Stenografiern zapisnik
osemnajste seje
deželnega z "bora kranjskega
v Ljubljani
dne 9. j ulij a 1896.
der achtzehnten Sitzung
des ltraunschen Landtages
in Haiöach
am 9. Aufi 1896.
Nazoöi: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela.
Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron
Viktor He in in c. kr. okrajni komisar baron Viljenti
Rechbach. — Vsi članovi razim: Ekscelenca
knezoškof dr. Jakob Missia. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje deželno - zhorskega zapisnika XVII. seje dne 6. julija 1896.
2.	Naznanila deželno - zhorskega predsedstva.
3.	Priloga 65. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o vožnji s kolesi.
4.	Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim (k prilogi 04).
5.	Utemeljevanje samostalnega predloga gosp. poslanca Viljema Pfeiferja in tovarišev glede uredbe pol - in celodnevnega pouka na javnih ljudskih šolah (k prilogi 54).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o dogovoru, ki je skleniti med deželnim odborom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za agrarske .operacije glede nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije (k prilogi 55).
V Ustno poročilo finančnega odseka glede začasnega daljnega pobiranja deželnih priklad 1897. leta (k prilogi 57).
3. Ustno poročilo finančnega odseka glede iz državnih sredstev deželi Kranjski povodom potresa dovoljenega 3 °/0 posojila v znesku 1,500.000 gld. (k prilogi 59).
,!' Ustno poročilo finančnega odseka glede dovoljevanja triodstotnih posojil potrebnim posestnikom takih poslopij, ki jih je potres podrl ali poškodoval, iz svote 500.000 gld., ki se je dovolila deželi Kranjski iz državnih sredstev (k prilogi 60).
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto De-t d a. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Freiherr v. Rechbach. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jacob Missia. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1 Lesung des Protokolles der XVII. Landtagssitzung vorn 6. Juli 1896.
2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3	Beilage 65. Bericht des Landesausschusses, mit welchem der Gesetzentwurf über das Radfahrwesen vorgelegt wird.
4	Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar und Genossen in Angelegenheit der Errichtung ^iner Landes-Versichernngsanstalt gegen Feuerschaden, Hagel und Viehkrankheiten (zur Beilage 64).
5	Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Wilhelm Pfeifer und Genossen, betreffend die Regelung des Halbtags- und Ganztagsunterrichtes an den öffentlichen Volksschulen (zur Beilage 54).
6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das zwischen dem krainischen Landesansschnjse und der k. t. Landescommihion snr agrarische Operationen, betreffend die Bestellung deS geometrischen Personales für agrarische Operationen abznjchlietzende Nberem-kommen (zur Beilage 55).
7 Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff der provisorischen Wcitereinhcbnng der Landesnmlagen im Jahre 1897 (zur Beilage 57).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend das aus Staatsmitteln betn Lande Srnin ans Anlass des Erdbebens gewährte 3°/„ Darlehen im Betrage von 1,500.000 fl. (zur Beilage 59).
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Gewährung von dreiprocmttgem Darlehen an hilfsbedürftige Besitzer von solchen Gebäuden in Laibach und den Landbezirken Krains, welche durch das Erdbeben zerstört oder beschädigt-wurden, aus dem dem Lande Srnin aus Staatsmitteln bewilligten Betrage
Ron nnn ff. säur Beilciae 60).
488
XVIII. seja due 9. julija 1896. —
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o najemu 450.000 gld. posojila v regulacijske namene mestne občine Ljubljanske (k prilogi 61).
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi novega poslopja na mestu sedanjega dvorca (k prilogi 62).
12.	Ustno poročilo finančnega odseka glede priskrbe režijskih potrebščin in glede preskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, porodišnici in hiralnici (k prilogi 63).
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o razdružitvi selske občine Škofja Loka v dve samostojni občini (k prilogi 56).
14.	Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve 5°/0 naklade na najemnino v Ribniškem trgu (k prilogi 58).
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Orehovice in Polhovice za izločitev iz občine Brusnice, okraj Novomesto.
XVIII. Sitzung ant 9. Juli 1896.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die . Aufnahme eines Darlehens von 450.000 fl. zu Regnlierungszwecken der Stadtgeineinde Laibach (zur Beilage 61).
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff des Baues eines neuen Gebäudes an Stelle der gegenwärtigen Burg (zur Beilage 62).
12.	Mündlicber Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Beistellung der Regieerfordernisse und der Krankenverspeisung in der Landcskranken-, Gebär- und Siecheuanstalt (zur Beilage 63).
13.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Bischoflack in zwei selbständige Gemeinden (zur Beilage 56).
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Bewilligung einer 50/o Auflage von den Miethzinserträgnisse» im Markte Reifnitz (zur Beilage 58).
15.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über die Petition der Insassen von Nussdorf und Polhovica um Ausscheidung aus der Gemeinde Wrußniz, Bezirk Rudolfswert.
Začetek seje ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Lrginll kr Sitzung mn 10 Uhr 30 Minuten Vormittag,
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung um 9. Juli 1896.
489
Deželni glavar:
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje deželno - zborskega zapisnika XVII. seje dne 6 julija 1896.
1.	Lesung des Protokolles der XVII. Landtags-sitznng vom 6. Juli 1896.
Tajnik Pfeifer:
(bere zapisnik XVII. seje v slovenskem jeziku. — Siest das Protokoll der XVII. Sitzung in slovcnischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečrtanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. :— Niemand meldet sich )
Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno -zborskega predsedstva.
2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Visoka zbornica je v zadnji seji sicer sklenila, da ne sprejme nobenih peticij več in da se vse peticije, ki bi še došle, izroče deželnemu odboru v rešitev. Vender pa pravim, da se napravi izjema glede peticije udove v preteklem mesecu umrlega kance-lijskega adjunkta Ferdinanda Pfeiferja, ker gre tu za nujno stvar, za odmerjenje pokojnine, katere bi deželni odbor v svojem delokrogu ne mogel rešiti, torej predlagam, da se ta peticija izroči finančnemu
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Peticija se torej izroča finančnemu odseku.
Na vrsto pride točka:
3 Priloga 65. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o vožnji s kolesi.
•I* Beilage 65. Bericht des Landesansschnsses, mit welchem der Gesetzentwurf über das Radsahr-we,cu vorgelegt wird.
odseku. — Wird dem Bcr-
izroči se upravnemu ungsausschnsse zugewiesen.
Gospod poslanec župan Hribar ima besedo.
4. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim (k prilogi 64).
4. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar und Genossen in Angelegenheit der Errichtung einer Landes - Versicherungsanstalt gegen Feuerschaden, Hagel nnd Biehkrankheiten (zur Beilage 64).
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Ko se je zadnjikrat bil utemeljeval in kasneje tudi obravnaval predlog gospoda poslanca Žitnika o ustanovitvi deželne zavarovalnice zoper požarne škode, zoper točo in zoper živinske bolezni, bil sem po nekem žalostnem dogodku v mo jej rodbini zadržan, da nisem mogel biti navzoč. Dogovoril sem se sicer z gospodom deželnim glavarjem in on mi je obljubil, da bo dotično točko odstavil z dnevnega reda do prihodnje seje, toda to se ni zgodilo in tako mi ni preostalo drugega, ko naprositi častite gospode tovariše, da mi v tej tako važni stvari pripomorejo do besede, kar so storili s tem. da so podpirali samostalni predlog, kateri sem stavil v XVI. seji, dne 11. februvarija t. 1. in kateri mi je danes utemeljevati. Naravno je, gospoda moja, da se bom pri utemeljevanji tega samostalnega predloga ozirati moral nekoliko na govor gospoda poslanca Žitnika, s katerim je utemeljeval svoj in svojih tovarišev samostalni predlog glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobligatornim zavarovanjem.
Med tem časom, gospoda moja, kar smo imeli počitnice od zadnjega zasedanja do sedanjega nadaljevanja našega zborovanja, vršilo se je zopet nekoliko ljudskih shodov, katere so gospodje dr. Žitniko-vega političnega mišljenja bili sklicevali.
Na jednem teh ljudskih shodov — bilo je to v Šmarjeti — govoril je gospod poslanec Žitnik zopet o zavarovanji in takrat je po poročilih, ki sem jih dobil in o katerih smem smatrati, da so resnična, dejal tele besede:
»K sreči ni bilo poslanca, ki je zastopnik neke zavarovalnice, navzočega v deželnem zboru takrat, ko smo govorili v deželnem zboru za deželno zavarovalnico.«
Obžalujem, da je gospod poslanec Žitnik čisto pozabil, da je oni predlog, s katerim sem si hotel ohraniti besedo in ki je bil izročen visoki zbornici v XVI. seji dne 11. februvarija, podpisal tudi on sam. Torej je bil moral vedeti, da bom še imel priliko, govoriti o tej stvari in previdno bi bil ravnal, ko bi ne bil hvalil jutra pred večerom.
Sedaj pa naj mi bo dovoljeno, da se ozrem na utemeljevanje Žitnikovo.
490
XVIII. seja dne 9. julija 1896. 7—
XVIII. Sitzung
mn 9. Juli 1896.
Gospod poslanec Žitnik je govoril jako obširno, dejal pa koj iz početka svojega govora, da ni mislil, da to velevažno narodnogospodarsko vprašanje zahteva toliko mučnega proučevanja in tako dolgotrajnih študij. Jaz moram reči. da sem takrat občudoval veliko marljivost gospoda poslanca Žitnika, in se čudil, da je tako natančno proučil vse imenitne narodnogospodarske pisatelje, kakor so Wagner, Gramer. Schäffle i. dr.; moram pa tudi naravnost priznati, da me je silno iznenadilo, ko sem kasneje iz državnozborskih stenograsičnih zapisnikov izprevidel, da si gospod poslanec Žitnik ni toliko truda vzel, da bi bil proučeval vse te narodnogospodarske pisatelje, ampak da je čital samo stenografične zapisnike državnega zbora in iz tistih za svoj govor to porabil, kar se mu je zdelo koristno in potrebno.
Pri tem moram še posebno naglašati, da je gospod poslanec Žitnik ravno tako govoril, kakor je govoril v seji dne 8. februvarija 1. 1892. v deželnem zboru grof Wurmbrand. Ako bi bil gospod poslanec Žitnik torej hotel pokazati nekoliko usmiljenja do nas, in nekoliko krščanskega usmiljenja do gospodov stenografov, bi bil najbolje storil, ko bi bil rekel: »Tiste misli, katere imam jaz o deželnih zavarovalnicah, je pred menoj imel, ker se jih je bržkone od mene naučil, štiri leta poprej grof Wurmbrand. Prosim torej, da vzamete dotične stenografične zapisnike državnozborske v roke in prečitate dotični govor.« Ali on tega ni storil; temveč njemu se je potrebno zdelo, da je v slovenščino prestavljeni govor Wurm-brandov tukaj zopet govoril, in zaradi tega, ker grofu Wurmbrandu na govor, ki ga je imel v državnem zboru, nisem imel prilike odgovarjati, bodi mi dovoljeno, da na ta Wurmbrandov govor tukaj odgovorim. Da pa se ne bo reklo, da morebiti^ pretiravam in mislilo, da se je gospod poslanec Žitnik drugodi informoval o zavarovalstvu, naj povem drastičen slučaj, da je gospod poslanec Žitnik celo tisti eksistenčni minimum, o katerem je govoril grof Wurmbrand v državnem zboru, vzel iz njegovega govora in dotični odstavek skorej doslovno iz njega prevel. Gospod poslanec Žitnik namreč pravi: »Ona — vlada — ne more vsacemu zagotoviti eksistenčnega minimuma ; toda pomagati more, da se revščina ne širi v toliki meri in da ne raste število fatalistov in drugih državi nevarnih ljudij.« Grof Wurmbrand pa je tako-le dejal: „Die Regierung muss sich sagen: Ich kann naturgeinäss in beut colossalen Concurrenzkampfe nicht jeden dahin führen, dass er sein Existenzminimum so sind et, wie er es wünscht und wie er und seine Familie es brauchen würden; sie kann aber dahin streben, dass nicht eine Verarmung eintritt, welche den Betroffenen die ganze Bitterkeit seiner Lage fühlen lässt (Bravo) und ihn so zum Feinde der Gesellschaft und des Staates macht."
Kakor torej vidite, so to skoraj ravno tiste besede; samo da seje grof Wurmbrand nekoliko bolje izrazil kakor gospod poslanec Žitnik, ki je za njim govoril.
Sedaj pa, gospoda moja, prestopam k vprašanju: za kaj pa se je prav za prav šlo?
Gospod poslanec Žitnik je stavil s tovariši predlog, naj dežela ustanovi zavarovalnico, ki naj bi vpeljala neobligatno zavarovanje v naši deželi; pri utemeljevanji svojega predloga je pa to čisto pozabil in govoril samo za prisilnost zavarovanja.
Jaz torej mislim, da gospod poslanec Žitnik sam s seboj ni bil popolnoma na jasnem, kaj da želi. Zdi se mi, da je bila stvar taka-le: Gospod poslanec, ki je že prej večkrat na ljudskih shodih govoril o prisilnem zavarovanji, hotel je ta predlog ponoviti v deželnem zboru.
Previdnejši kolegi iz kluba, kateremu ima čast pripadati, pa so takoj izprevideli, da bi bil tak predlog s prisilnim zavarovanjem nepotreben, ker bi pri državni upravi našel velikansko nasprotje. Zaradi tega so mu torej svetovali: »Prijatelj, ako hočeš, da mi o tej stvari, katero za agitacijo potrebujemo, tudi v deželnem zboru govorimo, moraš predlog akomodovati tako, da bo mogoče pametno o njem govoriti.« Tako si mislim, da je prišel pred zbornico predlog, naj dežela ustanovi zavarovalnico, katera bi pa nikogar ne vezala, da se mora pri njej zavarovati. Ker se je gospod poslanec Žitnik glede zavarovalstva že prej pripravljal za ljudske shode in je zanje porabil materija!, kateri je hotel porabiti tudi v visoki zbornici, pozabil je, da je svoj predlog stavil za neobli-gatorno zavarovanje in govoril le o ustanovitvi deželne zavarovalnice s prisilnostjo.
Sedaj torej k prisilnosti. Kako je gospod poslanec Žitnik utemeljeval svoj predlog ? On pravi, da ljudstvo samo zahteva prisilno zavarovanje in da se je še povsodi, kjer se je vpeljalo prisilno zavarovanje, pokazalo, da je ljudstvo ž njim jako zadovoljno.
Ali je to res, gospoda moja? Jaz pravim, dani res, temveč da je vsaka prisiljena stvar odijozna, in kakor je odijozna vsaka druga prisiljena stvar, tako bo odijozno postalo tudi zavarovalstvo, ako dekre-tujete prisilnost. Sicer je vlada na usta ministerskega predsednika sama tudi rekla, da bo predložila državnemu zboru zakon o prisilnem zavarovalstvu. Vender pa se bo, kolikor je znano iz prejšnjih pogajanj in iz transpiracij iz ministerstva, zakon, kateri bo vlada predložila državnemu zboru, glasil tako, da bo pač vsakdo primoran, zavarovati svoje poslopje, toda da mu bo popolnoma prepuščeno, izbrati si zavarovalnico, pri kateri hoče poslopje zavarova l-Bodite pa prepričani, častiti gospodje tovariši, a bo ta zakon, ki pa ima čisto drugo tendenco, kakor kar zahtevajo gospod poslanec Žitnik in tovariši nje govi, naletel na precejšnji odpor in da ne bo mkcai postal popularen, kakor mislijo gospodje, ki zahtevajo prisilnost. Gospoda moja, vsaj imamo v tem oziru skušnje. Na Moravskem imate jako eklatanten vzg e • Dne 27. novembra leta 1888. je stopil za Moravs zakon v veljavo, po katerem se je vpeljalo Prisl ^ zavarovanje zoper živinske bolezni, in kakošen je sad, ki ga je rodil ta zakon? Sad je bil ta, ca deželni zbor moravski dne 1. januvarija vsled grozo pritožeb, ki so prihajale od vseh strani — od <m tovalcev in od veleposestnikov — sklenil sog asn^ da se ima prisilno zavarovanje odpraviti, in tisti za c
491
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
razveljaviti. Tako je prišlo, da je na Moravskem glede živinskega zavarovanja zopet prepuščeno posamezniku, ali hoče zavarovati svojo živino ali ne. Tukaj, častiti gospodje tovariši, vidite, kakošen pomen ima prisilnost.
