102
Naši dopisi.
Z Dunaja 29. marca. {Spomlad v naravi; — vjjiarli v državni zbornici.) Še le s prvim pomladanskim dnevom (21. marcom) nastopilo je v resnici prijetno pomladansko vreme. Tukajšnje, zime naveličano občinstvo vre, kakor hitro solnce gorko posije, v trumah ven na vse strani na solnčnata sprehajališča v predmestja. Posebno gosto je proti DonaM tje v Praterju, kjer posebno v nedeljah popoludne vse gomoli vsakovrstnega dunajskega prebivalstva, kakor pred čebelnjakom čebel, ko prvo solnce gorko posije. Na večer, se ve da, vračajo se zopet tako goste trume nazaj proti mestu — večinoma precej zidane volje. — Vse drugače je vreme v državnem zboru, kjer se ravno bojuje redna borba državnega proračuna.
Ta borba boruje se danes uže 9. dan v zbornici poslancev.   Dolga   vrsta  govornikov nastopila je uže v
tej borbi, ojstro se je uže govorilo, toda najburnejbe vršila se je seja dne 26. marca, ko sta govorila poleg Knotza največa kričača zbornice: Strache in Per-nerstorfer. Izrekoma Strache s svojo buhlo-votlim glasom, s ptujim naglasom, z brezozirno surovostjo, ka-koršna se nahaja k večem med vinjenimi gosti, presegel je skoraj svojega mojstra Knotza. Vse priimke, kakoršne si pridevajo drug drugemu razjarjeni surovi nasprotniki, metal je v obraz sedanji vladi iu pa večini državnega zbora. Ko je Strache končal svoj govor, omenjal je češki poslanec na glas, da se tako sme k večem govoriti v krčmah.
Temu nasproti so kričali pristaši in Strachejevi predsednik Smolka je kot dober oče zbornice mir napravil v zbornici v tem, da je po karanji Strachej-a k redu pozval tudi onega, ki je klical, da spadajo taki govori v krčmo.
Prav tak vihar ponovil se je pri govoru rudečono-satega Pernerstorferja, ki je s posebno gorečnostjo zagovarjal rudeče socijaliste. Videti je skoraj, da ga ru-dečica lastnega nosa tako navdušava za rudeče socijaliste, ki se ravno te dni, posebno v Belgiji, radujejo z ^rudečim petelinom", požigajoči tovarne in grajščine.
Še bolj viharen je bil prizor ravno tisti dan, ko je neustrašljivega Nemca s Češke. Heinricha, z največjo surovostjo napadal Schonerer očitaje mu odpadništvo, izdajstvo, nepoštenost in mnogo tacega. Predsednik, bil je tedaj ravno grof Clam na stolu predsednika, je sicer pozval k redu glasovitega Schonererja, pa neustrašljivi poslanec Heinrich se ni zadovolil s tem zadostenjem, temveč je zahteval v seji druzega dne, da naj o tem razžaljenji sodi tudi vsa zbornica. Izvolil se je iz oddelkov zbornice odsek 9, obstoječ iz poslancev: grof Coronini (načelnik) dr. Katrein (poročevalec), dalje: Ed.
Sii^s, Zota Izidor, Zota Ivan. dr. Spaček, dr. Hausner, Zallinger, grof Hompesch. Ta odsek poročal bo jutri zbornici, in akoravno se bo levica (glede na enak slučaj z ministrom Pražakom) protivila izreku nevolje, bodo. vendar gotovo vsi prijatelji parlamentarizma odločno obsodili surovosti, ki se hočejo vpeljati v državni zbor.
Iz tuhinjske doline 21. sušca. — Uže dolgo ni bilo nobenega dopisa iz tukajšnje okolice v Vaš velecenjeni list. Zato sem se jaz namenil, danes od dobrega pred^ pusta kaj pisati, če bo volja v drage »Novice" sprejeti te moje vrstice. Dne 13. svečana ob 8. uri zvečer je začelo goreti v Šmartinu na Hvaletovem podu; k sreči ni bilo vetra, snega pa doveli in tudi ljudje so hitro na pomoč prišli, da ni več pogorelo, kakor sam pod z svi^ slimi in klajo vred. Dne 5. sušca ob 7. uri zvečer ja bil uže zopet ogenj. Vžgala se je streha na Žumrovi prodajalnici; ker so ljudje hitro na pomoč prišli, ni ve& pogorelo, kakor sama streha. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Nevarnost je bila velika za celo vas, ker stojita, obe  poslopji   sredi vasi.
