Poitilna paviallrana.
A
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem"
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10-—, polletno Din 550, četrtletno Din 3’—; posamezne številke 1 Din.
Cena inseratom: '/48 strani D 4-— vključno davek.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-.. . ■	seca,	s	tem	dnem	se uredništvo zaključi.	— — 	-■■■■■
Št. 9.
V	Ljubljani, 25. septembra 1923.
Leto X.
Vabilo
na
redni občni zbor
zadruge gost. v Velikih Laščah,
ki se bo vršil
dne 28. septenfa 1923 0810 url dopoldan v prosMi g. Štefana Ivantita v Velikih Laščah,
Dnevni red:
1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.) Letno poročilo o delovanju, poročilo o računskem zaključku za preteklo leto in poročilo preglednikov.
3.) Proračun za leto 1924 in sklepanje o dokladi za proračunjene stroške.
4.) Volitev zadružnega načelstva in odbora.
5.) Raznoterosti.
Ker se je pogovoriti o zelo mnogih važnih zadevah našega stgnu, se vabite k najštevilnejši udeležbi.
Velike Lašče, dne 14. sept. 1923.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganjetoČnikov v Velikih Laščah.
Štefan Ivančič
načelnik
VII. gostilničarski kongres.
Zveza gostilničarskih zadrug Hrvatske, Slavonije in Medjimurja v Zagrebu, Osrednja Zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani in Savez gostilničarskih zadrug za Dolenje Štajersko, Koroško in Prekmurje v Celju priredijo
v dneh 16. in 17. oktobra 1923
gostilničarski kongres
na SušaKtu
na katerega se pozivajo vsi gostilničarji, kavarnarji in hotelirji, včlanjeni v teh Zvezah.
Kongresne razprave se prično 16. oktobra ob 10. uri dopoldan najSUŠAKU v dvorani Sokola.
Podrobnejši razpored se bo vsem zadružnim načelstvom razposlal prve dni oktobra.
Iz skupne seje Slovenskih in Hrvatsko-slavonskih Savezov.
Resna beseda.
Kakor iz poročila o Zvezinem občnem zboru čiltate, je bilo ondi strašno mnogo pritožb proti točenju pijač po prodajalnah. Vsi poročevalci so odkrivali načine, kako trgovci in branjevci zlorabljajo svoje koncesije ali obrtrne liste, ki so jim! bile od oblastev podane, da sinejo na trgovski način prodajati vino, pivo in žganje v trgovsko zaprtih steklenicah.
Da pa niti eden ne trguje po dotičnih predpisih .
Omenjamo tu kratko še enkrat. Trgovec, ki nima točilne koncesije, sme prodajati le v trdo zamašenih in s pečatnikom ali s kakšno drugo znamko1 zalepljenim zamaškom zaprtih steklenicah, bodisi vino, pivo ali žganje. Tako natočene pijače mora imeti že pripravljene v zalogi in nikakor ne sme sproti natakati in nikomur ne sme pustiti izprazniti tako napolnjene steklenice s pijačo v njegovem lokalu, tudi ne na dvorišču ali vrtu1 njegove hiše.
Tak« Se glasijo vse odločbel in razsodbe v tej zadevi. J c tedaj na nas samih, predvsem na posameznih članih zadrug ležeče, da to šušm&rjenje z uspehom pobijalo* Na občnem zboru se je vsestransko poudarjalo, zakaj obrtna1 oblastva ne vodijo po Žan dar mer® in drugih varstvenih organih pravilnega nadzorstva nad takim kršenjem obstoječih predpisov. Nav- I jcočv obrtno oblastveni zastopnik je podal izjavo, da' je vse to delo pristojnih zadrug, da take slučaje temeljito ovadijo1, na kar iniora ob last v o storiti potrebne korake. Ovadbe proti takimi dejanjem pa morajo biti vsekako s pričami podprte. Pojdimo tedaj brezobzirno na novo delo. Vsak posamezni gostilničar, ko opaziš or oda jan je in točenje pijač pri štacunarjU tvojega kraja, ne oziraj se ne na levo ne na desno z obzirnostjo do takega soseda, on se nate ne ozira in ti škoduje namenoma, je torej (tvoj sovražnik. Če že nočeš sam izdati svojega imena, izberi si eno ali dve osebi, daj jim1 denarja za potrebno količino pijače, in ga pošlji, da zapije tiste novčiče v lokalu takega štacunarja. S tem si pridobil potrebne priče in naznani celo zadevo svoji zadrugi z zahtevo, da ta takoj napravi ovadbo na okrajno glavarstvo ali mestni magistrat. Zadružna načelstva pa opozarjamo na to, da je njihova sveta dolžnost v tej stvairi najinten-zivnejše delovati Osrednji organizaciji, t. j. naši zvezi, prihajajo neprestano pritožbe, da zadruge v tem1 pogledu neodpustljivo lenarijo. Nekateri se pritožujejo, da že po dve leti niso bili ^klicani občni ' zbori, kako se potem drugače skrbi za svoje člane, je umevno.
