Diihovniške spremembe. Kaplan Josip Rutar, doslej v Ptuju, pride za drugega kaplana v Hoče; Ignacij Grobljar za mestnega vikarja v Ptuju; M. Cepin iz Ho5 za kaplana k Št. Vidu na Planini. Požar v usi-larm na Pobrežju pr)l Marlborn. Dne 15. oktobra je izbruhnil na Pobrežju pri Mariboru požar v Kohnsteinovi tovarni za usnje. Gasilcem se j.e posrečila omejitev ognja. Rešili so skladišče, tovarniško poslopje pa je pogorelo. Zgorel je del strojev, barve in znaša škoda nad 1 millfe. jon dinarjev. Vloni-Sska tslpa razknnksuia in pod kljačem. Mariborski policiji se je posrečilo, da je razkrinkala družbo uz« movičev, ki so ogrožali že daljo časa Maribor. Trije tički so že pod ključem, četrtega še iščejo. Z mladimi vlomilci je odromalo vse, kar jim je prl« šlo pod roko. Dne 6. novembra 1924 je bilo smrtno ponesrečenemu trgovcu Vrhuncu v Mariboru pri belem dnevu ukradenih z aktovko vred 10.000 Din,. Tatvina je ostala nepojasnjena.in šelo sedaj je prlpovedoval eden od aretira« nib, da je ncki Fang od zgoraj omenjene družbe vlomilec pri Vrhuncu. Iz« povedi teh tičkov bodo spravile marsi« kaj na dan. Kazjijeacc pobegail iz belsi.ce. JožeS Pajman jo bil obsojen raui tatvine na 18 mesecev jcče ln razven tega še na triletni naknadni pridržek v zapont. Ba bi utckel na svobodo, je požrl 25 cm dolgo in 7 mm debelo žico. Prepeljali so ga iz mariborskih zaporov v bolnico, kjer so mu odstranili žico, a je dne 14. oktobra zjutraj pobcgnil i2 bolnice na svobodo. Samomorilni po™ skus je izvršil z nakano, da bi utekel iz zaporov, kamor ga je zopet pripe. ljala roka pravice. Obsodba ubijalca dijaka. Poljski l\v vaj iz Krčevine pri Mariboru, ki ie u> bil s palico v vinogradu nad Racerdvo rom dne 23. septcmbra t. 1. tretješolca Stanka Bezjaka, Rudolf Pečenik, je bil obsojen na 3 leta težke ječe in na petletno izgubo častnih pravic." Žrtev požara. V Stanetincu pri Sv. Antonu v Slov. gor. je izbruhmil požar zadnjc dni v eni izmed viničarskih liišic in se je bliskovito razširil zaradi močnega vetra. Predno so domačini opazili nevarnost, je žc bilo vse v objemih plamenov. Trem družinam je pogoreV) vse. Na gašenje ni bilo misliti radi pomanjkanja vode. Žrtcv požara je postal viniearskl sin, katerega je zalotil ogenj spečega na podstrešju. Potegnili so ga izpod ruševin že čisto zoglenelega. Sreča v aesreči. Vsled zadnjega de%evja je preplavila ceste in okolico Dravinja krog Poljčan. Dne 14. oktobra je zavozil lep osebni avto pri LuSečki vasi, ker je bila cesta preplavljena, v vodo, ki je zanašala avtomobil vedno bolj k hrumečemu potoku Ličnica. Zgodila bi se bila največja nesreča, da niso pribrzeli na pomoč poljCanski gasilci s svojim avtobusom. V nevarnem položaju na avtomobilu so "jt>lli trije gospodje iz Celovca, ki so hoteli v Rogat.ec, a so se odpeljali po reSitvi iz opasne zagate nazaj proti Konjicam. Vlom. Xa Stanovskem pri Poljčanah j<j bilo te dni vlomljeno pri posestniku Ivanu Trunklju. Vlomiloc je odnesel izkupiček za telico 2000 dinarjev in Obleko. Najdeai cekinl. V četrtek dne 16. oktobra so zadeli delavci v Krškcm ob Savi pri odstranitvi stare ledenice na vrtu baronice Lazzarini na lonec. v Katerem je bilo shranjenih 180 cekinov, ki tebtajo 74 dkg. Rcparski uinor- V petek dne 17. oktcbra ob pol 7. uri zvečer so. udrli trije mladi in boljše oblečeni tolovaji v sobo blagainika Gvozdena Panteliča v Liubijani. Oddali so na blagajnika tri smrlonosne strele, ki so povzročili celi alarrii in roparji niso imeli časa, da bi bc bili polastili vsebine blagajno, v kateri so bili stotisočaki. V splošnem tekanju ter zmedi se je napadalcem poercčil pobeg. . Ve3ikar.ska špijcaaša v RiimanijiiV Rumuniji so odkrili na široko razpredcno vohunstvo. Zapiii so dne 18. oktobra- samo v Bukarešti 77 oseb, v 'drugih mestih pa 56. Vohuni so bili v 6li!