Dne 21. svečana ste bili tudi tukaj v Šmartinu dve zlati poroki J. Raka iz Buča in M. Cevca iz Potoka. Oba zlato-poročenca sta še krepka moža, kakor tudi njih žene. Pri tej svečanosti je igrala kamniška banda^ Take slovesnosti ne pomni tukaj nobeden.
Zima nas pa uže tako dolgo pritiska, da Bog pomagaj. Tukajšnjim posestnikom tako manjka živinsko, klaje, da je še kupiti ni nikjer, mogoče tudi za drag denar ne Sv. Jedert nam ni prinesla rosice, ampak ima še božični sneg, kateri še vedno pokriva zemljo Tukaj so se uže vresničile besede preroka, ki je rekel* da bo 1886. leta vpil celi svet gorje. Tukajšnji kmetje tako upijejo: kaj bo, kaj bo z ozimim žitom, ki ba gotovo pozeblo, če nam Bog hitro ne pošlje toplega, vremena.
Čebel je tudi v tej zimi veliko lakote pomrlo; ostale so pa vse bolne (grižave). Ne vera, če so za to kake: zdravila ali ne; ko bi vedele »Novice" za to kaj svetovati, bi mi jako vstregle.
Dobrova 27. marca. (Javna zahvala in drago.) Tu^ kajšnja ljudska šola ima letos po novem letu v svoji kroniki uže tri milo blnge dobrotnike zabilježene, in to ti-le: a) naš v. č. gospod župnik Jernej Baboik, kateri so šoli podarili več letnikov „Zgodnje Danice*4, koja se v posameznih listih učeocem /a čitanje na dom razpo-soja, ter se tako pri njih veselje po koristnem čitanjv vnema in množi; b) naš vrli gospod Josip Laznik, uu-hovni pomočnik in veroučitelj, podaril je šolski bukvar-nici „Vrteča" letnike 1883., 1884. in 1885., a za le^ tošnje leto pa ta izvrstni list tudi na ime tukajšnje šole na svoje lastne stroške naročil; c) slavno društvo „Na-rodna šola" v Ljubljani podarilo je tukajšnji šoli popolna brezplačno zemljevida »Evropa" in »Avstrijsko-ogerska monarhija" ter magnetično iglo velike oblike.                  I
Vsem tem trem blago-milim dobrotnikom tukajšnje šole izrekam tukaj v svojem, v šolske mladine in v celo šolske občine imenu presrčno-iskreno zahvalo! Bog mili naj blaga dejanja imenovanim dobrotnikom vredno povrniti in pošteno poplačati izvoli!
Da ima tukajšnje šole mladina v resnici veselje da koristnega čitanja, znak, uajboljši je to, da so je od dne 13. svečana pa do danes uže iz šolske bukvarnice posodilo 72 strankam knjig v čitanje na dom. Škoda le, da je v bukvarnici še precejšnje število knjig, šolski mladini namenjenih, nevezanih, toraj tuui za razposo-jevanje še ne prirejenih! A tudi temu bode se gotovo kmalu v okom prišlo, ker je tukajšnji krajni šolski svet za napredek šole z dušo in telesom nad vse vnet.
Letošnja zima bila je tudi tukaj skoz in skoz brez; presledka huda, ostra in brez presledka stanovitna. Naj-
103
Več mraza bilo je letos tukaj celih 15° R. Tri do štirikrat bil je sneg tako zapadel, da šolska mladina iz bolj oddaljenih vasi po več dni v šolo ni mogla priti. Sv. Jožef je pa zimi menda konec naredil.