Gospoda moja, ako se tukaj govori o prisilnosti zavarovanja, to ni prav nič drugega pri nas, kakor v drugih deželah, da se namreč porablja prisilnost samo v agitačne namene. Ljudski tribuni iščejo taka sredstva, ki vlečejo in ker dosedaj o zavarovalstvu še ni bilo veliko govora in je mnogo drugih parol, pa že davno obrabljenih, polastili so se sedaj zavarovalstva in ker morejo ti ljudski tribuni kazati na dobro uspevanje privatnih zavarovalnih zavodov in 'ker morejo kazati, koliko denarja so ti privatni zavarovalni zavodi v dolgem času svojega obstanka nabrali in kolike reserve imajo v svoji lasti, je pač lahko mogoče, da danes rečejo ljudstvu: »Glej, toliko milijonov imajo zavarovalnice, vse to bi bilo lahko šlo v tvoj žep.« Ljudstvo na ta način začenja premišljevati, če bi morebiti prisilno zavarovanje zares ne utegnilo biti ona panaceja, ki bi ga obvarovala vseh mogočih nadlog in vseh mogočih stisk. Faktično, gospoda moja, pa stvar ni taka. Kako pa to, da se gospodje, ki zahtevajo prisilnost, in med njimi tovariši Žitnik, ogrevajo samo za prisilno zavarovanje poslopij ? Kaj druge stroke niso ravno tako važne ? Kaj premičnosti, katere ima gospodar, kaj živina za kmeta ni take vrednosti kakor poslopje? Jaz bi trdil, gospoda moja, da imajo mnogi gospodarji v premičnem blagu, v inventarji, še celo veliko večjo vrednost kakor v poslopjih. Ako živina počepa ali vsled ognja pogine, ako požar uniči premičnosti, je gospodar mnogokrat veliko večjo škodo trpel, kakor če mu je zgorelo poslopje, katero si more popraviti z lesom, ki ga lahko dobi iz lastnega gozda. Gospoda pa vedno govore le o prisilnem zavarovanji pri poslopjih! In zakaj ? Ker se jim zdi to tako čisto priprosto, da ni treba nobene umetnosti, ako se hoče vpeljati prisilno zavarovanje poslopij in da bi samo od sebe šlo. Kdor pa hoče ljudstvu res pomagati in ako je izpre-vulel, da je prisilno zavarovalstvo tisto, kar utegne povzdigniti do naj višjega blagostanja, mora kot dober zastopnik svojega okraja zahtevati, da se mora uvesti prisilno zavarovanje za vse stroke, ki utegnejo v na-jodno-gospodarskem oziru donašati koristi. Dokler ega ne stori, toliko časa je vse pridigo vanj e o prisilnem zavarovanji poslopij čisto in samo golo agilno sredstvo.
Gospod poslanec Žitnik je v svojem govoru naglasa! stališče svoje stranke, češ, mi smo pravi prijatelji ljudstva, ki se borimo proti liberalizmu, •ia ere§'.a tako grozno slikajo on in tovariši njegovi, n proti izrodkom tega liberalizma, proti kapitalizmu.
prasani vas pa, ali je to res ?
... Oglejmo se nekoliko po narodnogospodarskem ■ v naši državi, pa bomo takoj izprevideli, da s-nl °’ aar se je izreklo po gospodu poslancu Žitniku, ka 's I]eresn'ca' res, gospodje, da se borite proti
auzrnu. Nasprotno je res, da ste že mnogokrat
stusali snovati kapitalistične zavode, s katerimi ste
XVIII. Sitzung um 9. Juli 1896.
hoteli dobiti kapital v roke in ž njim gospodariti v svoje namene. Vsaj imamo tukaj v naši kronovini majhno, ampak jako žalostno primero. Ali ni bila banka Slovenija kapitalističen zavod, ki bi bil imel denar napeljati v Vaše roke? In kaj pa katoliška tiskarna, katoliška knjigarna? Ali ni to kapitalistično društvo, katero pri nas v Ljubljani odvzema obrtnikom dohodke, katere bi sicer in katere so poprej imeli ? (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: »Narodna tiskarna!«) Narodna tiskarna tudi; pa mi nismo nikdar rekli, da se borimo proti kapitalu, ampak smo vedno smatrali, da je kapital, ako je dobro upravljan, največja sreča za narod. (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan : »Tega nikdo ne zanikava!) Jaz odgovarjam gospodu poslancu Žitniku, gospod Kalan, in jaz Vas smatram kot somišljenika njegovega. Gospod poslanec Žitnik je govoril proti kapitalizmu sploh. Mi se kapitala ne branimo, pa tudi Vi si ga želite, ali žalibog nimate upravnih moči), ki bi mogle dobro gospodariti v velikih zavodih in to Vas grize in peče. V tem oziru hočem navesti eklatanten dokaz iz najnovejšega časa. Vaša zavarovalnica Unio Catholica sloni ne na prisilnosti, ampak na prostem pristopu vsakega in ta zavarovalnica tako žalostno uspeva pod protektoratom in upravo visoke prelacije, da ne bo dolgo trajalo, da jej bo ugasnila luč življenja. (Poslanec Kalan: — Abgeordneter Kalan: »Bomo pa drugo ustanovili!«) Pa se jej bo ravno tako godilo kakor tej. (Poslanec Kalan: -— Abgeordneter Kalan: »Boste pa vi bolje izhajali!«) Mi bomo bolje izhajali, ker bomo svoje zavode bolje upravljali:	ampak od
Vaših zavarovancev ne bomo imeli veliko dobička, ker jih je strašno malo. Verjemite, daje res tako.
Gospoda moja, gospod poslanec Žitnik je tukaj nam bil dokazoval na dolgo m na široko, da mora biti pri zavarovalstvu vpeljana vzajemnost in pravi, da bo to načelo prišlo do veljavnosti šele takrat, ako se bo ustanovila deželna prisilna zavarovalnica. To je naravnost neresnično. Zavarovalnic, ki so ustanovljene po načelu vzajemnosti, je veliko več v naši državi, kakor pa akcijskih; nikdo pa ne more trditi, da vzajemnosti v gotovem oziru ni tudi pri akcijskih zavarovalnicah. Navesti hočem samo jeden, jako poučen slučaj, iz katerega bodete izprevideli, da vzajemnost velja tudi pri akcijskih zavarovalnicah in obstoji v tem, ker riziko razdeljujejo na velike površine in tako majhne kraje obvarujejo prevelike škode, ki bi jih sicer utegnila zadeti. V dokaz omenjam slučaja, ki se je 1. 1842. pripetil v Hamburgu. Takrat primeril se je v tem mestu velikansk požar. Skoda, katero je provzročil ta požar, znašala je 32 T/z milijona mark na poslopjih in 56 milijonov mark na premičninah, vsega skupaj je torej škoda znašala 88 ‘/2 milijona mark. Kako so tedaj delovale privatne zavarol-valnice in kako tiste, ki so vživale vladino podporo in so poslovale pod vladnim protektoratom ? Hamburška mestna zavarovalnica, jedna takoimenovanih socijetet, kakoršne je hvalil gospod poslanec Žitnik in o katerih bom pozneje še izpregovoril, hamburška mestna socijeteta torej je izplačala 22 % zavarovanih škod, katere je povzročil požar, oškodovala
492
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
torej zavarovance za 78 %. Vse druge zavarovalnice pa so izplačale škode do zadnjega pfeniga. Tukaj vidite, častiti gospodje tovariši, da torej tudi prisilnost in vladni protektorat še ne dajeta poroštva, da bo mogla zavarovalnica vse svoje obveze izpolnovati.
Pa ker že govorim o deželnih zavarovalnicah, naj navedem še drug slučaj. Kanton Glurus v Švici je 1. 1861. imel pri svojej prisilni zavarovalnici veliko škodo, tako. da je država morala dati 2.400.000 fr. posojila, da so mogli izhajati pri izplačevanji škod; poleg tega pa še je zvezni svet moral skleniti, da se poviša davek in cena soli. Torej zaradi tega, da je prisilna zavarovalnica mogla izpolniti svoje obveze, moral se je poleg tega, da je država dala toliko posojila, napraviti višji davek in višja cena soli. Zaradi tega pa so nekateri švicarski kantoni sklenili, da imajo prisilne zavarovalnice vsak riziko pozavarovati pri privatnih zavarovalnicah. Take švicarske prisilne zavarovalnice torej niso nič drugega kakor agenture, ki zavarovanja vsprejemajo ter jih oddajajo privatnim zavodom, tistim zavodom, ki so gospodu poslancu Žitniku in tovarišem tak trn v očeh, da bi jim in katerim bi tako radi življenje izpihnili, da bi cvetelo deželno in državno prisilnostim zavarovanje, katero si pa kaj rado s tem pomaga, da apeluje na pomoč teh privatnih prisilnih zavarovalnic.
Gospod poslanec Žitnik je v svojem govoru tudi citoval nek odstavek iz imenitnega spisa dr. Schäffleja in se zlasti skliceval na izraz „ Gemeinwirtschaft" ter hotel iz tega izraza dokazati, da je Schäffle bil za državno in proti privatnemu zavarovalstvu. Meni se pa zdi. da je gospod poslanec izraz napačno umel. „Gemeinwirtschaftlich" je državno zavarovanje; „gemeinwirtschaftlich" pa delujejo tudi vse zavarovalnice, ki vzdržujejo veliko število članov, da s skupnimi močmi pomagajo po vračati posamezikom škodo, povzročeno po požarih. Temu izrazu „gemeinwirtschaftlich" bi se mogel nasproti postaviti izraz „einzelnwirtschaftlich", ki bi se dal rabiti na čas. ko je jeden sam bankir imel pravico pobirati premije, nikdar pa se ne da beseda „Gemeinwirtschaft" v smislu »javnega prava« nasproti postaviti privatnemu pravu. Beseda „Gemeinwirtschaftlich" še nikakor ne pomenja »javnopraven« nasproti »privatnöpraven«.
Gospod poslanec je silno hvalil socijetete. Ali ravno tiste socijetete, katerih prva se je na Nemškem ustanovila že 1. 1718., so ravno na Nemškem najbolj nepriljubljene. Kdor hoče, naj bere poročila po nemških časnikih, ali da mu ne bo treba preveč časnikov čitati, lahko v roko vzame zavarovalne strokovne liste, in izprevidel bo, kako silno veliko pritožeb se pojavlja iz krogov privatnih udeležencev in od strani zastopov trgovine in obrtnije proti tem socije-tetam. Vsi ti krogi soglašajo v tem, da privatne zavarovalnice bolje, kulantneje in reelneje postopajo, kakor pa državne zavarovalnice. Zato pa vidite ravno na Nemškem, kjer imajo socijetete, katere država protežuje, da se privatne zavarovalnice jako sijajno razvijajo, tako, da se more o privatnih zavarovalnicah na Nemškem reči, da so prave velesile v narodnogospodarskem oziru.
XVIII. Sitzung ant 9. Juli 1896.
Da gospod poslanec Žitnik ne bo rekel, da trdim nekaj, za kar dokaza nimam, hočem citovati nek sklep deželnega zbora velike vojvodine Olden-burške z dne 2. marca 1. 1894. Ta deželni zbor je takrat sklenil:
»Vlada se naprosi, da odpravi prisilno zavarovanje in odstrani obstoječe zakonske določbe glede požarnih blagajnic.«
Gospoda moja, če sam deželni zbor — torej ne samo kaka trgovinska zbornica, ki zastopa bolj privatne interese — temveč če deželni zbor sam, ki ima zastopati interes vse dežele, kaj tacega izreče, potem je gotovo, da se je moralo pojaviti dosti opravičenih pritožb proti socijetetam, prodno se je prišlo do tega sklepa. Ne morem si drugače misliti — vsaj je ravno tako, kakor pri nas, da moramo imeti dobro podstavo, prodno storimo kak sklep — kakor da je deželni zbor velike vojvodine Oldenburške dobro premišljeval, ali so pritožbe zares take, da je treba takega sklepa.
Gospoda moja, kako socijetete spolnjujejo svojo dolžnost, o tem hočem navesti samo jeden primerljej.
V mestu Würzburgu se je 1. 1891. primerilo sedem sumnih požarov, namreč takih, o katerih je socijeteta trdila, da so sumljivi, dasiravno opravičenost te sumnje ni bila dokazana in nasledek tega je bil, da je Hessenska deželna zavarovalnica za vsa mesta premijo za dobo petih let za jedno petino povišala. Torej na podlagi sedem »sumnih« slučajev izvajala je zase pravico, povišati premije za vse tiste, ki so bili prisilno pri njej zavarovani. — Ako bi bili res vsi krivi, bi se ne dalo ugovarjati. Toda ona je za vse. tudi čisto nesumljive in nekrive zavarovance, povišala premije za jedno petino na dobo petih let.
To, gospoda moja, so tiste velikanske koristi, katere si obetajo nekateri od prisilnega zavarovalstva in utegnilo bi se tudi pri nas zgoditi, ako se vpelje prisilno zavarovalstvo, kar se pa — toliko zaupam v modrost naše vlade — najbrž ne bo zgodilo, da se bodo kmatovalci kmalu začeli oglašati in pritoževati proti dobrotam prisilnega zavarovalstva, poslanec Povše: — Abgeordneter Povše: »Zakon se izdeluje!«)	I
Zakon se izdeluje, vsaj mi je to znano, ampa tak zakon o prisilnem zavarovanji, da bo vsakem posamezniku prepuščeno, izbrati si družbo, pri ka en se hoče zavarovati. Kar se tiče živinskega zax'al? vanja, naj se vpelje prisilnost, pa bojim se, da ° uspehi taki, kakor na Moravskem, da bodo nami e kmetovalci prosili, naj se prisilnost odpravi, ako res vpelje.	^	. , na
Opozarjam Vas pa, gospoda moja, tudi s nekaj druzega, da namreč to kričanje po Pr^sl zavarovanji ni ničesa drugega kakor neka s0CIJ, Q stična ideja, ki utegne s časom nevarna postati, n kričanje po državnem socijalizmu. Ge se Vam pos > da tako daleč pripravite zavarovalstvo, potem, spoda moja, pri tem ne bote mogli ostati, e potem bote morali podržaviti še marsikaj dru je)1j marsikaj tacega, kar bi gospodom od te (leve —
493
XVIII. seja dne 6. julija 1896. — XVIII. Sitzung am 9. Juli 1896.
■strani, v katerih imenu je gospod poslanec Žitnik govoril, bilo jako neprijetno.
Sicer pa previdni in modri državniki povsod! spoznavajo, da prisilno zavarovanje k ničemur drugemu ne pelje, kakor k državnemu socijalizmu. Gospoda moja, o tem je jako znamenita neka izjava Bavarskega ministra barona Feilitzscha. V seji dne 15. marca leta 1894. je minister baron Feilitzsch v Bavarskej zbornici poslancev tako-le izjavil: „Die Regierung samt sich daher nicht herbeilassen, die Hand zur Gründung einer Monopolanstalt zu bieten, schon mit Rücksicht auf die Conseguenzen, die zu nichts anderem als ZUIN Stantssocialismug im mrihllnt Stints führen müssten.