Zadruge niso le zato tukaj, da bi samo to delale, o čemer jih okrajno glavarstvo ali mestni magistrati izbezajo, t. j. oddajati mnenja o podelitvah ali prenosih gostilničarskih obrti. Zadruga mora predvsem gledati na koristi svojih članov, jih ščititi pred nereelno konkurenco in z vso vehemenco pobijati izrodke, ki škodujejo
rednemu gostilničarstvu. Na tozadevni Zvezin poziv v št. 7 letošnjega »Gostilni-čarjaj« so nam poslali posamezni tovariši cele litanije slučajev in imen kramarjev, ki eklatantno škodujejo rednemu gostiln ičarstvu in so naravnost zastrupljevalci nižjih slojev s tako prikritim razpečavanjem alkohola. Na oblastva! se ne sinemo izgovarjati, dokler sami krepko ne udarimo po takih konkurentih. Zveza je podala na take pritožbe posameznikov preko 30 ovadeb na okrajna glavarstva1. Zveza deluje tudi na to, da morajo dotič ni, ki prodajajo vina v pravilno zaprtih steklenicah, plačevati tudi povišano užit-mino, kakor je predpisana za vina v steklenicah.
Ovadbe in pritožbe pa spadajo vsekakor zadrugam, ker so na licih mesta ali vsaj bližje nego osrednja organizacija. Zatorej prosimo ift opominjamo prav retsno gg. načelnike, sklicujte redno občne zbore in dajte si pri takih prilikah poročati iz vseh krajev svojega okoliša 0 takih škodljivcih gostilničarskega obrta in ovajajte radikalno z dobrimi dokazi vsak tak pojav obrtni oblasti in zahtevajte, da se vsakemu kršitelju trgovskih predpisov zavesi kazen in izda prepoved vsacega razpečavanja pijač, za kar Je avtoriziran edinole koncesijonirani gostilničar, Bodite energični možje na svojih mestih in red mora nastati!
Zvezin občni zbor.
X. redni občili zbor Osredrije zveze gost. zadrug m Slovenijo se je vršil dne 5. sept. 1923 v Kost. prostorih g. Kavčiča ob 10. Uri dopoldne. Navzočih 65 delegatov. Zastopane so bile zadruge: Ljubljana, Ljubljanska okolica, Maribor, Celje, Slovenska Bistrica, Kamnik, Kranj, Bled, Jesenice, Prevalje, Kostanjevica, Litija, Zagorje, Novo Mesto, Ribnica, Lož, Vrhnika, Železniki, Škofja Loka, Lukovica, St. Vid. Poleg teh tudi mnogo članov zadrug, ki se za organizacijo zanimajo, kakor iz Krškega, Trebnja, Ljubljanske okolice iftd.
Ker je bilo v določenem času zadostno število zbranih, otVori žborovanje predsednik g. Kavčič, pozdravi delegacijo in udeležence najprisrčneje, predstavi obrtno oblastnega zastopnika magistrat-nega komisarja dr. Kodreta ter želi čim uspešnejše parlamentaričnei razprave. Preden pa preide na dnevni red, se spominja pred kratkim umrlega načelnika Mariborske zadruge g. Rožanca, ki je še na lanskem občnem zboru vneto sodeloval. Bodi m!u ohranjen trajen spomin. Zborovalci se y znak sožalja dvignejo s sedežev. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri.
Nato poda tajnik poročilo o delovanju zveze o pretečeni dobi, kar se odobru-jo na znanje vzame. K poročilu o računskem zaključku pretečenega leta, ki' izkazuje 70.419 K dohodkov in 70.265 K 32 v izdatkov, prebitka 153 K 68 v, poda g-Bergant izjavo, da sta s tovarišem Brezovskem račune pregledala in v redu na-
šla. Proračun za prihodnjo dobo. izkazuje
30.000	Din potrebščin in sicer v glavnem za izdavanje stanovskega lista. K tej točki se razvije širša debata, v kateri se posebno po-vdarja, da organizacija ni v stanu Uspešno delovati brez vtsakih sredstev in da se mora prispevke zvezi na vsak način urediti tako, da ne bodo kriti le samo stroški za izdavanje strokovnega lista, marveč; tako-, da bode plačano' tudi administrativno delo. Nekateri gg. načelniki tožijo, da je težavno pobiranje doklad od raznih nezavednih članov in bi najraje videli, da bi zveza i nadalje: pobirala direktno naročnino za strokovni list.
Ko pa se pojasni, da je imela zveza letos samo za pismene' tirjalne opomine in poštnine izdatkov okrog 7000 K, se soglasno sklene upeljlati direktne prispevke zvezi, katere imajo pobirati vsa zadružna načelstva od svojih članov.