Šolsko obiskovanje, hvala Bogu, bilo je in je še Vedno od pričetka tekočega šolskega leta prav redno. Šolski otroci bili so zelo zanemarjeni, a sprideni pa niso; so nasprotno prav dobri in poslušni ter tudi, in kar je poglavitno, odkritosrčni. Vsega skupaj šteje tukajšnja šola 263 obiskujočih otrok, radi tega imamo tudi v obeh razredih razdeljeni (poludnevni) poduk.
V Podrožniku naročilo se je 10.000 gozdnih sadik, katere bodemo s šolsko mladino na primernih krajih pravilno posadili. Tudi v sadjereji smo pričetek uže storili s tem, da smo nekoliko pesek posejali. Otroke ta koristna kmetijska stroka prav zelo zanimiva, a še bolj jih bode, kedar se je enkrat tudi dejansko nauče.
Pozimi bili smo z šolsko mladino pri šoli tudi malo mizico koristnim ptičkom pogrnili, katero so kaj pridno slednji dan obiskovali. Šolski mladini je bilo to prav mnogo veselja napravilo.
Za plačilo pa nam sedaj mali gosti od jutra do večera okolo šole prav prijetno prepevajo in žgolč.
Krt je jako koristna žival pod zemljo , ne pa tako {dvonogi) med družbo človeško. Tudi tukaj bil je o svojem času tak krt, kateri je na vse strani ril, mir in edinost pa spodkopaval, s čemur spodnesel je pa le svojo lastno lestvico; šel je! — Pri vsem tem pustil je pa tukaj par krtic, katerima bode pa tudi kmalu sape ¦zmanjkalo.
Sadjereja tukaj ni še tako razvita, kot bila bi lahko, pač pa je čebelarstvo na precej veliki stopinji napredka. Ako Bog zdravje in pamet da in ohrani, povzdignila bode se počasi tudi sadjereja na ono mesto pravega napredka, na katerem mogla bi tukaj v resnici izdatnih in obilnih gmotnih dohodkov zaradi bližine glavnega mesta dajati in donašati. V to Bog pomozi in sreča junaška!                                           M. Rant.
¦          Dobrova 29. marca.   (Nesreča ne počiva.)   Dne 23.
t. m. vračal se je Mihael Hudnik iz Hruševega hiš. št. 21, 341etni fact od svojih opravkov pozno ponoči skoz vas Gabrije proti domu. Ob poti, po kateri je hodil, na-tiaja se Klobusov vodnjak; ta vodnjak je pa prav slabo ograjen. Ker je bila ob njem pot ledena, zdrsnilo je jjreje kot ne imenovanemu in padel je v globočino vodnjaka, kjer je tudi svojo smrt našel. Domači in sosedje iskali so pokojnika skoz cela dva dni, a še le 25. t. m. nasledili so ga v vodnjaku mrtvega.
Ranjki bil je dosiužen vojak, jako pohleven, krotak, delaven in trezen mladenič; bil je ob enem tudi prav pobožen in bogomolen kristijan. Sovražnikov ni imel nobenih, ker tudi on sam sovraštva poznal ni. Vsem in "vsakemu se po njem britko in tužno zdi.
M. Rant.
Iz Ljubljane. — Kranjski nemškutarji izbrali so si letos za svojega govornika v državnem zboru bukovin-^skega poslanca dr. T o in aš čuka, ki je izrekoma napadal kranjsko deželno jvlado in njega predsednika zato, ker ni pritrdila sklepu kranjske hranilnice glede ustanovitve in zdržavanja nemške ljudske š,ole v Ljubljani. — Ta napad zavrnil je poslanec Šuklje pri razpravi državnega proračuna za ministerstvo notranjih zadev. Popolnoma zavrniti tega napada govornik ni mogel, ker mu je predsednik z ugovorom, da nazaj sega v splošno razpravo, segel v besedo. Popolnoma pa je zavrnil trditev o tlačenji Nemcev na Kranjskem s skli-javanjem na mnogo mirnejše razprave zadnjega zasedanja deželnega zbora in pa na to, Kako zadovoljni bi $>ili Slovenci na Štajerskem,  Koroškem in Primorskem,
ako bi  se ž  njimi  tako ravnalo,   kakor z  Nemci  na Kranjskem.
