18. junij 2004 številka 39 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA FOTOREPORTAŽA številka 39 Zgodba z naslovnice DREVORED EVROPSKE UNIJE Mesto Murska Sobota ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU) ni pripravilo veličastne in hrupne prireditve z obveznim ognjemetom, kakor se je to dogajalo v številnih krajih naše soseščine, ampak je zgodovinski trenutek počastilo zelo elegantno in med vsemi najbolj trajno. V ulici Štefana Kovača oziroma med razbremenilnim kanalom in Černelavci je namreč Mestna občina v čast 25 članicam Evropske unije pripravila zasaditev drevoreda 25 lip. Poimenovali so ga Drevored Evropske unije. Dogajanje se je začelo na Trgu zmage, odkoder je množica gostov in občanov v povorki odšla do prizorišča dogajanja. Prijetnemu dogodku so ob godbenikih na pihala dali poseben pečat tudi konjeniki, ki so na čelu kolone nesli zastave Slovenije, Evropske unije in Mestne občine. Tudi v otroškem vlakcu, polnem malčkov z zastavicami držav članic EU, ki je peljal na čelu kolone, je bilo veliko simbolike: mladi uspešno sledijo starejši generaciji in so ob pravilni vzgoji in usmeritvi njihovo upanje za jutri. Na razdalji 300 metrov so potem v slovesnem programu povabljeni gostje zasadili lipe. Poleg župana Antona Slavica, ki je bil pobudnik zasaditve drevoreda, sta sadila tudi sedanja podžupan in podžupanja, pa nekdanji predsedniki izvršnih svetov in predsedniki skupščine občine, predstavniki gospodarstva, zdravstva, vojske, kulture, sociale, športa in drugi. Med številnimi gosti so bili predstavniki pobratenega mesta Ingolstadt v Nemčiji. 2 junij 2004 NAMESTO UVODA Ž ivljenje postavlja pred nas mejnike. Tokratnemu se reče EU. Kot vsa država, je tudi najbolj severozahodni del Slovenije zadihal na novo. Vsaj formalno. Na vsakem koraku je Evropa in tudi Mestna občina je Evropa. Mnogi pravijo, da je bila tudi doslej, a kaj, ko tega formalno niso priznali. Prvi maj nas je torej izstrelil v evropsko orbito, kako se bomo znašli, pa je naš, recimo mu notranji problem. Kot kaže zdaj, nam je Evropa prinesla predvsem stvari, ki jih nismo pričakovali s posebnim veseljem. Dejstvo je, da je evropsko dražji bencin, da je po prvem maju za kar tričetrt več tovornjakov na naših cestah, kot jih je bilo pred vstopom v EU in meje še zdaleč niso padle. Ne vem pa, kako je z bananami, o katerih so v dnevih pred vstopom nejveč pisali, da bodo zasoljene cene. Na pozitivne plati pridružitve še čakamo. Sicer jih je težko pričakovati kar čez noč. Morda se bomo sprememb bolj zavedali šele, ko bodo lipe v novem drevoredu EU (glej naslovnico) že pognale globoke korenine in bodo tam zrasla mogočna drevesa. Ta hip je še prezgodaj presojati o pomenu evropskosti, čas bo prinesel tudi spoznanja o tem. Sicer pa boste v tej številki Soboških novin med drugim deležni posebne informacije o prireditvah v okviru Soboških dnevov, že zdaj pa ste vabljeni na slavje ob 16. juliju, prazniku soboške občine. Poletje je pač čas, ko se je potrebno sprostiti. In če se odpravljate na dopust, vam Želimo manj stresa kot družini, ki jo predstavlja tokratna karikatura. Bojan Peček Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Jožef RECEK, Alojzij ROUS, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 3 AKTUALNO številka 39 Spomin na naše osvoboditelje Izkazali čast padlim vojakom V počastitev 9. maja, dneva zmage, so predstavniki Ruske federacije in Mestne občine Murska Sobota v prisotnosti območne in krajevne organizacije združenj borcev in društva ruskoslovenskega prijateljstva tudi letos položili vence. Ruska delegacija, ki jo je vodil veleposlanik v Sloveniji Vječeslav