Na Bavarskem namreč imajo že prisilno zavarovanje za poslopja in hoteli so je vpeljati tudi za premično blago. Med poslanci so se našli taki, ki so s prisilnostjo ravno tako okolu sebe metali, kakor dandanes nekateri gospodje pri nas in zato se je minister Feilitzsch tako odločno uprl prisilnemu zavarovanju z besedami, ki sem jih ravnokar navedel. Ako se gospod poslanec Žitnik sklicuje na Bismarka, ki je dne 15. marca 1. 1884. govoril za prisilno zavarovalstvo, sem jaz jako radoveden, ali bi Bismark se danes tudi še tako izrazil, kakor takrat. Od tistega časa so socijalizmu narastle peroti in Bismark, kot dober državnik, kot mož velikega in jasnega uma, bi takoj izprevidel. da je zahtevanje prisilnega zavarovanja le jedna najnovejših parol, s katero se podpira socijalizem, in jaz sem prepričan, da bi, ako bi imel danes priliko, izreči se o prisilnosti v zavarovalstvu, izjavil se tako, kakor se je izjavil prej imenovani Bavarski minister baron Feilitzsch.
Toda, gospoda moja, sklicevati se moram glede svoje trditve tudi na izjavo Avstrijskega državnika, kateremu imamo veliko zahvaliti, pred vsem zahvaliti, da so naše državne finance dandanes v tako dobrem redu; bivšega ministra viteza Dunajevskega namreč, ki je leta 1887. v državnem zboru izrekel te-le pomembne besede: „Es liegt zwar in der Zeit, Monopole zu schassen; id) kann aber nicht umhin, meine mncrste Ueberzeugung dahin auszusprecheu, dass dies ein unrichtiger Weg sei, eine abschüssige Bahn, weil sie sich mit bci^ Principien der öffentlichen Ordnung nid)t Ver-Mgt. Ich könnte es daher nicht verantworten, den Staat nahm zu bringen, die sozialistische Ordnung tmnnkmlctt 11110 umner mehr den jjvumtmtu'vl) einzuschränken."
, In kaj druzega, gospodje, kakor „Einschränkung e” privatcrwerbcs" je, ako hočete celi množici agentov, ° katerih nekateri gospodje jako neradi kaj slišijo, ° vzeti tisti mali zaslužek, ki ga sedaj imajo pri Privatnih zavarovalnicah ? Ravno s tisto pravico, s mteio se zahteva podržavljenje zavarovalstva, more p6 ^ sevati tudi, da se podržavi obrtništvo, kupčija, gostilničarstvo in kavarnarstvo, z jedno besedo, za-1 evati, država prevzemi vsa podjetja, socialistični ec naJ vlada, država pa naj razdeli dohodke med 1 osamezne državljane. Tisti, ki se navdušujete za --nopol, nočete ničesar drugega, kakor državni
da Oo^pod poslanec Žitnik je tudi tega mnenja, se da to podržavljenje zavarovanja prav lahko
izvesti, vlada naj kar kratko reče: »Prisilila bom ljudi, da se zavarujejo« in vsakdo se bo zavaroval pri zavarovalnici, katero bo dežela ustanovila. Premoženje drugih, privatnih zavarovalnic zapade in stvar je pri kraji. Kakor vsak hišni gospodar lahko svojo hišo za pet let da v najem in potem odpove, tako država lahko prevzame zavarovalstvo jednako, kakor glede železnic, pošte, telegrafov in telefonov. Gospoda moja. na prvi pogled vsakdo lahko izprevidi, da to argum ento vanj e nima prave podlage. Zavarovalstvo se ne da primerjati s hišo, ker ta ima vedno realno vrednost. Hiša se da v najem za gotovo dobo ali zavarovalstvo so ustanovili podjetni ljudje, ki so izprevideli, kako važno je, ako se skuša ohraniti nek del gospodarske vrednosti. Zavarovalstvo ni nič vidnega, država ga ni dala nikomur v najem, temveč razvilo se je samo od sebe in tisti, ki so je ustanovili, imajo lastninsko pravico. Pri nas — hvala Bogu — živimo v pravni državi, pravna država pa bo vedno vedela, da ima dolžnost, privatno last varovati in zato pravim: To vprašanje — če bi jedenkrat prišlo do tega, da bi se zavarovalstvo imelo podržaviti — je zvezano s tako imenitnimi in daleč segajočimi posledicami, da se ne bo dalo tako hitro uravnati. Tukaj ho treba računiti z odškodninami za razne zavarovalnice, pa tudi z interesom zavarovalcev samih. Sklicevanje gospoda poslanca Žitnika, da bi bilo podržavljenje zavarovalstva podobno podržavljenju železnic, pošte, telegrafa in telefona, po mojem mnenji ni opravičeno. Železnice, pošte, telegraf in telefon je vlada od nekdaj upravljala v svojej režiji, ustanovila je te stvari zato, da ima najvažnejša prometna sredstva v svojih rokah. Tukaj pa, kjer ne gre za promet, ampak za to, da se varuje premoženje, da se varuje lastninska pravica, tukaj se lahko prepušča privatni špekulaciji, da kakor pri drugih strokah, pri obrtništvu, kupčiji itd. skuša pospeševati in povzdigniti narodno gospodarstvo. Nekaka podobnost je med kupcem in zavarovalnico in prepričan sem, da privatni podjetnik, obrtnik, kupec bo veliko vstrajneje in uspešneje deloval za povzdigo narodnega gospodarstva, kakor država. Vsaj veste, uprava pri državi bo birokra-tična in birokratizem je sovražnik podjetnosti.
Gospod poslanec Žitnik je potem, da podkrepi svoje razloge za ustanovitev prisilne deželne zavarovalnice, tudi navajal, kako silno drage so privatne zavarovalnice. Obžalujem, da se gospod poslanec kot lajik ni poprej dal poučiti od kakega strokovnjaka, katerega bi bil lahko dobil in ki bi mu bil nepristransko razložil, kako stvari stoje. Tako se mu je primerilo, da se je osmešil, ko je nekaj citiral iz govora poslanca Rutkowskega iz državnega zbora. Rutkowski je čisto pravilno navajal nekatere številke, katerih si pa gospod poslanec Žitnik ni mogel razložiti ter s tem, da jih je navajal, osmešil se pred samim seboj in pred visoko zbornico. Gospod poslanec Žitnik je navajal iz govora poslanca Rutkowskega, da neka zavarovalnica avstrijska, zavarovalnica A, zaračunava premije od zavarovancev go 3'94 pro mille, B po 5-23, C po 8'84 in D po 9-84 pro mille, to je po 3, 5, 8, 9 gld. za 1000 gld. zavarovalnega
494
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
kapitala. Pri tem je pa dejal to-le, kar je rekel tudi poslanec Rutkowski, pa ne tako, kakor gospod poslanec Žitnik: In sedaj poglejmo v Prusijo. Tu se plača 1 marka 64 vinarjev pro mille, torej niti 1 gld. za 1000 zavarovanih goldinarjev.« Gospoda moja, vsakdo bo na prvi pogled spoznal, da je pro mille pri markah kakor pri goldinarjih vedno jednak, ravnotak od 1000 mark kakor od 1000 goldinarjev, in ako se plača na Pruskem 1 marka 64 vinarjev pro mille, se pravi to od 1000 mark in ne od 1000 gld. in torej se od 1000 gld. plača 1 gld. 64 kr. in ne samo 1 gld., kakor je on izračunih
Torej v takih slučajih bi bilo končno vender le boljše, da bi se gospodje poslanci, ako hočejo v visoki zbornici brilirati z narodnogospodarsko vednostjo, včasih poprej nekoliko informovali pri strokovnjakih, katerih je lahko dobiti, kakor bi se jaz gotovo inform oval pri gospodu Žitniku, ako bi hotel govoriti o duhovskih razmerah, o katerih nisem poučen.
Ako je gospod poslanec govoril o različnosti postavkov pri premijah, ki se morajo pri nas in na Pruskem plačevati za vsakih 100 gld. zavarovanega kapitala, moral bi bil pomisliti, da so te razlike popolnoma opravičene z ozirom na visokost rizika.
Pri nas v Avstriji imamo veliko zavarovalnic, in od teh sem si sestavil račun, iz katerega je razvidno, koliko je pri vsaki zavarovalnici plačati premije od 100 gld. zavarovanega kapitala in gospod poslanec Žitnik se bo začudil, ako mu bom povedal, da se pri prvi Ogrski zavarovalnici od 1000 gld. zavarovanega kapitala plačuje 11 gld. 79 kr., pri praški mestni zavarovalnici pa samo gld. 0 92. To je velikansk razloček, katerega bo pa vsak takoj spoznal kot opravičenega, ako pomisli, koliko večjo riziko ima zavarovalnica, ki zavaruje po Ogrski pusti, kakor pa zavarovalnice, ki delujejo v mestu Praškem, Dunajskem ali v Ljubljani. Ta razlika v riziku opravičuje tudi nizke postavke, ki se plačujejo na Pruskem, kjer le redko lcedaj nahajate s slamo krite hiše, ampak so zvečine vse zidane in z opeko krite. Zavarovanje zidanih, z opeko kritih poslopij pa je pri nas tako neprimerno po ceni, da nobena prisilna zavarovalnica tako po ceni ne bo mogla zavarovati. Vzemimo, gospoda moja, samo jeden slučaj, katerega dobimo prav blizu.
Lanskega leta je dežela Kranjska zavarovala novo deželno bolnico. Kaj mislite, gospoda moja, po koliki odškodnini je v sprejela dotična »oderuška« zavarovalnica to zavarovanje? Nič več, kakor za 22 kr. od vsakih 1000 gld. ali 2'2 kr. od 100 gld. zavarovanega kapitala je vsprejela zavarovalnica Riunione adriatica di Sicurtä, kateri je gospod poslanec Žitnik očital, da deluje s tako velikanskim dobičkom. Ali more kdo cenejši biti in glede na velikansko nevarnost, katero prevzame, zahtevati manjšo premijo za zavarovanje poslopja, kakor 22 kr. od 1000 gld. zavarovanega kapitala ?
Ker že govorim tukaj o tem, koliko se plačuje pri nas premije od vsakih 1000 gld. zavarovanega kapitala pri raznih zavarovalnicah in ker se je tudi
XVIII. Sitzung mu 9. Juli 1896.
gospod poslanec Žitnik na to skliceval, naj mi bo dovoljeno, da navedem posamezne postavke, ker smatram za svojo dolžnost, skrbeti, da pride stvar v stenografični zapisnik, da se ne bo kasneje mislilo, da nikdo ni odgovoril na tista izvajanja, ki smo jih čuli iz ust gospoda poslanca Žitnika. Številke, katere si bom dovolil navesti, jasno pričajo, kako veliki so pri posameznih zavarovalnicah razločki pri rizikih in kažejo, kako velik mora v sled tega biti razloček pri procentnih postavkih za riziko, ker posamezne zavarovalnice v raznih deželah poslujejo pod jako različnimi okolnostmi.
Omenjam, da se te številke naslanjajo na računske sklepe dotičnih zavarovalnic 1. 1894.
Linška vzajemna zavarovalnica je imela zavarovanih 185.699.521 kron vrednosti, ter je dobila od tega 678.942 kron premije, pobirala je torej 3‘67°/00; Dunajska vzajemna zavarovalnica je imela zavarovane svote 1.523,568 900 kron, prejela je 1,942.669 kron premije; pobirala je torej 1‘27'°/00. Tirolska vzajemna zavarovalnica je pri 374,347.100 kron zavarovanega kapitala, prejela za premije 934.990 kron, torej 2'5O°j00. Prva češka vzajemna zavarovalnica, ki je imela 419,400.400 kron zavarovanega kapitala in je prejela premij 1,950.858, pobirala je od vsakih 1000 4 65°/00. Graška vzajemna zavarovalnica, ki je imela zavarovanih 447,261.688 kron, prejela je za to 1,472.582 kron, pobirala je po 3.29°/00. Moravsko-Šlezka z zavarovanimi 485,085.082 kronami in s premijo 1,549.940kron, je pobirala 3T9°/00. Solnograška vzajemna zavarovalnica z zavarovanimi 97,392.790 kronami in s premijo 217.972 kron je pobirala po 2.23°/00. Praška mestna zavarovalnica, na katero sem se poprej skliceval, je imela zavarovanega kapitala 195,439.040 kron, s premijo 181.585kron in jena 1000 gld. vrednosti za zavarovanje prejemala samo 92 kr. Krakovska vzajemna zavarovalnica z zavarovanim kapitalom 1.059,729.916 kron in premijo 7,358.530 kron je pobirala 6'94°/00. Zaveza, sladkornic, vzajemna zavarovalnica, ki je imela zavarovanega kapitala 931,925.494 kron in premijo 2,369.678 kron, je pobirala 2\54°/00. Vzajemna zavarovalnica Sv. Florijana v Hebu je imela zavarovanega kapitala 109,024.412 kron s premijo 373.066 kron in je torej pobirala 3'42°/00. Slavija z zavarovanim kapitalom 497,352.612 kron in letno premijo 2,256.594 kron, je pobirala 4‘53°/00; Slavija na Slovenskem, katere številke so mi tudi znane kot njenemu zastopniku, pa je pobirala samo 2'42°/00, to pa zato, ker je P11 nas na Slovenskem primerno več poslopij z opeko kritih, kakor po drugih deželah, v katerih Slavija se posluje. Konkordija je imela 365,033.496 kron zava rovanega kapitala s premijo 1.202.266 kron, tei je torej prejemala od vsakih 1000 zavarovanega kap tala 3 29°/00. Transsylvania v Hermanstadtu je im® 47.978.642 kron zavarovanega kapitala s premij 244-820 kron in je torej prejemala od 1000 zavai vanega kapitala po 510°/00- Gospodarska vzajem zavarovalnica z 48.968.730 kron zavarovanega M tala in premijo 285.598 kron, pobirala je o U» /«,-Unio Catholica z 79,434.842 kron zavarovanega « pitala in 229.148 kron premije je pobirala 4.ut> /„
495
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung ara 9. Juli 1896.
Tu vidimo jako nizek stavek, to pa izvira od todi, da se ta zavarovalnica večinoma peča z zavarovanjem cerkva, kar je zvezano z veliko manjšo nevarnostjo. Vzajemna zavarovalnica Dnjester v Lvovu končno je imela zavarovanih 26,270.276 kron s premijo 244.716 kron in je torej pobirala 9'32°/nn.
Sedaj pa prestopam k akcijskim zavarovalnicam, katerih pa ni toliko.
»Assicurazioni Generali« z zavarovanim kapitalom 7.898.509.322 kron in s premijo 16,551.770 kron, je pobirala 2 09°/00. »Riunione Adriatica di Sicurta«, ki je imela 5.827,480.556 kron zavarovanega kapitala in premije 13,594.202 krone, je pobirala 2'33°/00 na leto. »Prva Ogrska zavarovalnica« z 833,495.786 kronami zavarovanega kapitala in s premijo 9,830.492 kronami je pobirala ll'79"/00, kakor sem že omenil, zaradi tega toliko, ker je na Ogrskem riziko nenavadno velik. »Avstrijski Feniks« z zavarovanimi 3.983.936.162 kronami in 13,024.660 kron premije, jejiobiral 3 27°/00. »Dunav« z zavarovanim kapitalom 1.588,145.130 kron in 4,915.150 kron premije, je pobiral 309°/oo. in končno »Dunajska akcijska zavarovalnica«. ki je imela 1.081.602.674 kron zavarovanega kapitala in premije 6.095.128 kron, prejemala je 5-63°/00 od zavarovanega zneska.