—  Bivši trgovinski minister baron Pino se je do-konečno odločil, obdržati svoje poslanstvo v državnem zboru za Koroško in to vsled odločno izrečene želje svojih volilcev. — Veseli nas, da baron Pino ni vstregei želji političnih nasprotnikov koroških Slovencev. Ker je bil baron Pino tudi minuli ponedeljek pri cesarju v avdijenci, smemo se tudi nadejati, da se oaron tudi v prihodnje še ohrani na primernem mestu v državni službi.
—  Državni poslanec Pfeifer potezal se je pri poglavji državnih cest državnega proračuna krepso za tiste in stavil primerno resolucijo, da se preloži državna cesta med Novim mestom in Šentjernejem na podlagi že izdelanih načrtov, o katerih je željo izrekel, da se kar prej predlože ministerstvu notranjih zadev.
—   Bolezen med slovenskimi poslanci. Omenjali smo uže, da je tržaški poslanec Nabergoj dalj časa bolehen, z veseljem pa naznanjamo, da je skoraj popolnoma okreval in da se te dni zopet vrne v državni zbor.
Nasproti pa se nam poroča, da poslanec Božidar Raič precej boleha. Nad osem dni uže čuti bolečine v želodcu. Do včeraj se vkljub zdravniške pomoči zdravje še ni na boljše obrnilo. Bolnik se je sicer do sedaj trdovratno branil ostati,v postelji. Ker pa razun juhe jedi skoraj nič ne vživa, je tako oslabljen, da mu bo, ako se prav kmalu na boljše ne obrne, popolni pokoj naložen. — Upamo in želimo, tudi o gosp. Raiču prihodnjič slovenskemu občinstvu naznaniti boljših poročil. — Ravno čujemo, da je g. Raiču včeraj bolezen nekoliko odlegla.
—  Naučili minister pl. (Jauč izrekel je v svojem prvem govoru v zbornici pretekli ponedeljek, ko je krepko zavračal nemško-narodnega učitelja Fussa, načelo, da mora v avstrijski šoli vsak narod v naši domovini stanujoč naj ti razvoj svojih ljudskih po-sebuosti in s tem tudi poduk v lastnem jeziku. — Slovenci zadovoljni pozdravljamo to pravo načelo in pričakujemo, da se takoj izvrši.
—   Nabiranje doneskov za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani. Tudi pretečeni teden ni ostal brez gmotnega vspeha za naše podjetje. Število razprodanih krajcarskih knjižic se je za tri pomnožilo, tako, da jih imamo sedaj že šestinšestdeset. Dobili smo namreč LXIV. pod št. 15 (poverjenik g. V. K) iz Ljubljane. LXV. pod št. 432. (poverjenik g. G. M ) so izpraznili gostje čitalniške kavarne ljubljanske. To je v teku pol leta že četrti slučaj. Mali, neznatni obolus, ki ga vsakdo prav lahko vtrpi, in vendar že 48 toriutov na korist zgradbi »Narodnega Doma". Hvala in čast domoljubnim gostom, hvala tudi vstrajuemu kavarnarju poverjeniku. Naj bi se tega vzgleda jeli poprijemati tudi drugod po kavarnah in gostilnah, naj bi si tudi drugod Slovenci, ki se pri raznovrstnih igrah shajajo, da si ž njimi „preganjajo skrbi oblake", nalagali prostovoljno male kazni in ta denar posvetili „Narodnemu Domu". — LXVI. krajcarsko knjižico dobili smo pod št. 149 (poverjenik g. Fr. D.) iz Dunaja. Kupili so jo večinoma slušatelji živinozdravništva in omeuljiva je posebno zategadelj, ker so obilo k njej pripomogli češki dijaki. Slava njim in marljivemu g. poverjeniku, v čegar oskrbi je še več krajcarskih knjižic. Razun tega smo dobili iz Loža od poverjenika g. J. R. na desetkrajcarsko knjižico pod št. LXVI. nabranih 17 foriutov. Hvala sploh vsem nabiralcem in podpornikom našega gotovo domoljubnega podpetja!