Na priporočilo g. ŽHuderiči \t Mari--bora, Berčina iz Loža, nač. Zveze Božiča iz Celja, podpredsednika Ljubljanske zveze g. Cerarja iz Kamnika, g. Kosa iz Slovenske Bistrice in delegata Boleta iz Ljubljane, predlaga podnačelnik ljubljanske zadruge g. Krapeš, da bodi za bodoče leto prispevek zveži ža vskčega člana v zvezi nčlanjenili zadrug Din 20.— na leto, katero vsoto imajo načelniki na občnih zborih zadruge staviti v proračun, pobrati in zvezi odposlati, od zamudnikov pa izterjati upravnim potoni'. Zato pa dobivajo vsi člani zadrug svoje stanovsko glasilo, strokovni list »Gostilničar«. Na dano glasovanje jc bil ta predlog soglaisno in brez ugovora sprejet.
K posvetovanju o ukrepih za dosego odprave ali vsaiji omejitve zloglasnega točenja pod vejo se oglasi prvi načelnik zadruge iz Novega mesta, g. Zurc, in pove, da gostilničarji v vinorejskih krajih skoraj prav nič ne točijo. Oblastva1 podeljujejo licence za točenje pod vejo vse vprek brez ozira, je li izdati tako dovoljenje na miestu In potrebno ali ne.
Kdor jc res upravičen in ima le mali pridelek iti slabega vina, ki ga nihče ni hotel kupiti, naj ga razproda na drobno, a protestirati pa moramo vendar najodločneje, da se podeljuje tudi velikimi producentom tako točenje, ker je to pravcato zlorabljanje tiste naredbe.
Znani so slučaji, da bi dobil vinogradnik za vino več, ko bi ga pravočasno prodal tun debelo, kot pa sedaj, ko zbira na drobno dinarčke in plača še užitnino. Da, celo grajščaki so padli tako nizko, da liki bajtarjem prosijo za dovoljenje točiti pod vejo. Znan je slučaj, ko je prosil grajščak, da bi smel potočiti 80 hi vina pod vefo-Okrajno glavarstvo je bilo pravično in je tako prošnjo odklonilo, a oddelek za kmetijstvo ljubljanske pokrajinske uprave jc na pritožbo tistega možakarja kar ukazal, da se mu mora dati dovoljenje, lako postopanje oblastnežev je nočuvdno in^vse graje vredno, ker je znano, da bi grajščak to veliko množino vina lahko prodal P° primerni ceni.
Oblastva gojijo s tako samovlastni-mi ukrepi same največ pijančevanje in zapravljivost med ljudstvom. Pretepi in poboji so na dnevnem redu. Prodajajo se jedila, prirejajo sodbe in plese in zapravlja in raja se brezkončno brez vsake policijske kontrole.
Predlaga, naj poda organizacija Pokrajinski upravi in tudi pristojnemu mjini-strstlvu o tej zadevi jasno sliko z energično zahtevo za odpravo tacega zlorabljanja, dai se zlorabljanje tozadevne na-redbe, ki datira že iz leta 1853 prepreči s temi, da ne bodo dajala podrejena! oblastva pravic za točenje pod vejo samo na priporočilo županstva, marveč ker gre za pravo točilno dejanje, se povpraša! tudi prizadeto zadrugo za mnenje, ki je v položaju natančnejše poizvedeti, jeli so podane vse okolnojsti, ki opravičujejo prosilca do takega dovoljenja' in pa končno, da se dovoljuje točenje pod vejo edinole na kraju pridelovanja vina, ne pa na domu pridelovalca, ker se's tem godi največja zloraba celo na ta način, da se tudi od drugod skrivaj vino dovaža.
O. Žnuderl iz Maribora navaja, da je ta naredba silno pomanjkljiva, da se po največkrat zlorablja in bi bilo priporočljivo, zahtevati, naj se le takim dovoljuje vinotoč, ki' izkažejo, da so zadolženi, da res niso mogli prodati' pridelka po nobeni ceni in da imajo najmanj 5000 Din dolga. To utemeljuje s tem, ker pozna slučaje, da so imeli kupce, a vina niso hoteli prodati po primernih cenah.
Zastopnik zadruge na Prevaljah g. Rožman, poroča o slučaju, da' je eden iz Ormoža dobil dovolilo točenja pod vejo, ter privlekel 20 polovnjakov vina gori in toči sedaj pod vejo popolnoma! v drugem kraju, kot pa je vino pridelano.
Obrtno-oblastveni zastopnik gosp. dr. Kodre poda pojasnilo, da je na Štajerskem po gubernijskem ukazu z dne 9. marca 1836 št. 5773 dovoljeno samo v kraju pridelovanja točiti pod vejo, je tedaj prva dolžnost zadruge, da se proti takemu ravnanju odločno pritoži.
Ci. podpredsednik Cerar priporoča zahtevati na Pokrajinski vladi, da naj se te točilnice nadzoruje in kontrolira po orožništvu enako kakor gostilne.