-.bi sovjetske Rusije. čiidsia dež. V majhni vasi v bližini bolgavskega glavnega mesta Sofije je .vladalo pred kratkem veliko razbur'jenjo. Nad selom je zadivjalo silovito neurje. Naenkrat so začele deževati prepelice. V kratkem času so nabrali prebivalci 100.000 komadov prepelic. Prepelice jc zagrabil vihar in jih treščil ob zemljo. t Eksekator. Da obisk eksokutorja ni dobrodoSel, je resnica, da bi pa bil v zvezi s smrtnimi posledicami, se tudi no zgodi vsak dan. Te dni se je pripetil tak slučaj v Berlinu. Sodni cksekutor jo imel iztirjati od zakonskoga para prav znatne svote. Zakonca, ki sta bila po poklicu celi dan iz stanovania. sta pustila doma 91elno hčerki- co, ki se je bila baš vrnila iz šole. Ko otrok eksekutorju na ponovno trkanje ni odprl, je ta poklical ključavničarja, ki je poskušal ulomiti. Otrok je bil uvcrjen, da so na delu vlomilci, je odprl okno na dvorišče, zaklical na pomoč in se pognal v smrtnem strahu iz prvega nadstropja v globočino. Deklica je obležala s težkimi poškodbami na s kamenjem potlakanem dvorišču in je izdahnila kmalu za tem v bolnici. Najbolj mcderna šola za rudarje. V Berlin-Cbarlottenburgu so dogotovili premogovnik, ki bo služil kot šola za rudarje. Premogovnik je opremljen z najmodernejšimi napravami, ki pridejo v poštev pri rudarski stroki. Prejemki angleškega ministrskega predsednika. Iz Londona javljajo, da je dobila posebna komisija nalog, naj raziskuje, če bi bilo mogoče znižati ministrske plače. Glede prejemkov ministrskega predsednika Macdonalda je ugotovila komisija presnetljivo dejstvo. Dognali so, da se plača angleškega ministrskega predsednika, ki znaša 5 tisoč funtov na leto, ne more znižati, ampak se bo zvišala na 7000 funtov, ker ne prejema predsednik nobenih dodatkov za sprejemanje ter pogostitev političnih dostojanstvenikov in porabi z lahkoto 7000 funtov na leto. Komisija je zaslišala sedajnega ministrskega predsednika u\ toidi druge. Macdonald je izpovedal, če bi zapustil predsedniško stolico in bi ne imel nobenega drugega zaslužka, bi moral — pribežati v sirotišnico, ker nima premoženja in nobenih drugih dohodkov. Lloyd George je rekel, da je 7000 funtov za predsednika prej premalo nego pveveS, ker je že po podedovani navadi prisiljen, da sprejema in daje pojedine, kar stane težke svote. Bakhvin je podal izjavo, da se zahteva od ministrskega predsednika v materiialnem oziru toliko, da mož brez premoženja sploh ne more postati predsednik angleške vlade. Bcljševiki so ustrelili 17 pravoslavnih duhOivnikov. V zadnjih dneh septembra je bilc ustreljenih v Leningradu 17 pravoslavnih duhovnikov, kl so že bili dalje ?asa v jočali sovjetske tajne policije. Rodbine ustreljenih so zvedele čisto slučajno izvršitev smrtne kazni. Svečeniki so bili obtoženi, ker so se branili, da bi bili zapustili prostovoljno svoje župnije. Ncva kakor dijamant trda kovina. Pred kratkem' so odkrili v Ameriki kovinasto zme3, ki se imenuje po izumiteljn, Firth Sterling Steel Company, »Firtit«. Nova 5.nov se ne more imenovati kovina, ampak je zmes, ki se da primerjati jeklu. Njegova posebna lastnost je izredna trdost, katero prekaša edinole dijamant. Firtita stane ena tona 100.000 dolarjev. Iznajdba jo radi tega tako draga, ker traja pridobivanje 60 ur in gre 40% za sestavo potrebnega materijala v nič. Novo kovino bodp uporabljali predvsem za izdclavo najbolj finega orodja. Pot v Pnradiž, V francoskem zdrav.ili.