Dolgov, in delegacija Mestne občine pod vodstvom podžupanje Nadje Ivanc Miloševič je spominska venca najprej položila pred Spomenik zmage v središču mesta, zatem pa še h grobnici ruskih vojakov in pri piramidi vseh za svobodo padlih in umrlih na soboškem pokopališču. Kot je povedal Dolgov, letos mineva 59 let od zmage, ki so jo izbojevali vsi narodi sveta, in zahvaljujoč temu lahko danes živimo, delamo in se razvijamo pod svobodnim soncem. Ob tej priložnosti se je za pomemben prispevek svetovnemu miru zahvalil prisotnim borcem, ki jih je bilo tudi letos kar nekaj. Pa tudi lokalni skupnosti in mestu Murska Sobota, ki ohranjata spomin na te dogodke. Zaželel je zmago in blaginjo vsem, borce pa povabil na praznovanje 60. obletnice prihodnje leto. Miloševičeva pa je ob opisu razpleta dogodkov ob osvobajanju Prekmurja, ki je trajalo ves mesec april 1945, izpostavila, da smo si Slovenci z uporom zoper okupatorja vzeli tudi pravico za upravljanje sveta. Med velike izzive pokrajine v današnjem času sodi zlasti skrb za razvoj in s tem zajezitev vala množičnega izseljevanja mladih (strokovnjakov) iz pokrajine. Venec pred Spomenik zmage so položili tudi še živeči borci. 4 junij 2004 AKTUALNO Ureditev sprehajalno-učne poti in trim steze v Parkovem gozdu Fazanerija S skupnim prizadevanjem Mestne občine M. Sobota, Zavoda za gozdove R Slovenije, Območne enote M. Sobota, Turističnega društva M. Sobota in Športne zveze M. Sobota je bila v letošnjem letu urejena nova sprehajalno-učna pot ter obnovljena trim steza v parkovnem gozdu Fazanerija v M. Soboti. Ureditev učne poti in trim steze je sovpadala s tednom gozdov, ki poteka vsako leto v zadnjem tednu maja. Učno-sprehajalna pot je bila urejena v dolžini 1579 m in širini 1,9 m in je namenjena sprehajanju ob istočasnem spoznavanju določenih naravnih znamenitosti (spoznavanju dreves) v parkovnem gozdu, za kar je bilo postavljenih 7 tabel z ustreznimi tekstovnimi in slikovnimi vsebinami. Podlaga poti je iz mletega gramoza, ki zagotavlja ustrezno trdno podlago, na katero je položen zgornji sloj iz lesnih sekancev. Ti zagotavljajo udobno in mehko hojo, istočasno pa dajejo sonaravni videz. Slikovne in tekstovne vsebine tabel ter njihovo postavitev je prispeval Zavod za gozdove, izdelavo tabel pa je sofinanciralo Turistično društvo M. Sobota in zanje odštelo nekaj nad 350 tisoč tolarjev. Ureditev sprehajalno-učne poti (gradbeni del) je izvedlo Podjetje Komunala M. Sobota, za kar je Mestna občina Murska Sobota iz proračuna namenila 1,9 milijona tolarjev. Otvoritev poti je bila 2.6.2004. Krajši kulturni program so pripravili učenci 1. in 4. osnovne šole iz M. Sobote, otvoritve pa so se ob podžupanji Nadji Ivanc Miloševič udeležili tudi občani našega mesta. Sočasno z urejanjem učne poti pa je potekala še sanacija oziroma obnova trim steze, v dolžini 1222 m in širini 0,90 m. Gradbena dela je izvedlo Podjetje Komunala M. Sobota in financirala MO M. Sobota v višini nekaj nad 400.000,00 tolarjev. V sklopu obnove trim steze so bila v celoti odstranjena stara dotrajana orodja in postavljena nova ter zamenjane table z navodili za uporabo posameznih orodij. Orodja in postavitev tabel z navodili je financirala Športna zveza M. Sobota, postavitev novih orodij in tabel je izvedel Inštitut za rehabilitacijo invalidov. Kot je v nagovoru ob otvoritvi dejala podžupanja, bo z ureditvijo Fazanerije dosežen namen le ob spoštljivem odnosu vseh občanov, ki bodo učno pot in trim stezo uporabljali, zato je izrazila željo, da naj takšna tudi ostane. Za nas in prihodnje rodove. Bogomir ROLA 5 AKTUALNO številka 39 Gasilsko vozilo Nov mejnik v razvoju PGD Krog V