčerkice. Služkinja (Ana Čeme) jc premalo karakterna, žena Evangclina (Nataša Lukač) jc udejanjila krepko igro priskutne tečno-be, mož Mortimcr (Vito Anžič) pa jc bil malenkost precopatast za Twainovsko vlogo sicer vdanega, a Se vedno bistroumnega in iskrivega moža. Zdravnik (Vili Kakcr) pa jc deloval suvereno, a malce preakademsko. V celotnem prizoru jc manjkalo ljubečnosti. »Žc kmalu« - tretja zgodba: Parafra-z;i M žensko in moško vlogo v stereotipnem zakonu avtorice Joannc Willinskc. Mož (Vili Kakcr). sicer možat, a s predpasnikom pere. lika, kuha, čuva deco in ijubeče pričaka mačistično ženo (Urša Cerar), ki pride iz službe in sebe polna prebira časopis ter nerga. Močen prizor, četudi zaigran bolj na način farse kot komedije. Najbolj učinkovit je bil prislovič-ni umik moZa nazaj k mami (s kovčkom). Četrta zgodba: »Ne laži«. Paradoksno izkrivljen moralni imperativ. Spogledljiva in prisrčna igra žene (Gita Mihclčič), kalero preseneti nenadna vrnitev po pozabljene dokumente »dragega« moža (Vito Anžič v istem puloverju kot prej, igrajoč dve povsem diametralni drži: poprej ustrežljiv, a zdrav značaj ob bolehni hčerkici, sedaj pa dominanten, a puhel). V zadnji zgodbi »Samomorilca« (K. Maktiszvnski) pa sc na klopi v parku srečata slikar Hrust (Justin Slanovcc) in neznanec (David Panćur). Naslov s svojo predvidljivostjo vzame draž. razpletu Zgodbe. Predstava je bila zelo smotrno postavljena in tudi dramaturški lok se jc pel zelo časovno smiselno za humorcn pogled na zakon. Navdušujoča je biki jasna izreka vseh nastopajočih, so pa bili zelo raznoliki v obvladovanju odrskega prostora (predvsem nespreten primer v »otroški bolezni«). Četudi so igralci angažirani iz. širše okolice, so zvečine delovali uigrano in suvereno. Glasbena spremljava (Janez Pirnat in Damjan Ccrnivec)jc le v »otroški bolezni« smiselno podprla dogajanje, sicer pa jc bila zgolj prisotna kot medla inlerlu-dijska kulisa, četudi jc bila zelo dobro izbrana (»Od zakonskega moža« v priredbi Matije Tomca). Delo šcpctalke (Anica Cotman AnZič) jc bilo ali nepotrebno ali pa hvalevredno neopazno Vse čestitke za organizacijo oz. produkcijo predstave gospodoma Viliju Ka-kerju in Tonetu KoSenini, pa tudi nasploh vsemu obetajočemu mlademu igralskemu ansamblu na eclu z najbolj zaslužnim za navduSujočo predstavo - režiserju in scenografu Danijelu Potočanu, ki so števil ni publiki v Kulturnem domu Groblje pripravili lep večer. IGOR VELEPIČ INTRO do o Jana Husa 1a. 1000 L|ubt|ara Ročka jada 2000 Vse glasbene skupine, ki »preig-ravajo vse, kar se lahko uvrsti pod zvrst glasbe, imenovana KOCK«, pa še nimajo lastne zgoščenke, imajo pa vsaj dva lastna izdelka z besedilom v slovenščini, in bi želele nastopiti na ROCKAJAPI2000, ki ho 29. 4. 2000, pokličite Andrejo Prele 041/3HH 90H ali 06I/H24 OSI. Prosvetno društvo Vodice stran 40 let M PZ »Janez Cerar« DU Domžale Naj danes pesem v srcih zaživi Pevci Moškega pevskega zbora »Janez Cerar« Društva upokojencev Domžale so jubilejni koneert ob svoji štiridesctletniei posvelili g. Mihi Nlillarju. Organizatorju in prvemu vodji pevskega zbora, hkrati pa vsem, ki jih radi poslušajo in so tudi 18. marca 2000 napolnili avlo Osnovne šole Domžale. fantje pojejo skupaj /c štiri desetletja, našli so se v pesmi. Dvakrat na leden hodijo k vajam in tako zapolnijo del svojega časa /. dejavnostjo, ki jim je pri srcu, jih krepi in spodbuja. Vsi pevci so navezani na našo slovensko narodno in umetno pesem, ki ji ostajajo zvesti vse do svoje jeseni življenja. Najprej jih jc vodil g. Miha Sliftar, za njim nekaj Časa nadučilclj Rudolf Božić iz. Radomelj, leta 1965 pa jc vodenje zbora prevzel glasbenik in ravnatelj Glasbene sole Stane Ha- bc, ki jih uspešno vodi vse do danes. Moški pevski zbor smo srečevali na različnih prireditvah, snemali so za RTV, prejeli so vrsto priznanj, nastopali so rta srečanjih pevcev v okviru zve/c upokojencev in bili tudi Stalno udeleženci (abora slovenskih zborov v Stični lahko rečemo, da se malo-katera glasbena skupina v naši občini lahko pohvali s takim številom nastopom med katere pa bi lahko pri- KULTURA Med gosti na jubilejnem koncertu sta bila tudi ga. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ter a. Vinko Tomšič, župan Občine Vrhnika. šteli tudi nastope na zadnjih poteh mnogih domačinov in okoličanov. Veliko zaslug za uspešnost zbora ima dolgoletni zborovodja prof. Stane Mahe, ki jc z, zborom skupaj Ze 35 let in kljub visoki starosti premore se ve- liko vedrine, predvsem pa glasbenega posluha in trdne odločnosti, da pevcem pomaga, kolikor jc le mogoče. Ob 40-lctnici so izdali tudi katalog, v katerem jc zbrana zgodovina moškega Zbora, v njem pa so obudili spomin tudi na številne člane, ki so. zal. že pokojni. Koncert je bil prijeten kulturni dogodek, ki so ga s svojimi nastopi obogatili tudi solist, tenorist Rado Legan, Ženski pevski zbor »Stane I labe« DU Domžale ter priznani pianist Aci Bcr-toncelj. Nit klavirju je pevce spremljal prof. TomaŽ I labe, korepetitorka ZPZ jc bila ga. Marika Halcr, večer pa je povezovala Draga Jeretina An-žin. Med številnimi obiskovalci sta bila tudi županja občine Domžale ga. Cveta Zalokar Oražem: poudarila jc pomembnost petja slovenske pesmi in čestitala pevcem ob pomembnem jubileju ter sc njim in njihovemu zborovodju prof. Stanetu Hahelu, Častnemu občanu naše občine, zahjzalila za vsa prizadevanja in prijetne srečinj i ter jim v njihovem tretjem Življenjskem obdobju zaželel:) predvsem veliko zdravja. Zupan občine Vrhnika, g. Vinko Tomšič, jc zborovodji skupaj s predsednico Zveze kulturnih društev prinesel pozdrave z njegove rojstne Vrhnike, pevcem pa iskrene čestitke ob častitljivem jubileju. Čestitk jc bilo zelo veliko, saj imajo pevci vrslo prijateljev in sodelavev, ki so jim vsi z. veseljem stisnili roke in izrekli pohvalo in najboljše Zelje za prihodnost, priznanja Ob koncu slovesnega koncerta sta moški in ženski zbor skupaj zapela nekaj pesmi in se od poslušalcev poslovila z njihovo najbolj znano pesmijo Upoko|enska. pa so prejeli ludi posamezni pevci. Ti so bili iskreno veseli ludi priznanja /veze društev upokojencev Slovenije, ki jim ga je skupaj s čestitkami prinesel njen predsednik g. Ivan Godec. Ob koncu koncerta se je tudi g Frani Križman. predsednik Moškega peskega zbora »Janez. Cerar« in Društva upokojencev Domžale, zahvalil vsem. ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu zbora. Dokler boste peli, boslc mladi, jc bila ena izmed želja številnih prijateljev jubilantov, ki so vedno znova ponavljali misli o priljubljenosti zbora, o številnih nastopih, predvsem pa o neizmerni volji in ljubezni do pesmi, njihove govorice, ki že štiri desetletja seje med ljudmi spoštovanje in razumevanje. Pevcem in njihovemu zborovodju prof. Stanetu Habc-tu. iskrene čestitke in veliko zdravja ter lepih pesmi tudi na poti do zlatega jubileja. Adi Smolar na Osnovni šoli Rodica Kdo nc pozna tiste Smolar jeve Jc treba delat, ne pa lenobo past? Prav s to pesmijo jc v zadnji četrtek v marcu Adi Smolar pozdravil učenke in učence OS Kodira, ki so se v kulturnem domu v (.robijah zbrali, da hi skupaj s svojimi pevskim idolom prepevali in razlagali, da Je moč droge, alkohol. kajenje, posedanje pred televizor jeni in računalnikom zamenjati s čim drugim, n. pr, športom, pa tudi delom in ličenjem. Prireditev z naslovom Mladi z;i zdravje, je lekla v okviru aktivnosti podmladka Rdečega kriza, namenjena pa je bila učencem predmetne stopnje. Nekateri otroci v tej starosti žc poskušajo »biti pomembni« s pomočjo cigarete, na domačih zabavah pa sc marsikateri med njimi postavlja s pivom, vinom ali celo žgano pijačo. Smolarjcva besedila se dotikajo prav teh razvad humorno, a resnično. Prav zato jc pevec priljubljen ludi pri odraslem občinstvu, nc le pri mladih. In nc samo besedila njegovih pesmi, pač pa tudi komentarji in sporočila, ki jih jc mladim posredoval, so bila polna napotkov, kako živeti, se zabavati in biti srečen brez alkohola in droge. Mladi občudovalci priljubljenega pevca so z veseljem pritegnili, prepevali i njim, ploskali in poplesavali. I notu tieiiiu koncertu je sledil se program ki so ga sošolcem in sošolkam namenili njihovi vrstniki: od pevskih točk in skečev na račun kadilcev in pivcev do poslavilve mladega ples nega para, ki tekmuje v latinsko-amc-riškh plesih. Program smo zaključili s kvizom o zasvojenosti in najbolj prijetna nagrada sodelujočim je bila Smolarjeva res titka. otroci so se Imenitno zabavali, odrasli pa upamo, da bo vsaj kakšen od pevčevih nasvetov padci na plodna tla in mlade odvrnil od cigarete in kozarčka. ANDREJA POGAČNIK JARC za otroke soboto, 15. april 2000 ob 10.00 za IZVEN Meta Vranic: SLIKARKA MUCA KARA IN POLNOČNI ŠKRAT pravljica igra in riše: Meta Vrani? Slovenska dramska igralka in slikarka Miia Vranic se bo predstavila najmlajHm km lutkarlca s simpatično milni kam. Z imu-o. ki nuli zelo rodu riše. bosta uprizorili pravljico (po zn misli Mele Vranic). Muca ho risalo, igralka /m bo pripovedovala zanimivo pravljico. V predstavo sta vključeni tudi dve prijemi pesmici, ki ju je uglas-bil skladalc/j .Ioni Golob, cena vstopnic: 400,00 SIT gledališče sobota, IS. april 2000 ob 20.00 uri za abonma RDEČI In IZVEN /•.. Strnil - O. Sehenk: REKVIZITER nionokomedija Moje gledališče Ljubljano Rekviz.iter stopi otovorjen z. različnimi rekviziti no oder. s težavo počasi vse odloži in pri leni neia.jioložen mrmra predse. Sele <■<-.: nekaj časa opazi občinstvo, se začudi, poslane ne gOtOV, se U lune odplaziti ven, a le ostane. -Ile). Karli! Kdo jc spustil te ljudi noter'.' lil notri so ljudje ... Kaj vendar hočejo ... Oprostite prosim, ampak danes je gledališče zaprlo. Po- nt ženski, ki p vsakdan duši sanji in najlepše besede. Vsvojih čustvih je poštena do drugih in do sebe. vpeta V tradicionalno vlogo ženske v družbi. Ko izve, dajo mož varu, se prebrisana in bojevito odloči pokazati svojo silno, zemeljsko moč. »Radoživa, polnokrviia in prepričljiva stvaritev Saše 1'ovček." (Slavko rez.ihr.nelo). Ivi alko Sašo Pav ček je članica Drame SNI) v Ljubljani, kjer je doslej oblikovalo že šestdeset različnih gledaliških vlog. Letos je prejela (tudi ta vlago v tej monokomediji > Nagrado Prešernovega sklada. igra: SaSa Pavček režija: Boris Cavazza cena vstopnic: 1.500,00 SLI, razprodano cel klarinetov, gledališki igralec Aleš Valič, sopranislka Mateja Arncž. ob klavirski spremljavi Andraža Ilauptmana, pevko Karmen Stavec ob spremi javi Mi-iona .luvono: Jone: Dolinar in Droga Jeretina Anžin. Organizacija: Občina DomiaU Hrezjdačne vstopnice._ torek, IS. april 2000 ob 20.00 uri DAN HOJA PROTI OKUPATORJU koncert Godbe Domžale Organizacija: Občina Domžale Brezplačne vstopnice. galerija domžale četrtek, 20. april 2000 ob 19.00 uri v Galeriji Domžale odprtje razstave razstavlja akad. slikar Darko Birsa Razstava ho odprta ilo 9. maja 2000 Galerija je odprta od ponedeljka do petku od 10.00do 12.00 tur in od 15.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 10.00 do 12.00 ure. Vstopnine ni proslava torek, IS. april 2000 ob 20,00 uri PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku občine Domžale 19. aprila 1952SO bile Domžale razglašene za me sina občino, zato tega dne praznuje občina Domžale svoj občinski praznik. nes ni predstave. Gledališče je zaprto. In vi sedite tu in čakate. No kaj vendar'.' Saj to je res nemogoče, (vzorne knjigo) No soj sem vam rekel, /oprto. Kdo vos je sploh spustil noter'' Vi zjlaj sploh ne In vneli bih In ... se pravi tU lue nad zora ...ne. to preprosto ne gre. Bom takoj preveril. ... » igra: Bogomir Veras režijo: Izlak Valič cena vstopnic: 1.300.00 in 1,500,00 Sit Na slavnostni seji o International bo spremenila k vija s številko na začetku aprila, in sicer v IPPON. Večjih problemov, razen večnih finančnih ni, potrebnu je le strpnost, ki mc ho piipc-Ijala do zadovoljstva z levijo, ki pa ho nastopilo takrat, ko bo revi ja dosegla svoj namen. Sicer mc delo urednika in oblikovalca sprošča, pri delu pa sc tudi veliko naučim.