Da se uvede informacijsko postopanje pri podelitvah dovoljenj za točenje pod vejo tudi za zadruge kakor za županstva, priporočajo tudi gg. Hafner iz Šk. Loke in Žnuderl iz Maribora.
G. Božič ilz Celja pove drastičen slučaj sleparij, ki se gode pri 'točenju pod vejo s privozom1 drugih vin, da se je v nekem kraju točilo kot lastni pridelek na Štajerskem dalmatinsko črno vino! V drugem slučaju pa so priredili Orli celo zabavo z godbo im drugim rogoviljenjem. Pretepi se godijo največ vsled vinotočev.
1 udi Štajerska zveza deluje neumorno za odpravo točenja pod vejo. Red mlora cnkrat nastati, prosi krepkega sodelova-nja v tej smeri.
G. Lovšin iz Ribnice poroča, da se jo celo v njegovem kraju pojavil vinotoč
pod vejo, dasi ni nikjer vinograda ne v bližini, ne daleč
G. 'Križman iz Krškega poroča, da je glavarstvo izdalo dovoljenje vsakemu, kdor je prosil. So pa tudi mnogi že izrekli, da ne marajo več takega točenja, ker ' so okolnositi vzrok, da taki skupički prav malo zaležejo. Vzrok je pa tudi mnogokrat dejstvo, da županstva tudi kar brez izjeme dajejo tozadevna priporočila. Zato povdarjajo še mnogi govorniki, da je vsekako zahtevati pred podelitvijo tacih dovoljenj, da dobe okrajna glavarstva tudi informacije pristoječe zadruge. Sedanje razmere pa naj se pojasnijo tudi oddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani. Zvezin načelnik obljubi, da se bodo vsa: navedena fakta podala s pritožbami na merodajna mesta.
K 7. točki dnevnega reda t. j. trgovini v zapečatenih steklenicah, poroča nač. g. Zurc, da se ti predpisi kratkomalo ne upoštevajo, prodaja se v trgovinah v odprtih steklenicah, nataka sproti celo v putrihe, kar pač kedo seboj prinese, 'l oči se tudi med časom, ko bi trgovine morale biti zaprte, t. j. ob nedeljah in v nočnem času.
Debata, v katero so posegli še gg. Kos z Vrhnike, Kunstelj z Bleda, Znu-drl iz Maribora, Hafner iž Šk. Loke, Božič iz Celja in Pleničar iz Litije, je vse obče razkrila, da se vrši po vinotočih, v prodajalnah samo eklatantno kršenje obstoječih zakonov in predpisov. Vina niti eden ne prodaja v trg. zapečatenih steklenicah, pivo dobivajo v sodcih in ga doma potočijo v patentne steklenice, žganje se istotako daje v odprtih flašicah ter se kar v prodajalnah popiva, na ovadbe zadrug se verjame stranki, ki vse utaji, priče pa se najraje potuhnejo.
Govorniki predlagajo, naj se intenzivno dela na to, da jse tako trgovanje sploh ne bo dovoljevalo', ker je zloraba obče preočita, orožništvu naj se zaukaže več pažnje v tem pogledu, da vodi strogo nadzorovanje in ovadi vsako kršenje tozadevnih predpisov, pred podelitvijo teh pravic pa naj se zasliši vsakokrat gost. zadruga, katera imej tudi pravico, revidirati pri trgovcu, kam1 in kako se je prodalo vino, ki ga je dobil ta v sodih, im vsak posamezen gostilničar pa, ki izsledi takega šušmiarja, naj si pridobi priče s tem, da pošlje enega ali dva pivca v tak lokal po pijačo, ki bosta pri zaslišanju krivdo branjevca potrdila. Kratkomalo bodi od oblastev izvršena strožja kontrola ali pa odprava teh dejanj.
Magistratni zastopnik dr. Kodre izvaja, da je vse ležeče na zadrugah in njenih članih. Če bodo te podajale pri’ vsakem pojavu s pričami podprte ovadbe in to seveda brezobzirno', ne oziraje se na levo, ne na desno glede prizadete stranke, se bo to nezakonito početje iztrebilo čim preje.
V zadevi najnovejše zahteve finanč-no-kontrolnih oblasti, da mora biti do 1. decembra vsa hramnai in kletna založna posoda cimentirana, se vsestransko z dokazi pobija, da je izvršitev te izmišljanje
v navedenem roku neizvedljiva, naj se poda finančni oblasti predstavitev te ne-možnosti, naj se opozarja na to tudi veletrgovce z vinom, da vložijo istotako svoje mnenje, in da v tem smislu intervenira trgovska zbornica.
Zastopniki Slovenske Bistrice in Loža pa povdarjajo, dai je ta zahteva za njihovo okoliščine še bolj iluzorna, ker nimajo merosodnih uradov, dasi so se za te že toplo potegovali.
