KMALU NOV VRTEC
Niso se še polegli komen-tarji o drugem samoprispevku za gradnjo vrtcev in šol. Kot nemalokrat smo Ljubljančani tudi to pot dokazali, da smo sposobni reševati tudi najtrše probleme. Ko razmišljam o otroškem varstvu, si nikakor nisem na jasnem, kako bi bili, če ne bi za oba samoprispevka glasovali tako enotno. Še sedaj, ko je \z sredstev I. samoprispevka zgrajena ve-čina vrtcev, je povpraševanje nad ponudbo. Ko bi lahko stvar kako rešili samo s prese-ganjem kapacitet vrtcev, bi bilo to več kot idealno, toda stanje je mnogo hujše. Ne vem, če je kje v Ljubljani vrtec, ki vsaj za 30% ne presega svojih kapacitet in občutek imam, da je teh trideset odstotkov pre-sežka že kar normalno. Prav tako pa najbrž ni vrtca, ki ne bi imel vsaj še toliko prošenj, kot je v vrtcu otrok.
Stepanjsko naselje je — lahko rečemo — naselje predvsem mladih družin, torej tudi naselje majhnih otrok. Spomladi bo dograjen otroški vrtec, ki bo po vseh merilih lahko sprejel 206 otrok. Pogo-varjal sem se z ravnateljico vrtca Štefko Peterlin.
»Da, za 206 otrok bo zgrajen vrtec, mi pa že sedaj predvide-vamo 30 odstotno prekorači-tev,  tako  da  bomo  sprejeli
maksimalno 260 otrok. No, če sedaj izvzamem teh 30%, potem bomo razvrstili otroke v šest skupin, in sicer:
do 1. leta ena skupina z 12 otroki,
od 1. do 2. leta 2 skupini s 24 otroki,
od 2. do 3. leta prav tako 2 skupini s 24 otroki,
od 3. do 4. leta 3 skupine s 34 otroki,
od 4. do 5. leta 2 skupini s 40 otroki in
od 5. do 7. leta 3 skupine z 72 otroki.
V Štepanjskem naselju imamo tudi dve varuhinji z 10 otroki, ki z nami zelo dobro sodelujeta. Moraji pa bi dobiti vsaj še dve taki varuhinji, saj so potrebe po varstvu naj-manjših otrok velike, vrtec pa jih bo sprejel samo 12. Iz dru-gega samoprispevka bo sicer v naselju zgrajen še en vrtec za 100 otrok, toda to bo šele okoli leta 1980. Pred nedavnim smo hoteli kritično situacijo rešiti s preureditvijo nekaj stanovanj v varstvene oddelke, kar bi v veliki meri ublažilo krizo. Leta 1975 so bili napravljeni načrti in tudi nekaj sredstev je bilo že zbranih, pa se takrat prebivalci niso mogli odločiti za predlog. Sicer pa se je o tem že dosti pisalo in zadeve ne bi rada pogrevala. Zavedati se moramo, da vloga vrtca ni več izključno varstvo. Že ime samo — vzgojnovarstveni zavod — to pove. Starši danes samo z varstvom niso več zadovoljni in tudi mi ne smemo biti. Vzgoja in izobra-ževanje sta celo pomembnejši od samega varstva. Otroka namreč ni težko samo paziti. Veliko težje ga je ob tem vzga-jati in izobraževati — in prav to je naša pomembna naloga Tako kot v šolah, imamo tudi mi točno določene programr ki se jih moramo držati. Zat< bi bilo prav, če bi vse otroke zajeli vsaj v malo šolo. Vsi vrtci danes skušamo organizi-rati tudi popoldanske dejav-nosti, ki se od dopoldanskih ne
razlikujejo veliko, so pa namenjene otrokom, ki iz takšnih ali drugačnih razlo-gov niso v vrtcu. Žal pa se pojavljajo tudi nekatere ka-drovske težave. Novi vrtec bo prve otroke sprejel že maja, mlade vzgojiteljice, ki konču-jejo šolo, pa se za zaposlitev odločajo šele v septembru.
Pa še nekaj bi staršem polo-žila na srce. Če otroka že imajo v vrtcu, četudi v mestu, naj se jim ne zdi zamalo, čeŠ vrtec imam pred nosom, otroka pa moram nositi v iriesto. V tako težavnem položaju, ko toliko otrok čaka na varstvo, se moramo sprijazniti tudi s takim izhodom.«
I. G.