ščii Royat je otvoril podjoton gostilničar rostavracijo visoko na hribu, odkoder je bil lep razgled po celi dolini. Restavraciji je dal ime »paradiž«. Velikokrat se je dogajalo, da so prihajali hribolazci k mežnarju mesteca in ga vprašali, kod gre pot proti »paradižu«. Mož je odgovarjal postrežljivo na Vša mnogobrojna vprašanja. Sledr njič mu je le pošla potrpežljivost in je nabil na cerkvene stopnice tablo z napisom. Nekega popoldne se je zbralo veliko ljudi pred cerkvijo in slednjič je prišel tudi duhovnik, da bi se prepričal, kaj se je prav za prav zgodilo. Zagledal je desko, ki je visela na cerkvenem zidu. Nahrulil je cerkovnika: »Mož, mar ste li znoreli! Takoj odstranite ta plakat!« Bilo je že prepozno. Celo mesto je znalo za vsebino mežnarjevega svarilnega napisa, ki se je glasil: »Tukaj se ne dajejo pojasnila glede poti v paradiž.« .-¦>" - Čudno odkritje. Nomškl raziskovalec Hoefler se je podal januarja 1. 1929 v spremstvu na dveh avtomobilili v divjine osrednje Afrike, da bi streljal zveri in razkrival še neodkrite zanimivosti. Drdranje avtomobilov je plašilo zverjad, da se je skrivala pred Iovci. Ko je družba nekoč stopila iz avtomobilov in se podala po pustinji, je zapazila, da se je zbralo krog vozov krdelo levov, ki so se posebno zanimali za posode, v katerih je bilo shranjeno olje za mazanje. Živalim se je posrečilo, da so odprle nekatere posode in izpile z največjim apetitom olje. Posledica te oljnate pojedine je bila, da je nekaj levov poginilo. Na avtomcbiiu iz Kapstadta v najbolj južni Afriki v Egipt. Dve mladi dami iz južne Afrike: Belclier in Budgeel, sta prevozili ozemlje črncev od Kapstadta do Kaire. Cela vožnja je trajala 51/* meseca in je šla 9 tediiov neprestano skozi pragozd. Lobanja zamorskega sullana, ToCka 246 verzaillske mirovne pogodbe vsebuje čudno določbo. Nemčija se zavezuje v tem paragrafu, da bo izročila Angliji lobanjo zamoi'skega sultana Makaua. Zadeva ima to le predzgodovino: Prcd 100 leti je vladal v osrednjl Afriki sultan Makaua, ki je užival pri domačinih največji ngled. Zamorska plemena Togo pokrajin verujejo še danes, da Iri iih zamogla povzdigniti do moči ter slave edinole posest lobanje sultana Makaua. Nesreča je hotela, da se je lobanja zgubila. Da bi našuntali črne proti vladi Nemcev, so raznesll Angloži nicd svetovno vojno med domačini Togo pokrajine vost, da so odnesli Nemci lobanjo v Berlin in jo razstavili v tamošnjem muzejn. Med mirovnimi pogajanji v Verzaillu se je javilo odposlanstvo črncev pri angleškem zunanjem ministru in zahtevalo, da Nemce prisili, da bodo vrnili lobanjo. Tozadevno točko so res uvinili v mirovno pogodbo. Zamorci so čakali dolgo na izpolnitev zahtcve. Po letih so zopet spomnili angleško z.unanje ministrstvo na svojo zadcvo. Zgodilo sc je baš tcdaj, ko sc jo razgovarjal angleški znnanji minister Chamberlain z že pokojnim ncmškim zunanjim ministrom Strcsemannom v Žonevi. Nemškemu dižavniku se namrefi niti sanjalo ni o lobanji sultana Makaiia. Chamberlain se je smejal in je rekelt »No, eno lobarijo bosto zo našli kje v bcrlinskem muzeju.