Iz tega seznamka torej, kateri sem si sam sestavil po številkah bilancij posameznih zavarovalnic in o katerih sem želel, da bi prišle v stenografični zapisnik, ker najbolje priča, kako neopravičena je trditev, da se privatnim zavarovalnicam plačujejo previsoke premije, je razvidno, da se visokost premije vedno le ravna po razločku v visokosti rizika.
Razloček 11 gld. 72 kr. in 92 kr. od vsakih 1000 gld. zavarovanega kapitala je tako ogromen, da bo vsakemu lajiku na prvi pogled jasno, da je mogel biti le razloček v riziku, ki je diktoval jed-nemu zavarovalnemu zavodu tako visoko, drugemu pa tako nizko premijo.
Govorilo se je, da bi prisilno zavarovanje pri deželni zavarovalnici moglo biti ceneje, kakor sedanje prostovoljno zavarovanje pri privatnih zavarovalnicah. Opozarjam častite gospode tovariše, da je prisilna zavarovalnica v Graubündenu v Švici, katera Je poprej pobirala '/2°/oq premije, v jednem letu zaradi velikih škod in velike nevarnosti poskočila na celih 7°/00. Ljudstvo se je uprlo in zahtevalo, da se prisilnost odpravi, kar se je tudi zgodilo, in kasneje 80 se ljudje sami od sebe zavarovali pri privatnih zavarovalnicah, in sicer jim je to prišlo ceneje. Da j m Pa to res tako, dokazuje primera iz Nemčije. Pri-,Ue za primerjanje imajo v Nemčiji dosti, ker imajo am n. pr. na Bavarskem in drugodi prisilne zava-°, nice in javne socijetete. Omeniti hočem samo nekega slučaja.
Pr * leidelbcrška trgovska zbornica odgovorila je orzheimski na neko vprašanje povodom vedno valst ras''°nll1 prizadevanj za podržavljanje zavaro-
Jtii ß}1 betreff dcr Verstaatlichung des Feuerversick>erungs-ens bemerken wir, dass in allen, nicht socialistisch ge-Clt weisen — gospoda moja, to, prosim, dobro
premislite — dass in allen nicht socialistisch gesinnten Kreisen, sich eine allgemeine Stimmung gegen dieselbe in der Erkenntnis geltend macht, dass sowohl für Handel und Industrie, als für jede andere culturelle Bestrebung die freie Concurrenz die Bedingung und der Massstab eines jeden Fortschrittes ist. Wir glauben auch nicht, dass eine staatliche Feuerversichernngsanstalt den Industriellen mehr entgegenkommen wird, als dies seitens der Privat-Versiche-rnngsgesellschaften geschieht, denn alle in den Händen des Staates befindlichen Betriebe vollziehen sich, wie dies nur natürlich ist, in mehr oder weniger bureaukratischer Weise, während sich mit den Privatgesellschaften leichter verkehren lässt, weil dieselben nicht an die Buchstaben von Gesetzen und Verordnungen gebunden sind, sich vielmehr gegebenen Verhältnissen leidster anpassen und nach jeder Richtung hin freier bewegen können."
Gospoda moja, tisto, nad čemer se spodtikajo oni gospodje, ki tako gore. za podržavljanje zavarovalstva, to so oni grozni upravni troski, katere pro-vzroča uprava privatnih zavarovalnic. Tudi v tem oziru mi je treba izpregovoriti nekoliko besed, da dokažem, da je to neka brez premisleka tja vržena fraza in da je ta trditev v praksi neutemeljena, ker se iz prakse vidi, da država zavarovalnice veliko dražje upravlja, kakor jih upravljajo privatna društva. Pred vsem je treba imeti pred očmi, da so glede upravnih troskov merodajni razni momenti. Zavarovalnice, ki vsprejemajo samo direktna zavarovanja, . ki razpošiljajo agente in same izdajejo police, imajo, kar je čisto naravno, nekoliko večje upravne troske, kakor tista zavarovalnica, ki je v zvezi z drugimi zavarovalnicami in vsprejema pozavarovanja v tem zmislu, da jej dotične zavarovalnice odstopajo del svojih rizik, da se bolje izognejo nevarnosti. Z direktnim zavarovalnim poslom je toliko opraviti, ker mora zavarovalnica vsakemu članu posebej izdati polico in vsakega člana vpisati v vse knjige. Vzemimo konkretni slučaj pri pisarni, kateri imam jaz čast biti predstojnik.
Zavarovalnica ima nad 60.000 članov in za vsakega je treba izdelati polico, vsakega je treba vpisati v vse knjige, treba je članove opominjati, dopisovati jim in vse to provzročuje velikansko delo. Tak promet, kakor ga ima ta pisarna, bi kak bančni zavod opravil z jedno samo močjo, za to pisarno pa jih je treba dvaindvajset. Kak trgovinski zavod bi opravil ves posel k večjemu z dvema uradnikoma. Pri zavarovalnicah, katere vsprejemajo od tujih zavarovalnic rizike. da se nevarščina porazdeli, je pa to veliko lagleje. Taka zavarovalnica vsprejema po 1000 gld. premije na jedno samo bordereau, na jedno samo konsignacijo, katere ni treba drugam vpisavati, ko v računsko knjigo. Zato imajo take zavarovalnice tudi veliko manjše upravne troske, kakor direktno poslujoči zavarovalni zavodi. V Avstriji so . direktno poslujoče vse vzajemne zavarovalnice, med tem, ko akcijske družbe vsprejemajo pozavarovanja, pa so tudi — morebiti v veliko začudenje gospoda poslanca Žitnika — jako po ceni upravljane.
Upravni troski, davki in odpisi pri avstrijskih vzajemnih zavarovalnicah so leta 1895. iznašali, in
496
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
sicer: pri Linški vzajemni zavarovalnici 103.080 kron, to je 15 18% od vse premije; pri Dunajski vzajemni zavarovalnici, ki je. kakor znano, jedna najbolj vzornih zavarovalnic, so ti troski iznašali 606.778 kron, torej 31'23 % ; pri Tirolski deželni zavarovalnici 164.098 kron, torej 17-55 % ; pri prvi češki zavarovalnici 525.966 kron, torej 27 odstotkov; pri Graški vzajemni zavarovalnici 311.160 kron, torej 2113%; pri Moravsko - Šlezki 267.678 kron. torej 17 33%; pri Praški mestni zavarovalnici 42.446 kron, torej 23 37 %; pri Krakovski 1,086.911 kron, torej 14 77 %; pri zavezi sladkornic — in to je jako karakteristično, ker je premija tako visoka, da je iznašala čez 2,369.000 gld. — ničesar, temveč ta zavarovalnica je faktično še dobiček imela, torej ne samo, da se za upravne troske, davke in odpise ni ničesar izdalo, bilo je še celo 185.904 gld. dobička, in sicer vsled tega, ker so tiste zavarovalnice, ki so vsprejele pozavarovanja, plačale take provizije, da so se pokrili vsi troski in se je še prihranilo 185.904 gld. »Sv. Florijan« v Hebu j e potreboval
110.000	kron, torej 29 48 %; »Slavija« je. potrebovala 549.170 kron. torej 25 22 %; »Konkordija« 280.594 kron, torej 23 33 %; »Transsylvanija« 93.496 kron, torej 38 19 %; »Gospodarska« 68.276 kron, torej 23 90 % ; in »Unio Catholica«, ki se upravlja na ortodoksno-katoliški podlagi, 122.770 kron. to je 49 52%, torej skoraj še jedenkrat toliko, kakor \saka druga, tudi najdražje upravljana zavarovalnica. Končno imamo vzajemno zavarovalnico »Dnjester«, ki je izdala 53.814 kron, torej 21-99% za upravne troske, davke in odpise.
Sedaj pa se ozrimo, gospoda moja, po akcijskih zavarovalnicah.
»Assicurazione Generali« izdala je 3,494.790 kron, torej 2111 odstotkov; »Riunione Adriatica di Sicurtä« 2,743.532 kron, torej 20T8 odstotkov; »Prva Ogrska« 1,797.218 kron, torej 18'33%; »Avstrijski Feniks« 2,062.416 kron, torej 15 67 odstotkoo; »Fonsiere«
1.362.000	kron, torej 18 09 %; »Dunav«1.157.870 kron, torej 2356 %; »Ogrska-francoska« 806.198 kron, torej 19.93%, in »Dunajska« 1,030.866 kron, torej 16 89 % .
Sedaj pa poglejmo, kako se upravljajo državne zavarovalnice in tukaj imamo vzgled v Nemčiji. Zalibog, da mi niso na razpolaganje — v poslednjem času tudi nisem imel toliko časa, da bi si jih bil mogel preskrbeti — številke naših delavskih zavarovalnic zoper nezgode.
Nemške državne zavarovalnice zoper nezgodo so imele leta 1885., ko so se ustanovile, troskov 938.382 mark; leta 1886. — samo za upravo — 2,506.483 mark ; leta 1887. 2,964 406 mark ; 1. 1888. 3,317.040 mark; leta 1889. 3,615.784 mark; 1.1890.
3 794.687 mark ; vseh dohodkov pa je leta 1889. bilo 37,686.844 mark, in ker so izdatki iznašali, in sicer
a) odškodnine 12,956.410 mark ;
h) preiskovanje nezgod 1,072.864 mark;
c) upravni troski 4,145.633 mark, torej so upravni troski za vsako naznanjeno škodo iznašali 25-37 %, v tem, ko pri avstrijskih privatnih zavodih ne iznašajo več kakor 13 gld. Torej se vidi, koliko so državne zavarovalnice cenejše, kakor privatne!
XVIII. StihMA mu 9. Juli 1896.
Sicer pa se mora reči, da prepoceni upravni troski zavarovancem tudi niso na korist. Državna uprava, kjer ima zavarovalstvo v rokah, to dobro spoznava in zaradi tega je tako previdna, da pošilja vestne uradnike cenjevat škode. Kjer se pa zavarovalnica birokratično upravlja, tako, da se škode dajo ceniti morebiti po agentih ali po občinskih predstojnikih, silno narašča število požigov, namreč špekulativnih požigov, in škod je tako veliko, da se zavarovalstvo ne more razvijati. Najboljši dokaz se vidi pri številkah tistih treh zavarovalnic, katere je gospod tovariš Žitnik postavil kot vzor zavarovalnic, namreč pri deželni zavarovalnici Tirolski, pri Gorenjeavstrijski in pri Solnograški.
Tirolska zavarovalnica je koncem leta 1893. imela na svojih zavarovanih poslopjih 105% škode, na premičnostih 63-7 % ; Gorenje Avstrijska na poslopjih 70%, na premičninah 45-9%, in Solnograški na poslopjih 67 % in na premičninah 112%, — torej 112 gld. škode na 100 gld. premije! In zakaj to, gospoda moja? Ker škode cenjujejo občinski predstojniki, in kako ti postopajo, je znano. Ako se škode tako cenijo, naravno, da se potem množi število špekulativnih požigov, kar v drugih deželah ne vidite.
Poglejmo druge, privatne zavarovalnice, koliko imajo te škod, dasiravno imajo približno ravno take upravne trošlce, kakor ravnokar omenjene tri deželne zavarovalnice Tirolska, Gorenjeavstrijska in Solno-graška. Začnimo pri vzajemni zavarovalnici Dunajski. Ta zavarovalnica imela je leta 1893. škod, in sicer na poslopjih 40-4%, na premičninah 12 3%. Graška vzajemna zavarovalnica je imela škod na poslopjih 73-7 %, na premičninah 40-5%; prva Češka na poslopjih 54%, na premičninah 32 07 %; Moravsko-Šlezka na poslopjih 49 3%, na premičninah 46-9 %; Krakovska vzajemna zavarovalnica vsega skupaj 50-20%, ker ne razločuje poslopij od premičnin; »Slavija« pa je imela škode 56 4 %.
Vidite torej, da tiste vzajemne zavarovalnice, ki izdajejo nekoliko več za upravne troske, uspešneje delujejo in veliko več prihranijo svojim članom, kakor tiste, ki imajo manjše upravne troške.
Sedaj pa naj izpregovorim še nekoliko besed o tistih ogromnih dobičkih, jn mastnih dividendah, katere je gospod poslanec Žitnik, kakor pred njim drugi — in v našem deželnem zboru bivši deželni poslanec Šuklje — očital akcijskim zavarovalnicam. Kje pa so, gospoda moja, ti ogromni dobički m mastne dividende? Začudili se bodete, ko vam dokažem na podlagi avtentičnih številk, da imajo lepe dohodke in prebitke ravno vzajemne zavarovalnice in da akcijskim zavarovalnicam zavarovanje prav ra prav čisto nič ne nese, ker se spuščajo v tako veliko konkurenco, da je dobiček od zavarovanja nemogoč in da jedini dobiček obstoji v obrestih od kapitaa, od reservnih fondov. Ako bi teh reservnih fondov ne bilo, potem ne vem, kako bi mogle izhajati akcijsko zavarovalnice, ampak zapreti bi morale svoje pisarne in ustaviti svoje poslovanje. Taki so tisti dobički, ^ se delajo od premij za zavarovanje. Dandanes m vsaka zavarovalnica tako zavarovati, da se m
497
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung um 9. Juli 1896.
vsakdo zavarovati za tisti nevarnostni razred, za katerega ga prevzame zavarovalnica in da se od njega ne zahteva preveč.
Poglejmo si torej tiste dobičke, o katerih je govoril gospod poslanec Žitnik.
Linška vzajemna zavarovalnica je imela pri zavarovalni premiji po odbitku obresti 40.196 gld. dobička, torej 5 92 %. Tirolska deželna zavarovalnica 131.496 gld. izgube. To je jako poučno za gospoda tovariša Žitnika, ki misli, da bi deželna zavarovalnica deželi prinašala koristi. V jednem letu imela je Tirolska vzajemna zavarovalnica izgube 131.496 gld., Solnograška je imela 15.676 gld., torej 7T9 % dobička ; Dunajska vzajemna zavarovalnica 200.174 gld., torej 1030 %; Prva češka vzajemna zavarovalnica 138.558 gld., torej 7 %; Graška vzajemna zavarovalnica 107.892 gld., torej 732% dobička; Moravsko-Šlezka vzajemna zavarovalnica je imela 8 974 gld. izgube. Praška 78 876 gld.. torej 43-44% dobička; Krakovska 942.505 gld., torej 12'80% dobička; zaveza sladkornie je imela 125.228 gld. izgube; Sv. Florijan v Ilebu 26.752 gld. dobička, torej 7-17 %; »Slavija« 262.910 gld., torej 11 65 % dobička; »Concordija« 28.836 gkl. dobička, torej 2'39 %; »Transsylvania« 6.378 gld. dobička, torej 2-60%: »Gospodarska« 22.088 gld. izgube; »Unio Catholica« 69.900 gld. izgube; »Dnjester« 24.858 gld. dobička, torej 10 16%.
In sedaj pa pridejo akcijske zavarovalnice, ki so gospodom, ki soglašajo z gospodom tovarišem Žitnikom, tako grozen trn v peti.
»Assicurazioni Generali« je imela 449.000 gld. dobička, torej 2"71 % ; »Riunione Adriatica di Sicurtä« 158.182 gld. dobička, torej 116%; »Prva ogrska« 701.866 gld. dobička, torej 7T4%; »Avstrijski Feniks« 43.070 gld. dobička, torej 0'33 odstotkov; »Formiere« 107.614gld. dobička,torej 143 % ; »Dunav« 100.550 gld. dobička, torej 2 05 %; »Ogrsko Francoska« 171.112 gld. izgube in »Dunajska« 69.450 gld. dobička, torej 114%.