G. Fajdiga iž Kamnika, ki je ob jed-nem tudi merosodec, priporoča, da stori vsakteri najbolje, da zaprosi pri pristojnem merosodnem! uradu v gotovem času izmerjanje njegovih kletnih sodov, na kar bo dobil uradni odgovor, da se mu v za-željenem roku ne miore ugoditi, ter bo s tem za' svojo osebo krit napraim zahtevam finančne kontrole .
G. Kuralt iz Kranja predlaga, naj se poda finančni oblasti pojasnilo, da je posode do 15 hi še možno ciinentirati v kleteh, večjih pa ne, naj se torej za take velikane ta ideja sploh opusti.
Vsi predlogi so bili sprejeti in naročena je Zvezi dotičnai izvedba.
K 9. točki dnevnega redia, t. j', zahtevanje po zopetni uvedbi zakonitih odpisov na osušitev. Poročajo gg. Križman, Bučar in Božič, da je ukinjenje odpisov na kailo in osušitev očitna krivica. Zakon govori jasno, a finančni organi so si izmislili drugačne filozofične odloke.
Poročevalci povedo slučaje, ko so imeli po cele lil gošče, pa jim ni bila odpisana. Ko pa se je dalo' dotično godljo žgati, sc je morala zopet zatrošariniti. Kar govori delegat ministrstva financ v Ljubljani v svojem dopisu z dne 2. julija t. 1., ni merodajno, ker se ta opira le na odpis droža, drože pa so odpadek od vina, ki bi sploh ne smele šteti se med količimo vina. Sklene se soglasno, podati finančnemu ministrstvu spomenico s protestoml in zahtevo, da se odpisi na osušitev in kaio zopet uveljavijo.
K raznoterostim izrazi g. Cerar že^ ljo, da bi se vršila večkratna zborovanja gqstilničarstva, da se težave, s katerimi se imamo boriti večkrat, s solidarnimi nastopi razkrivajo in sklepa o tozadevnih pritožbah.
Občine n. pr. sklepajo naklado in jo hočejo pobirati takoj od dneva sklepa naprej, izterjavajo pa to šele več mesecev kasneje, in finančno kontrolni organi, ki ta posel vodijo, postopajo na prav neprijaz-no-drastičen način. Zgodi se pa tudi mnogokrat, da pokrajinska uprava sklep občine predrugači, zato predlaga podati pokr. upravi pritožbo in zahtevati, da veljajo občinski sklepi šele od dneva, ko je bilo njih vladno dovoljenje razglašeno.
G. Kos z Vrhnike poroča, da so bile tako pritožbe že podane, a namestnik Hribar jih je zavrnil.
G. Božič pove tudi nekaj takih slučajev in priporoča na vsako zavrnitev v tej zadevi od strani vlade podati pritožbo na upravno sodišče, ki mora pritožbam ugodliti, ker imamo v to že odlok uprav-
nega sodišča avstrijskega z dne 13. dec. 187)5, št. 462, izdano v Budvveisu Nr. 14.
G. Križman dostavlja, občinski red zahteva, da morajo občine do 1. dec. vsa1-kega leta svoj prcliminare okleniti, sicer še davkarije niso dolžne pobirati za občino doklad.
G. Bole priporoča, da moramo gledati tudi ob času volitev, kaj bomo volili, da ne bomo vedno drugim za štafažo-, za svoj interes pa nimamo nikakih zastopnikov.
G. Žnuderl interpelira, kaj je ukreniti proti raznim privatnim' izkuharijam, ki dajejo hrano v privatnih hišah raznim družbam1.
Nato se pojasni, da je tako kuhanje
v	privatnih hišah sicer davku podvrženo dejanje, ne potrebuje pa koncesije, kjer se kuha le gotovim osebam na specijalna naročila.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik zahvali poročevalce za tako stvatnu poročila in obljubi, da bo Zveza storila energične in zakonite korake v vseh v razgovorih svoječih zadevah in zaključi ob pol štirinajsti uri zborovanje.
■f: rt j*
Ogled pivovarne Union.
Po končanem občnem zboru Saveza gostilničarskih zadrug so se zbrali udeleženci tega občnega zbora dne 5. septembra t. 1. ob 144. uri pppoldne na dvorišču pivbivarne Union, da jim razkaže vodstvo tega domačega podjetja svojo tovarno.
G. ravnatelj Florjančič je pozdravil navzroče v imenu ravnateljstva in jim je dal na razpolago tovarniškega) inženjera g. Šimaneka, nadsladarja g. Weisa, vladarja g. Dežmana in pivovarilca g. Kolariča. Obiskovalcem je bil tudi na razpolago za razna pojasnila nam vsem znani nadzornik g. Tančič.