« Veliko uspehov z revijo in na svetovnem prvenstvu! B. V. stran 17 ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE Ločeno zbiranje odpadkov Občina Domžale nadaljuje s projektom ločenega zbiranja odpadkov. Pilotski preizkus je bil izveden že leta 1994, zajemal je dve tipični poselitveni območji v občini in so ga izvajali eno leto. Izvedeno je bilo ločeno zbiranje naslednjih vrst odpadkov: - biološko razgradljivi odpadki - papir - steklo - nevarni (posebni) odpadki Na podlagi pilotskega preizkusil jc bila v letu 96 izdelana Studija Koncept ravnanja s komunalnimi odpadki. Izdelana študija podaja analizo obstoječega stanja, velikost in Število zabojnikov glede na vrsto poselitve, podaja oceno pričakovanih količin, strukturo odpadkov in finančno oceno zbiranja. Izdelan jc bil I.N, pri katerem so sodelovali predstavniki posameznih KS, predstavniki KSP, lastniki parcel in predstavniki geodetske službe. LN jc bil sprejel ludi na Občinskem svetu. Zahtevo po uresničitvi projekta ločenega zbiranja odpadkov na samem izvoru, torej pri povzročiteljih, nam narekuje: - prenapolnjen obstoječi deponij-ski prostor - priključitev konzorciju (ERO - uvedba obremenilnih taks (za tistega, ki slabo ravna z odpadki in nagrada listemu, ki ravna dobro). - sprejeli Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki V začetku leta 99 jc bila imenovana projektna skupina z nalogo, da v celoti izvede projekt ločenega zbiranja odpadkov. Projekt predvideva izgradnjo 105 ekoloških olokov, na katerih bodo ločeno v treh zabojnikih zbirali: - papir - steklo - pločevinke in plastenke. Organske, biološke odpadke pa bomo občani zbirali na svojih dvoriščih, lako bomo po novem imeli občani na svojih domovih dve posodi. Eno za biološke odpadke in drugo za ostale odpadke. Organske odpadke bodo odvažali na 14 dni, druge odpadke pa tedensko. OdviiZal bo KSP Prodnik zainteresiranim proizvajalcem določenih izdelkov, ki jim bodo ločeno zbrani odpadki služili za surovino. Odpadke bo potrebno ločevati. Se preden se pomešajo med seboj. Z uvedbo ločenega zbiranja komunalnih odpadkov iz. gospodinjstev bomo zbrali naslednjo skupino odpadkov: - biološki odpadki 30% - papir 10% - steklo 5% - preostali komunalni odpadki 55% V celotni količini vseh odpadkov v občini jc delež odpadkov iz. gospodinjstev 60%, drugo so odpadki iz industrije. Ob uvedbi ločenega zbiranja odpadkov bomo gospodinjske odpadke zmanjšali za 60%; to pomeni občutno zmanjšanje deponijskega prostora, potrebnega za odlaganje, podaljšanje Življenjske dobe obstoječi deponiji in varovanje narave in okolja. Od 105 predvidenih ekoloških otokov jih jc 30 na občinski zemlji, zato bomo najprej pričeli z izgradnjo teh. Za druge bomo zemljišča odkupili. Ekološki otoki so veliki 3,15 krat 5,15 m, narejeni v celoti po sistemu dcmonlaZc, tO pomeni, da ga lahko vedno odslranimo in vzpostavimo prvotno stanje. Na ekološkem otoku bodo postavljeni štirje zabojniki volumna 7701. Četrti zabojnik bo rezervni, namenjen za odpadke, ki jih bo največ. Vsak od zabojnikov bo imel ludi svojo barvo pokrova (rdeča, rumena in zelena) in nalepko z navodilpm, ki bo označevala, kaj sodi v zabojnik. Na prednji strani otoka bo na montažnem betonskem elementu nameščena napisna plošča, ki bo označevala pozicijo ekološkega oloka, maskoto ločenega zbiranja in ime podjetja s telefonom, ki bo odvažalo. Posode na ekoloških Otokih bodo praznili po potrebi. Nadaljevali bomo tudi zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija bo potekala pra- Na okoto&kem otoku so pmdMeni Slino zabojniki (papir, staklo, ptobevinko in plastenke). Čatitt laboimk /e retamu. Zaradi preglednosti, sta na tisbt natiaana EKOLOŠKI OTOK Vptmanaovant vilama dvakrat letno. Osnovni namen jc preprečiti onesnaževanje deponijskega prostora z nevarnimi snovmi. V preteklem letu jc bilo zbranih prek pet ton nevarnih snovi (odpadna olja. barve, zdravila, pesticidi, baterije, akumulatorji, gume osebnih vozil). Ravno tako bodo zbirali in odvažali kosovne odpadke (enkrat letno). To so odpadki, ki jih zaradi velikosti ni mogoče odložili v zabojnike. Sem nc sodijo nevarni odpadki, gradbeni materiali, veje dreves, sodi ild ... Osnovni namen projektne skupine je ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, minimnlizacijo odpadkov, ki naslajajo v gospodinjstvih in dejavnostih, ponovna raba in recikliranje odpadkov, končno odstranjevanje odpadkov na okolje sprejemljiv način z. mehansko biološko stabilizacijo in kemično obdelavo odpadkov. Nekoristne ostanke pa bodo deponirali, oh izgradnji sežigalnice pa pripravili za sežig Komunalni odpadek jc breme vsakega posameznika (povzročitelja), jc surovina, energija, zato naj sc vrne tistemu, ki ga uporablja. Projekt ločenega zbiranja odpadkov na izvoru je pobuda vseh nas. ki odpadke povzročamo, zato je tudi od nas odvisno, kako bo projekt uspel. Z malo dobre volje in z zavestjo po ohranitvi naravnega in čistega bivalnega okolja za nas in za naše zanamec zagotovo ne bo težko. Glede na to, da so na terenu že začeli dejavnosti v zvezi s postavitvijo ekoloških otokov, vas pozivam, da vsa vprašanja v zvezi s postavitvijo otokov in ločenem zbiranju naslovite na svoje Krajevne skupnosti ali na Občino Domžale, Oddelek za gospodarske javne službe (g. Kump) Savska c. 2 Domžale. V naslednji številki Slamnika bomo nadaljevali z informacijami v zvezi s projektom ločenega zbiranja odpadkov Do takrat pa lep pozdrav. Vodja projekta ločenega zbiranja odpadkov ROMAN KURMANŠEK, dipl. ing. str. Sodelujte tudi v prihodnje Prve lokacije odpadnih avtomobilov so že znane V prejšnji številki našega časopisa smo vas opozorili na akcijo evidentiranja lokacij odpadnih avtomobilov in po besedah g. Francija Cunja, komunalnega nadzornika Občine Domžale, ste bralci Slamnika in vsi ostali veliko prispevali, da je bilo v naši občini evidentiranih odlagališča odpadnih avtomobilov. Zato vsem, ki sle prispevali k odkrivanju odpadnih avtomobilov, iskrena hvala. Ker pa jc s tem zaključen Ic prvi del akcije, komunalna nadzornika tudi v prihodnje pričakujeta vaše sodelovanje. Pokličite ju lahko na tel. štev. 724-13-20, ali 724-0i-()() int. 132 v uradnih urah. Posebno sporočilo pa jc namenjeno lastnikom odpadnih avtomobilov, ki sla jih komunalna nadzornika našla na naslednjih območjih: Športni park Vir, Vir. Borova ulica. SPB 1 Domžale, ob cesti Prelog-Krumpcrk, Domžale: Vodovodna ulica, 11 rasi ova ulici. Pol pod hribom. Tabor, Preloška cesta, M. Tomca, Pot za Bistrico. Do konca aprila imate namreč čas, da svoje vozilo odpeljete sami, po 1. maju 201(0 bo to namesto vas opravi- la pristojna služba, vi pa boste poleg stroškov odvoza morali plačati tudi kazen. Hkrati vas komunalna nadzornika vabila, da ju obveščate tudi o divjih odlagališčih oz. odvrženih smeteh, predvsem pa pozivata vse občane in občanke, da poskrbijo za lepo in čislo naravo ter odpadke odlagajo na za to določenih mestih - odlagališču odpadkov na Močilniku. OBČINA DOMŽALE Takole zgleda tihožitje odpadnega avtomobila v naravi. Do kdaj nam bo še vseeno, v kakšnem okolju živimo? 2£jLfSEltrade d.o.o. J 236 TRZIN, Blatnica 3A KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OLJE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM NDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA PODO.pSOj DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. 0111"" .. in zeblo vas ne bo Informacija za lastnike hišnih ljubljenčkov Zabojniki za pasje iztrebke V projektni skupini za ločeno zbiranje odpadkov v občini Domžale smo dobili zanimiv predlog o postavitvi pasjih stranišč oh sprehajalnih poteh in gosto naseljenih krajih, kjer se giba množica pasjih ljubljenčkov in seveda njihovih gospodarjev. Ker imajo dejansko mnogokrat težave z iztrebki, ki jih pač psi nekontrolirano iztrebijo, smo se v skupini odločili, da homo skupaj z ostalimi aktivnostmi v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov, poizkusilo postavili tudi 15 pasjih stranišč, kijih tokrat predstavi jamo. I nkaei je ki bodo spodaj navedene smo pripravlili skupaj s kinologi Domžal, pričakujemo pa tudi predloge Vas spoštovani lastniki psov in bralci Slamnika iz naše občine. Predlagajte, kje poleg navedenih lokacij hi še potrebovali pasja stranišča in prosimo, ne nam razlagati, kako potrebna iti bila stranišča za ljudi. Naša nalogu je ločeno zbiranje odpadkov, za ostale probleme pa bodo poskrbele ostale pristojne službe. Po posvetu s kinologi smo izbriili sle deče poskusne lokacije: * ob desnem bregu Kamniške Bistrice desno od mostu /a pešec * na obeh straneh drevoreda X0 lip ob desnem bregu bistrice v bližini ceste IJ-Cc * na Viru na levem bregu Bistrice v bližini naselja <>b sprehajalni poti na obrežju * v parku pri blokih v Kidričevi v Domžalah * v športnem parku v bližini gostišča Repovi * pri veleblagovnici Vele v Domžalah * v hodnikih SPB-ja * na vadbišču Kinološkega društva Domžale * v bližini sprehajalne poli proli pokopališču v Domžalah. Seveda smo vam dolžni Sc kratek opis zabojnikov: zabojnik z imenom WC-hov je prisrčen, v naravi nevsiljiv, a hkrati nazorno oblikovan zabojnik za pasje izlrebke - oblikovan je lako. da ž.c njegova ob-likii spodbuja k uporabi - na sprednji strani zabojnika so navodila za uporabo v obliki stripu - iz stranskih rež je potrebno izvleči oz. iztrgati plastično vrečko - v vrečko pospravimo pasje izlrebke in jih skozi odprlino z lopulo odvržemo v zabojnik (ki ho redno praznjenj. Z naraščanjem števila psov postaja Čedalje večji problem kam s pasjimi iztrebki. Ker se s tem srečujemo v urbanih naseljih, na zelenicah, otroških igriščih ali sprehajalnih poteh, smo prisluhnili ljubiteljem psov in jim skušamo pomagali. ljudje, ki psov nimajo so na lisle lastnike psov, ki ne pospravljajo iztrebkov lahko upravičeno jezni, čeprav vseh lastnikov psov nc gre metali v isli koš. Se tako skrben sprehajalec s psom, čeprav ima pri sebi vrečko s katero pobere iztrebke, sc znajde v zadregi, ker nima vrečke kam odvreči. Želimo si. tako člani projektne skupine kol verjetno vsi prebivalci občine, da bi vvc-hov dobro sprejeli tako lastniki psov, kot tudi ostali, ki na pse prav zameti iztrebkov gledajo precej nestrpno. Pustimo sprehajalcem s hišnimi ljubljenčki nekaj časa, da sc navadijo in pričnejo zabojnike samoumevno uporabljali in t iko očistijo okolico in rešijo svoj velik problem. td PRIDRUŽITE SE NAM Očistimo občino Domžale od 17. aprila do 31. maja 2000 Kot vsa pretekla leta sc naj bi tudi v letošnjem letu v akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki naj bi s sodelovanjem šol z njihovega območja, društev (turistična, gasilska, taborniki, ribiči in lovci), hišnih svetov, lastnikov stanovanj, podjetij ter vseh krajanov z različnimi akcijami prispevale k čistejši in lepši občini Domžale. 1. Odvažanje v akciji zbranih odpadkov Predsednik sveta krajevne skupnosti oz. drugi za področje varstva okolja zadolženi član sveta KS, naj Javno komunalno podjetje PRODNIK d.0.o. Savska 34, 1230 Domžale, pismeno obvestijo o zbirnem mestu, kjer sc bodo zbrani odpadki zbirali. Ob tem bi vas radi ludi opozorili, da predsednik sveta KS oz, njegov pooblaščenec podpiše dnevnik o odvozu v akciji zbranih odpadkov, ki ga bo prcldožii izvajalec. Vse informacije v zvezi z odvozom dobile pri g. Stanetu Ulčakarju oz. v tajništvu Javnega komunalnega podjetja PRODNIK, d.o.o. na Savski cesti 34 v Domžalah oz. na tel. št. 713-0X6. 2. Nabava vrečk za zbiranje odpadkov ter zaščitnih rokavic Javno komunalno podjetje PRODNIK Domžale bo za akcijo zago-tovilo tudi ustrezno število vrečk in zaščitnih rokavic z.a zbiranje odpadkov ter zaščitnih vrečk z.a njihovo nabiranje, katere lahko vsaka krajevna skupnost za lastne potrebe in potrebe šol ter drugih sodelujočih v akciji (društva, podjetja) dobi na Javnem komunalnem podjetju Prodnik, d.o.o. Savska 34, 1230 Domžale, v času od 17. aprila dalje od 7.00 do 9. ure in od 12.00 do 14. ure. 3. Usklajevanje aktivnosti Vsaka krajevna skupnost sc sama dogovori z vsemi sodelujočimi v akciji OČISTIMO OBČINO DOMŽALE. To pomeni, da se vodstvo KS poveže s šolami, vsemi sodelujočimi društvi, podjetji, hišnimi sveti lastnikov stanovanj in drugimi ter zagotovi, da akcija poteka na celotnem območju krajevne skupnosti. Obenem KS vse udeležence akcije na kra jevni običajni način obvesti o odlagališčih mest za v akciji zbrane odpadke. 4. Obveščanje o akciji O akciji bomo prek občinskega glasnika (Slamnik, Domžalske novice), radia (I Iti Domžale), obvestili vse krajane, vodslva krajevnih Skup nosti pa prosimo, da to storijo na krajevno običajni način, z dopisom pa o izvedbi akcije v posameznih KS obvestijo vse predvidene sodelujoče (šole. vrtce, društva ipd). Prosimo vas tudi za informacijo o uspešnosti izvedene akcije. 5. Odvažanje kosovnega materiala Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o. jc akcijo odvoza nih odpadkov iz gospodinjstev opravilo v dneh od 20. do 25. marca 2000. Vse ostale zbrane odpadke v čistilnih akcijah pa bo komunalno podjetje odvažalo od 17. aprila do 31. maja 2000 na osnovi obvestil oziroma predhodnih dogovorov s tistimi, ki bodo v akcijo vključeni 6. Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev V Občini Domžale bo potekal od 23. maja do 27. maja 2000. Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o, bo za letošnjo akcijo zbiranja in odvažanja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev predložilo razpored po posameznih krajevnih skupnostih v občinskem glasilu Slamnik in Domžalskih novicah v maju. 7. Spremljajoče aktivnosti V sklopu akcije OČISTIMO OBfTNO DOMŽALE bo omogočen ogled CENTRALNE ČISTILNI- NAPRAVI DOMŽALE vsem zainteresiranim (SO)e, podjetja, skupine Občanov in posamezniki) v času od 17. aprila do 31. maja (v dopoldanskem času po predhodni najavi). Vse informacije v zvezi z ogledom je mogoče pridobiti na upravi CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVI DOMŽALE - KAMNIK Studljanska 91, 1230 Domžale (g. Burica - tel 720-550. fax, 720-490). V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi in akcijami v času od 17. aprila do 31. maja 2000 zagotovili ČISTEJŠO IN BOU ZELENO OBČINO DOMŽALE, se vam za vaš prispevek zahvaljujemo. Za pripravo in vodenje vsakoletne akcije Javno komunalno podjetje PRODNIK. d.o.o. Občina Domžal« Direktor: Županja: Janez Kepnik, ing. gr. CVETA ZALOKAR ORAŽKM Akcija ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE bo todi priložnost, da pospravimo kar nekaj »črnih« odlagališč. Nekateri so že čistili V akcijo ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE so se v soboto, 8. aprila 2000 najprej vključili lovci, ribiči in kinologi. Iako je Lovska družina Domžale čistila gozdove od Kolovca do meje proti Krtini, lx>vska družina Dragomelj pa kare med STOBOM, Ljubljansko in Savsko cesto ter obema cestama ki vodita do farme Pšata. Ribiška družina Bistrica je očistila obe obrežji Kamniške Bistrice na območju naše občine. Kinološko društvo Domžale pa je čistilo območje Šumberka in Postovke. Več o akcijah pa v prihodnji številki. y y Strojno drobljenje vejevja in odpadnega lesa Podobno kot lani si tudi letos lahko zagotovite stroju drobljenje vejevja in odpadnega lesa. To opravlja podjetje I KO AGRAL iz, Domžal, ki naročila sprejema vsak dan od 7.30. do K.OO. ure po telefonu 724 20 56. Novice Učenci OŠ Vencija Perka državni prvaki v košarki med starejšimi pionirji V soboto, 25. 3. 2000, je v dvorani Tri lilije v Laškem potekal finalni turnir 34. pionirskega festivala za starejše dečke. V finalni tekmi so učenci OŠ Venelja Perka (Domžale) premagali vrstnike iz OŠ Brinje (Grosuplje) z rezultatom 69:45, v tekmi za tretje mesto pa so učenci OŠ Primoža Trubarja (Laško) premagali učence OŠ Litije (Litija) z rezultatom 65:58. Za najboljšega strelca turnirja je bil razglašen Sa-nel Bajramlič iz OŠ Venelja Perka. za najboljšega igralca pa Boris Jer-šin iz OS Brinje. Na finalnem turnirju je bila prikazana kvalitetna košarka, ekipe pa so bile zelo izenačene. V pnlfi-nalnih tekmah sta si zmagovalni ekipi, OŠ Venelja Perka (Domžale) in OS Brinje (Grosuplje), odločilno prednost priigrali šele ob zaključku tekem, kar je dalo dobro organiziranemu turnirju še posebno draž. Letošnji uspeh košarkarjev OŠ Venelja Perka ni prišel Cisto nepričakovano in nakljuCno. Pred tremi leti je ekipo prevzel trener Predrag Radovič in jo Zc v isem letu pripeljal do naslova državnih prvakov PF za mlajše pionirje. V lanskem letu je imela ekipa veliko smole, saj so jo zaradi napak v razpisu naknadno diskvalificirali. To je dalo fantom in trenerju še veCjo željo za uspehom in potrjevanjem v letošnjem tekmovanju, v katerega so vstopali, to je treba priznati, kot eni največjih favoritov za zmago. Sezono so začeli z zanesljivima zmagama na občinskem in področnem tekmovanju, kjer niso zabeležili niti enega poraza. V povprečju so svoje nasprotnike premago- Napredek delavski prvak Ljubljane Ekipa Napredka A je po zadnjem devetem kolu v prvi ligi 53. delavskega ekipnega prvenstva Ljubljane v šahu za leto 2000 le ohranila lanski naslov prvaka Ljubljane. Drugo moštvo Napredek B pa se je uvrstilo na četrto mesto, z malce več sreče pa bi lahko bilo tudi med prvimi tremi ekipami. Odločilno je bilo zadnje kolo, ko je še bil v vodstvu Klinični center I, ki pa je na domačem terenu izgubil z Zelenim vlakom z rezultatom 1.5:2.5. Napredek A je v gosteli visoko premagal KPŠD Karel Jeraj z 3,5:0,5. Ta razplet je Napredkovi prvi ekipi omogočil zanesljivo konCno zmago. Napredek B je v zadnjem kolu igral nedoločeno (2:2) z ZSSS - sindikati, vendar pa bi mu edinole zmaga s 4:0 lahko se zadoščala za osvojitev tretjega mesta, saj je Klinični center II premagal LŠK Upokojence A s 3:1 in si zagotovil tretje mesto. Ekipa Napredka B bi tudi v primeru poraza v zadnjem kolu še vedno ohranila četrto mesto. Končni vrstni red: I. Napredek Domžale A 14, (25) (prva Številka so točke v dvobojih, druga točke, dosežene v posameznih partijah), 2. Klinični center l 13, (23), 3. Klinični center II 13, (22), 4. Napredek Domžale B 12, (20), 5. Zeleni vlak 10, (IS), 6. LŠK Upokojenci A H, (17,5), 7. Bičevje 7, (I3t5), 8. Komenda I 6, (16,5), S. KPSKD Karel Jeraj 4, (14,5), 10. ZSSS - sindikati 3, (10). In kako so igrali šahisti v zma- Trener Predrag Radovič vali za 30 točk. kar je dalo slutiti, da se jim obcla odlična sezona. Na četrtf itiahiem turnirju PF, ki je potekal na OŠ Venelja Petka, so gladko premagali Dot toplice in OŠ Vič, ki je osvojila prvo mesto v Ljubljani. Na polfinai-nem turnirju v Cerknem pa so odpravili še OŠ Draga Bajca in OŠ Preska. S tem so si odprli vrata na finalni turnir, na katerem so ponovili uspeh izpred dveh let. K uspehu ekipe je veliko prispevalo strokovno delo trenerja KK HELIOS iz Domžal, športnih pedagogov OŠ Venelja Perka in trenerja Predraga Radoviča, brez katerega nc bi bilo teh uspehov. Vsem želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem delu z. mladimi košarkaši. Za ekipo so nastopili: Jure PAVLIC. Darjan DMfrRO-VlC. Aljoša MARKOVlC, Matej KOŠIR, Žiga IVAClC, Matej JARC, David KOSEM, Dejan DŽANAN, Jure KLOBASA, Martin STROJNIK, Urban KOVA("K', Sanel BAJRAMLK". PRIMOŽ PARKEU goviti domžalski ekipi? Na prvi deski je Vladimir Ivačič zbral štiri in pol točke iz šestih partij, to je tri četrtine vseh možnih točk, kar je lep dosežek. Marjan Karnar je na drugi deski osvojil točko iz treh partij. Vide Vavpetič je na tretji deski dosegel tri in pol točke iz šestih partij. Na četrti deski je Bogdan Osolin zbral štiri točke iz šestih partij in bil tudi sicer najboljša četrta deska turnirja glede na odstotek doseženih točk. Od drugih igralcev, ki so še nastopali v prvi ekipi, je Boštjan Rebernik odigral eno partijo in jo tudi dobil, Bojan Osolin je iz treh partij iztržil dve točki, Janez Hribar iz petih dvobojev tri in pol točke, Franci Košir iz ene partije pol točke, Vinko Piber pa iz ene partije celo točko. Vsi omenjeni igralci so razen mojstra Ivačiča mojstrski kandidati. V drugi ekipi je na prvi deski Jože Skok iz sedmih partij zbral štiri točke in pol. na drugi deski pa Boris Skok tri točke iz devetih partij (oba sta mojstrska kandidata). Na tretji deski je prvoka-tegornik Vitomir Janjič in kapetan ekipe igral več kot odlično. Iz devetih partij je zbral sedem točk in osvojil 78 odstotkov možnih točk. s tem izlržkom pa je bil tudi najuspešnejša tretja deska tekmovanja. Tudi prvokategornik Alojz Cerar ni bil od muh in je na četrti deski zbral pet točk iz devetih dvobojev. Eno partijo, ki jo je remiziral. je odigral tudi Peter Zupančič. V drugi ligi je zmagala Komenda III 11,(18), pred Medvodami 10, (17,5) in Komendo II 9, (17,5), v to ligo pa so iz prve izpadli ZSSS -sindikati. iz košarkarskega kluba Helios Domžale (lanska ekipa košarkarskega kluba Helios Domžale nadaljuje z napornim ritmom tekmovanja v boju za obstanek oziroma razvrstitvi od 7. do 12. mesta v 1. A košarkarski ligi. Tako so po zelo izenačeni tekmi doma po porazu z Roglo v Zrečah doživeli poraz še z Zagorjem. Kar pa ni tragično, saj so Zagorjani že obstali v ligi in osvojili sedmo mesto, kljub temu da so do konca prvenstva še štirje krogi. Najboljši na tekmi z Zagorjem je bil Rado Trifuno-vič z dvajsetimi točkami. Po tej tekmi so doma gostili vedno neugodno ekipo I/)kc kave iz Škofje Dike, ki p.i so jo premagali šele v končnici tekme in tako dosegli prvo stotico v letošnji sezoni. Domžalčani so v tej tekmi ustavili v drugem polčasu Bošnjaka, pri Škof-jcločanih pa se je razigral Dončič, ki je bil premalo za uspeh Loke v Domžalah. Zelo visok pa jc bil tudi odstotek meta, ki je znašal pri Domzalčanih kar 71%. Najboljši strelec DomZalčanov je bil Miha Za-lokar s triindvajsetimi točkami, ki je bil tudi uvrščen v peterko kroga. Sledilo je gostovanje v Mariboru pri Tovorniku, najboljšem strelcu lige ter njegovem vlaku. Tu so Domžalčani pokazali zobe, dobro zaigrali v obrambi in ustavili nalet Tovornika ter uspešno zadevali v napadu in uspeh na gostovanju je bil tu, in to kar s petindvajsetimi točkami razlike. Najboljši pri Domzalčanih je bil Plev-nik z enaindvajsetimi točkami, v peterki kroga pa se je znašel ponovno Domzal-čan, in to Rado Trifunovič, predvsem z, dobro obrambo na Tovorniku. Ti dve zadnji zmagi sta Domžalčanom dali še večjo možnost pri obstanku v ligi. A prišla jc tekma v Sežani pri Kraškem zidarju, v kateri pa so Domžalčani igrali dobro, a na koncu le izgubili predvsem zaradi napak sodnikov ter v obrambi, saj so Sežanccm dovolili v razmaku treh minut zadeti kar štiri trojke zapored. A Helios se kljub temu ni predal in se približal na točko. To je bilo tudi vse. Na koncu je Kraški zidar zmagal in si tako povečal možnosti za obstanek v prvi ligi. Najboljši pri Domzalčanih jc bil Plcvnik z dvaindvajsetimi točkami. Trenutno so Domžalčani na 10. mestu, a z, enakim izkupičkom kot Loka in Rogla pred njimi. Naslednji nasprotniki Heliosa so Rogla v Domžalah. j.oka kava v Škofji Loki ter Zagorje v Zagorju, na koncu pa je na sporedu Se tekma z Mariborom. Pa še nekaj statistike po prvem delu prvenstva, 22. krogih. Najboljši po ocenah in statistiki je bil od Domžalčanov Miha Za-lokar na 22. mestu s 44.82 točkami, enaintrideseti jc bil Alckscj hiskevič. Rado Trifunovič pa je bil scdcminštiridcscli. Najboljši strelce Domžalčanov jc bil Rado Trifunovič s tristo oseminštiridesetimi točkami in je bil skupno peti, četrti pri skakalcih jc bil Alcksej Laskevič s sto štiridesetimi skoki, najboljši podajalec pa jc bil prav Domžalčan Marjan Košak s Iri-inšestdeselimi podajami. Prehitel je eelo najboljšega podajalca v evroligi Jasikeviči-usa. Po šestih odigranih krogih drugega dela prvenstva pa je najboljši Domžalčan po ocenah Rado Trifunovič na 12. mestu. Ekipa letnika rojstva 1985 uspešno igra v ligi mest. saj je trenutno prva s samo enim porazom proti Šibeniku, sicer pa so premagali vse svoje nasprotnike od Ci-bone, Olimpije, Zadra, Slovana, Triglava, Šibenika ... Starejši pionirji letnika 1986 pa so na turnirju v Domžalah v konkurenci ekip Nove Gorice, Grostiplja in Bežigrada suvereno osvojili prvo mesto, kar je dober obet pred pričetkom prvenstva, ki pa se je že pričelo s tekmo proti Postojni. Na turnirju v Zadru so odigrali tekmi s Pun-tamiko in Zadrom in eno tekmo dobili -Puntamiko, z. Zadrom pa izgubili. Kadeti prve ekipe so bili na koncu četrti v državi, mladinci pa so bili osmi do deveti, lahko pa bi bili višje le, če ne bi bilo poškodb ključnih igralcev. V mesecu maju se bo pričelo tekmovanje v ligi mladih do 20 let, v kateri bodo Domžalčani igrali v skupini Zahod 2 s Triglavom. Jančami in Ilirijo. Vsak igra z vsakim po enkrat, naprej pa se uvrstijo najboljše Iri ekipe iz. vsake skupine. Na koncu se najboljša dva iz skupine uvrstita v polfinale in nato se igra še finale. Pomerili pa sta se tudi košarkarski Soli Domžal in Uniona Olimpije, boljši pa so bili na koncu Domžalčani s 3:2. Med seboj se jc merilo več selekcij teh dveh šol. Na koncu omenimo ,šc to. da je v vseh konkurencah, tako pri mladincih, kadetih in pionirjih, letos sodelovalo kar 200 ekip, kar je velik obet za prihodnost slovenske košarke. V posebni razvrstitvi uspehov mlajših ekip od mladih do 20 let, mladincev, kadetov in pionirjev pa SO Domžal-čnni prvi z. osemindvajsetimi osvojenimi točkami. Lepi uspehi v tem lelu za Domžalsko moško košarko, zato se za podmladek v ekipi članov ni potrebno bati. Velika spodbuda za delo tudi v prihodnje. , URBAN ŽNIDARŠIĆ Okrepitev v Atletskem klubu Domžale Lojze Pungerčič, trener Lojze Pungerčič, sicer član Atletskega kluba Olimpije, je trener številnih atletov iz klubov cele Slovenije, kamor se je pred kratkim priključil tudi A K Domžale. Trenerju uspešnih atletov in atletinj, ki so nastopali kot državni prvaki in stalni re-prezentanti tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji ter bili uspešni tudi v mednarodnem merilu, na primer Marko Saje, Nada Šober, Metod Žužek, Beno Piškur, Marijana Vidovič in drugi, je domžalski klub zaupal mladince Bernarda in Domna Jarca, Petra Kašteli« a ter člana Klemena Čopa in Jerneja Kastelca, ki bi moral biti v letošnji sezoni po njegovem mnenju poleg Bojane Vojska konica domžalske atletike. Ijijze Pungerčičje svoja zgodnja otroška leta prebil v nemškem taborišču, in sredi petdesetih let iz dolenjske vasi odšel v Ljubljano na šolanje geodetskega poklica in zatem službeno pomagal pri prostorski ureditvi glavnega mesta. »Na začetku šolanja v Ljubljani sem se srečal z atletiko in bil polnih deset let aktiven tekmovalce. To so bila zlata leta srednjih prog v slovenski atletiki in v taki konkurenci sem se kalil z velikimi uspehi v mladinski kategoriji in na 800 m med člani. Pred štiridesetimi leti sem tekel 1:54 min. na stezi iz ugas-kov. Takrat smo imeli na olimpijskih igrah v Rimu dva ljubljanska tekača na srednjih progah.« Zakaj ste postali trener in za katero disciplino ste specialist? Ob koncu smučarske sezone Nastopi športnikov Mihe Rihtarja in Te je Gregorin Smučarska sezona je za nami, mi pa na kratko poglejmo še nekaj uspehov dveh domžalskih športnikov. Smučarski skakalec Miha Rihtar je uspešno začeto sezono nadaljeval z B ekipo slovenske smučarske reprezentance na tekmah celinskega pokala ter svetovnega pokala v Planici. Tako jc na 80-metrski skakalnici v Mislinji (84,5 ter 79,5 m) dosegel sedmo mesto in tako izenačil najboljšo slovensko uvrstitev Jureta Radija. Na drugi tekmi v Planici je bil manj uspešen (42. mesto), v Schonvvaldu, kjer jc bila ekipa tretja, je bil Miha devetnajsti, bolje pa sc je uvrstil v Neu-stadtu (17.). Kot je najbrž vsem znano, je letošnja Planica prinesla svetovni Petra Grošelj ugnala Domžalčane Na odprtem prvenstvu ŠD Napredek Domžale v pospešenem šahu je zmagala ženska mojstrica Petra Grošelj, končni razplet pa je bil nejasen vse do zadnjega kola. Igralci so imeli na voljo pol ure časa za razmislek, odločilno jc bilo zadnje sedmo kolo, ko sta se za prvo mesto merila Jože Skok in Petra Grošelj. Skok je dosegel že povsem dobljeni položaj, vendar je v kombinaciji zamenjal vrstni red potez, in je po zapletih partijo celo izgubil ter se je moral zadovoljiti s Četrtim mestom. Petri kljub temu vse čestitke, saj je zelo trdna igralka, ki zlepa ne izgubi živcev. Končni vrstni red je bil nekako po pričakovanju, seveda pa je za najvišja mesta kandidiralo kar nekaj ša-histov. Sicer pa je na turnirju nastopilo 35 šahistov in šahistk, večinoma iz šahovskih društev Na- rekord (Goldbcrgcr), nov slovenski rekord (Primož. Peterka), Miha Rihtar pa jc žal skakal le na treningu, kjer jc bil njegov najdaljši skok dolg 172,5 metra. Želimo si boljših uspehov naših smučarskih skakalcev, ki bodo privabili večje število gledalcev tako pod skakalnice kol pred TV zaslone, našemu Mihi Rihlarju pa še več uspeha v prihodnji sezoni. Za smučarji tekači jc uspešna sezona, h kateri jc zanesljivo prispeval tudi novi finski trener, predvsem pa smo lahko ponosni na uspehe naše Tcje Gregorin. Po točkah svetovnega pokala sicer ni posegla, bila pa jc četrta na mladinskem svetovnem prvenstvu, predka. Črnega grabna, Komende, Zagorja ob Savi in Mengša. Na turnirju bi lahko bilo še več udeležencev, vendar pa so bili prostori v domžalskem športnem parku (nad baliniščem) preprosto premajhni za vse tiste, ki bi si želeli igrati. To vendarle opozarja, da bi moralo imeti šahovsko društvo Napredek zlasti za večja tekmovanja primernejše prostore. Končni vrslni red: 1. P. Grošelj (Ljubljanski ŠK) 6, 2. Vavpetič (Napredek), 5,5, 3. Ivačič (Napredek) 5, 4. J. Skok (Napredek) 5, 5. Cerar (Zagorje ob Savi) 5, 6. Bojan Osolin (Napredek) 5, 7. B. Skok (Napredek), 4,5, 8. Hribar (("'rni graben) 4,5, 9. Bogdan Osolin (Napredek) 4,5 10. Pavla Košir (Naprcdck) 4,5, II. Penko ŠK Komenda) 4 itd. Med mlajšimi šahisti jc Luka Pavlic, član Napredka, s štirimi točkami dosegel lepo 13. mesto. JOŽE SKOK Osnovnošolski šah Turnir osnovnošolcev ljubljanske regije za šolsko leto 1999/2000 je 17. 3. 2000 organiziralo Društvo šahovskih mentorjev ljubljanske regije. Domžalčani smo bili tokrat skromni, razen Andraža Smona, ki je bil odličen četrti; Denis Kegej je bil šestnajsti, Nika Pavlic sedemnajsta, Filip Matej pa dvajseti. Tokrat bi pohvalil izvrstno igro in borbenost devetletnega Somija 1'ala in devetletno Špelo Oreheh. Na ekipnem državnem prvenstvu osnovnih šol do 15 let, ki je potekalo po švicarskem sistemu, je občino Domžale zastopala ekipa OŠ Venelja Perka iz Domžal (L. Lenič, S. Rihtar, V. Brezovšek, K. Najd, T. Lan T. Turek) in dosegla peto mesto. To je odličen rezultat. Vse čestitke!! V. N. hkrati pa pripomogla k uspehom slovenske štafete, ki sc lahko pohvali z odličnimi uvrstitvami, čeprav se jim zadnji nastop v fahliju na Finskem ni posrečil (12. mesto). A lo jc le posledica utrujenosti ob zelo naporni tekaški sezoni Malijevc, lačnovc, Grcgori-nove ter Majdičcvc. Upajmo, da sc bodo uspehi tekačev, ki so v letošnjem let u naredili korak naprej, nadaljevali tudi v prihodnje in da bo smučarska tekačica Tcja Gregorin, ki ji za uspešne nastope iskreno Čestitamo, v naslednji sezoni posegala tudi po točkah svetovnega pokala. Zalo, srečno, Tcja. URBAN ŽNIDARŠIČ Druga ekipa Napredka za las ob pokal Napredek Domžale se tudi letos udeležuje pokalnega prvenstva Slovenije z dvema moštvoma, druga ekipa pa se je morala pomeriti že v predtekmovanjih. Ni pa ji uspelo ponovno osvojiti pokala ljubljanske regije, saj je ta podvig dosegla v minulem letu. Na prvenstvu ljubljanske regije je druga ekipa dosegla v četrt-finalti in polfinalu nedoločeni izid, vendar sc jc zaradi boljšega rc-Zultata na višjih deskah uvrslila naprej. Igrala je 2:2 s ŠD Črni graben ter ŠD Trdnjavo iz Ljubljane, doma pa je v finalu gostila ekipo LŠD Upokojenci iz Ljubljane. Brata Skok, ki sta z zmagama v dvoboju z. močno Trdnjavo prevesila izid v prid domžalske ekipe, pa sla ga v finalnem dvoboju s porazoma nagnila v korist Upokojencev. Tako so prilclni a borbeni šahisti zasluženo odnesli pokal zmagovalca ljubljanske regije v svoje klubske prostore v Šiški. Upokojenci pa so sc odpovedali nadaljnji udeležbi v tekmovanju za pokal Slovenije, tako da druga Napredkova ekipa sc vedno sodeluje na tem množičnem ekipnem tekmovanju. Med člani mošlva so Jo/o in Boris Skok, Košir, Janjič in Zupančič dosegli polovični izkupiček, lorej točko i/ d veli partij, eno partijo je odigral in ju zrna gal Nastran, Zupane pa jc edino odigrano partijo izgubil. JOŽE SKOK »Že od nekdaj me jc veselil pedagoški poklic in po končani tekmovalni karieri sem se lotil poslanstva kot trener. To je bilo natanko pred 35 leti, torej sem dal svojemu klubu Olimpija 35 let amaterskega dela. Šolo za trenerja sem opravil v Beogradu, imel pa sem tudi srečo, da so me trenirali trije odlični trenerji, od katerih sem sc mnogo naučil. Specializiral sem sc za teke na srednjih in dolgih progah in pred petnajstimi leti še (tudi kot prvi Slovenec) za gorski tek.« Mnogo generacij tekačev in tekačic je vadilo pod vašim vodstvom, več boljših iz različnih klubov pa je treniralo pri vas zaradi šolanja v Ljubljani, trenutno so med vašimi varovanci tudi eni izmed boljših atletov Atletskega kluba Domžale. Kaj lahko od njih pričakujemo v tej sezoni in kateri so njihovi daljnoročni cilji? »Pod mojim vodstvom trenirajo: brata Jarc, Peter Kastelic, Jernej Kas-telcc in Klemen Cop, od katerih lahko v letošnji sezoni pričakujemo izboljšanje njihovih osebnih rekordov in doseganje medalj na prvenstvenih tekmovanjih. Večje rezultate jc pričakovati v naslednjih letih, saj je za vrhunski rezultat v tekih potrebna daljša športna pot, na kateri pa so pomembni tudi materialni pogoji. Program treniranja jc zasnovan tako, da bo razvoj rezultatov progresiven, cilj večletnega programa pa je ta, da atleti v zrelostni dobi dosežejo visoke rezultate. Jernej je bil že mladinski državni prvak Slovenije na 3000 m, državni prvak v krosu, zmagovalec krosa Dela in udeleženec evropskega prvenstva v krosu.« Treningi so zagotovo naporni ... Kakšen je vaš moto pri treningih in kako motivirate tekmovalce? »Uživaj v naporih pri treniranju, poslušaj svoje telo, treniraj z glavo in nc z nogami! to je moj moto, varovance pa motiviram z resnicami o treniranju garaškega športa; pri vadbi dajem poudarek delovni disciplini z. ocvirki družabnosti, zabave in mladega nasmeha.« Skoraj vsak trener ima svoj način treniranja. Kako trenirajo vaši atleti? »V metodiki treniranja ni več skrivalnic. Vsa modrost jc sestavljati mozaik vadbe, ki bi prinesla želene rezultate. Pomemben kamen v tem mozaiku so ludi priprave zunaj domačega kraja, kjer lahko udarno treniramo v boljših klimatskih razmerah. Tckališčcm iz umetnih mas se pri količinskem treningu izogibamo zaradi morebitnih poškodb, poleg tega pa konfiguracija terena v naravi nudi več možnosti za domiseln trening in manj »ubija« tekače. Na žalost za prave višinske priprave ni-. mamo finančnih možnosti. V največji poletni vročini imamo bazo na Pokljuki, gorski tekači pa slečejo ludi na Velo polje pod Triglavom. Še posebno pozornost, tudi pri tekačih, ki trenirajo za lekme na atletski stezi, dajem tekom navkreber, marsikomu pa bi kol nadomestek za dviganje uteži, kjer Irpi mlada hrbtenica, svetoval teke za vadbo vzdržljivosti moči in tudi hitrosti.« Teke in gorske teke trenirajo mnogi. Nekaterim uspe že po kratkem času z manj napornimi treningi, drugim ne pomagajo niti najbolj naporni treningi. Kakšen je po vašem mnenju »recept« z.a »idealnega tekmovalca«? »O idealnem lekmovalcu lahko govorimo le hipotetično. Moral bi imeti prave genetske zasnove in naravne dispozije z.a določeno disciplino, korenine v idealnem socialnem okolju in srečo, da bi srečali ljudi, ki bi pravilno vodili njegovo nadarjenost, varovali zdravje, prilivali olje na ogenj volje, vztrajnosti, poguma, bojevit osti, pozitivnih ambicij in bili veter pod njegovimi krili.« Se misel o vašem življenju ... »Ko sc pzrem s hriba svojih let, ji' videti pisano polje mojega življe-itja: življenja, v katerem vsi po svoje orjemo, Sejemo in žanjemo. Nedavno je nekdo o meni zapisal, tla sem človek, ki ga jc življenje Irdo preizkušalo, a ga s tem samo plemenitih).« B. V. stran 1 9 PORT Nogomet v Domžalah »Spremenljivo kot aprilsko vreme« Težko pričakovan začetek prvenstva se je za naše fante začel teden kasneje zaradi neugodnih vremenskih razmer v Rušah in tako so drugi del sezone pričeli v domžalskem Športnem parku. Tik pred nadaljevanjem sezone pa sta pogodbi s klubom sklenila Primož Jeršin (prej Elan) in Miloš Popivoda (prej Ljubljana). Za spomladansko »premiero« so rume-no-modri pred domaČimi gledalci gostili odpisani Potrošnik, ki je žc z mislimi pri naslednji sezoni, ko načrtujejo povratek v elitni slovenski nogometni razred In prav ta neobremenjenost »kanarčkov« je bila nekako prednost, in prvi polčasa ter težko prigarani zadetek »mister gola« -Oskarja Drobncta jc pokazal, da Bellin-čani le nc bodo »topovska hrana«, kot jc kazalo pred sezono. In ko je v zaCctku drugega polCsa Jugoslovan v vrstah Potrošnika Zorica presenetil anemičnega KaradZiCa, jc kasnejši razvoj tekme pokazal, da jc to bil odločilen trenutek tekme, ki je Domžalčanc prisilil v agresivnejšo, učinkovitejšo igro in Arinando Mlinar se je z, dvema zadetkoma na najlepši možen naCin predstavil domžalski publiki. Po vodstvu s 3:l so tribune oZivele ta igra je stekla v pravi smeri. In sicer pred vrata Potrošnika, ki jih jc uspeSno reševal rezervni vratar Zver, kateri je Zamenjal poškodovanega Kuzmo. Četrti gol jc dosegel Sc en novinec v domžalski »Skvadri« Darko Karapctrović, in tako postavil končni rezultat 4:1. Konem vtis jc bil torej zadovoljiv, z ugotovitvijo, da ekipa Se ni dobro uigrana, kar je logično. Novinci v ekipi in pa prava »bolnišnica na robu mesta« (op. a. puško dovani Protega, Salja, Kušar. Škof. KlcS-nik, Cvijanovic,...) sta ob »premierni tremi« glavna razloga za bolj kol ne nepovezano igro. Vendar pa prvini Ireni i pomladanskim točkam ni za gledati v »zobe«. Naslednji tekmec Domžalčanov je bila Hit Gorica. Domžalčanom ni Igrišče v mestu igralnic nikoli prinašalo razlogov za veselje. In tudi tokrat jc bilo tako, »jackpot« jc znova zadela domača vrsta na čelu s strategom Osmanoviccm. Ipavce v prvem polčasu in Bcčaj v drugem sta bila usodna za naše fante. Žal Oskar Drobne tokrat ni bil pri strelu in očitno jc, da Gorica ni njegov »teren«, bodisi v goriškem oz. domžalskem dresu. No tekma je bila hitro pozabljena. kajti pomembnejši je bil naslednji krog. kateri je vodil naSc fante v Ruse Zaostalo tekmo so v hladnem in vetrovnem vremenu odigrati odločno In Mlinar jc povcdcl DomZalčane v vodstvo. Toda ni minilo veliko časti ko jc po predložku KaradZič nespretno posredoval in Ljutica je izid iz. neposredne blizine izenačil. Tekma jc bila dokaj izenačena, vendar tehtnica sc jc iz. minule v minulo nagibala v prid rumeno-modrim. V drugem polčasu so Domžale napadlae in lako je sila pomemben gol dosegel Oskar Drobne. Izid jc ostal nespremenjen do konca tekme in Domžale so osvojile tri »zlate« toče proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi. Tekma, ki je Pohorje oddaljila od prve lige in Domžalam, lahko mirno rečemo, zagotovila obstanek v elitnem razredu. Bravo fantje! Kapetan Marijan Cvijanovic - »Rossi«. ki je kljub poškodbi »stisnil zobe« in odigral zelo dobro partijo, jc po tekmi dejal, da bodo sedaj igrali veliko bolj sproščeno in »za publiko«. Žc na naslednji tekmi, v lokalnem derbiju proti SCT Olimpiji se je kapetanova izjava udejanila na igrišču. Trener Pel rovič jc dal priložnost ne-izkušenemu vratarju Milošu Popivodi, ki pa jc svoj članski ognjeni krst prcslal odlično. Zopel močno okrnjeni Domžalčani so po izjemni borbenosti in navdihu odigrili svojo letošnjo mjboljšo partijo, ki jc na tribune privabila okrog 9(X) gledalcev. Prvi polčas jc bil izenačen, z rahlo premočjo Olimpije, vendar jc v zadnjih sekundah prvega polčasa po sijajnem prodoru in predložku Dami rja Marelica strelec bil sijajni Oskar Drobne. Gol je dal fantom veliko psihološko prednost in v drugem polčasu so napadali predvsem Domžalčani. Tako jc bilo po akciji Mlinarja, Hribarja in ponovnega strelca »Okija« Drobncta jasno, da gre prvič v zgodovini slovenskih prvenstev maksimalni točkovni izkupiček našim igralcem. Zmaga za zgodovino! Po vodslvu Domžal z 2:0 so bili Ljubljančani hitro zatem oslabljeni za igralca, saj jc bil izključen vratar Pcjkovie, ki je neš-portno udaril Blaža Škofa. Do konca tekme bi Domžale lahko Se povišale izid, vendar se vratar VarkaS ni dal presenetili. Sodniška trojka s Kosom na čelu je delo opravila zelo dobro. Naj Sc dodam, da je po tej leknii na klopi »zmajev« Milovan Tarbuk zamenjal Jedinka Perico. Naslednje gostovanje je bilo že med tednom v Celju in kar tretja tekma Domžal v sedmih dneh je pustila posledice V prvem polčasu so bile priložnosti na obeh straneh, najlepšo je imel Drobne, vendar je bilo po prvem polčasu 0:0. Popivoda je zopel pokazal, da veliko obeta, saj jc nekajkrat odlično posredoval. Toda v drugem polčasu so domači prevzeli pobudo in tako je štajerska ekipa z »gorenjsko-makedonskim predznakom« po zadetkih Šumulikoskcga. Radosavljc-viča in Bogatinova s 3:0 premagala naše fante. Izid je glede na dogodke na igrišču le malo previsok. Po Celjanih so naslednji tekmec naših bili Dravograjčani. kateri so sproščeno prišli v Domžale, saj so si tudi oni izborili obstanek v ligi. V Domažle so prišli po točko in jo zasluženo tudi osvojili. Ro spretnem golu koga drugega kot Oskarja Drobncta. ki je ukanil sicer zanesljivega Botonjiča. Vendar jc v sodnikovem podaljšku po napaki Škofa, Sivko izenačil na 1:1 in prinesel veselje gostom. V drugem polčasu so Domžale pritiskale, a s preveč napakami, in izid je oslal nespremenjen. Povsem zaslužena delilev točk, poleg Drob-ncla. Mlinarja in Hribarja pa je v domači vrsli najbolj ugajal »jocker« Zanič, ki je v svoji (prelmajhni minulaž.i dal vse od sebe, odigral borbeno, angažirano in spomnil na dobrega »starega Zino«. Drobne se jc s štirinajstimi goli zavihtel na vrh lestvice strelcev, ki si ga deli z Bozgom. Po tej tekmi so Domžale zasedle 9. mesto in po novem razporedu zopel naleteli na Hit Gorico v gosteh. Zgodba se je ponovila, scenarij je bil podoben, strelca pa Sčulac in Zloga r. Prvi gol je padel v 13. minuti iz prostega strela, drugi pa v drugem polčasu po pritisku na gol KaradZiCa. ki je zamenjal Popivoda Šanse so bile, toda mesto »kockarjev« jc kot kaže zakleto za Domžale, ki tukaj praviloma ostajajo praznih rok. Morda pa naslednjič... Torej po sedmih spomladanskih krogih so Domžale trikrat zmagale, enkrat rcmiziralc in trikrat izgubile, kar jih uvršča na deveto mesto. Se pravi zelo spremenljive predstave, za kar je v veliki meri vzrok spreminjanje postave, zaradi poškodb, pa tudi novinci rabijo svoj čas. Od okrepitev je zaenkrat največ pokazal Mlinar, pa tudi ostalim ni za očitali želje in borbenosti. Dejanska vrednost ekipe se bo pokazala, ko bodo poškodovani Protega & co. tam, kjer sodijo, na igrišču. Stanje na lestvici, kar se obstanka tiče je sigurno in daje lepo priložnost za gradnjo ekipe za naslednjo sezono in več priložnosti za sproščeno in atraktivno igro, katero so domžalski nogometaši nemalokrat prikazali. GREGOR BERLEC Čestitamo Tekači A K Domžale so uspešno začeli letošnjo pomladansko sezono. Tako je bil Jernej Kastclec drugi v teku na Sv. Primož, Klemen ( op pa jc dosegel sedmo mesto. Na 5. kobariškem krosu pa se je izkazal Anže Povirk, ki je med fanti letnik 91 zmagal. Že v prejšnji številki Slamnika p;i smo pisali 0 uspešnem nastopu članov Atletskega kluba Domžale na državnem prvenstvu v krosu. Danes predstavljamo ekipo mlajših mladincev, ki jc med ekipami osvojila tretje mesto. V njej so tekli: Peter Kastclic, Aleš Gregorič in Tomaž Jarc. hi ■in Št Turnirji v okviru športnega društva Fan Vitas v Domžalah Športno društvo Kan Vitas je v veliki telovadnici osnovne šole Venelja Perka (v nadaljevanju OŠ V. P.), 30. marca organizirala že drugi letošnji turnir v hi ha II u. To jc igra, podobna hasebal-lu, ki se igra na manjšem igrišču in se odbija mirujočo žogo, ki stoji na gumijastem podstavku, zalo je primerna tudi za otroke od 6. do 9. leta starosti. Medtem ko smo na prvem turnirju v februarju gostovali prvake ljubljanske regije OS Jožeta Moškriča in ekipo iz OŠ TrZln, sla se tokrat pomirili le dmača ekipa iz oŠ V. P. in ekipa ON Trzin. V zelo izenačeni in razburljivi tekmi, ki sojo med odmorom, s plesno točko, popestrila deklela iz OŠ Dob. je tokrat v igri na tri menjave (inningc), zmagala domača ekipa, z rezultatom 17:16. Sam rezultat niti ni lako pomemben, kol jc druženje in navdušenje otrok in staršev za to zanimivo in družabno igro. Zato velik napredek je pokazala ludi naša ekipa tenisnčev, ki prav tako trenirajo v veliki telovadnici OŠ V. P. V zadnjem lednu meseca marca so odigrali turnir v mini lenisii, na nekoliko manjšem igrišču z mehkejšimi in počasnejšimi žogicami v dveh kategorijah. V mlajši skupini je zmagala Veronika Uraiine, drugi je bil Luka Dck leva in tretja Maja Burja. V Starejši pa je zmagal Domen Topole, pred Urško I ukie in .lanom Veharjem. Tisti, ki igrajo žc čisto pravi tenis, pa so tekmovali v baolnu Spin centra, kjer jc pohvalno zmagal Urh Vambcrgcr, saj je najmlajši med vsemi, pred Anjo Za-lezina in Mio Rudolf. Za piko na i pa smo poskrbeli mi in naši sponzorji z nagradnim žrebanjem, v katerem so sodelovali vsi otroci. Še enkrat bi sc radi zahvalili Žitu Ljubljana za vse sladkarije, slaščičarni I cnček in Kalimcro z.a okusne torte, pizzeriji Rok in RCU iz. Lukovice. Golfturist za izlete v Gardcland. športni trgovini Erdani in restavraciji McDonalds. Za konec pa bi povabili vse, ki bi se radi naučili in igrali hokej na ro-lerjih, tenis in Iccball, da sc nam pridružile in nas pokličete na telefon 040/209-060 ali 040/240-100. Prav lepo vabljeni! DUŠAN IN MARIJANA Teja in Maruša odlični Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kolalkanjii, ki jebljo v Ren-'"al. 9. X 2000, sta se tekmovalki Teja Rus in Maruša Ravnikar odlično uvrstili. Teja je bila prva in Maruša druga. Tekmovanje je bilo za obe ^O/alki drugo v letošnjem letu. Odlično znanje sta pokazal, v »>vezmh l,k,h- «* Pri nas vse bolj popularno in tudi konkurenca je vse hujša. Njihov rezultat je gotovo učinek vestnega treniranja skozi celo zimo, prav gotovo pa se tud. Pozna, da ima sedaj kotalkarski klub Pirueta boljše možnost., kolj.h je .mel v preteklih sezonah. To navsezadnje dokazuje tud. močno naraščanje članstva v klubu, kajti vse večje je število nadobudnih najstn.kov, k. pridno trenirajo večkrat na teden. Približuje pa sc tudi sezona hilros.nikov, ki sc žc zavzeto pripravljajo » prve obračune s so.ckmovalci iz drugih slovenskih kktbovjzra^fa-vorita v letošnji sezoni bosta prav gotovo že preizkušena tekmovalca Rok Mele in Jernej S.ipanič. ki sta nesporna kandidata za nastope na evropskem in svetovnem prvenstvu v letu 2000. ___ Za svoj največji nastop sc pripravljajo tud tekmovalke v show programu, to so: Teja Rus, Maruša Ravnikar. Saša Grmck in Nina Gr.lj, katere Caka v junijuJžc kar evropsko prvenstvo, ki bo letos » N^Z^kem Njihova izkušena trenerka l-iona Johnson od omenjene čc«vorkc vehko Pričakuje, kar priča, da imajo trening skoraj vsak dan. lud, s, okovn, svet Pri Zvezi kota karskih športov Slovenije jc potrdi, njihovo udeležbo na EP. kar jih zato Sc bolj zavezuje, da sc pripravijo kar se da najbolje. Želimo jim čim boljšo uvrstitev - SREČNO - Sankukai Karate Klub Domžale Uspešen konec tedna! V soho.o in nedeljo, 25. in 26. marca 2000. kot vemo. so se v Domžalah odvijali štirje različni dogodki: sodniški seminar in demonstratorski seminar ter tekmovanje za pionirje, pionirke in člane. Sodniškega seminarja se je tokrat udeležilo šestnajst novih kandidatov in listih, ki so potrjevali licenco za sodnika na Sankukai tekmovanjih. Sodniki, ki pa imajo licence Karate Zveze Slovenije, pa le te potrjujejo enkrat letno na tamkajšnjih seminarjih. Vsi udeleženci pa so po opravljenem praktičnem preizkusu izvedeli, ali izpolnjujejo pogoje ali nc: če so uspeSno naredili izpil oz. potrdili licenco. V soboto popoldan pa je potekal tudi seminar z.a demonstratorje, udeležba tega jc bila obvezna za vse, ki žc imajo naziv demonstratorja ali pa želijo to šele postali. Udeleženci, teh je bilo preko 30 iz vseh Sankukai karale klubov Sloveniji:, sose seznanili z. delom v klubih ler dobili napotke za nadaljnje izpopolnjevanje pri posameznih trenerjih. Njihova naloga pa je predvsem učenje in budno opazovanje vsega, kar jim povedo in pokažejo na treningih, da se postopoma pripravljajo za Ircncrsko delo. Naslednji dan pa je že sledila preizkušnja za vse tekmovalce, ki so želeli prikazali svoje znanje in obvladovanje tehnike v težjih okoliščinah. Za osvežitev spomina: lekmo-v;iiijc pionirjev in pionirk v osemnajstih različnih kategorijah ter prav tako Članov in članic v petih kategorijah. Pri pioini-jih so odličja prejeli tekmovalci od Ido 4. (dekleta od Ido 3.) mesta, za doseženo 5. do K, mesto pa diplome. Domžalčani pa so na domačem »par-ketu« uspešno zastopali svoj klub in dosegli naslednje uvrstitve: Pionirji: • Ervin Vidmar; 2. mesto • Gordan Breznik: 2. mesto • Tilcn Kotar; 2. mesto • Luka Zelcznik; 5.-8. mesto • Moreno Skvarča; 5.-8. mesto • Izidor Bilenc; 5,-8. meslo • Matej Šavorn; 5.-8. meslo Pionirke: • Zoya Tavčar; 1. meslo, deklice kate, 5. in 4. kyu, od 12 do 14 let oz. do konca OŠ. • SaSa Sctnikar; 2. meslo, deklice kate, 3. in 2. kyu, abs. • Vesna Kuzmanovič; J, meslo, deklice kale. 5. in 4. kyu, od 12 do 14 let oz. do konca O. S. Člani: • Dare Kotar; I. meslo • Boris Jcrkič; 2. mesto • Zlatko Tkalec; 3. mesto • UroS Pavlic; 3.-4. meslo • Srečo Plevel; 3.-4. mesto • Uroš Cirabner; 5.-8. mesto • Tomaž Herič; 8.-12. mesto Stojijo z leve: Katja Omahna, Lea Džanan, Tina Kovic, Barbara Lesialc, Evelin Kolar, Klavdija Kolenko, Manca Siko-iek, Karlo Soper. Cepijo z leve: Anja Pohlin, Tjaša Banko, Maja Jurjevec, Tina Soper, Tina Heferle. Uspeh pionirk ŽKK Domžale V nedeljo, 12. 03. 2000 smo v okviru Košarkarske zveze Slovenije v Domžalah organizirali zaključni turnir pionirk I. 1985 za uvrstitev na 1. mesto v 2. ligi, oziroma 9. mesto v državi. Poleg domače ekipe so si uvrstitev na turnir priborile še igralke Vipave, Kranjske Gore in Pomur-ja iz Murske Sobote. V prvi tekmi so se pomerile igralke ŽKK Domžale z igralkami Kranjske Gore in jih po hitri in poletni igri visoko premagale, V drugi tekmi je Pomurje premagalo Vipavo, tako da so za 3. mesto igrale igralke Vipave in Kranjske Gore. Po izenačenem boju je zmagala Vipava. V zadnji, najbolj zanimivi tekmi pa so domače igralke po hudem boju uspele premagati moštvo Pomurja z rezultatom 45:42. Uspehu je botrovala srčna igra vseh igralk, saj so pomanjkljivost po višini nadomestile z borbenostjo in nepopustljivostjo. Domači klub je k organizaciji pritegnil nekaj donatorjev, tako da je lahko vsem ekipam podelil sendviče, gibanico in sokove. Zmagovalna ekipa je dobila majice, poražena pa kape Zavarovalnice Triglav. Z dobro organizacijo in nenazadnje tudi z igralskim uspehom smo dokazali, da se v Domžalah v Ženski košarki situacija popravlja. Poleg tega, da smo za 4 mesta izboljšali lanski rezultat, smo tudi z organizacijo na boljši poti. Malce nas je razočaral slab obisk, glede na število poslanih vabil. Zahvaljujemo sc organizacijam, ki so nam materialno in finančo pomagale, da smo sezono končali z lepim uspehom: Gibko s. p. Dob, Kont d. o. o. Domžale, Elcom d. o. o. Ljubljana, Zavarovalnica Triglav PE Domžale, Tiring d. o. o. Trzin. KARLO ŠOPER Osnovna šola Venelja Perka Pri dekletih med najboljšimi v državi: V letošnjem regijskem prvenstvu v košarki za starejše dečke in deklice sla bili ekipi Osnovne šole Venelja Perka Domžale suvereno najboljši. Obe ekipi sla nato zaigrali na področnih tekmovanjih, kjer sta bili ludi uspešni in se uvrstili na četrtfinalne turnirje državnega prvenstva osnovnih šol. Ženski del turnirja v Domžalah so suvereno dobile igralke Osnovne šole Venelja Perka, ki so premagale Osnovno šolo Trebnje z 82:28. popoldne pa Se Osnovno šolo Vide Pregarc iz Ljubljane z 69:37. Na turnirju je bila uspešna še Osnovna šola Cvetko Golar iz Škofje Loke. V nadaljevanju so v Cerknici DomZalčanke brez ene najboljših igralk obe tekmi visoko izgubile in sicer z domačinkami Osnovno šolo Notranjskega Odreda ter OŠ Luis Adamič iz Grosuplja. To ni neuspeh ekipe, saj kljub temu spada med najboljše v državi. Za ekipo deklet so igrale: Manca Sikošek, Klavdija Kolenko, Lea Držan, Sandra Simič. Maša Cerni-vec, Tina Uštar, Nina Jarc, Petra Radi, Jana Anžin. Katja Razgor-šek. Saša Vukovič, Vesna Narič in Ižoris Veselic, trener ekipe pa je bila Maja Pirnat. Iskrene čestitke! URBAN ŽNIDARŠIČ Luka Lenič postal državni prvak V začetku marca je v Celju potekalo državno prvenstvo v normalnem šahu. V vsaki starostni skupini je igralo po deset igralcev, ki so se na državno prvenstvo kvalificirali iz regijskih prvenstev. Le v skupinah starejših od 16 let je bila udeležba prosta. Naše klubske barve je zastopalo osem mladih šahistov in šuhistk. GAŠPER JANČIGAJ V skupini deklet do IX let je Petra Brezovšček zasedla četrto mesto med šestimi tekmovalkami in jc zbrala 2 točki iz petih partij (2/ 5), od deklet pa sta nastopiš se Slika Pavlic, ki jc bila v skupini deklic do I? Icl sedma med osmimi tekmovalkami (2,5/7) in Špela Orehek, ki je v skupini dckiic do 10 Icl bila šesla med de-selimi tekmovalkami (3,5/9). Med fanti smo imeli dva šahista v kategoriji do 16 let. Med 31 udeleženci jc bil Aleksander Nadj šesti (5,5/9), Luka Pavlic pa dvanajsti (5/9). Največ kvalificiranih mladih šahistov, kar tri, pa smo imeli v skupini dečkov do 12 let. Žiga Osolin jc bil sedmi (4/9), Andraž Šmon osmi (3/9), naš najboljši Luka Lenič pa je zmagal in postal državni prvak. Brez poraza je dosegel sedem točk iz. devetih partij. Njegov uspeh je sad individualnega dela z osebnim trenerjem Zlatkom Itašagičem in predvsem dela v srednji šahovski šoli pod sponzorstvom Ko- ličevo karton in našega dolgoletnega generalnega sponzorja Vele Domžale. V orga-nizaciji našega šahovskega društva in pod vodstvom učitelja in mentorja Matjaža Mikca se letos zaključuje / zadnji tretji letnik. JPI Nenazadnje velja omeniti tudi trud in odrekanje njegovih staršev Zdenke in Iztoka, ki mu ves čas stojita ob strani. Luka ima z zmago pravico izbire med evropskim in svetovnim prvenstvom. Čeprav bo šele letos maja dopolnil dvanajst let, je na obeh prvenstvih v preteklih dveh letih že bil. Vsekakor pa mu bo letošnje nov izziv in priložnost za poglobitev šahovskega znanja in splctanja novih prijateljstev. Vsem udeležencem državnega prvenstva iskreno čestitam za uspešno igro, Luku pa želim obilo uspeha na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu. Predsednik šahovskega društva Domžale BOJAN OSOLIN PISMA BRALCEV stran 20 spletna poslovalnica Eisma ralcev 714 - 599 Vprašali smo namesto vas Tokrat nas je poklical gospod Ivan z Vira in nam zastavil dve vprašanji, od katerih smo mu na prvo lahko odgovorili kar po telefonu, drugo pa bomo posredovali pristojni službi Občine Domžale in jo zaprosili, da ukrepa. Njegovo prvo vprašanje je povezano s semaforjem na Viru. Ne zdi sc mu namreč prav, da semafor, ki ga je plačala Občina Domžale, nekdo izklaplja. Navadno je to ob koncu ledna, ko jc »gužva« na magistralki največja in je ob ugasnjenem semaforju nemogoče prečkati zatrpano magislralko. Ob tem smo povedali, da jc rta problem opozorila tudi županja in od upravljalcev ceste zahtevala, da ob konicah nc izklapljajo semaforja in na lak način preprečujejo normalno povezavo med Virom in Domžalami Drugo vprašanje bralca Ivana jc povezano s parkirnimi prostori za invalide. Sama se Se spominjani, da je pred leti ludi na pobudo enega izmed članov društva invalidov občina poskrbela za označitev nekaj parkirnih mest za invalide: pred občino, pošto, železniško ostajo in najbrž še kje. Gospod Ivan opozarja, da so ta mesta slabo vidna, predvsem pa. da so praviloma zasedena in to ne z. avtomobili, ki jih vozijo invalidi. Pristojne bomo na obnovo znakov opozorili, ob tem pa prosimo vse voznike, da parkirna mesta za invalide ne zasedajo, temveč naj bodo res namenjena invalidom ... Bralka Sonja se je razburila nad zelo slabo vzdrževano cesto iz Ihana proti meji z Občino Dol. Potolažimo jo lahko, da so projekti v izdelavi, pridobivajo sc soglasja lastnikov zemljišč ob cesti, nekaj denarja v proračunu tudi jc, tako da lahko računa, da sc bo kmalu vozila po lepši cesti Čeprav jc par vprašanj še vedno neodgovorjenih, pokličite! Uredništvo NAGRADE BRALCEM Izmed prispelih dopisnic in pisem, na katere ste vsi pravilno napisali, da sc navijači Nogometnega kluba Domžale imenujejo ravbarji, smo izžrebali pel srečnežev, ki jim bomo poslali potrdila in bodo lahko pri blagajni NK Domžale prevzeli po dve vstopnici za katero koli nogometno tekmo NK Domžale na domačem nogometnem igrišču. Iskreno čestitamo: Rok Cerar, Moravče; Marko Popovič, Preserje; Marta Jeretina, Domžale; Matevž Kokalj, Domžale in Marija Pirš, Črnuče. Tokratne nagrade podeljuje podjetje, ki ga najbrž večina naših bralcev dobro pozna, saj nadaljuje tradicijo predelave zdravilnih zelišč KOŽELJ. Petim, ki boste pravilno odgovorili na spodnje vprašanje, bo lastnik podjetja g Zoran Poljšak, Dob, Vegova ulica 12, podaril kolekcijo izdelkov podjetja. V kateri kategorji je Viktorja prejela voditeljica Petra Kerčmar? a) najbolj priljubljena voditeljica Dnevnika b) najbolj priljubljena napovedovalka c) najobetavnejša medijska osebnost Ime in priimek ločen naslov..... Pomniki, obeležja, praznovanja (odgovor g. Senger ju) V prispevku s tem naslovom je g. Senger (neuspešno) poskušal blatiti stranko SDS in mene osebno. Ker pa je bilo v njegovem prispevku na-trosenih cel kup laži, neresnic in zavajajočih polresnic, bom v nekaj stavkih pojasnil zadeve. S tem prispevkom se v skladu z dogovorom na seji uredniškega odbora končuje tudi polemika med menoj in g. Senger-jem. Za razjasnitev situacije moram poseči malce v zgodovino, ko je bil g. Senger Se predsednik krajevnega odbora SDS za področje Jarš in Rodice. Že takrat je bilo čutiti, da g. Senger svoji nalogi ni kos, celo več. ugled stranke je zaradi njegovih nemogočih dejanj močno upadel. Ker se je na žalost i/mikal vsem razgovorom o teh zadevah, jc bila sklicana izredna volilna konferenca, kjer jc bil g Senger tudi uradno razrešen s funkcije predsednika krajevnega odbora. Ker pa' g Senger ni od muh. je skušal to volilno konferenco preprečiti na ta način, da je obiskoval ter prepričeval člane, naj sc je ne udeleže. Delno mu je to uspelo, a kljub temu sc jc takrat zbralo dovolj članov, da jc bila konferenca sklepčna. Z neprimernim početjem je nadaljeval tudi v kasnejšem času (ko ni bil več predsednik, je še vedno skliceval seje), vrh gore pa jc bil očitno dosežen, ko je s svojimi prispevki pričel na samosvoj način »obračunavali« z vodstvom SDS. Pri teh početjih jc očitno dobil še somišljenika, sicer člana neke druge stranke, s katerim sta v prostem času skupaj popila kozarček ali dva in pisala pisma s podobno protistrankarsko tematiko (blatenje SDS in njenega vodstva brez dokazov in argumentov) ter jih pošiljala v objavo medijem. Zaradi tovrstnih dejanj je bil g Senger ponovno in to kar dvakrat pisno povabljen na sedež stranke, da -bi se pogovorili, zakaj to počenja, kje se nahaja pravi vzrok za njegova nerazumna dejanja. Vabilom se po njegovi stari navadi seveda ni odzval, odgovoril je v pisni obliki, da se pogovora ne bo udeležil. Po drugi strani pa smo lahko v javnosti brali njegovo pismo, da bi se on oglasil na sedežu stranke, vendar v času uradnih ur ni bilo nikoli nikogar na sedežu stranke (kar je debela laž, saj smo na sedežu stranke prisotni vsakodnevno, tudi po dogovoru ob določenih urah. če jc potrebno, uradne ure pa so sicer ob torkih od 18. do 19. ure). Zopet se je g Senger ujel na laži. s katerimi pa bo. vsaj upam tako, prenehal (ko je hil povabljen na drugi razgovor, je pol ure pred- predvidenim začetkom skrivoma dostavil pismo v strankin poštni nabiralnik pred vhodom v pisarno - zelo pogumno in možato dejanje, kajne). Zaradi naštetih ter tudi ostalih dejanj, ki jih v tem prispevku nisem omenil, let zaradi kršitev Statuta SDS in ostalih internih aktov je bil g. Senger na podlagi sklepa Nadzorne komisije SDS izključen iz Socialdemokratske stranke in iz vseh organov, v katerih (naj bi) sodelovat Svetujem vam, g Senger, da se zamislite nad vašimi dejanji, da rajši trikrat preberete, kar napišete, pred-no oddate pošto. V primeru, da pa boste tudi v bodoče v medijih nastopali zavajajoče in z neresnicami, bomo seveda postopali v skladu s kazensko zakonodajo, verjetno pa bomo javnosti tudi podrobneje pojasnili, zaradi kakšnih dejanj ste bili izključeni iz SDS. JANEZ STIBRIČ ITčlikl • Klik je spletna poslovalnica NLB, odprta 24 ur na dan in vse dni v letu. Dostop je možen iz kateregakoli osebnega računalnika, ki je priključen na Internet, • stroški so nižji, večja je preglednost poslovanja in prihranek časa. KLIK imetnikom tekočih računov Banke Domžale omogoča: • opravljanje plačil in prenosov med računi, • vpogled v stanja in promet na računih, • pošiljanje sporočil banki. • vse potrebne informacije o uporabi Klik-a NLB dobite v enoti Banke Domžale, ki vodi vaš račun. baiika domžale Banka z a vas Komu so bila napoti drevesa Stanovalci bloka Matije Tomca I smo ogorčeni, ker si je nekdo v naši bližnji soseščini dovolil obrezali drevesa - hrez našega soglasja, saj so drevesa prav tako naša. Nihče nas ni vprašal, ali je tudi nam lo prav. Samovoljno in grdo so ohžagali drevesa, ki so rasla, odkar stoji naša stolpnica. To sc pravi 25 let Dajala so senco našim, pa tudi njihovim avtomobilom, ki so parkirani pod njimi, jih ščitila pred poletno pripeko, kakor tudi pred neurjem in točo. Nam pa so dajala prijetno senco, ki jo poleti Sc kako primanjkuje v tej betonski džungli, in nas varovala pred radovednimi pogledi sosedov. Drevesa sedaj grdo izgledajo, kot okostnjaki, štrlijo v zrak in dajejo žalosten izgled. Kako si lahko nekdo kar nekaj dovoli, nc glede na to, kaj si drugi mislimo. Kaj človeška nesramnost in samopašnost res nimata meja? Prilagam sliko o nelepem izgledu dreves. MARIJA VILAR Napake se nalezljivo širijo Ponavadi iz solidarnosti prebrskam reklamno »papirnato vojsko«, s katero nas »zalagajo« neznani pri-našalci, ki zvesto polnijo naše poštne nabiralnike. Tokrat pa sem v enem od teh vodičev zasledila verze ljudske pesmice o pustni nedelji, saj je z njimi neznani pisec uvedel svoj prispevek o pustnih šegah in navadah, pri tem pa stlačil v en koš pustne seme z bohinjskimi novoletnimi koled-niki. Ob nadaljnjem branju omenjenega članka sem ugotovila, da je njegov avtor prebiral tudi Kuretovo Praznično leto Slovencev. Pri tem velikanskem delu o šegah in navadah Slovencev so starosti slovenskih etnologov, dr. Niku Kuretu, pomagali tudi drugi etnologi. Tako. so mu, žal, s terena prinesli tudi kako napako. Tako na str. 44 v Prazničnem letu Slovencev (1. knjiga; Lj. 1989) beremo: Na Gorenjskem hodijo v pustnih dneh »maškare«, ki jim ponekod pravijo »šemc«, a tudi »norci« (Hrastje) in »olepovci« (Stara Fužina v Bohinju). Res je, da imajo ti tradicionalni obhodi našcmljcnccv nekaj skupnega, tuše vseeno jih ne smemo metati v skupen koš. V Bohinju najbrž ko-ledniki že decembra odigrajo svojo vlogo, ker za pusta pri nas nc poznamo tradicionalnih mask in obhodov kot jih, na primer, poznajo v Ponikvah (Dobrcpoljc), kjer imajo svoje znamenite maškare, pa v Brkinih svoje škoromatc, na Cerkljanskem pa lavfarjc z znamenitimi lesenimi maskami itd. Letos sta me klicala tudi dva znanca, ki sta po radiu slišala, da po Bohinju za pusta hodijo ote- povci. Zato mi je še toliko bolj žal, ker vidim, da se napake nalezljivo Sirijo in bodo nazadnje bolj znane kot pa prava resnica. Vse napake, ki so jih in jih bodo še odkrili ljudje v Kurctovi knjigi, bi bilo potrebno javiti sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (Novi trg 5), da jih bodo upoštevali, kadar bo izšla spet kaka nova izdaja te knjige. Naj nazadnje vendarle prcdsla-vim še naše bohinjske otepovec, ki so edinstvena posebnost na Slovenskem. Pravzaprav otepajo samo v Zgornji bohinjski dolini, in sicer v naslednjih vaseh: v Stari Fužini in pod Sludorom hodijo po hišah na dan SV. Štefana; v Srednji vtisi, Češ-njici in v Jcrcki pa na silvcslrovo. Takrat so koledovali t udi na Kop; rivniku in Gorjušah. a je žal ta lepa šega po drugi vojni ugasnila, zanimivo pa jc, da sc je ohranila njihova kolednica. ki so jo zapeli pri vsaki hiši. Ta poganska šega je zares prastara, saj po mnenju strokovnjakov sega v kameno dobo. Razumljivo jc, da jc skozi tisočletja zbledelo njeno bislvo in z njim strahospoštovanje do našemljenih mladeničev, ki v omenjenih dnevih hodijo od hiše do hiše. Otcpovci predstavljajo duhove umrlih prednikov, ki so živeli v teh krajih in sc v skrivnostnih in dolgih zimskih nočeh vračajo nazaj, da bi kaznovali svoje »rojake« za njihove grehe in jih tudi blagoslavljali, da bi bili zdravi in jih nc bi zaposlila sreča: v hiši, pri živini in na polju. Zato jih morajo ljudje tudi obdarovati s klobasami, jajci, »šnop-sam«, moštom in seveda predvsem z denarjem. Otepati smejo samo tisti fantje, ki so bili žc na »štcln-gi« (na vojaškem naboru), a oh pomanjkanju fantov sc je starostna meja pomaknila žc celo do šest-najstlelnikov. Poročen jc lahko samo »muzikontar«, ki lahko tudi več let s harmoniko spremlja otepovec po hišah. Vsak šemski lik ima svojo vlogo, a kdo bi mogel na tem mestu opisali vse posebnosti Ic imenitne tisočletne tradicije?! Pridite raje v Bohinj in si jih sami oglejte na Štefanovo in na silvcs-trovo! MARIJA CVETEK Živeti v miru S širitvijo nemira potešiti lastni nemir? Eno so sanje, drugo jc resničnost. Tega anonimni pisci očitno ne vedo, zato jih tudi nihče ne jemlje resno, sicer pa to sploh niso pisci, ampak so pl jtivalci po vsem. kar se ne prilega njihovim okusom. Živeti v miru je zelo pomembna stvar. Koliko trpljenja je na svetu prav zato, ker ni miru med nami in v nas. Mir je pomemben tudi /a naše zdravje ali za ohvladova-nje bolezni. ( e znas Živeti v miru s seboj, soljudmi, z. naravo, z. Bogom - pa končno tudi s svojo boleznijo, kot je pisanje anonimnih pisem, si mnogo laže kos življenju in te tudi hude preizkušnje ne morejo tako hitro spraviti s lira. Kaj je mir? Znan jc pozdrav Sv. Frančiška Asiškcga: MIR IN DOBRO. Verjetno Frančišek ni imel v mislih tega, da pustimo drug drugega pri miru in sc nič ne zgodi. Želeti nekomu mir in dobro pomeni želeti mu, da živi polno. Notranji mir in izravnanost sta lahko samo nasledek stalnega potegovanja za popolno samoobvladovanje, kakor lahko obvladovanje kake umetnosti, denimo umetnosti pisanja ali igranja na gosli, ki ga končno kakor samo od sebe in brez zavestno spominskega nadzora izvede umetnik, ki ponazori sad in prihaja, kako naj rečem, iz marljive vaje. Veliko marljive vaje jc potrebno, če hoče človek živeti v miru s seboj. Nič manj marljivosti in trdega dela ni potrebno za mir med ljudmi, kjerkoli žc: v družinah, na delovnih mestih, med sosedi, v politiki... Tudi za mir med narodi, za mir na svetu. Kdor živi v miru s samim seboj, ho laže živci v mir z. drugimi in ne bo pisal spolakljivih anonimnih pisem. Pogoj za mir s samim seboj jc, da se sprcjmcS, da sc znaš imeti rad. Mnogi mislijo, da jc tO človeku dano samo po sebi, pa ni res. I udi za lo je potrebno veliko vaje in prizadevanja. Kdor more, naj razume. IVAN KEPIC Pošljite do 25. 4. 2000 na naslov SLAMNIK. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvestilo Območno združenje Rdečega križa Domžale je v času zimskih počitnic omogočilo brezplačno7-dnevno bivanje 15 otrokom iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Sredstva smo koristili iz akcije »Nikoli sami« in lastnih sredstev. Vse krvodajalec in krvodajalke obveščamo, da bo štiri- (4) dnevna akcija potekala 3(1. in .31. maja ter 1. in 2. junija 2000. Krvodajal sko proslavo bomo organizirali v oktobru. Letovanje otrok na Debelem rtiču bomo organizirali v dveh desetdnevnih izmenah v mesecu juliju. Prijave bomo začeli zbirati v mesecu aprilu in začetku maja. Okvirna cena desetdnevnega letovanja bo 27.000,00 SIT v treh obrokih. Območno združenje Rdečega križa ima novo telefonsko številko, t, j. 7241-246 -in E-MAIL domzale.OZRKfr'kabi. si Skladišče rabljenih oblačil jc odprto vsako sredo od 9. do 16.30 na Ljubljanski 34. Organiziramo tudi tečaje in izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Območno združenje Rdečega križa DOMŽALE AKCIJA V APRILU: CLI0 POPUST 120.000 SIT KANG00 POPUST 120.000 SIT MEGANE (razen SCENIC) POPUST 150.000 SIT PRI MENJAVI STARO ZA NOVO + 30.000 SIT DOBIJO VSI, KI BI ZAMENJALI STAREGA RENAULTA RENAULT AUTOSET D.0.0. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061 /1627-111 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061/1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-peL od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure NA ZALOGI SE OMEJENA KOLIČINA VOZIL L. '99 DO 29. APRILA VSI, KI IMATE R5, R19 ALI CLIO (starejši), KI IMAJO MOTORJE S KLASIČNIM VPLINJAČEM BREZ TURBO POLNILNIKA ENOTNA CENA SERVISNE STORITVE 13.000 SIT MENJAVA OLJA, OLJNEGA FILTRA ZRAČNEGA FILTRA, BENCINSKEGA FILTRA IN SVEČK TER KONTROLA OSTALIH 24 SKLOPOV, KI SO BISTVENI ZA VARNOST (fJEVCT Kako do ogrevanja s plinom v blokih Čeprav ste že veliko prebrali in slišali o plinu, vam želim v nasledil jem sestavku navesti še nekaj podatkov, ki so pomembni /,a vrt stanovan jske zgradbe, kjer nemalokrat naletite na težave. Kdo naj vodi vse aktivnosti? To vprašanje je pomembno, saj tO osebo velikokrat predstavlja nekdo izmed stanovalcev, kar je na em sirani dobro, saj po/na sostanovalce in razmere v hiši, na drugi Jtiani pa ni dobro, saj sc nemalokrat ob Cisto ich- ZNANJEJE POT DO USPEHA.. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISdE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 713-660 Ugodnosti: E-pošta: clip@clip-domzale.si -10% popust nudimo za skupine - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. (Dr ničnem vprašanju razrešujejo ludi zamere med sosedi, kar lahko vpliva na zavračanje akcij samo zalo, ker ima ta in ta prslc vmes. Občani niso usposobljeni za to delo, porabijo več časa, kol jc potrebno in lahko delajo napake. Za svoje delo niso nikoli poplačani, prej nasprotno. Najbolj učinkovito bo ves postopek vodilo izkušeno načrtovalno podjetje, ki bo za nekaj odstotkov od celotne investicije privarčevalo Se večji del vrednosti, predvsem pa prihranilo številne in tudi nepotrebna poti. Pripravili bodo tudi vso po- llnleeina ila te \krili, tudi solze zatajiti, a kako srce holi, k,i te vel med Hotni "'■ ZAHVALA V nedeljo, 5. marca smo se poslovili od nase nuunice POLONCE ANDREJKA iz Šentvida 23 Vsem, ki ste se od nje v velikem številu poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poli. nam izrekli sozalje, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in prispevke za sv. maše, se iskreno zahvaljujemo. I.cpa hv;il;i številnim gasilskim društvom za udeležbo, domačim gasilcem pa za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo sc župnikoma, g. Svctetu in g. Vrtovšku, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru. Moškemu pevskemu zboru iz Lukovice, govornikoma, g. Hafnerju in, g. Kolniku ter trobentačema /ti lepo opravljen pogrebni obred. Vsem Še cnkral iskrena hvala. Vsi njeni Šentvid, marec 2000 Iščem te v travah, i\eem te r morjih, najdem te v zvezdah, ki sijeja name. tMihi Kalil) ZAHVALA V 83. letu je odšla od nas naša draga mami, tasca, stara mama, onttca, sestra, sest lična, svakinja in teta ANGELA KOŽELJ - PERNE roj. Rode, po domače Pavletova iz Radomelj Lepo sc zahvaljujeva vsem sosedom in prijateljem za mnoge obiske in pomoč v času njene bolezni. Prav tako sc zahvaljujeva zdravnikom, naironaznim sestram in ljudem v centru za socialno delo v Domžalah za pomoč pri negi in vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob struni. Hvala tudi vsem, ki ste sc poslovili od nje. Hčerka Silva in zet Miha Kosec Radomlje, 27. marec 2000 ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v setleniinsesklcsetem letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek JANEZ BARTOL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje, darovano cvetje in svećc. I Ivala g. Župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki sle ga spremljali na njegovi zadnji poli. Vsi njegovi Ircbno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev ugodnih kreditov, ki jih lahko za prehod na čiste energetske vire dobite pri zato ustanovljenih skladih. Kaj je potrebno storiti Ko je plin že pripeljan do glavne požarne pipe na objektu, si nadaljnje dejavnosti sledijo takole: - Pridobili je potrebno pisno soglasje vsaj 60% lastnikov stanovanj, da lahko poteka skupni del napeljave po skupnih prostorih (klet, stopnišče I. - Izdelali je potrebno projekt pin-ske inštalacije za skupni del in za vsa stanovanja. Ob njem je potrebno ugotoviti, ali obstoječi dimniki ustrezajo ali ne. Če niso ustrezni, je potrebna njihova sanacija ali gradnja novih dimnikov, največkrat ob fasadi. Seveda mora bili v projektu rešen polek inštalacije in odvod dimnih plinov za vsa stanovanja, ne glede na to, ali so njihovi lastniki trenutno zainteresirani za plinsko napeljavo ali ne. - Dobavilelj plina pregleda projekt in daje soglasje k projektu. Le (teto, skrb, ljubezen in trpljenje Tvaje velika je hita življenje. Niti zbogom nisi rekel, niri mke nam podal. Strm Te vzela\jeprerano, v srcih naših boš ostat. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega mo/a, očeta, dedka, brata, strica, svaka in tasta VALENTINA GORJUPA iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sozalje, tola/ilnc besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge namene. Posebno se zahvaljujemo g. /upniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Radomlje za lepe poslovilne besede in odpele pesmi. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsem in vsakemu posebej pa še enkrat iskreno hvala za pomoč in tolažbo. Vsi njegovi Pomlad sc na zemljo vrne, petje slavi ev sc zbudi, v cvetju zemlje se zagrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti nase ljube žene, mame in babice MARIJE NOVAK - MIMI rojene Pogačar sc iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti in poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Ladislavu Hacetu in bolniškemu osebju UKC Ljubljana za zdravniško oskrbo. Vsi njeni ZAHVALA V šestinštirideselem letu nas je zapustil naS dragi JOŽEF JAUŠOVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje, darovano cvetje in sveče. Hvala podjetjema Grasto, d.o.o., in Prodnik, d.o.o., za pomoč in cvetje, še posebej pa direktorju g. Janezu Repniku za sočutne poslovilne besede. Hvala tudi članom PGD Ihan, ihanskemu cerkvenemu pevskemu zboru, g. Dane t u Savniku za zaigrano Tišino ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi - Na občini je potrebno pridobiti dokumente za gradbeno dovoljenje in priglasitev del za celotno inštalacijo, za skupni del in za inštalacije, po stanovanjih. - Izbrati je potrebno usposobljenega in preverjenega izvajalca, ki izvede napeljavo, vključno z zamašitvijo prebojev, barvanjem in izdajo potrdila o uspešnem tlačnem preizkusu napeljave. - Pridobiti je potrebno potrdilo o ustreznosti napeljave od dobavitelja plina. Denarna sredstva? V praksi je tako, da kar nekaj lastnikov ali stanovalcev trenutno ni zainteresiranih za izvedbo plinske inštalacije". I>a pa bi sc ostali lahko priključili, jc potrebno izvesti celotno skupno inštalacijo in urediti dimnike. Ni druge rešitve, kot da to financirajo le listi, ki so trenutno za napeljavo, ostali pa jim morajo vrniti sredstva, ko se bodo priključili. Tudi zaradi izračunavanja tega deleža je dobro, da to že vnaprej pripravi usposobljeno podjetje. Ponekod opravi vse navedeno kar dobavitelj plina (na zalogo), kar jc zelo dobro, saj je bistveno laže izvesti napeljave po stanovanjih. Celostna ureditev okolja Ne glede na to, kdo in kdaj je zainteresiran za priklop na zemeljski plin, je potrebno objekt projektno rešiti v celoti, za vsako stanovanje je potrebno predvideti, kako bo priključeno na omrežje, in tudi zgraditi je potrebno vse skupne dele inštalacije, žal na zalogo. Tudi vse dokumente je potrebno pridobiti za vsa stanovanja. Le tako bodo poznejši priklopi potekali hitro in učinkovito, v nekaj dneh. V nasprotnem primeru bo postopek trajal po več mesecev za vsako stanovanje, tudi stroški bodo večji, kar lahko potrdijo številni primeri. Pričakovati ali zahtevali, da bodo vsi takoj za napeljavo, je nerealno, čeprav je to ob zelo ugodnih posojilih težko razumeti. Življenjske razmer pri posameznih stanovalcih so zelo različne, zato ne smejo bili razočrani. če bo kdo izostal ob prvi priložnosti. Izkušnje kažejo, da se ostali kaj hitro priključijo na plin. V veljavi je dopolnilo k stanovanjskemu zakonu, po katerem je za napeljavo inštalacije ali uporabo skupnih prostorov dovolj soglasje le 60% lastnikov. Tako tudi ni več mogoče, da bi kdo od lastnikov oviraj vse ostale, kar je bilo pred tem mogoče in sc je (udi dogajalo. Za pridobivanje posojil na tem energetskem področju je zajeta vsa Slovenija. ESP DOMŽALE - KAMNIK IVAN KENDA, univ. dipl. inž. Podjetje DOLLAR, d.o.o., Breznikova 15, 1230 Domžale, zaradi širitve proizvodnje zaposli v redno delovno razmerje: 1. SAMOSTOJNEGA MIZARJA - 3-letna poklicna šola ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika 2. ŠIVILJO - 3-letna poklicna šola ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - starost do 40 let Pisne ponudbe naj kandidati oddajo v osmih dneh na naslov Dollar, d.o.o., Aškerčeva 59, 1230 Domžale, s pripisom »Za kadrovsko službo«. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 061/719-850. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Urad načelnika 1230 Domžale Ljubljanska cesta 69 tet: 720-100, fax: 714 773 objavlja javno dražbo za prodajo najdenih stvari Javna dražba z licitacijo najdenih stvari bo v četrtek, 20. 4. 2000 od 10. do 13. ure na dvo,-rišču Policijske postaje v Domžalah, Ljubljanska cesta 96. Ogled najdenih stvari je mogoč istega dne na omenjenem naslovu pred dražbo od 8.30 do 9.30. Seznan najdenih stvari z izklicno ceno je izobešen na oglasni deski Upravne enote Domžale, Ljubljanska cesta 69/11, Domža le, in sicer od 13. 4. 2000 dalje. Načelnik: BRANKO H EFERI I, univ. dipl. pravnik, 1. r. ZAHVALA 13. marca 2000 jc svojo Življenjsko pot sklenil ANTON PAJER iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izreCena pisna in ustna sožalja. darovano cvetje in sveče. Hvala prijatelju Matjažu Brojanu. Rajku Hafnerju in Nadi Drobnič za tople besede slovesa. Hvala g Bogdanu Dolencu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se praporščakom, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču ter flavtistki in organistki za lepo izvedene skladbe. Žalujoči: žena Ivanka ter hčeri Helena in Ivi 1. družinama ANDRAŽ URBANLJA Mrnov iz K ranjiva brda H. 7. 1993- 10.4. 1999 V SPOMIN Pravijo čas celi rane, "as hiti - a bolečina vedno znova plane, se komaj solze posušijo, spet nove grenko pot dobijo. A ti le leto v grobu spiš, v mislih mnogih Še iiviš, ne bi se prešteti dalo, koliko rok ti je rote dalo, koliko rok ti sveče je pritgalo, koliko ust molitev Šepetalo, koliko solz se je v očeh nabralo. Za vse, ki se te spominjajn. za vse, ki nas tolalijo, premalo je beseda hvala, nikdar ne bo jim poplačala. ljubi Andražck, ostal nam bos kot sonček v naših srcih. Vsi tvoji Mali oglasi STRIŽEM i n saniram žive meje. Urejam in vzdržujem vrtove, parke in zelenice. Tel.: 061 815-872, zvečer. GSM: 040/209-433. 3 ha TRAVNIKA na Limbar-ski gori za celoletno košnjo oddam. Cena po dogovoru. Tel.: 715-144, zjutraj do 8. ure, zvečer od 18. ure dalje. BREZPLAČNO oddam 2-delno omaro, 4 kuhinjske stole. Tel.: 715-914. ZG. DOBENO - ob asfaltirani cesti, na izredni točki, prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem na parceli z 900 m2. Voda in elektrika. Takoj vseljivo. Tel.: 737-470. MLAJŠA UPOKOJENCA najameta sobo za občasno bivanje. V zameno pomagata starejšim osebam pri hišnih in vrtnih opravilih v širši okolici Domžal. Tel.: 0609/ 637-993, po 19. uri. STAVBNEGA KLEPARJA ali delavca za priučitev redno ali honorarno zaposlim. Tel.: 711-829. GSM: 041/ 675-122. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061 727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/ 322-571. GNOJ goveji, konjski, kompostni, prst, lesne sekance z dostavo, prodamo. Izposojamo motokultivatorje in rahljalce okrasne trate in čistimo greznice in izposojamo kontejnerje - 5 m3. Tel.: 724-2056, 041 589-187. PROEESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nemščino za vse šole ter pripravlja na popravne izpite. Tel.: 724- 22 - 81 IMEJTE UREJENO HIŠO IN VRT: - obrezovanje živih meja - obrezovanje, obžagovanje in posek dreves - košenje trave - čiščenje poslovnih in stanovanjskih prostorov. Naše storitve so kvalitetne in konkurenčne! GSM: 041 33-93-01. ■ • robnike • tople grede, kompostnike J UJ • kamine, umivalnike Hl s • mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, 1 1 w ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO Masljeva 11, Domžale ^ RKNAIIII unna ■ prodaja nadomestnih delov za vse tipe vozil ■ menjava in centriranje pnevmatik ■ zavorne ploščice I .t .'('AS, sklopke LUK ■ akumulatorji za vse tipe vozil -BOSCH, TOPLA, ■ svečke CHAMPION, BOSCH, P A L, NGK, INKI K ■ motorna olja VALVOLINE, CASTROL, ELF, ARAL, FUCHS, TOTAL ■ dodatna oprema - prevleke - pokrovi koles - meglenkc - dodatne luči in vsa ostala oprema - varnostne čelade POLICE CENE GUM KUMHO Možnost plačila na 6 obrokov 145/80 R12 5.117 SIT 155/70R13 6.306 SIT 175/70 R13 7.139 SIT 185/60 R14 H 9.637 SIT 195/65 R15 V 12.732 SIT badex d.o.o. PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE RADIO CESTA 1 A, 1230 DOMŽALE, tel. & fax: 061/724-42-58 UGODNA PONUDBA MATERIALA ZA VODOVODNE IN CENTRALNE NAPELJAVE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM Pooblaščeni prodajalec in serviser DAEWOO in csnssam tompro ODLOČITE SE RACIONALNO! mm mm mm mam mm tiiisiii PREVERITE CENE NAJUGODNEJŠEGA SERVISA Preserje, Kamniška 19,1235 Radomlje ©727-216 < m A. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure Naslednja številka SLAMNIKA izide v petek, 5. maja. Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL.: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom & sam. si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO > KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE > APNO, CEMENT, MALTIT >■ FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO ■>■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKO CENO KRITINE BRAMAC V APRILU! NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z A VTOD V K i A LOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI SPOROČILA REZANJE IN VRTANJE BETONA Zg. Tuhinj 46/a 1219 Laze v Tuhinju J. Volkar, s.p. Tel: 061/847-257 GSM: 041/741-775 Ko je nakup prijeten dogodek Blagovnica VELE v Celju Družba VELE, d. d. iz Domžal je ob koncu marca v središču Celja odprla novo blagovnico VELE (Celje, Gubčeva 1, tel. 063/ 425-74.00). Na 3.300 m2 površine nekdanje blagovne hiše Teko so s temeljito obnovo in preureditvijo pridobili novo bogato založeno blagovnico, v kateri prodajajo domače in uvoženo blago. Njihova želja je, da tudi svoje kupce iz Celja in okolice zadovoljijo s kvalitetno ponudbo blaga. Lepe velikonočne in prvomajske praznike želim našim strankam in bralcem Slamnika. Skozi blagovnico VELE v Celju je njen direktor g. Stane Skok pospremil celjskega župana g. Bojana Srota. To pa za letošnje leto še ni vse. Družba VELE d. d. iz DomZal načrtuje, da bo v letu 2000 pričela z gradnjo blagovnice VELE v Kamniku, hkrati pa se pripravljajo tudi za pospešeno gradnjo blagovne hiše v Grosupljem. Poleg načrtovanih blagovnic pa bo družba VELE še v letošnjem letu obnovila vrsto poslovnih prostorov na lokacijah v Kamniku, Domžalah in Grosupljem. ODGOVORNA UREDNICA _ _ .- i — mmmkmm mumm mwmm kwmm mbrož aaan Legenda prihodnosti MODELI NA ZALOGI: UGODNO KREDITIRANJE PUNTO 60/3 V PCJNTO 60 SX/3 V PUNTO 80 ELX/3 V PCINTO 60/5 V PUNTO 60 SX/5 V 1.521.000 SIT oz. 60x33.360 SIT mesečno 1.617.000 SIT oz. 60x35.470 SIT mesečno 1.993.950 SIT oz. 60x43.735 SIT mesečno 1.603.000 SIT oz. 60x35.160 SIT mesečno 1.701.000 SIT oz. 60x37.310 SIT mesečno Možnost nakupa po sistemu staro za novo. Predstavitvene vožnje vsak dan od 8. do 18. ure. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 ANKARAN Tik ob morju, v parku sredi mediteranskega zelenja v Ankaranu, gradimo novo apartmajsko naselje. Apartmaji imajo različne kvadrature in sicer: 110 49 m2 neto površine: 69,44 m2 neto površine; 48,54 m2 neto površine in 65.45 m2 neto površine. Vsak amartma ima tudi eno parkirno mesto. Apartmaji imajo kopalnico, spalnico, bivalni prostor s kuhinjo, balkon ali atrij. Poleg pnkljucka za kabelsko TV in telefonske napelajve je vgrajena klimatska naprava in električno ogrevanje. Naselje ima kopališče s pomolom. Informacija in prodaja: GMDU Šmartinska 134/a, 1000 Ljubljana, telefon. 061/ 442-083, 061/18-42-444.______ Novi časi. SPC ŠKODA ŠKERJANEC Domžale, Krumperška 21 telefon 01 710 340 i_/2iiiMBv Vabimo vas na dneve odprtih vrat 14., 15. in 16. aprila 2000. Fabia. Novi razred. Nova Škoda, Promocijski popust pri plačilu z gotovino Otroška oblačila do 10 let lastna proizvodnja Ljubljanska 88, Domžale (SPB1 - drugi hodnik) Tel. 712-237 Odprto od 9. do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - vamo delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 1 S. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. (061) 711-082 in (061) 712-278. ahaCiC n .. ci?i>vt Domžale, »rkvj Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov €|OtGI1JG &&&& mi gorenje Štedilnik k 7*8; - 61.031 SIT POMIVALNI STROJ 8W 002 ■ J1.050 SIT pralnih strojev, sušilcev perila, hladilnikov, zamrzovalnih omar in skrinj, pomivalnih strojev, štedilnikov, malih gospodinjskih aparatov... ^(NASl0«fAPA8AT0v Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure DOMŽALE JUS-SECURITY d.«.o., DOMŽALE Tel.: 7219-890. 041/638-007 AVTOŠOLA; kat. A, B, C in H VAROVANJE; prodaja, montaža in servis REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali RAČUNOVODSKI SERVIS s p, d.o.o. Elekt. pošta: jus-security@>siol.net http://www.jus-security.8m.com NAJUGODNEJŠI KREDITI V TEM TRENUTKU KREDITI BREZ POLOGA KREDITI NA POLOŽNICE KREDITI SAMO Z OSEBNO IZKAZN SUPER KREDIT T+0 \ OPTIKA Vin V novem poslovno stanovanjskem bloku v Radomljah (Cesti borcev 5) je gospa Milena Ben-da odprla OPTIKO VID. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami na tem področju želi pomagati vsem, ki bi radi dobro videli, si s sončnimi očali zaščitili oči pred vročim soncem, ali pa đonili strokovno mnenje o svojem vidu. V okviru OPTIKE VID (delovni čas ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure) deluje namreč tudi OČESNA AMBULANTA, kjer preglede na sodobnih aparaturah opravlja priznani okulist, ki vam bo izmeril tudi brezkontaktni očesni pri tisk. Za pregled se naročite in ga. Milena obljublja, da ne bo treba dolgo čakati. Hkrati pravi, da vsem, ki so pregled opravili pri specialistu in imajo predpisani recept za očaki i/ katere koli druge zdravstvene UStanOve, pn OPTIKI VID izdelajo očala ludi brc/ doplačila. Posebej je v lokalu poskrbljeno za očala za najmlajše, katerih starši lahko izbirajo med najbolj priznanimi firmami NAI NAI, BENE-TON. IIIKKIIIS. C O/MIK. MARCOUN in POPAJ. odrasli pa zelo radi posegajo po lahkih titanovih očalih, pa tudi po firmah, kot so: JAC OUliS-DESSANAGE, CHRIST1AN DIOR. NINA RKTL MORGAN. SCHAGAL MINIMA. (.IOTO COUNTRY, D & Ci. Rl I' LAY, CARRERA, RANDOLPH, DAVIDSON. Očala dobite v najkrajšem času, če so na zalogi takoj, pri njih lahko kupite tudi korekcijska (dioptrijska) slekla priznanih Firm Zeiss in I....... zelo hitro očala tudi popravijo, v lokalu pa dobite se prav vse ostalo, kar spada k očalom: etuije. vrvice, krpice, celo kozmetične barvne leče za tiste, ki želijo poudariti svojo barvo oči, boste našli. Pred začetkom poletja smo in gospa Milena ponuja že vseh vrst sončna očala, od tistih najkvalitetnejših, svetovno znanih znamk, do cenejših, izbrati boste morali sami. »Dober vid nam vsem veliko pomeni, zato moramo zanj poskrbeti, mu pomagati s kvalitetnimi očali -tako po zdravstveni kot estetski plati.« pravi gospa Milena in vas vabi, da se o kvalitetni in tudi cenovno ugodni ponudbi očal v OPTIKI VID prepričate sami. DAEWOO Uradni servis in prodajalec t0i Mala Loka 15. 1230 Domžale ' el .: 061/16 27 100 [Mw® np Združeni NAPREDEK • DNEVI MODE V BLAGOVNICI VELE DOMŽALE y^—\c pip KOČNA • TABOR Vabimo vas na MODNO REVIJO 14. aprila ob 18.uri v blagovnico VELE (na stopnicah pri oddelku oblačil). Predstavili se bodo priznani domači in tuji proizvajalci oblačil in perila MURA, LABOD, GORENJSKA OBLAČILA, LISCA, ELKROJ, NOCOM, PRANDINA, MONTEFIORE, NAVIGARE, VVAMPUM... Blagovnica Vele, Mestni trg 1, Domžale, tel.: 718 100 5% 0 POPUST pri nakupu nad 10.000 SIT za oblačila in obutev 14. in 15. aprila v blagovnici Vele Domžale, trgovini Češminka Domžale, Modni hiši Kamnik in Zarji Mengeš. Ji CVETLIČNI SEJEM od 74. do 22. aprila pred blagovnico Vele v Domžalah Izbrali boste vse, kar potrebujete za 1 vaš vrt in balkon. 14.4. od 10. do 18. ure: strokovni nasveti ga. Anke Bernard glede urejanja v 19.4. ob 16. uri: strokovni nasveti g. Slavka Zgonca VELIKONOČNI SEJEM od 20. do 22. aprila pred blagovnico Vele KOVINAR PRODAJNI PROGRAMI: * Salon keramike (keramične ploščice, sanitarna keramika, oprema za kopalnice, armature) * Talne obloge, preproge, karnise * Vijaki in okovje * Hobbv program (elktrično in ročno orodje, kosilnice in prekopači ter VSE ZA VRT) Kovinar, Ljubljanska 71, Domžale, tel: 719-250 I GRADBENIK IN UNIVERZAL VELE prijeten nakup PRODAJNI PROGRAMI: * Vodovod in centralno ogrevanje * Gradbeni material * Elektro-izolacijski material * Vijaki in okovje * Barve in laki * Delovna in zaščitna sredstva Gradbenik, Maslejeva 4, Domžale, tel: 719-270 Univerzal Kamnik, Medvedova 15c, Kamnik, tel: 8391-421 S ca j*: co cz .SSL Z5 3 ca >M E o o -ri TJ co -O >M =} l— ■o co j*: co > O 2> h- JD CD >