Torej, gospoda moja, iz tega je vidno, da ti dobički niso tako ogromni, in ako so, kakor pri vzajemnih zavarovalnicah, večji, pridejo v korist članom samim, kar je gospod poslanec Žitnik sam naglašal. Da pa imajo akcijske družbe nekoliko dobička, da je »Prva Ogrska zavarovalnica« mogla izplačevati po 5—8% dividende, za to se nimajo zahvaliti današnjim razmeram zavarovalstva, ko delujejo skoraj z izgubo^ ampak nekdanjim srečnejšim razmeram, ko so se še prejemale višje premije in si v teku let nabrale na milijone in milijone fondov, ki jim sedaj dado obresti.
Sedaj pa si bom dovolil še nekoliko opomb brez statističnega materijala.
Gospod poslanec Žitnik se je skliceval, tako, . or je to storil pred njim bivši poslanec Čuklje v M, Zbornici in učitelj Žitnikov, grof Wurmbrand v rzavnem zboru, tudi na to, da bi bilo hipotečnemu trechtu v naši deželi silno na korist, ako bi se ustanovila deželna zavarovalnica.
ti', .. ^eni se zdi jako čudno, da je gospod poslanec 1 ni v Pr‘ tej priliki omenjal hipotečnega kredita;
čudno zaradi tega, ker se je o svojem času protivil mojemu predlogu, s katerim sem predlagal ustanovitev deželne hipotečne banke. Ako bi kaj moglo povzdigniti hipotečni kredit —- in gospod poslanec Žitnik pravi, da bi bilo to v naši deželi silno potrebno — tedaj bi bilo primerno sredstvo za to v prvi vrsti deželni hipotečni zavod. Dokler se pa gospod poslanec Žitnik protivi ustanovitvi takega zavoda in le pri utemeljevanji predloga, ki nima čisto nič opraviti z hipotečnim kreditom, naglaša potrebo, da se mora na to delati, da se povzdigne hipotečni kredit, toliko časa morem samo reči „die Botschaft hör' ich wohl, allein mir fehlt der Glaube".
Kar se pa sicer tiče hipotekarnega kredita, moram reči, da ni treba nobene deželne zavarovalnice in nobenega prisilnega zavarovanja, kajti nalogo, ojačiti hipotečni kredit, izpolnjujejo že v polni meri privatne zavarovalnice, o čemer se gospod poslanec Žitnik vsak čas pri vsaki hranilnici koderkoli si bodi lahko prepriča.
Gospod poslanec Žitnik pa tudi pravi, da se bo stavbinska in požarna policija, ako se ustanovi deželna zavarovalnica s prisilnim zavarovanjem, boljše zvrševala kakor dosedaj , in da bo ljudstvo tudi imelo večji interes,, dobro gojiti gasilstvo. To je naravnost kontradictio in adjecto. če bodo vsa poslopja do zadnjega zavarovana, potem se bodo ljudje za stavbinsko in požarno policijo še veliko manj brigali, kakor se brigajo sedaj, ko je veliko objektov nezavarovanih in je v veliko večji meri prizadet interes privatnih krogov. Sicer je pa, kar se tiče zvrševanja stavbinsko in požarne policije, to stvar, glede katere se mora ravnati po zakonu; nobeno prisilno zavarovanje pa ne bo provzročilo, da se bodo zakonski predpisi strožje zvrševali. Tudi glede gasilstva je resnično ravno nasprotno od tistega, kar je trdil gospod poslanec Žitnik. Ne pomnožil se bo interes občinstva za gasilstvo, kadar bo vse zavarovano, ampak ponižal se bo ta interes. Kdo pa ima sedaj največ interesa za gasilstvo ? Gotovo tisti, ki nimajo zavarovanih svojih poslopij in na drugi strani zavarovalna društva, katerim mora na tem ležeče biti, da je gasilstvo dobro organizovano in katera v resnici za gasilstvo jako veliko store. Potem pa, ako bo jedenkrat vse zavarovano, pa preneha tisti interes za gasilstvo, ki ga sedaj imajo privatna zavarovalna društva in posamezni posestniki.
Potem je gospod poslanec Žitnik dejal, da bi se dandanes vsi ljudje zavarovati mogli le tedaj, ako bi se ustanovil deželni zavod, s prisilnim zavarovanjem. Gospoda moja, zakaj on to misli? On pravi, da se ljudje sedaj ne zavarujejo, ker. ne morejo plačati premij. Vprašam pa, ali bodo ljudje, ako.se ustanovi deželna zavarovalnica, laglje. plačevali premije, kakor sedaj ? In vzemimo slučaj, da kdo pogori, ne da bi bil plačal premije. Ali mu bo deželna zavarovalnica vse jedno izplačala škodo? Ako mu jo bo izplačala, potem pa tudi drugi ne bodo hoteli plačevati premij, temveč bodo rekli: vAko oni ni plačal premije in je vender dobil škodo povrnjeno, zakaj pa naj bi jaz plačeval?«
498
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
Torej naj se govori, kakor koli se hoče, gotovo je, da se, kdor se hoče zavarovati, sedaj zavaruje ravno tako lahko, kakor bi to storil pozneje pri deželni zavarovalnici, in da, če hoče, lahko plačuje tistih par krajcarjev zavarovalnine, ki jih zahtevajo privatne zavarovalnice. Da je to res, za to vidite dokaz pri Predarelski zavarovalnici proti živinskim boleznim, kjer ima lahko vsak posestnik zavarovano svojo živino, kakor sem v poteklem, prvem delu sedanjega zasedanja nekoliko razkladal. Jaz pa nasproti trditvi gospoda poslanca Žitnika, ki vedno pravi: »Kmetu se mora pomagati, da bo boljše živel in da se mu ne bo tako slabo godilo«, povdarjam zopet, kar sem naglašal že tolikokrat v tej visoki zbornici: samozavesti in zaupanja v lastne moči je premalo v našem ljudstvu. To moramo buditi, na tem polji moramo delovati vsi, kakor to storimo že sedaj, kadar sklepamo deželni proračun in dovoljujemo podpore v razne narodnogospodarske namene, ne pomagamo mu pa s tem, da mu vedno pridigu-jemo fatalizem, ali pa ako mu rečemo: »Prisilno zavarovalnico ti bomo dali, in potem se ti bo dobro godilo.«
Gospoda moja! dolgo sem že govoril, pa ker že imam besedo, bodi mi vender dovoljeno, da izpre-govoriin še nekoliko kratkih besed o dozdevnih koristih prisilnega zavaro\anja. In kaj je naravneje, kakor da se pri tej priliki sklicujem na ministra one države, katera ima prisilno zavarovanje, to je na ministra barona Feilitzscha, ki je v bavarskem deželnem zboru dne 23. novembra 1. 1893 , ko je bil na razpravi zakon zaradi podržavljenja zavarovanja premičnin, tako - le govoril: „Die Regierung steht dieser Frage vollkommen objectiv gegenüber. Sie beabsid)tigt keinen Sd)utz der Privatgesellschaften, sondern hat nur das Wohl des Versicherten und das Wohl des Landes im -Auge. Trotzdem kann sie, und das ist die Absicht des Gesammt-Staatsministerinms, dem Antrage niä)t beistimmen. Ich bin froh, dass die Regierung vor etwa zehn Jahren, als die Frage im Landtage sehr lebhaft behandelt wurde, „nein" gesagt hat. Es würde jetzt bereut werden, wenn damals eine staatliche Mobiliar-Feuerversichernngs-anstalt geschaffen worden wäre. Wenn durch eine staatlich geleitete Mobiliar - Feuerversicherung billigere Prämien, höhere Entschädigung und sonstige Vortheile erzielt würden, hätte die Regierung trotz den großen Schwierigkeiten die Sache schon angegriffen. Die Gutachten der Regierungstechniker lauteten aber in dieser Beziehung verneinend. Die Frage der Errichtung einer staatlichen Mobiliar-Feuerversicherung muss sehr gründlich studirt werden, die schweren Bedenken gegen eine solche sind noch nicht überwunden, die Bevölkerung muss vielmehr belehrt werden, dass sie ans der Schaffung einer solä)eu Anstalt für sich keine Vortheile ziehen werde."
In v zbornici poslancev dne 19. marca 1. 1894. je isti minister baron Feilitzsch izrekel naslednje besede, katere bi priporočil gospodu tovarišu Žitniku, da jih blagovoli nekoliko premisliti: „Aus den Bestrebungen, in den Kreis der staatlichen Versicherungsanstalten auch die Mobiliar-Feuerversicherung einzubeziehen, ist ein förmliches Schlagwort für die Agitation herangewachsen;
XVIII. Sitzung am 9. Juli 1896.
man will eine staatliche Anstalt unter der Voraussetzung niedriger Prämien und höherer Entschädigungen. Diese Voraussetzung ist aber nicht zutreffend. Der Stellung der Regierung liegt lcdiglid) die Rücksicht auf das Interesse der Versicherten zu Grunde. In diesem Interesse aber muss die Regierung bei dem Mangel eines Bedürfnisses eine Maßnahme ablehnen, die, da größere Vortheile als von den Privatgesellschaften nicht geboten werden könnten, nur Unzufriedenheit int Lande hervorrufen könnte.
Wollte man die in Baiern zugelassenen Gesellschaften oder auch nur Aktiengesellschaften plötzlich aufheben, so würde dies in weiteren Kreisen als unberechtigte Gewaltthat aufgefasst werden. Bei einer allmäligen Beseitigung der Privatgesellschaften würde gerade die Höhe der schlechten Risten von Anfang an bedenklich sein, abgesehen von der Vergewaltigung der Versicherungsnehmer. Freilich würde eine Monopolanstalt weder billigere Prämien erheben, noch höhere Entschädigungen zahlen können "
In zbornica poslancev je v istini odklonila predlog, da bi se podržavilo zavarovanje premičnin, ter je sprejela predlog, da se preko tega zakonskega načrta preide na dnevni red.
Da na Bavarskem niso nič kaj veseli in vneti za prisilno zavarovanje, dokazuje najbolje to, da je država ustanovila zavarovalnico zoper škode, provzro-čene po toči, pa izključila prisilnost in prepustila vsakemu, da se prostovoljno zavaruje. Pri nas pa se, kakor sem že rekel in prav tako kakor je za Bavarsko dobro naglašal minister baron Feilitzsch, v agitačne namene s to stvarjo hodi od hiše do hiše in od kraja do kraja, zlasti kadar se bližajo volitve, in ne da bi se stvar dobro proučila, zagotavlja ljudstvu, da je res Bog ve kako koristna.
Ali končno, gospoda moja, pa moramo vender vzeti stvar tudi še iz političnega stališča in ta ozir je za nas jako važen. V naših žalostnih slovenskih razmerah bi bilo silno nevarno, ko hi se hotelo napraviti take deželne zavarovalnice s prisilnim zavarovanjem. Gospoda moja, kaj pa bo posledica ustanovitve takega zavoda? Da ste na Primorskem. Koroškem in Štajerskem svoje brate izročili popolnoma v roke dotičnih večin, katere za nje niso imele srca in ga nikdar imele ne bodo. Poglejte, kako se tam dela s kmetijskimi družbami. Napravite deželno prisilno zavarovalnico v upravi nemških in italijanskih uradnikov in politikov in videli bodete, da bo s tem našemu narodu prizadeta tako velika rana, lcakoršne mu ni prizadela katerakoli naredba vlade, dasiravno se mu je tudi od te strani storilo marsikaj hudega.
Deželna zavarovalnica s prisilnim zavarovanjem, to bi bilov najhujše sredstvo zoper slovensko narodno idejo na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Pomislite samo, v kakošnem položaji hi se nahajali Slovenci siromaki, ako jih napravite odvisno o nemških in italijanskih uradnikov, ki bi imeli škoec cenjevati. Če dotični uradnik pride škodo cenjeva , kaj lahko deluje tudi v političnem oziru in to se bo zgodilo, kakor hitro deželna uprava na ßtajer skem, Koroškem in Primorskem vpelje prisilno zavit rovanje. Likvidiranje škod bo v rokah večine m
499
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung ara 9. Juli 1896.
ta bo skrbela za svoje pristaše; Slovencem pa se bo godila krivica. Tako se je dosedaj delalo nasproti slovenski narodnosti in tako se bo delalo, samo še v veliko večji meri, alt o se ustanovi deželno prisilno zavarovanje.
V dokaz samo jedno ime. Grof Wurmbrand, ki je tako strašno vnet za prisilno zavarovanje, bil je dalje časa deželni glavar na Štajerskem. In, gospoda moja, ali se ne spominjate slučaja, ko je prišel o priliki dvorjenja neke železnice na Dolenje Štajersko in se mu je poklonila slovenska deputacija, ki ga je
—	kar je naravno — ogovorila v slovenskem jeziku? Tedaj jej je grof Wurmbrand mogočno hrbet obrnil in proti svojemu spremstvu izjavil, da je jako neprijetno iznenajen, da se drznejo ti možje ogovoriti ga v slovenskem jeziku. Kaj bi bilo, gospoda moja, ako bi na Štajerskem na čelo deželne prisilne zavarovalnice stopil grof Wurmbrand? Ako pa bi on že ne bil tisti, potem bi jej bili na čelu možje jednakega mišljenja, ki so kakor on nasprotniki slovenskega naroda. Še hujše pa bi bilo za slovensko narodnost v Trstu ali na Koroškem, kjer bi se jej godila tako velika škoda, da se dandanes še proračuniti ne da.
Tega, mislim, gospod poslanec Žitnik tudi ni dobro preudaril in zato pravim, da se je morda s svojim predlogom prenaglil.
S tem, gospoda moja, končujem. Jaz mislim, da sem večinoma ovrgel trditve, katere je gospod poslanec Žitnik nabral iz raznih govorov v državnem zboru o prisilnem zavarovanji sploh, in da sem dokazal, kako umesten je bil predlog, katerega sem s tovariši stavil v XVI. seji dne 11. februvarija 1896. L, da se deželnemu odboru naroči, naj se obrne: a) do c. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za notranje zadeve na Dunaji s prošnjo, naj bi mu blagovolil o tem izraziti svoje mnenje; b) do c. kr. osred-njega statističnega urada na Dunaji s prošnjo, da 11111 dopošlje statistični materijal o točah in živinskih boleznih v vojvodini Kranjski v letih 1880—1895.,
—	to pa zaradi tega, ker je od tega statističnega materijala odvisno, ali bo sploh mogoče deželnemu odboru predlagati deželnemu zboru, ali naj se vpelje deželno zavarovanje zoper živinske bolezni s prisilnostjo ali ne. Od mnenja visokega ministerstva, ki je to vprašanje na vse strani že jako dobro pretresalo , bo pa končno tudi odvisno, ali se more predlagati, da se ustanovi deželna zavarovalnica proti požaru.
Prosim torej, da visoka zbornica blagovoli ta m°l. Predlog izročiti upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje.
Deželni glavar:
Gospodje poslanci so čuli predlog gospoda po sanca Hribarja; predno pa preidemo na glasovanje 11 >m dolžnost, reagirati na nek izraz gospoda pred cgatelja ki je rekel, da sem mu, ko je imel v prven u sedanjega zasedanja priti v razpravo predlog & poda poslanca Žitnika o zavarovanji, obljubil
da se bo razprava o tej točki odstranila z dnevnega reda.
Jaz moram le konštatovati, da sem v tem oziru poprašal gospoda načelnika upravnega odseka barona Liechtenberga za mnenje in on se je posvetoval z člani tega odseka, ki so pa odločno zahtevali, da stvar ostane na dnevnem redu, ker se je sesija bližala koncu in ni kazalo, je odlašati. Tudi drugi gospodje poslanci od stranke, kateri pripada gospod poslanec Hribar, bili so tega mnenja in ker sam nimam pravice, odstavljati tocek z dnevnega reda, morala se je stvar obravnavati.
To sem si dovolil opomniti, da ne bo name padlo očitanje, kakor da bi se jaz ne bil držal obljube. Sicer pa prosim sedaj glasovati.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom gospoda poslanca Hribarja, da se samostalni njegov predlog izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
Šprejeto.