Udeleženci, preko 50 po številu, so se razdelili na štiri skupine. Gg. razka-zovalci so s svojo ljubeznivostjo pojasnjevali udeležencem razne naprave, stroje proizvod piva od ječmena do izvoza. Prepričali srno se, kak lep red in čistoča vladata v pivovarni. Priporočljivo bi bilo, napraviti večkrat take ekskurzije in povabiti na takšno pregledovanje vse gostilničarje in ne samo gotovi del. Lahko z mirno vestjo trdimo, da 90% gostilničarjev ne pozna proizvajanja piva. Po končanem pregledovanju nam je priredilo vodstvo pivovarne izborno zakusko. Pri tej priliki je g. ravnatlj Florjančič ponovno pozdravil navzoče in se je v svojem govoru zahvalil za izkazano dosedanje zaupanje s strani gostilničarjev, ter jih prosil, da še i nadalje ostanejo zvesti temu domačemu podjetju.
Savezni načelnik g. Kavčič se je g. ravnatelju zahvalil za prirejeno gostoljubnost in ljubeznjivost z razkazovanjem pivovarne. Zagotavljal je upanje, da bo pivovarna kot domače podjetje še i nadalje upoštevalo svoje odjemalce in jih postreglo še v boljši meri. Povdaril je, da je razcvitu podjetja tako glede produkcije kakor glede kvalitete piva pripisovati zasluga vstrajnemu in marljivemu vodstvu
pivovarne. H koncu govora je omenil: Podjetje vivat, crescat, floreat.
G. Bergant je napil gostilničar,stvu in trgovstvu.
Pazljivo oko g. nadzornika Tančica je skrbelo, da so bili vsi udeleženci pri zakuski hvalevredno pogoščeni. Kmalu se je razvila pravcata domača zabava, ki je trajala dolgo v noč.
Ponovno se zahvaljujemo podjetju za izkazano gostoljubnost in ljubeznjivost z željo, da si pribori podjetje še i nadalje odjemalce, ki bodo gotovo postreženi v njih popolno zadovoljstvo.
Razdelitev dohodka klasne loterije.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je naprosilo trgovsko zbornico', da da o razdelitvi čistega dobička v obrtnopospeševalne namene sledeče pojasnilo, da ga priobčimo svojim članom, ker je iz številnih prošenj za podpore in. brezobrestna posojila razvidno, da interesenti o tozadevnih določilih niso zadostno poučeni1.
Razdelitev čistega dohodka klasne loterije je urejena z zakonom (Naredba št. 26, U. 1. ex 22.) in pravilnikom (št. 51. ist. U. 1.). Ci,sti dobiček se razdelil tako, da odpade najpreje 10% za rezervni fond razredne loterije, 66.6% za prva tri leta za zgradbo ministrstva poljoprivredc, ostanek 23.42 pa tako, da odpade od njega 15% za pospeševanje obrti in 15% za malo domačo in poljedelsko industrijo kot podpora1, 4% pa za dajanje brezobrestnih posojil obrtnikom in obrtnim zadrugam. Vse zadnje tri postavke, ki soi namenjene obrtnikom, in obrti, znesejo skupno le 8% celega čistega dohodka klasne loterije, 'lem procentom odgovarjajoča letna vsota zadnjih let, je iznesla na podporah okrog 600.000 dinarjev, na posojilih pa
70.000 dinarjev. Za Slovenijo odpade od teh zneskov za leto 1921 in 1922 skupno
50.000 dinarjev. Poedinci dobe podpore do največ 5000, zadruge pa do 10.000 Din. Tudi te vsote se ne dajejo, kakor se obče domneva, le obrtnikom-poedincem ali zadrugam. kot podpore ali posojila, temveč tudi v druge obrtnopospeševalne svrhe kakor: za nagrado predavanj in spisov, s katerimii se širi obrtna znanost, za podpiranje obrtnih razstav, za obrtno šolstvo, za nabavo obrtniškega orodja, za tehniška proučavanja načina, kako naj se pospeši obrtna proizvodnja, za podpiranje obrtniških ekskurzij.
Sredstva so torej zelo utesnjena. Treba pa je vrhutega še vpoštevati, da je število prošenj izredno veliko. Nekateri prosilci prosijo za ogromne vsote ter se med njimi nahajajo tudi trgovci in gostilničarji, ki so prosili podpore) in posojila v vsotah do enega milijona dinarjev. Tem seveda po zakonitih določilih ni mo goče ustreči.
Mnogih prošenj se ne more upoštevati tudi zato, ker'ne odgovarjajo forma! nim predpisom. V sm. čl. 14 pravilnika se
morajo obračati vsi, ki hočejo dobiti podporo ali posojilo iz čistega dohodka klasne loterije, na ministrstvo za kmetijstvo in vode (administrativni oddelek), ta pa pošlje prošnje pristojnim oddelkom, od-nostno ministrstvu za trgovino in industrijo v izjavo-.