primestnem prostovoljnem gasilskem društvu Gasilske zveze Mestne občine (GZMO) Murska Sobota v Krogu, so nekajletna prizadevanja tamkajšnjih gasilcev obrodila bogate sadove dela. Skupaj s krajani, okoliškimi gasilci in številnimi gosti so namreč namenu predali novo kombinirano vozilo. S tem so zamenjali dosedanje orodno vozilo, ki je bilo njihovo prvo in je namenu služilo natanko dve desetletji. Novo gasilsko vozilo - dokaz, da so ljudje v Krogu gasilstvu zelo naklonjeni. Ob predaji kombiniranega vozila znamke Iveco (ima vgrajeno črpalko z visokim tlakom in rezervoar za 450 litrov vode, dve 50-metrski cevi na kolutu, agregat in drugo dodatno opremo), skupaj vrednega kar 9,8 milijonov tolarjev, so bili upravičeno veseli in ponosni vsi, še najbolj pa gasilci, ki so se kljub vse težjim časom za prostovoljno in humanitarno delo vendarle opogumili in se lotili zahtevnega projekta. Kot je v nagovoru na prireditvi ob šoli povedal predsednik kroškega gasilskega društva Marjan Grabar, so se ob sprejetju sklepa, da pristopijo v večletni projekt zamenjave gasilskega vozila, zavedali, da so lahko le z ustrezno opremo in tehniko kos vedno večji požarni ogroženosti in lahko le na ta način uspešno in učinkovito pomagajo pomoči potrebnim. Zavedali so se, da nebo enostavno, vendar jih je opogumljala misel, da tudi njihovim predhodnikom ob podobnih podvigih ni bilo lahko. Ob lastnih sredstvih in finančni podpori krajevne skupnosti so veliko prispevali krajani v obliki prostovoljnih prispevkov na kar dveh nabiralnih akcijah: najprej za nakup vozila, potem pa še za njegovo nadgradnjo. S tem so ponovno potrdili, da so gasilcem zelo naklonjeni ter da so akcije in težave gasilcev tudi njihove. Ob številnih manjših sponzorjih velja posebej izpostaviti Občinsko gasilsko zvezo, ki je prispevala tri milijone tolarjev, milijon pa Zavarovalnica Triglav. Predsednik Grabar se je vsem darovalcem, še posebej pa gasilcem domačega društva, ki so žrtvovali veliko prostega časa in volje, da se je zadani projekt tako dobro iztekel, najiskreneje zahvalil. Upravičeno ponosen je bil, da so na temeljih, ki so jih njihovi predhodniki z ustanovitvijo gasilskega društva v kraju položili daljnega leta 1927, leta 1958 pristopili zgradili gasilski dom ter devet let zatem kupili še prvo motorno brizgalno. Leta 1984 je sledilo orodno vozilo. Z zadnjimi uspehi pa ostajajo med najbolj aktivnimi in prizadevnimi v gasilski zvezi mestne občine. V tej smeri je razmišljal tudi predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eöry, ki je ponovno obsodil tiste, ki se obregu-jejo ob bogato in drago opremo gasilcev, misleč, da ta ni potrebna. Vendar nas požari, kot pravi Eöry, vedno znova opozarjajo, da je za uspešen spopad z ognjenimi zublji pomembna kakovostna in brezhibna oprema. In seveda znanje. Tega se gasilci zavedajo, zato so kritike na njihov račun in neodgovorne. Štefan Barbarič, predsednik GZ MO Murska Sobota, pa je prisotne spomnil, da so samo gasilci iz njihove zveze minulo leto našteli kar 75 intervencij, kar jih na področju izvajanja humane dejavnosti uvršča v sam vrh tovrstnih društev in organizacij, na kar so lahko upravičeno ponosni. Zaradi vse več nevarnih snovi, sodobne tehnike ter načina in vsebine gradnje, postaja pomen gasilstva vse večji. Tudi Stanislav Wolf, poveljnik Civilne zaščite soboške mestne občine, ki je bil slavnostni govornik na prireditvi, ni omenil samo zgodovinskega pomena in vloge gasilstva v preteklosti, temveč se je usmeril sedanjost in predvsem prihodnosti. Na prvo mesto v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, je postavil gasilce, prav takšna pa je njihova