Na vrsto pride sedaj točka:
5. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Viljema Pfeiferja in tovarišev glede uredbe pol- in celodnevnega pouka na javnih ljudskih šolah
(k prilogi 54).
5. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Wilhelm Pfeifer und Genossen, betreffend die Regelung des Halbtags-nnd Ganztagsnnterrichtes an den öffentlichen
Volksschulen (zur Beilage 54).
Deželni glavar:
Gospod poslanec Pfeifer ima besedo, da utemeljuje ta svoj predlog.
Poslanec Pfeifer:
Ustrezaje željam mnogoštevilnih starišev na deželi stopi konservativna stranka pred visoki deželni zbor s predlogom glede poldnevnega pouka. Meni pripada nalog, utemeljevati ta predlog, kar storim sledečimi opazkami.
Povabil bi Vas, gospoda moja, ob šolskem dnevu, da bi prišli na prijazno Dolenjsko, bodisi v Kostanjevico, Krško ali drugo mestece, trg ali večjo vas in videli po ulicah pohajati ali na pragih posedati male otroke tisti čas, ko domačini hite k obedu. Ce kateri tujec takrat pride v tak kraj in vidi ta prizor, radovedno vpraša, kaj to pomeni in zakaj otroci ob času obeda posedajo po hišnih pragih in po klopeh pred hišami? Odgovorilo se mu bo, da so to unanji šolarčki, ki so prišli zjutraj eno uro ati še dlje od doma v šolo in kateri čakajo, da se popoldne zopet prične pouk, ker je predaleč, da bi hodili domov in
500
XVIII. seja cine 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung am 9. Hull 1896.
se zopet vrnili v šolo — tisti ubogi šolarčki, za katere v šolskem kraji ni pogrnjena nobena miza.
Lakota se tem revčkom na obrazih bere in glede te žalostne podobe, katera se ob šolskem času dan za dnevom ponavlja na deželi, kjer je celodnevni pouk, je pač vprašanje umestno, ali ima učna uprava pravico zahtevati, da radi celdnevnega pouka strada šolska mladina ravno tisti čas, ko se v rasti razvija in ko hrano najbolj potrebuje.
In ali je celdnevni pouk važnejši nego zdravje in blagostanje cele generacije? Oddaljeni šolarji morajo že po 7. uri zjutraj odhajati od doma, da pridejo pravočasno v šolo in se udeleže pouka od 9. do 12. ure. Ko opoldne preneha pouk in prihaja čas obeda, za unanje šolarje ni pripravljeno kosilo, sem ter tja dobivajo nekateri šolarji nekaj hrane pri usmiljenih ljudeh. Drugi med tem povžijejo košček kruha, če ga že niso prej pojedli, da potem opoldne nimajo kaj prigrizniti ter s praznim želodcem prihajajo popoldne v šolo, — kakšno vrednost, kakšne uspehe zamore imeti ta pouk pri otrocih, katerim se radi lakote skoraj črno dela pred očmi, tega mi pač ni treba razpravljati.
Po dokončanem popoldanskem pouku vračajo se otroci iz šole ter pridejo zlasti ob zimskem času večkrat v trdnem mraku domov in včasih zaspe utrujeni, ne da bi čakali večerje.
Taki otroci, ki so zjutraj zapustili očetovsko hišo in se zvečer vrnili domov, ostanejo torej deset do dvanajst ur brez tople hrane, včasih celo do prihodnjega jutra.
Glavna hrana opoldne je navadno topla jed; o tistem, ki opoldne ni vžival tople hrane, se navadno reče, da je stradal. Ubogemu šolarčku pa naj zadostuje za celi dan suhi kruh. o katerem zdravniki sodijo, da preobilno uživan škoduje otrokom in nedoraslim sploh.
Celodnevnim šolarjem nalaga se torej tista kazen, s katero se hudodelnikom včasih poojstruje kazen zapora; ubogi šolarček, ki ni nič zakrivil, ki je nedolžen, se tako ostro kaznuje, da mora stradati, med tem ko malopridneži v zaporu opoldne navadno dobivajo toplo hrano.
Državna oblast, ki glavo šolske mladine toli-krat nasiti s preobilno duševno hrano, se za telesno hrano, za želodec šolarjev, za njih krepki telesni razvoj malo zmeni; sicer razni javni organi takoj zagledajo vsako še tako malenkostno zdravstveno ah drugo napako pri šolskih poslopjih in jo odstranijo, ne odpravijo pa vpijočega nedostatka stradajočih šolarjev, kar bi se kaj lahko zgodilo z vpeljavo poldnevnega pouka.
Poldnevni pouk omogoči, da zjutranji šolarji lahko pridejo domov k obedu, popoldanski pa v šolo po obedu, torej ne stradajo niti eni. niti drugi.
Glede kmetijstva in blagostanja starišev šolo obiskujočih otrok je poldnevni pouk velikega pomena, neprecenljive vrednosti. Kmetovalcu se sedaj slabo godi ne samo v naši državi, ampak po celej Evropi. Njegov položaj zlasti v nekdaj vinorodnih, sedaj opu-
stošenih krajih je malo da ne obupen; dohodki se zmanjšujejo, plačila pa naraščajo. Posestnik si mora izdatke v svojem gospodarstvu omejiti, mora c ečkrat trpeti pomanjkanje neobhodno potrebnih stvarij, mora si odreči posle, mora delati od ranega jutra do pozne noči, pristopiti morajo tudi njegovi otroci, katerim ni treba dajati plačila — vsaj je vsakemu znano, da pomagajo otroci doma kot pastirji, kot varuhi majhnih otročičev, pri raznem delu na polji, v vinogradu itd., s tem prihranijo starišem mnogo izdatkov in plačil za pastirja, za deklo itd.
Pri celdnevnem pouku pa odpade ta pripomoč od strani otrok; pri takih otrokih pride v poštev tudi važni etični moment: dotični otroci čez dan skorej nikoli niso pri svojih stariših, stariši nimajo dovolj prilike, opazovati slabe navade in napake svojih, otrok, otroke poučevati in jih posvariti. Taki otroci navadno niso tako dobro odgojeni, kakor drugi, ki so vsaj pol dneva doma pod nadzorstvom in v bližini svojih starišev, da se jim in očetovi hiši ne odtujijo v tej meri, kakor otroci, ki nimajo te sreče, dahi vsaj pol dneva bili pri svojih stariših.
Otroci pripomorejo pri domu ali pri kmetijstvu starišev, ki težko pričakujejo, da otroci toliko dorastejo, da jim doma kaj pomagajo.
Vse te in druge razloge je stara („Vormärzliche") učna uprava v poštev jemala s tem, da je za okolico mest in za manjše trge vpeljala poldnevni pouk kot redni tam. koder bi celdnevni pouk na kvar bil kmetijstvu in industriji.
Prejšnji šolski zakon privoščil je torej to olajšavo (poldnevni pouk) kmetijstvu in industriji, sedanji pa jo dovoljuje samo za industrijo v § 9., ki določuje, da se ima pri tovarnah poučevati najmanj dvanajst ur na teden, ki se imajo enakomerno razdeliti na posamezne dneve mej sedmo uro zjutraj, in šesto uro zvečer, izvzemši opoldansko uro. Ge za tovarniške šolarje zadostuje dvanajst ur pouka na teden, katerih dvanajst ur' še toliko ne šteje, kakor poldnevni pouk, ki bi trajal 15—18 ur na teden, potem ni tehtnega razloga, po katerem bi se ne vpeljal poldnevni pouk na deželi v tistih krajih, kjer se nahajajo oni pogoji, katere zahteva današnji predlog.
Imamo mnogo razumnih gospodarjev, obrtnikov, ki so pred letom 1870. obiskovali poldnevno šolo in si pridobili potrebno znanje v branji, računstvu in pisanji, kar spričuje, da se tudi pri poldnevnem pouku zamore priučiti takih znanostij, katere zahteva vsakdanje življenje na deželi.
Poleg razlogov, katere sem navajal za poldnevni pouk, pride v poštev tudi prihranitev ali vsaj omejitev rastočih troškov za šolske potrebščine, za zgradbo novih in razširjenje obstoječih šol itd., kar sem ze pretresava! v tej visoki zbornici pri priliki, ko sem zagovarjal poldnevni pouk na deželi. Torej ta razlog, kakor tudi to, da je deželni zbor — kompetenten po § 75. drž. šolskega zakona in § 21. šolske novele opravičen sklepati določbe v zmislu današnjega preč loga, danes radi prekratkega časa, ki nam je še na razpolaganje, le mimogrede omenim.
501
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
8 temi opazkami sklepam utemeljevanje in prosim, da visoki deželni zbor izroči predlog upravnemu odseku v pretres in poročanje.
(Odobravanje na levi. — Beifall links.)
Poslanec dr. Tavčar:
Predlagam glasovanje po imenih.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Tavčar predlaga o predlogu gospoda poslanca Pfeiferja, da se samostalni njegov predlog izroči upravnemu odseku, glasovanje po imenih.
To je predlog, o katerem se ne glasuje, temveč kateremu je v smislu opravilnega reda takoj ugoditi.
Prosim torej gospoda zapisnikarja, da skliče imena gospodovposlancev, gospode poslance pa prosim, da po redu, kakor so klicani, oddajo svoje glasove, in sicer prosim tiste gospode, ki so za to, da se predlog gospoda poslanca Pfeiferja izroči upravnemu odseku, da glasujejo z »da«, drugi z »ne«.
Ich ersuche diejenigen Herren, welche dem Antrage des Herrn Abgeordneten Pfeifer cuts Zuweisung seines selbständigen Antrages an den Verwaltungsausschuß ihre Zustimmung ertheilen wollen, mit „Ja", die übrigen mit „Nein" zu stimmen.
Tajnik Pfeifer:
Herr Erwin Graf Auersperg!
„Nein."
Herr Leo Graf Auersperg!
„Nein."
Gospod Janez Ažman!
»Da.«
Herr Josef Graf Barbo!
„Nein."
Gospod Oton Detela!
»Da.«
Gospod Viktor Globočnik!
»Ne.«
Gospod Peter Grasselli!
»Ne.«
Gospod Ivan Hribar!
»Ne.«
Gospod Gabrijel Jelovšek!
»Da.«
Gospod Tomaž Kajdiž!
»Da.«
Gospod Andrej Kalan !
»Da «
XVIII. Sitzung ant 9. Juli 1896.
Gospod Janko Kersnik!
»Ne.«
Gospod Franc Košak!
»Da.«
Herr Franz Langer Ritter von Podgoro!
„Nein."
Gospod Matej Lavrenčič!
»Da.«
Gospod Jožef Lenarčič!
»Ne.«
Herr Felix von Lenkh!
„Nein."
Herr Leopold Freiherr von Liechtenberg!
„Nein."
Herr Alois Loy!
„Nein."
Herr Karl Luckmann!
„Nein."
Gospod dr. Danilo Majaron!
»Ne.«
Ekscelenca gospod knezoškof dr. Jakob Missia! (Odsoten. — Abwesend.!
Gospod Fran Modic!
»Da.«
Gospod Ivan Murnik!
»Ne.«
Gospod Primož Pakiž!
»Da.«
Gospod dr. Franc Papež!
(Odsoten. — Abwesend.!
Gospod Ivan Perdan!
»Ne.«
Gospod Viljem Pfeifer!
»Da.«
Gospod Franc Povše!
»Da.«
Herr Dr. Adolf Schaffer!
„Nein."
Excellenz Herr Josef Freiherr von Schwegel! „Nein."
Gospod Franz Schweiger!
»Da.«
Gospod dr. Ivan Tavčar!
»Ne.«
502
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung ant 9. Juli 1896.
Herr Alfons Freiherr von Wurzbach!
(Odsoten. — Abwesend.)
Gospod Jožef Zelen!
»Da.«
Gospod dr. Ignacij Žitnik!
»Da.«
Od 36 gospodov poslancev je glasovalo 33, trije so odsotni, in sicer je glasovalo 19 z »ne« in 14 z »da«.
Deželni glavar:
Torej je predlog gospoda poslanca Pfeiferja, da se izroči njegov samostalni predlog v pretres in poročanje upravnemu odseku, — odklonjen.
(Poslanec Povše: — Abgeordneter Povše: »Vsaj odseku bi ga bili izročili!« — Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: »Zakaj pa prazno slamo mlatiti!«)
Prosim, predlog je odklonjen in stvar ni v razpravi.
Šesta točka, t. j.:
Ustno poročilo finančnega odseka o dogovoru, ki je skleniti med deželnim od borom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za agrarske operacije glede na-stavljenja zemljemerskega osebja za agrarske operacije (k prilogi 55).
Mündlicher Bericht des Finanzansschusses über das zwischen dem krainischen Landesansschnsse und der k. k. Landescommisfion für agrarische Operationen, betreffend die Bestellung des geometrischen Personales für agrarische Operationen, abznschlieszende Uebereinkommen (zur Beilage 55).
izostane, ker poročilo v finančnemu odseku ni rešeno. Na vrsto pride:
7. Ustno poročilo finančnega odseka glede začasnega daljnega pobiranja deželnih priklad 1897. leta (k prilogi 57).
7. Mündlicher Bericht des Finanzansschusses tits betreff der provisorischen Weitereinheüung der Landesnmlagen int Fahre 1897 (zur Beilage 57).
Poročevalec dr. Majaron:
Visoki deželni zbor! S prilogo 57. nam je predložil deželni odbor naslednje poročilo:
»Po skušnjah zadnjih let se ne more pričakovati, da bo visoki deželni zbor v tekočem letu v redno zasedanje tako pravočasno sklican, da bi bilo mogoče ustanoviti proračun za 1897. leto ter do
dne 1. januvarija 1897 izposlovati Najvišje potrjenje glede pobiranja deželnih priklad. Treba je torej vsaj za začetek 1897. leta misliti na začasno daljno pobiranje deželnih priklad in ker bo v pokritje primanjkljajev pri deželnem in normalno - šolskem zakladu prihodnje leto treba pobirati priklade vsaj v oni izmeri, kakor leta 1896., usoja si deželni odbor staviti nasvet:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem in normalno - šolskem zakladu za 1897. leto naj se pobirajo od 1. januvarija 1897. 1. naprej do onega časa, ko se priklade za 1897. 1. končno veljavno ustanove, ravno tiste priklade, ki so se pobirale leta 1896., in sicer:
A.	Za deželni zaklad:
1.	40% doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa;
2.	samostojne doklade:
a) od porabe likerjev in oslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine po 15 gld. od vsakega hektolitra;
h) od porabe vseh drugih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje;
c) od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje alkoholovine v vsi deželi po 1 gld., in sicer pod določenimi pobiralnimi pogoji.
3.	30 % doklada na vso predpisano svoto vseh neposrednjih davkov z državnimi dokladami vred.
B.	Za normalno-šolski zaklad:
10 % doklada na polni predpis vseh neposrednjih davkov z državnimi dokladami vred.