Končno je treba še omeniti, da bo čisti dohodek za leto 1923 razdeljen za podporo po toči oškodovanih, tako da bi bile prošnje obrtnikov in zadrug za posojilo ali podporo iz letošnjih loterijskih dohod-kot popolnoma brezuspešne, o čemer je treba obvestiti interesente.
V	poduk dolenjskim vinorejcem.
Še nobeno leto se ni po temnorude-čem dolenjskem vinu tako povpraševalo, kakor letos. Zalibog, da je bilo ob lanski trgatvi preveč deževno- vreme in da so bili vsled tega vinorejci nekako primorani s trgatvijo in ob pomanjkanju kadi tudi s prešanjem hiteti.
Da se letošnji pridelek pravilno spra-
vi	in postreže odjemalcem, z dobrini1 vinom, naj bi sc naši vinorejci držali- sledečih pravil:
Trgatev naj bi se vršila, kadar perje rumeni in sicer ob ugodnem vremenu, če tudi par dni pozneje. Vsaga gnila jagoda naj bi se od zdravega grozdja skrbno ločila in po potrebi za domačo pijačo porabila, ker je najmanjša gniloba vzrok, da ni vino fino in se pravočasno ne čisti. Belo grozdje s kraljevino vred sc lahko za sebe takoj po trgatvi nepeeljano izpreša in pusti, da v sodu pokipi. Na ta način se napravi v kadeh pravočasno prostor za črnino1. Pecljano in zmleto črno' grozdje sc dene v kad pod luknjičast in primerno pritrjen lesen pokrov in se pusti v kadi toliko časa- da tam pokipi. Pokrov mora biti vsaj eno pest pod površjem. Kadar sc sok, ki se je pri kipenju nad pokrov vzdignil, zopet usede, je najboljši znak, da je črnina primerno pokipela in tedaj se žu-pa ali sod odtoči in tropine izprešajo. Na ta način odpade vsako drepšanje ali mieša,-nje v kadi ter se pridobi dobro temnoru-deče vino-, ki s-e v kratkem času1 lepo izčisti.
Končno je paziti na to, da ni1 posoda duškasta ali plesnova in da je notranje železje od vratec dobro zasmoljeno ali s parafinom zaikapano, ker je rja na vrat-cih vzrok, da tudi: vino rujavi.
Ako se bodo naši pridni vinorejci še teli načel držali, bodo imeli prvovrstna namizna vina, kaitera bodo potem- kaj lahko spečali.	Svetnik	Križman.
Izgled na velikansko poslabšanje v točilni obrti.
Zakonodajni odbor finančnega ministrstva je izdelal nove takse, ki imajo priti v najkrajšem času v razpravo v parlamentu, da postanejo zakon. Za gostilničarsko obrt so predlagane sledeče takse:
 Za pravo na točenje pijač se uvaja no;
va taksa, ki jo mora plačati vsakdo, ki se peča s točenjem pijač (tudi brezalkoholnih), bodisi kot slavnim ali postranskim poslom. Takso bodo plačevali kavarnairji, slaščičarnarji, gostilničarji, delikatesni trgovci itd. Ona znaša v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Sarajevu in vseh kopališčih 1500 D, 1000, 750. 500. dinarjev pol letno po obsegu obrata, v krajih 'preko 2000 prebivalcev 1000, 750, 500 300 Din, v manjših krajih 750, 500, 300, 200 dinarjev. To takso plačajo tudi vinogradniki, ki imajo dovoljenje za prodavanje lastnega pridelka.
Sedaj pa je vprašanje kako misli finančna uprava te takse nalagati. Tisti, kTbodo stočili veliko, bodo to pač lahko prenesli, kajti naložiti se bo moralo to seveda vse konzuinentu in tako pridejo cene vinom zopet povišane, ravno tako seveda tudi drugim pijačam. Mali točilec boi moral dva, štiri ali še celo več k!ron poviška dajati v kalkulacijo, s tem si bo pijačo podraži,1 in tudi goste odpravil. Lepa bodočnost nas torej čaka!
Raznoterosti.
Sadna razstava v Novem mestu. Podružnica Novo mesto sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo priredi v pirostorih državne kmetijske šole na Olrmu dne 29. in 30. t. m. ter 1. oktobra razstavo sadja. Vabijo se: 1.) vsi sadjarji. da pošljejo do 25. t. m. vzorce sadja z navedbo množine, ki jo imajo na prodaj; 2.) vsi sadni trgovci in drugi interesenti, da si razstavo ogledajo in se prepričajo, kje in kako sadje se na Dolenjskem goji in kje se zamore kupiti. Razstava je združena s predavanji za praktične sadjarje in sicer
predavajo: V nedeljo dne 30. t. m. ob
10. dopoldne strokovni suplent A. Lap: Katere vrste sadja nam je na Dolenjskem gojiti. Ob 2. popoldne: Okrajni ekonom Franjo Kafol: Kako izboljšamo naše sadjarstvo. V ponedeljek dne 1. oktobra ob
11. dopoldne: Ravnatelj Skalicky:	Kako naj organiziramo sadno kupčijo. Vsi interesenti se vabijo k obilni udeležbi.