« Nato so prejcli ncmški znanstveniki nalog, poiskati lobanjo Makaue v berlinskih muzejih. Tri lobanje so odposlali iz Berlina v London, kjer so se odločili za lobanjo štev. 2 in jo odposlali v Afriko. Zvone.a nogometna žoga. Usmiljeni angleški športniki so se trudili zadnja leta, da bi omogočili najbolj razširjeni šport nogometa tudi med slepci. Dolgo so se trudili, kako bi rešili iiganko, da bi žoge ne bilo samo videti, ampak jo tudi slišati. Angleškemu narodnemu zavodu za slepce se je posrečilo, da je izgotovil žogo, ki odgovarja zaželjenim zahtevam. V nogometno žogo so spravili celo vrsto zvončkov, ki zazvonijo, ko pade žoga na tla in se labko zapodijo za njo tudi slepi. Šestlaten možakar. Šolske oblasti v Toledu v Zedinjenih državah si ubijajo glavo, kam naj spravijo šestletnega dečka Kehr, ki so ga starši pripeljali v šolo. Ta deček ni namreč po svoji zunanjosti nikak deček več, marveč pravi mož. Ima brke, redno se brije, govori z globokim glasom in se sploh obnaša kot odrasel mož. Pri tem pa je visok samo tri čevlje in 5 palcev. Dalje kadi tudi cigare in ima razum razvit, kakor odrasel človek. Grozdje naj segjiije, da se deseže ve5ja cena. »Amerikanski Slovenec« piše: »Koliko tisočev je danes lačnih otrok, ki hodijo po cesti mimo stojnic, s katerih ss jim smehlja nasproti sočno grozdje, katerega bi se z užitkom poslužili, ako bi imeli sredstva, da bi _i ga nabavili. Dočim pa ti ubožci ne _morejo grozd3*a niti za najpotrebnej'8o prehrano, je istočasno tam v Kali'forniji določcno, da bode 300.000 ton grozdja segnilo na trtah. Tako so sklehili pridelovalci sami, in sicer zato, da šbodo lahko ostali pridelek prodaliza višjo ceno. Zvezni poljedelski cblasti }e _>il ta sklep predložen in tudi ona ga 3'e odobrila in sicer z razlogom, da bi se pri grozdju napravila izguba, če t>i se ves pridelek dal na trg. Tak 3*e torej položaj'. Na cni strani lačno prebivalstvo, na drugi stra.ni pa uničevanje zcmeljskih produktov. Kaj je bolj vnebovpijočega, kakor to! In ako grerno zlu do korenine, najdcmo, da je tega položaja probibicija — prepoved prodaje alkoholnih pijač — edini krivec. Ako bi bilo dovoljeno, izdelovati iahka vina in jih prodajati, bi se lahko ves previšek uporabil v ta namen in bi ga ne bilo treba uničevati. Poleg tega bi se omejilo pitje močnega žganja in strupenega fuzla. Mastna korita bi izgubili tisoči in tisoči prohibi'cijskih nastavljencev. In ti gospodje vladajo deželo; treba bo temeljitoga čiščenja, predno bodo prišle razmere v red. Solze so strapene. Angleški učcnjak Fleming je ugotovil, da so solze strupene. Sevecla niso strupene tako, da bi 98 izplačalo solze zbirati za zastrupIjpnje raznib sovražnikov, tckraeccv ali tašč, tcmveč so solze strup samo lo za one male organizme, za bakterije, ki razdovajo človeško telo. Kakšne solze je učcnjak nal/ral, toga ne pove; $n pove le, da je solzno tekoCino polil na neko kulluro baktcrij in že po preteku ene minutd se je pokazal učinek na kulturi. Kamor je namreč prodrla solzna tekočina, tam so poginile vse bakterije, kakor da bi jih uničil strupen plin. Strup v solzah je za bacile tako hud, da ga lahko iO.OOOkrat razredčimo, pa še vedno učinkuje na bacile. Kakšne so te solze, ali od moških ali od žensk, tega učenjak tudi ni povedal. Pa bi vendar bilo zanimivo, to izvedeti. Čefrto največje mesto na svetu 3'e Šanghaj na Kitajskem, ki šteje sedaj 2,927.858 prebivalcev. Pred Šanghajem še pridejo: London, Newyork in Berlin, med tem ko sta Paris in Cikago glede števila prebivalstva s Šanghajem enaka. Opozorilo, da prodaja radi prezidave zimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Anton Macun, Maribor, Gosposka ulica 10. 1266 Prl pokvarjenem želodcu, plinih v Crevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefovei jjrenčlco sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Fianz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecgrijskih trgovinah. Gospa, ne sodlta po treitutnem nčinku. — Navidezen uspeh ne pomeni nič, tudi pri pranju ne. Pravilno se pere samo z milom in to osobito s pravim terpentinovim milom Gazela.