II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Naj višje potrjenje.«
Finančni odsek, v čegar imenu imam čast poročati, se nikakor ni mogel pridružiti temu nasvetu deželnega odbora. Ni namreč nikakor videti nujne potrebe, zakaj bi deželni zbor že sedaj, meseca julija sklepal o provizoriji glede pobiranja deželnih priklad za leto 1897. Mi pričakujemo in moramo kot varuhi deželnih ustavnih pravic pričakovati, da bo deželni zbor letos sklican, in sicer tako, da bo mogoče o pravem času ustanoviti deželni proračun. To pravico imamo in moramo varovati; ako bi pa sprejeli nasve deželnega odbora, kakor se je predložil, bi mi s tem izrekli, da ne polagamo nobene važnosti in vrednot i na redno sklicanje deželnega zbora. S tega prim 'P' jelnega stališča je bil finančni odsek odločno pr° 1 nasvetu deželnega odbora in, ne glede na fin an mo politične pomisleke, ki »in merito« govore zopei nasvet, stavi predlog:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
»Preko tega poročila in v njem stavljenega nasveta prestopi se na dnevni red.«
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik se je oglasil k besed
503
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
L. k. Landespriijident Freiherr umt Hein:
Die Ungewissheit über das Schicksal des Antrages des Finanzausschusses veranlasst mich namens der Regierung die Erklärung abzugeben, dass auf eine Forterhebung der für das Jahr 1896 ausnahmsweise bewilligten Vierund Brantweinsteuer im Jahre 1897 nicht zu rechnen ist. Diese Abgaben wurden, wie ich bereits bei der Berathung des Budgets für das Jahr 1896 zu bemerken die Ehre hatte, nur ausnahmsweise zugestanden, für das Jahr 1897 kann jedoch auf diese Umlagen nicht gerechnet werden, was ich hiemit zur Kenntnis zu nehmen bitte.
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati. [Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Točke :
8. Ustno poročilo finančnega odseka glede iz državnih sredstev deželi Kranjski povodom potresa dovoljenega 3% posojila v znesku 1,500.000 gld. (k prilogi 59).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend das ans Staatsmitteln dem Lande Kram ans Anlass des Erdbebens gewährte 3% Darlehen int Betrage von 1,500.000 fl.
(zur Beilage 59).
9.	Ustno poročilo finančnega odseka glede dovoljenja triodstotnih posojil potrebnim posestnikom takih poslopij, ki jih je potres podrl ali poškodoval, iz svote
500.000	gld, ki se je dovolila deželi kranjski iz državnih sredstev (k prilogi 60)
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Gewährung bon dreipcrcentigen Darlehen an hilfsbedürftige Besitzer von solchen Gebäuden in Laibach und den Land bezirken Krains, welche durch Erdbeben zerstört oder beschädigt wurde», ans dem dem Lande Kram ans Staatsmitteln bewilligten Betrage von
500.000	fl.' (zur Beilage 60).
10 Ustno poročilo finančnega odseka o najemu 450.000 gld. posojila v regulacijske nam ene mestne občine Ljubljanske
(k prilogi 61).
10« Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, belassend die Aufnahme eines Darlehens von
450.000	fl. zn Uegnlierungszwecken der Stadt-gemeinde Laibach (zur Beilage 61).
XVIII. Sitzung um 9. Juli 1896.
odpadejo, in na vrsto pride:
11. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi novega poslopja na mestu sedanjega dvorca (k prilogi 62).
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses inbetreff des Baues eines neuen Gebäudes an Stelle der gegenwärtigen Burg (zur Beilage 62).
Poročevalec dr. Majaron :
Visoka zbornica ! V prilogi 62., katero ste, častiti gospodje tovariši, gotovo čitali, navaja deželni odbor razloge, zakaj v izrednem tem zasedanji ni predložil načrtov za zgradbo novega deželnega dvorca, kakor mu je bilo naročeno s sklepom z dne 11. sehr. 1.1.
Deželni odbor ni imel niti pripravnega projekta, na podlagi katerega bi se bil dal izdelati podrobni načrt. Jeblingerjev projekt, katerega je visoka zbornica zadnje dni prejšnjega zasedanja imela pred očmi, ni bil pripraven in ni odgovarjal namenom deželnega dvorca in pogojem, ki se morajo staviti glede te stavbe. Zato je deželni odbor meseca marca razpisal konkurz za pridobitev primernih projektov in obljubil 2000 kron nagrade za najprimernejši projekt. Do določenega roka, to je do dne 30. aprila, pa sta došla samo dva projekta.
Razsodniki, ki so meseca junija ta dva projekta pretresali, so jeden projekt popolnoma zavrgli, drugemu pa so sicer pripoznali nagrado 1200 kron, vender pa izrekli, da se ne da priporočati za zvršitev, ako se na njem ne zvrše jako bistvene spremembe.
O tem govori natančno prilog’a 62, in vse to je tudi iz aktov razvidno.
Finančni odsek je smatral, da je deželni odbor opravičen, če še ni predložil podrobnega načrta in ravno tako, ako priporoča, da se naj mu dovoli daljši odlog do prihodnjega zasedanja.
Finančni odsek pritrjuje torej temu predlogu, vender je pa mnenja, da naj deželni odbor skrbi za tak načrt in proračun, da bo deželni zbor prihodnjič vedel, pri čem da je glede troškov in da bo vsako prekoračenje izključeno. Kar se tiče prekoračanj, imamo namreč jako žalostne skušnje pri deželnih zgradbah in zato v imenu finančnega odseka povdar-jam, da je treba natančnega načrta z vsemi podrobnostim! tudi glede dekorativnih oprav, pri katerih se lahko mnogo prištedi, pa tudi lahko jako mnogo potrosi. Proračun naj bo kolikor mogoče detailiran in zlasti je treba tudi označiti stavbinski materija!, ki je lahko jako drag.
Na vse to opozarja finančni odsek, ker hoče že naprej imeti jasen račun in preprečiti vsak naknadni kredit.
Stavbinski urad in deželni odbor sta mnenja, da se bo z zneskom 370 000 gld. dalo Ograditi jako dostojno, solidno in smotrom primerno poslopje in tudi finančni odsek je tega mnenja, vender hoče
504
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
povdarjali, da je to skrajni maksimum, ki se da dovoliti.
Ker se je nadalje v odseku od strani deželnega odbora povdarjalo, da je stavbeni urad z drugim delom preobložen, zdelo se je finančnemu odseku umestno, dovoliti, da se sme deželni odbor poslužiti tudi posebnega strokovnjaka, ako stavbinski urad do prihodnjega zasedanja ne bi mogel izdelati načrta.
Po vsem tem v imenu finančnega odseka nekoliko spreminjam predlog deželnega odbora in dodatno priporočam:
»Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
Deželnemu odboru se naroča, da do prihodnjega deželno-zborskega zasedanja da izdelati nov načrt z vsemi podrobnostmi, zlasti tudi glede dekorativne oprave in natančen proračun troskov, zlasti tudi glede stavbenega materijala za zgradbo novega dvorca po določenem programu tako pravočasno, da se bo zgradba mogla prihodnjo pomlad pričeti. Pri tem se je trdno držati tega, da zazidana površina ne sme presegati 1700 ?n2, proračun troskov za vso stavbo in za opravo deželno zborskib prostorov pa nikakor ne 370.000 gld.«
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrde predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. lObvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride:
12. Ustno poročilo finančnega odseka glede priskrbe režijskih potrebščin in glede preskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, porodišnici in hiralnici (k
prilogi 63.).
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, be-tresfend die Beistellnug der Regicerfordernisse und der Krantenverspeistmg in der 9andes-krauken-, Gebär- und Licch'enanstalt (zur Beilage 63.).
örrichlrrsiallcr Excellenz Freiherr von Zchwcgcl:
Dem hohen Hanse liegt der Bericht des Landesausschusses betreffend die Beistellung der Regieersordernisse und der Krankenverspcisung in der Landeskranken-, Gebär-und Siechenanstalt, Beilage Nr. 63 vor. Dieser Gegenstand bildete schon wiederholt beit Anlass, die Frage der Ber-pflegskostcn, wie sie sich aus den Regie- und den Ver-speiffmgskosten zusammensetzen, hier zu erörtern. Schon vor vielen Jahren ist diese Frage hier eingehend besprochen und sind diesbezüglich schon wiederholt Anträge angenommen worden, dahingehend, dass ein neuer Bertrag mit dem Orden aus einer gerechteren Grundlage, als es früher der Fall zu sein schien, abzuschließen sei. Nachdem nun
XVIII. Sitzung ant 9. Juli 1896.
das neue Krankenhaus nach allen Richtungen in Betrieb gesetzt worden ist und es sich herausstellt, dass die Kosten für verschiedene Einrichtungen, für welche bis jetzt der Orden selbst aufzukommen hatte, nunmehr vom Lande zu tragen sind, z. B. die Kosten für die Beleuchtung, Beheizung und Wasserversorgung, ergibt sich in gebieterischer Weise die Nothwendigkeit einer Revision des bestehenden Bertrages. Eine Revision ist unerläßlich im Hinblicke ans die geringeren Ausgaben, welche der Orden einerseits für die Verpflegung der in den Krankenanstalten untergebrachten Kranken, andererseits für die Regie dieser Anstalten zu tragen hat, welche Frage sobald als möglich in der Weise geregelt werden soll, dass die zu treffenden neuen Verein-barungen als von dem Zeitpunkte in Geltung bestehend zu betrachten sind, wo die neue Anstalt eröffnet und in Betrieb gesetzt wurde. Der Landesausschnss hat in der richtigen Erkenntnis der Sachlage diese Angelegenheit eingehend geprüft und diesbezüglich Erhebungen gepflogen, aus denen sich die Anhaltspunkte für die Revision des Vertrages von selbst ergeben. Es steht außer Zweifel, dass von Seite des Ordens, welcher jetzt die Verpflegung und Regie führt, der Ersatz von solchen Kosten nicht mehr in Anspruch genommen werden kann, welche er jetzt nicht mehr jii tragen hat. Es ist also mit Bestimmtheit zu erwarten, dass in dieser Beziehung von Seite des Ordens keinerlei Schwierigkeiten sich ergeben werden, insoweit als nachgewiesen werden kann, dass der Orden thatsächlich nach den verschiedensten, schon früher angedeuteten Richtungen wesentliche Ersparnisse erzielen wird.
Andererseits dürfen wir hervorheben, dass die Verdienste des Ordens tun die Pflege der Kranken von diesem hohen Hanse stets bereitwillig anerkannt worden sind und dass der Orden sich in den Kreisen der Herren Abgeordneten mit Recht lebhafter Sympathien erfreut, dass wir demnach unsererseits gewiss das weitgehendste Entgegenkommen, soweit es mit der finanziellen Lage des Landes vereinbart werden kann, betveisen werden, damit eine gerechte und billige Verständigung erzielt ttitb auch gewissen Mehrleistungen, die den Orden jetzt treffen, Rechnung getragen werde. Aber gerade diese Sympathien, diese Würdigung der Verdienste des Ordens, geben uns auch den vollen Anspruch zu der Erwartung, dass von Seite des Ordens ebenso das weitgehendste Entgegenkommen uns gegenüber bethätiget werden wird. Es ist unmöglich zu leugnen, dass gewisse Auslagen der Orden heute nicht mehr zu tragen hat und dass die Erreichttng einer billigen Ausgleichung bezüglich dieser Auslagen kaum auf ernste Schwierigkeiten stoßen kann. Wenn wir darauf hinweisen, dass heute die Kosten für die ganze Belettchtnng und Beheizttitg in der Anstalt und mcy nur die Beheizung und Beleuchtung in den Krankenräumen, sondern auch in der Küche und andern Localitäten, wofür bisher der Orden Vorsorge zu treffen hatte, für denselben cn -fallen, wenn wir tveiters hervorheben, dass auch der Waffcr-bedarf in reichlichster Weise durch das Land beschafft wir , lauter Ausgaben also, für welche bisher der Orden selbst ans-zukommen hatte, so wird es erklärlich, dass, da ein ßOmll1-Abzug gemacht werden muss und kann, die Regictof c , welche bisher per Kopf und Verpflegstag mit 11 fr. -rechnet wurden, in Zukunft einen wesentlich ntedriegere Ansatz, der 10 bis 11 Kreuzer nicht übersteigen uns , erfahren müßten.
505
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung um 9. Juli 1896.
Ein gleiches Bewandtnis hat es mit dem Verspeisungs-tarife, indem nicht geläugnet werden kann, dass auch in dieser Beziehung seit der Zeit, als der letzte Tarif festgesetzt wurde, wesentliche Aenderungen sich vollzogen haben. Jedermann weiss, dass seither die Getreidepreise und damit in Verbindung auch die Mehlspeise bedeutend zurückgegangen sind; das Gleiche gilt bezüglich des Weines und mancher anderer Erfordernisse für die Küche. Alle diese Dinge können und sollen vollständige Berücksichtigung finden. Wir können mit den diesbezüglichen Ausführungen des Landesausschusses, wie sie vorliegen, im großen und ganzen uns nur vollkommen einverstanden erklären, müssen jedoch darauf bestehen, dass die Verhandlungen sobald als möglich in ernstester Weise und mit jenem Erfolge durchgeführt werden, welchen das Land mit Recht erwarten darf. Wir geben uns keiner Täuschung hin und haben uns einer solchen auch nie hingegeben, dass die Auslagen für die Regiekosten im neuen Krankenhause größer sein werden, als im alten. Wir habe» in dieser Beziehung schon wiederholt nach den Berichten, welche der Landesausschuss dem hohen Hause vorgelegt hatte, mit bestimmten Ziffern, mit einer Mehrbelastung von ungefähr 10.000 fl. zu rechnen gehabt. Ich glaube, dass unsere Voraussetzungen in dieser Beziehung sich ebenso erfüllen werden, wie andererseits bei verschiedenen Anlässen ans Ersparnisse in einem Betrage von mehr als 5000 fl. hingewiesen wurde, von denen die Beschränkung unserer Mehrkosten im gedachten Betrage abhängig ist und bezüglich welcher wir den entsprechenden Erfolg zu erwarten berechtigt sind. Ich glaube Bso der bestimmten Erwartung Ausdruck geben zu dürfen, bass die Verhandlungen, welche der Landesausschuss mit bem Orden mit allem Nachdrucke und mit allem Ernste einzuleiten und zu führen berufen ist, bei gegenseitigem Entgegenkommen int Interesse der Sache zu einem entsprechenden Resultate führen werden. Wir dürfen aber temen Augenblick den Ernst der ganzen Frage und die Festigkeit, mit welcher diese Frage behandelt und zum Abschlüsse gebracht werden soll, in Zweifel ziehen lassen und wenn in dieser Beziehung in den Anträgen des Landes-ausschusstz auch auf die Eventualität der selbständigen •Jiegie hingewiesen wird, so muss auch eine solche Even-Wt unter allen Umständen mit aller Ruhe und allem ^ynftc ins Auge gefasst werden. Sollte die Nothwendig-r't v'iei' spichen Maßregel nicht eintreten, so wird dies uns Fr Befriedigung gereichen; im anderen Falle aber werden M) Mittel und Wege finden, die Interessen des Landes cvcnio vollständig zu wahren, was aber, ich betone dies, sucht gleichbedeutend zu sein braucht mit einem Ausschlüsse cs OL'beng von der Krankenpflege, für welche er in erster Jieu)c berufen ist. Wir anerkennen, ich wiederhole es, dessen erotenste auf diesem Gebiete vollkommen und werden dessen „«mg in dieser Richtung stets gerne und dankbar in
. tzor Finanzausschuss hat die Anträge des Landes-bm t- ■ eingehend geprüft und von den Sachverstän-beziehungsweise von den competenten Beamten des ant	finb auch noch alle jene Aufklärungen
bir 1 tl Barden, die erforderlich waren, um dem Ausschüsse
tztze Klarheit über die Sachlage zu verschaffen. Ueber» S» die Darstellung des Landesansschusses mit den 1 sachlichen Verhältnissen vollkommen übereinstimmt, hat
mich der Finanzausschuss beauftragt, dem hohen Hause die Anträge des Land esaus s chuff es, wie sie vorliegen, mit der einzigen Abänderung zur Annahme zu empfehlen, dass der Eingang, wo es heißt: „Der Landesausschuss wird ermächtigt", angesichts des Ernstes dieser Beschlüsse zu lauten hätte: „Der Landesausschuss wird beauftragt" n. s. w. Ich habe demnach die Ehre, nachstehende Anträge dem hohen Hause zur Annahme zu empfehlen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	) Der Landesansschnss wird beauftragt, mit der Gemeinde der Töchter der christlichen Liebe des h. Vincenz von Paul wegen Beistellung der Regieerfordernisse und der Krankenverspeisnng in der Landeskranken-, Gebär- und Siechenanstalt einen neuen Vertrag abzuschließen, wobei jedoch folgende Grundsätze festzuhalten sind:
a)	Die per Kopf und Tag zu zahlende Regievergütung muss gegenüber dem gegenwärtigen Betrage in einem Maße herabgesetzt werden, das dem Wegfall aller jener Leistungen entspricht, welche nach dem früheren Vertrage und int alten Krankenhause die Ordensgemeinde zu tragen Hatte, im neuen aber vom Lande bestritten werden;
b)	der Speisetarif ist umzurechnen, beziehungsweise herabzusetzen und hiebei auch Vorsorge zu treffen, dass die Minderleistung, die sich für die Ordensgemeinde durch den Wegfall der Beiträge für Brennmaterial und Beleuchtung in der Küche ergibt, in geeigneter Weise in Rechnung gezogen werde;
o) der Betrag, der bei der Anschaffung von Speisen und Getränken entfällt, weil das neue Krankenhaus außerhalb der Verzehrungssteuerlinie der geschlossenen Landeshauptstadt Laibach gelegen ist, muss berechnet und der Ordensgemeinde gegenüber in Abzug gebracht werden.
2.	) Die Bestimmungen des neuen Vertrages sind für die Abrechnung mit der Ordensgemeinde von dem Zeitpunkte an maßgebend, zu dem das neue Krankenhaus bezogen wurde.
3.	) Sollte es dem Landesausschusse nicht gelingen, einen neuen Vertrag unter Verwirklichung der vorstehenden Grundsätze zu vereinbaren, so wird er beauftragt, geeignete Vorschläge wegen Einrichtung der eigenen Regie im neuen Krankenhause dem Landtage zu unterbreiten."
Deželni glavar:
Ždi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde tem predlogom iinančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so sprejeti.
Na vrsto pride:
13. Ustno poročilo upravnega odseka o razdružitvi selske občine Škofjaloka v dve samostojni občini (k prilogi 56.).
13. Mündlicher Bericht des VerwaltnngAgnsschnsses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Bischoflack in zwei selbständige Gemeinden (zur Beilage 56.).
506
XVIII. seja dne 9. julija 1896. -
Poročevalec dr. Tavčar:
Visoka zbornica! Upravni odsek posvetoval se je o poročilu deželnega odbora, ki se tiče prošnje občinskega sveta v Škofjiloki, da bi se razdražila selska občina škofjaloka v dve samostojni občini.
Razlogi, ki govore za to razdruženje, so obseženi in naglašeni v poročilu deželnega odbora, in upravni odsek je soglasno smatral, da so taki, da se prošnja usliši, oziroma da se pritrdi predlogu, ki ga stavlja deželni odbor.
Zategadelj imam čast v imenu upravnega odseka predlagati:
»Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	Priloženemu načrtu zakona se ustavno pritrdi.
2.	Deželnemu _ odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Najvišje pritrjenje.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Dem anruhenden Gesetzentwürfe wird die verfassungsmäßige Zustimmung ertheilt.
2.	Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken."
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Globočnik ima besedo.
Poslanec Globočnik :
Visoka zbornica! Zveza nejtdnakih faktorjev, to je faktorjev, ki nimajo jednakih namenov in načel, teženj in potreb, ne more biti koristna in najbolje je, če se taka zveza ne pospešuje, in kjer obstoji, da se razveljavi in odpravi.
To načelo velja ne le v privatnem življenji, ampak tudi v javnem življenji in povsodi, tudi v tem slučaji, katerega imamo danes v razpravi, kar se tiče razdružitve Škofjeloške občine. Mesto Škofjeloško je z 18 vasmi in nekaterimi zaselbami združeno v jedno veliko občino, broječo 3983 prebivalcev, katera meri 63 kvadratnih kilometrov. Ta občinska zveza pa ne ugaja ne meščanom Škofjeloškim in ne okoličanom vaščanom, ker ni ugodna ne iz teritorijalnih, ne iz gmotnih, ne iz tehničnih in rekel bi tudi ne iz narodno-gospodarskih ozirov.
Kar se tiče teritorijalnih ozirov ni ugodna zaradi tega, ker so nekatere vasi, ki spadajo v občino, preveč oddaljene od središča, od sedeža županovega. Sedež županov je v Škofjiloki in nekatere vasi n. pr. Sapotnica, Stanišče, Sv. Florijan, Št. Ožbalt, Val terski Vrh, oddaljene so po 10—15 km in tudi nad 15 km od sedeža županovega. Torej je treba dotičnim vaščanom, ako imajo opravilo pri županu, napraviti po 3—4 ure dobre hoje na sedež županov v Škofjoloko in ravno toliko zopet nazaj, ko se vračajo domov.
- XVIII. Sitzung am 9. Juli 1896.
To 80 nepriličnosti, katere bi bilo gotovo dobro odstraniti. Dobro bi bilo torej, da bi se ločile občine, da bi se nanravila občina za mesto s sedežem v Škofjiloki, in občina za vasi s sedežem v središči teh vasi, namreč v Zmincu.
Pa tudi v gmotnem oziru ne kaže te občinske zveze vzdržavati. Mesto Škofjaloka je čedno in zdravo mestece, ki šteje 2175 prebivalcev, je sedež okrajnega sodišča, davčnega urada, poštnega in telegrafskega urada, ima faro in več šol, in tudi precej privlačne moči za tujce, zlasti po leti kot letovišče. Mesto ima precej uradništva in duhovništva, precej posvetne inteligence, tuje in mestne in torej ima Škofjaloka vse druge dolžnosti nasproti temu prebivalstvu, kakor jedna ali draga vas nasproti vaščanom. Škofjaloka, kot mesto, mora skrbeti za dobre varnostne in sanitarne razmere, za čednost cest in javnih prostorov, za dobro kanalizacijo, dobro pitno vodo, eventuvalno za vodovod, dobro razsvetljavo. To so same take stvari, za katere vasi nimajo pravega razuma, ali če bi ga imele, nečejo ga kazati.
Za te potrebe pa treba tudi sredstev, da se po" krijejo stroški. In ako pride tako vprašanje v občinski zastop Škofjeloški, so gotovo zastopniki vasi. ki pri dovoljevanji potrebnih svot kolikor toliko težav delajo, kar je čisto naravno. Te naprave služijo skoraj izključno le mestu in težko je pritrditi zastopnikom vasij v doklade, ki služijo za pokritje takih potrebščin, če imajo meščani večino, kar se je dosedaj skoraj zmerom zgodilo, potem morajo zastopniki vasi tudi doklade za mestne potrebe prevzeti in potem nastane nevolja na strani vaščanov, ki so v mestni občini, ker ti mislijo, da so vsled zveze z mestom oškodovani.
Ako pa bi imeli vaščani večino v mestnem za-stopu, kar bi se tudi lahko zgodilo, bi se morda večkrat pripetilo, da bi se mestu potrebne naprave ne zvrševale, da bi se ne dovoljevala potrebna sredstva, in tedaj bi meščani prišli do prepričanja, da je zveza z vasmi jako neugodna in škodljiva za. mesto, ki ne more priti do pravega razvitka.
Torej to so neugodne razmere in zato je najbolje, da bi se storilo, kar žele meščani in vaščani, namreč da se razdraži občina v dve občini, kajti zaupanja med takimi zastopniki, ki so si v denarnih zadevah kolikor toliko nasprotni, ni pričakovati, in ni pričakovati, da bi se moglo trajno složno delovanje vršiti mej njimi.
Najbolje je, da vsak gospodari na svojem, meščan v mestu in vaščan v vasi.
Nadalje je treba upoštevati, da se lahko zgodi, ker imajo vasi toliko volilcev, da bi vasi prevlada e meščane in imele odločilno večino v mestnem za stopu, in kako bi se potem mestu godilo, se lalito misli. Mesto bi nazadovalo, ker bi ne dobilo dovo ljenih sredstev za razvitek in bi se nikakor ne mog ° vzdrževati na kulturnem višku. Lahko bi se pripe 1 G da bi vaški zastopniki pri volitvi župana gleda i na svojo ugodnost in ne na mestno, in volili župan i ki bi imel svoj sedež v oddaljenih vaseh v Sapotni
507
XVIII. seja dne 9. julija 1896. —
ali v St. Ožboltu in kako neprilično bi bilo to, ako bi mesto imelo župana v tako oddaljenem gorskem kraji.
Tudi je uvaževati razmere ob vojskinem času. Kaj bi rekla vlada, ako bi bil župan tako daleč zunaj mesta, katerega bi lahko jedenkrat ali tudi večkrat potrebovala ravno v mestu? In da to ni nemogoče, da bi dobili vaški zastopniki večino, to dokazuje nam skušnja, kajti pri zadnjih volitvah so zmagali meščani samo v I. volilnem razredu, v II. in III. razredu pa so zmagali vaščani. Prejkone bo ta volitev razveljavljena, ako ne, nastal bi jako žalosten položaj za mesto Škofjeloško.
Torej za mesto in za vso občino je najbolje prikladno, ako se ločitev v dve občini z vrši in to je tudi lahko mogoče, ker so vsi zastopniki izrekli, da so zadovoljni, tako meščanski, kakor vaščanski.
Nadalje so tudi premoženjske razmere popolnoma uravnane in urejene, in vsaka občina bi potem bila vender še tako močna, da bi mogla z vrše vati vse svoje dolžnosti tudi v izročenem področji, kajti občina mesta Škofjeloškega štela bi 2208, Zminec pa 1775 prebivalcev.
Jaz si torej dovoljujem prav toplo priporočati predlog finančnega odseka.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec Kalan ima besedo.
Poslanec Kalan:
Visoki zbor! Kot poslanec Loške okolice sem častitemu gospodu predgovorniku le hvaležen za besede, s katerimi je priporočal predlog upravnega odseka, s katerim se tudi jaz popolnoma strinjam. Potrjujem le, da to razdružitev ravnotako žele prebivalci mesta Škofjeloškega, kakor tudi okoličani.
Ker je že častiti gospod predgovornik navajal vse razloge, ki govore za to, da se selska občina Škofjeloška razdruži v dve samostojni občini, ne bom nadalje govoril, ampak samo še od svoje strani toplo priporočam, da se to kakor hitro mogoče zgodi.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec dr. Tavčar:
(Bere § 1., 2., uvod in naslov zakonskega načrta iz priloge 56, ki brez razgovora obveljajo v drugem in tretjem branju. — Liest § 1, 2, Eingang unb Titel des Gesetzentwurfes aus Beilage 56, welche Gpic Debatte in zweiter und dritter Lesung angenommen
XVIII. Sitzung am 9. Juli 1896.
Predlog je potem še:
2. »Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Najvišje potrjenje.
2. Der Landesansschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken."
Deželni glavar:
Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Š tem je ta točka rešena. Na vrsto pride:
14. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve 5 % naklade na najemnino v Ribniškem trgu (k prilogi 58).
14. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschuffes, betreffend die Bewilligung einer 5% Anfinge boit den Miethzinserträgniffen im Markte Reisttiz (zur Beilage 58).
Poročevalec Jelovšek:
Visoki deželni zbor! Občina Ribnica obstoji iz več katasterskih občin.
Te plačujejo 15 % naklado na direktne davke in 15 % na indirektne, vrh tega ima pa trg še posebej 20% naklado na direktne in 15% naklado na indirektne davke in 50 kr. naklade na vsak hektoliter piva. Trg potrebuje 14.700 gl d. za vodovod, torej vsako leto 1.000 gld. in te le dobi, ako sme pobirati še 5 % naklado na najemnino. Tako doklado je že lansko leto pobiral, letos pa stopa pred deželni zbor s prošnjo, da dovoli pobiranje te naklade za dobo desetih let, kajti to je nujno potrebno, da se bo dolg amortizoval in obrestoval.
Deželni odbor je predlagal, naj se prošnji ugodi in upravni odsek je v svoji seji odobril predlog deželnega odbora, in torej predlaga:
»Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	V trgu Ribnici se za 1896. leto do vštetega leta 1904 dovoli pobiranje 5 % naklade na najemnino.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje pritrjenje.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Im Markte Reisniz wird für die Jahre 1896 bis einschließlich 1904 die Enthebung einer 5% Auslage von den Miethzinserträgniffen bewilliget.
2.	Der Landesansschuss wird beauftragt, diesem Beschlusse die Allerhöchste Sanction zu erwirken."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo odsekovemu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Šprejeto.
508
XVIII. seja dne 9. julija 1896. — XVIII. Sitzung am 9. Juli 1896.
Daljna točka je:
15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Orehovice in Polho-vice za izločitev iz občine Brusnice, okraj Novomesto.
15. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsansschusses über die Petition der Insassen von Nnssdorf und Polhovica mit Ausscheidung ans der 6ic-intinde Wruszniz, Bezirk Rudolfswert.
Serichterstattcr Ritter von Langer:
Die Petition der Untergemeinden Orehovica und Polhovica, welche zum Verbände der Gemeinde Brusnice gehören, halte ich für vollkommen berechtigt und habe hierüber auch im Verwaltnngsausschnsse in diesem Sinne referirt. Die Gemeinde Brusnice ist geographisch in zwei Theile getheilt, Orehovica und Polhovica einerseits und Brusnice andererseits. Die Untergemeinden Orehovica und Polhovica haben mit Brusnice, dem Hauptorte der Gemeinde gleichen Namens, wenig Verkehr und infolge dessen auch keine gemeinsamen Interessen. Außerdem sind Polhovica und Orehovica in eine andere Gemeinde, nämlich nach 8t. Barthelmä eingescharrt und demgemäß der Wunsch der Bevölkerung auf Errichtung einer selbständigen Gemeinde gerechtfertigt. Nachdem jedoch vorerst untersucht werden muss, ob eine solche Trennung der Bestimmung des § 3. der Gemeindeordnnng vom Jahre 1866 entspricht, so hat der Verwaltnngsausschuss beschlossen, es sei der Landesansschuss zu beauftragen, diese Angelegenheit näher zu prüfen und stellt demgemäß den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Petition der Untergemeinden Orehovica und Polhovica, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Brusnice in zwei selbständige Gemeinden wird dem Landes-ansschusse mit dem Aufträge abgetreten, die Angelegenheit zu studiren und in der nächsten Session geeignete Anträge zu stellen."
Deželni glavar:
Gospodje so čuli predlog. Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Torej smo končali današnji dnevni red.
Deželnemu odboru se je dostavila danes prošnja mestnega magistrata ljubljanskega, da sme za zgradbo topničarske vojašnice najeti posojilo do najvišjega zneska 400.000 gld. Ker bo sabotna seja visoke zbornice bržkone zadnja v tem zasedanji in hi prošnja prepozno došla visokemu deželnemu zboru, ako bi se ž njo šele imel pečati deželni odbor, predlagam, da se ta prošnja kot peticija, došla visokemu deželnemu zboru, takoj izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje, ker bo le na ta način mogoče, da se reši še v tem zasedanji in da pride v soboto na dnevni red.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Ker se visoka zbornica strinja s tem predlogom, izroča se prošnja finančnemu odseku.
Prihodna seja bo v saboto, dne 11. t. m., in sicer ob polu devetih dopoldne.
Na dnevni red pridejo vse točke, ki še niso rešene, ker smatram, da bo to zadnja seja v tem zasedanji.
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Upravni odsek ima sejo danes popoldne ob polu peti uri v deželni hiši in finančni odsek jutr zjutraj ob deveti uri in sicer tudi v deželni hiši.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 1. uri 15. minut popoldne. - Schluss der Sitzung um I Ahr 15. Minuten nachmittag,
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.