178 Iz koče v palačo (Povest. — Spisal St. pl. Orlovič V. ro prstih, brez šuma sta stopila gospa Bergerjeva in nje spremljevalec, dr. Pavel Kreslin, v Magdino spalnico. Vse je bilo tiho, na mizi je gorela privita svetilka z zelenim zastorom, medli zubelj je brenčal jednakomerno, po sobi se je širil zelen somrak. »Malo je zaspala,« oglasi se nekdo ob vzglavju z glasom, ki je bil le nekaka senca glasii, vsak zlog počasi in posebej izgovarjajoč. »Dober večer, pater Florus,« pozdravi gospa Bergerjeva meniha ob vzglavju, »hvala \am, častiti oče, še vedno tu.« Dr. Kreslin pristopi bližje in pogleda meniha; na prvi hip se mu prikupi častitljivi mož, mož ne velike rasti, suhljatega, a milega obraza, v priprosti meniški obleki. Bral je in molil iz precej debele knjige in se ni menil za drugo nego za ubogo bolnico, ki je bila dušne pomoči tako zelo potrebna in zadnji 6as tudi vredna. »Tu sem privedla gospoda, ki ga je poželela Magda,« nadaljuje gospa, menih dvigne malo glavo in prijazno pogleda odvetnika, glava mu takoj zopet pade in oči se zopet upro v knjigo. Vse umolkne in na postelji se začuje pretrgano ječanje. »Hudo ji je,« šepne gospa, stopi bližje k postelji in seže v žep po robec, odi so se ji porosile. »Milostiva, ali ne po zdravnika?« vpraša tiho dr. Kreslin. »Noben zdravnik ne more tu ved pomagati, le Oni tam gori!« Magda odpre počasi oči in zmešano pogleda po sobi, oči zadenejo dr. Kreslina in obstanejo na njem. »Magdica, poglej, tu je gospod doktor Kreslin, tvoj bratranec. Prej si vedno govorila o njem, a zdaj si čisto pozabila nanj. Pozdravi ga vendar, podaj mu roko!« Magda premakne levo roko in jo malo vzdigne, doktor Kreslin pristopi in jo prime z desnico, Magdine oči so ga še vedno motno motrile. »Odpustite mi, gospod, ako sem — vas — kdaj — užalila!« izpre-govori bolnica s pojemajočim glasom. »Gospica, ne vznemirjajte se, odpuščeno je davno,« odvrne dr. Kreslin b krepkim glasotn, ki je očividno blagodetno in poživljajoSe uplival na bol-ničine živce. »In moj nesrečni oče?« izpregovori bolnica glasnejše čez nekaj časa. »Gospica, pri nas ne poznamo sovraštva, pozabili smo vse, kar je bilo nekdaj. To naj vas ne vznemirja, gospica bratranka,« vse je govoril odvetnik s tako čutečim in prisrčnim glasom, da je pomirjena zaprla Magda zopet oči. Hipno se je Btresla po telesu in bolestno odprla oči, hotela se je vzpeti, a omahnila je takoj mej blazine. »Moj Bog, dusi jo v prsih,« zajavka mati, »prosim, gospod doktor, po-magajte mi, da jo položiva v naslanjač. Tako ji vselej odleže.« Primeta jo -*B 179 &<- oprezno, na lahno; odvetnik meni, da je prijel za peresce, tako je bila bol-nica brez teže; deneta jo v naslanjač, Magdi pade kakor brez moči glava nazaj in roki se ji povesita kakor mrtvi. Menih je ostal ves čas miren in molil iz knjige. V tem hipu zarožlja sablja na hodniku. «Moj Bog, pa gotovo zopet Major Herman, oh, — saj ste ga poznali Magdinega bratranca, bil je takrat z nami na letovišču. Moj Bog, kaj ga je prineslo in ravno zdaj?« jadikuje gospa. »Lepo vas prosim, gospod doktor, skušajte ga Vi kako odpraviti, ali vsaj zadržavati, saj vidite, kako zelo po-trebuje bolnica tihega miru.« Major ne vstopi takoj, sliši se, da se pogovarja zunaj s poslom. »Oh, ko bi le odšel!