Vse naše tovariše gostilničarje, ka-varnarje in restavraterje opozarjamo na patentirani ogrevalni aparat »Toplodar«, izum Slovenca Nipiča v Mariboru, ki se je povsod sijajno obnesel, zlasti pa v naših lokalih in ki prištedi pri kurivu ogromnega denarja. Aparat stane samio Din
780.—, katerega krije v enem mesecu na prihranjeni kurjavi. Kdor si ga hoče hitro nabaviti, naj ga naroči z dopisnico pri naši zadrugi ter naj pošlje Istočasno kupnino. Aparat montira strokovh&k' im se zanj garantira. Tovariši, ne zamudite ugodne prilike!	>:°u	on
Tovariši
podpirajte turdke, ki inserirafo u naSetn listu!
Jernej Stele
LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših V® S	*
po zmernih cenah.
!. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice L t. 8.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in eitronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
9
I
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti. Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
I
I
I Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
lica is
gostilničarske zadruge u Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno sa vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, =•-- ■ z dežele 1 Din. —	, ■:
Tovariši gostilničarji i Poslužujte se te ugodne prilike!
Z fl m K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
iVjnqP'
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna * UNION« v Ljubljani''
(Spodnja Šiška)
uort rniuvov
priporoča svoje Izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine ln sladne cime, bi so kot živinska krma zelo priporočljive.
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila jse dobi« jo pri Križmanu istotam.
,1.0
gnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnDDaDDDaDDDDlinaaDDDDDDPODDDD11™1
H	GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI.
CENIKI NA RAZPOLAGO!
□ □ nnnnnni-innnnr nnnnnnmnnnnnnnnnnnnnnaDDDDDDDDDDDDDDDODDDDDDDDDDDDDD1 'r 'O
Raznovrstno
= m)
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
A Glavna zaloga rudninske vode tn špecerijska veletrgovina. s.
Ceniki na razpolago! Mi	BOT Ceniki na razpolagoI
___________________________________________________________£4
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
(ossasgssa-c
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine iz leta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
sssascossas)!
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo sc dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD IR II N 11“ tovarna dvokoles in I ., I II 1 D U II H otroških vozičkov, L
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
EEEEEEEEEEEEEEEE3
Pozor
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
—dalmatinca=
črnega kakor belega, katerega oddajam po
s: konkurenčno nizkih cenah. ::
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ul. 3 „Zlatorog“. Zaloga Spodnja Si&ka Kav&kova ul. 255.
T£JEEEEEEEEEEEEEEB
Z vr'■.mi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami kakor tudi z vseh vrst nam'znlml in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje * J	in	najsolidneje	tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljma, vogal Sv. Petra eeste In Resljeve ceste.
Velopražarna za kavo x elektrl 5nlm obratom. .................    -	Zaloga mineralnih vod. 	........
Vrtne zložljive stole
po 50J.Din
kakor tudi hišne, gostilniške in vsakovrstne stole iz upognjenega pohištva, pisarniške fotelje po zmernih cenah dobavlja franko postaja Borovnica
stolarna „Kobi“, Breg • Borovnica.
Zaloga stekla, porcelana In svetnik
Fr. Kollmann
v fjubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
» f. Bajce
^ cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
V5*
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Vinska trgovina In restavracija
Peter Stepic j
Spodnja Šiška štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo \ veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ vin iz dolenjskih, goriških, istrskih ■ in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
3 Slivovk« H.	ti
1 x x x xxxxxinnac30cg
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
“irv X j %i 1 Jnnm: xxxxxxx:£
M
H
N
[M
H
H
H
><
H
r*
N
M
riki
H pekarija, slaščičarna in kavarna
P Stari trg 21
^	se priporoča sl. občinstvu
5V3	posebno z dežele
m . . .
^ na zajutrk.
m
"or® 'V2L&
«P	iJ* JV	jd£c	wT«
TIT TIT TIT Tit Tit Tit Tit Tit Tit TE
■
i
SODB
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
PRISTNI BRINJEVEC
se. dobi po primerni ceni pri
FRANC SVIGELJU
na BREGU
p. Borovnica
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih »In Iz dolenjskih, hroatskih In Štajerskih »Inskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
SUETLH“ D. D. * LJUBLJANI
CEHTRHLH:
mESTm TRG 25 RimSKH CESTR 2 hilSerjeiih ULICH 5
DU81HJSHH CESTR 20
*
PODRUŽNICE : ZAGREB B E O G R H D Ul H R I B O R
PriporoCa usake urste uinskib in drugih ceoi. Velika zaloga auto-in elektro materijala.
Delniška pivovarna Laško
marčno
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
temno porter
pivo
ODDIC
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA N©stn8 tyg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. —■ Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
\
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. J^lajvečja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja in zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne".