List 17.
f
Kaj zima stori.
Kdor zimo bolj natanko opazuje, bo spoznal, da zima ima veliko moč do tega. kar za njo pride, in da po nji, ali je dolga ali kratka, huda aH mehka, se ravna marsikaj o poeetvi in poljskih opravilih. Nad tem, da ta ali uni prerokuje, kakošna bo zima, ni celo nič ležeče; al kaj nam je zima zapustila, tega ne smemo v nemar pusati.
Po zimi se, kakoršna je, ravna marsikaj. Zima je: kratka in mehka, kratka in zgodnja, dolga, dolga in ojstra, dolga in mehka, kratka in pozna. Drugačne navadno ni. Sploh moremo reči, da prava terpi pri nas od konca grudna (decembra) do konca susca; srednji mraz je po 12 stopinj R.
Ce je zima kratka in mehka, akoravno je „ni zime brez mraza" kakor stari pregovor pravi, je dobra za polje in pospešuje vso rast; kar se je zamudilo sejati ob pravem času, se utegne ob taki zimi posejati se pozneje; vendar mehka zima tudi plevela ne posmodi in merčesa ne pokonča. Kratka zima in mehka je za gorate kraje bolja kakor za nižave, ker jim vlage več da. Vendar je razloček take zime po lastnosti zemlje velik, namreč ali je zemlja mastna ali pesena, lega kraja gorka ali merzla.
Kratka in zgodnja zima   se ne prileze merzlim krajem dobro;   drugačnim   legam  pa tekne.    Ker   po   tacih   kratkih zimah rado še pozneje zmerzuje, varuj in pazi, kar moreš, da se ne prehitiš s pomladansko setvijo.    Kratka zima,   če ni bilo potrebnega   mraza   in snega,   ni   za   kmetovanje nikakor dobra prikazen; sicer o takih zimah tudi rado dežuje in povodnji  nastopajo.    Ce zemlja na vse kraje  dobro pre-zebe in  zmerzne, preden  sneg zapade, je za rastline sploh dobro, in visokim krajem to še bolj tekne kakor nižavam  z ilovnato zemljo.    Sploh  je   dolga   in   suha   zima   v   naših krajih   znamenje   dobre   letine,   posebno   za   žita.    Tudi   za druge   opravilstva   kmetijske   je   taka zima   pripravna;   gospodar opravi   marsikaj,   kar   je pred   zamudil,   in   pripravi marsikaj, kar bo   treba.   Cez dolgo zimo tožijo ubogi ljudje. Ce je pa zima dolga in ojstra ali   pa dolga  in   mehka,   se marsiktere zimske   nadloge   osnujejo,   ki   so  za   kmeta bol; ali manj škodljive ,   če   se  jim   o pravem   času v okom n; pride.    Kdor premisli, koliko časa rastlinstvo potrebuje, da si   popolnoma opomore,  bo lahko previdil, kaj  mu je nekoristnega ali pa škodljivega, in za kaj je ta posetev odločata in za kaj ona raste.    Skušnje uče, da debel sneg in doga zima malo povodinj napravita,   če   se   le  sneg  počasi tija.
Dolga in huda zima se prilega sploh bolj visokim krajem in slabi zemlji. Po navadi nasledova ojstrim zimam rada lepa in gorka spomlad in plodno poletje. To je velika dobrota, da se letni časi verste, in nikar ne mislite, da zima nima dobrih namenov.
Kratka in pozna zima ni posetvam in rastlinam tako ugodna. Zima se mora o pravi dobi pričeti in ravno tako tudi končati. Sadeži potrebujejo časa in gorkotc, da se ponašajo in spešneje rastejo; če zima predolgo terpi, jim ško-dije in jih v rasti zaderžuje.
Gotovo nam bo vsak skušen gospodar poterdil, da imajo zime do rastlin veliko moč, akoravno se od tega člena do zdaj ni veliko govorilo in pisalo. Na vsako vižo zasluži ta reč pazljivisega ozira.