« vzdihne gospa nekoliko potolažena. Magda začne zopet ječati, vedno glasneje, telo ji zdaj pa zdaj zatrepeče. »Pater Florus,« zakliče gospa vsa prestrašena. Pobožni menih odloži knjigo in stopi pred naslanjač k bolnici, opazuje jo z bistrim očesom. Kedar je bil kdo na smrt bolan v kaki boljši rodovini, vselej so prišli prosit patra Flora, da je molil pri bolniku do zadnjega trenotka. Vsi so ga spoštovali radi njegove pobožnotsi, radi njegovega fmega, nevsiljivega vedenja, z lepimi pomirljivimi besedami je pripravljal bolnika na zadnji, smrtni boj. Zadnje večere je prihajal redno k Magdi in jo tolažil v trpljenju; tako tolažilno ji je govoril o smrti, da se je čisto sprijaznila ž njo, da je mislila o nji le kot o rešenju iz vsega trpljenja, kot o preselitvi s tega le bolečine rodečega sveta na oni boljši svet, kjer čaka človeka rešitev vsega hudega in popolno blaženstvo. Imel je pa tudi ta blagi učitelj in tešitelj poslušno in hvaležno učenko. Odkar se je bila Magda z Bogom spravila in vsprejela sveto popot-nico, bila je vsa drugačna, kar nič več slična nekdanji lahkoživki in raz-posajenki; mirno je prenašala hude bolečine. Pater je s svojim izskušenim očesom takoj izpoznal, da se bliža nje zadnja ura. Mirno je rekel gospe: »Prosim, milostiva, blagoslovljene sveče in, ako mogoče, tudi blagoslov-Ijene vode!« »Prosim, pater Florus, tu je svetilka,« reče gospa vsa zmešana, sname zastor in prinese petrolejevo svetilko. »Milostiva, biti mora, ako le mogoče, voščena sveča, blagoslovljena v cerkvi o svečnici,« pojasnjuje dr. Kreslin. »Take nimamo, imamo le navadne sveče za po noči,« opravičuje se gospa. »Prosim, milostiva, prinesite, kakoršno imate,« prosi pater. Gospa odhiti, takoj za njo prirožlja v spalnico major Herman, vihajoč si obilne brke. Odvetnik izpozna v njem takoj višjega častnika, ki je prijezdil popoldan na vežbališče in rešil s svojim prihodom ubogega vojaka. Major pozdravi: »Dober večer, gospoda! — A, — zopet vi tu, prijatelj pater Florus. Dobro, dobro! čul sem, da je gospici Magdi zopet slabše. — Ah, — saj tu leži revica na naslanjaču. Ali se ne zaveda?« »Ne, ali vsaj malo, gospod major,« odgovori mirno pater in pristavi tišje: »Gospod major, vaša sestričina — umira!« Major se ne zmeni za zadnje besede, obrne se proti dr. Kreslinu in mu poda roko: 11* -*e 180 **•- »Oprostite, — major Berger.« Dr. Kreslin mu seže hladno v roko in se predstavi: »Odvetnik dr. Kreslin.« »A, Kreslin, Kreslin? Kje sem že čul to ime? Prosim, gospod doktor, pridite na pomoč mojemu spominu, ki se včasih ustavlja, kot star vojaški konj.« »Imel sem čast,« odgovarja dr. Kreslin, »izprovesti nekdaj v vaSi družbi poletje na Grebenu, ko ste bili še mlad poročnik.« »Da, da, čisto prav,« pritrjuje major, »ali še veste, kako smo reševali Magdo iz deročega potoka? Bili ste takrat, gospod doktor, vrl mladenič, a jaz mlado, objestno, nagajivo vojaško žrebe, ne-li ?« Nato je prihitela v sobo gospa Bergerjeva s svečo in svečnikom. »Dober večer, milostiva gospa teta!« Ona se ni zmenila za njegov po-zdrav, ampak hitela k patru Floru in mu podala svečo. Magda je nehala ječati, a slabosti niso ponehale. Pater je napravil križ čez svečo in jo podal gospe, sam je vzel knjigo v roke in molil na pol glasno molitve za umira-joče. Gospo je še potolažil: »Milostiva, ne vemo, kaj pride. Bodimo previdni; upam, da ostanete mirna. Hčerki prihaja rešitev. Gospica se odpravlja k bratu, da bo ž njim uživala večno blaženstvo in nrosila za vas in za vašega nesrečnega gospoda soproga!« Zadnje besede so potolažile mater, katera si je neprenehoma oti-rala oči in vzdihovala: »Oh, Magdica, moja preljuba Magdica.« Pater in ona sta molila sama. Dr. Kreslin pa je odvedel majorja v drugo sobo, češ, da se imata mar-sikaj dogovoriti, ker sta bila že toliko časa narazen, v resnici pa le zato, da bi izpolnil željo gospe Bergerjeve. Major je bil nocoj posebno zgovoren, a odvetniku so po glavi blodili dogodki današnjega dne in se mu ni nič kaj ljubilo govoriti. Osobito pa ga je pretreslo tožno stanje Magdino, ker tudi njemu se je zdelo, da ne bo dolgo mej živimi. Zato je bil bolj molčeč in je le poslušal zgovornega majorja; a tudi poslušal ni kaj rad, pa si ni mogel drugače pomagati. Toda dolgo ni trajal ta za blagočutnega odvetnika ne-prijetni pogovor. Nenadno se zaslisi iz spalnice potresljiv klic in jok. Oba hitita gledat. Gospa Bergerjeva je obupno zajokala, izpustila svečo iz roke in se oklenila Magde v naslanjaču. »Kaj pomeni to?« vpraša major resno in gre za doktorjem. »Mrtva je!« pošepeče doktor majorju in obledi. Pater izmoli, zatisne Magdi oči in opravi še kratko molitev za njeno dušo. Nato ga potegne major na stran in mu reče: »častiti oče, sporočite gospe teti moje sožalje, vidim, da ne morem govoriti nocoj ž njo. — Kdaj bo pogreb?« »Po jutrajšnjem popoldan, gospod major!« Major poda patru in od-vetniku roko in se poslovi. Na gospejin jok prihiti v sobo hišina in drugi posli, mrtvo Magdo polože na postelj, pater in doktor primeta gospo vsak za jedno roko in jo odvedeta v sosednjo sobo. -« 181 frt- Drugo jutro je dr. Kreslin baš odposlal naročilo pogrebni družbi in s tem ukrenil vse potrebno za Magdin pogreb, ko je vstopil v pisarnico grof Edling. »Zdravi, gospod doktor,« pozdravi prijazno grof, »prihajam ravnokar iz sodišča in prinašam zanimive novosti. Mislite si, gospod doktor, moj bra-tranec je priznal, da je umoril on in moj gozdar mojo teto. To sta dva lopova, ne-li, gospod doktor, in jaz sem moral mestu njiju tri leta presedeti v ječi ? A na dalje, moj bratranec je izdal tudi vsa zločinstva, katera so se vršila v njegovi družbi, vse so že dali pod ključ, le vašega najnovejšega strica — oprostite, da se tako izrazim, ne mogo najti. Berger, moj pleme-niti bratraneo in še par drugih, to je bila družba, prav za vešala. Gospod doktor, kako bo z vašimi tisočaki?« »Kar nekako ves zmeden sem,« odgovarja odvednik, »te dni sem do-živel toliko veselega in žalostnega, da ne vem, katero je večje, ali veselje ali žalost. Ako izgubim tisti denar, bodisi, saj vem, kam je prišel.« »Ne govorite tako, gospod doktor, denar ni izgubljen.« »Vsekako, gospod grof, Bergerjevi dolgovi znašajo nad polovico več, ko je vredno vse njegovo imetje; ako prodade vse na dražbi, ne pride na-me nič tistega denarja. A ne govoriva več o tem, pozabiva vse!« »Prijatelj, ne tako, poslušajte moj svet. Kaj ne, vse bo prodano na dražbi, kakor ste rekli? Ako kupi kdo, kupiti bo moral palačo in tvornico. »Utnevno, to spada vkup.« »In kdo kupi vse to? Treba bo plačati z gotovim, in malo jih ima toliko gotovine. Veste, kako napravimo ? Berger je meni že izza pet let dolžan do sto tisoč goldinarjev, vso stvar prepustim vam v oskrb, pritaknite tej vsoti svojih deset in poženite se za stvar. Prijatelj, kupite vi na dražbi vse Bergerjevo posestvo!« »Gospod grof, niti v sanjah bi mi ne prišla taka misel v glavo. Kje naj vzamem toliko denarja?« »Ne bodite preskromni, gospod doktor, nekaj imate sami in, kar bo pa še manjkalo, dodam jaz, in sicer kot brezobrestno posojilo na deset let. Ta das gospodarite pridno, v desetih letih se vam vse povrne iz dohodkov tovar-nice, nekaj vam prinese tudi odvetništvo. Torej le pogum, gospod doktor, jaz sem še vedno vaš veliki dolžnik, hvaležen vam ostanem do stnrti. Ali hočete, gospod doktor?« »Gospod grof, kaj naj rečem, kako se vam naj zahvalim?« »Nič hvale, gospod doktor, dobro torej, stvar je urejena!-------Ako je sploh kdo vstvarjen za tovarnidarja, gotovo ste prav vi; najrajši se potegu-jete za delavce, njih sreča vam je najbolj na srcu. Odslej se vam ne bo treba več tako truditi in se prepirati z oderuškimi fabrikanti, uredili boste vse sami, kakor bo najboljše za vas in za vaše delavce; a tudi za ostale delavce boste tako delovali uspešnejše, zahajali boste v družbo bogatašev in -*3 182 &*- tam mirnim potem dosegli več, nego s shodi in pritožbami.------- — — Le pogum, gospod doktor, Bergerjeva palača in tvornica je vaša! Z Bogom!« «Udarec na udarec, kako naj to moji živci preneso ?« vzdihnil je doktor Kreslin in vstal nemirno s stola. »Jutri je Magdin pogreb, pred vsem mo-ramo skrbeti za dostojen sprevod!«