vloga tudi v državnem merilu. In tudi Mestna občina Murska Sobota se zaveda tega pomena, zato si bo po svojih najboljših močeh prizadevala ohraniti gasilstvo v takšni kondiciji tudi vnaprej. Vendar, kot je povedal, morajo kamenček v bogat mozaik zgodovine in napredka dodati tudi gasilci sami. Ključe novega vozila je kroškim gasilcem - poveljniku Sašu Kuharju v imenu botra - Zavarovalnice Triglav, predal predstavnik podjetja Štefan Vereš, poveljnik pa vozniku Jožetu Boroviču. Novo gasilsko vozilo je blagoslovil soboški župnik, prodekan Martin Horvat. Ob koncu jim je za spomin izročil knjigo o sv. Florijanu, zavetniku gasilcev, ki mu je posvečena tudi vaška kapelica. Slovesnost so s svojimi nastopi popestrili učenci kroške podružnične osnovne šole. Geza Grabar 6 junij 2004 AKTUALNO Maturantska parada v Murski Soboti Z adnjega dne pouka za maturantke in maturante (21.maj) je na soboški Slovenski ulici odmevala pesem maturantov Gaudeamus Igitur. Razlog je znan: maturanti so bili tudi letos aktivni udeleženci projekta Plesne zveze Slovenije, s katerim se v najbolj množičnem sinhronem plesu na svetu želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. 14.564 mladim plesalcem iz 17 slovenskih mest ter dveh iz tujine - Trsta v Italiji in Pulja na Hrvaškem, je to tudi letos uspelo. Po znamenitih taktih Straussove četvorke se jih je namreč zavrtelo 2.608 več kot lani. Samo v središču Murske Sobote je zaplesalo 480 mladih oziroma 120 četvork. Pomurske dijake, ki so se projektu priključili pred tremi leti, sicer pa je letos potekal že četrtič, je tudi letos vodil plesni učitelj Ambrož Pušnik. Po četvorki pa so mladi Pomurci zaplesali tudi domači ljudski ples šamarjanko. Plesna zveza je napovedala, da bodo največjo četvorko na svetu organizirali tudi prihodnje leto. Regionalna nagrada Štefana Smeja Krovni blagovni znamki Diši po Prekmurju V okviru VI. Slovenskih regionalnih dnevov so tudi letos podelili nagrado Štefana Smeja. Med 12 prijavljenimi projekti, med katerimi so bili v ožjem izboru in so se praktično predstavili trije, jo je za krovno blagovno znamko "Diši po Prekmurju" dobilo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot iz Murske Sobote. Prekmurci, ki so se z namenom združiti proizvajalce, predelovalce in ponudnike pri izdelavi, promociji in trženju tipičnih prekmurskih kulinaričnih dobrot povezali že leta 1997, so na tem področju naredili nekaj zelo pomembnih korakov. Tako so že konec 90. let prejšnjega stoletja zaščitili prekmursko šunko z geografskim poreklom ter prekmursko gibanico s tradicionalnim ugledom. Leta 2000 so v okviru omenjenega projekta registrirali še skupno blagovno znamko "Diši po Prekmurju". Ta sedaj vključuje oba omenjena tipična izdelka, v prihodnosti pa se bo razširila tudi na projekte zaščite domačega bučnega olja, domačih perecov in prekmurskega bograča. "Diši po Prekmurju" postaja tudi promocijska znamka prekmurskih vin, kamor je že vključenih nekaj goričkih vinogradnikov. Šunka in gibanica sta se znašli tudi na seznamu tipičnih slovenskih izdelkov, ki so v nacionalnem paketu za zaščito znotraj EU. Predsednik društva Janez Kodila ml. je prepričan, da bi se znotraj krovne blagovne znamke morali najti tudi v Prekmurju pridelana zelenjava, sadje in kmetijski pridelki ekološke pridelave. Omenjena regionalna nagrada jim v skupnem projektu, ki ga društvo pelje tudi ob strokovni pomoči kmetijskih svetovalcev soboškega KGZ, še posebej Damjana Jeriča, veliko pomeni in je nedvomno potrditev njihovega dobro zastavljenega dela. 7 DROBIR številka 39 1. mednarodno srečanje stare kmetijske tehnike v Murski Soboti Tudi Pomurci se ne dajo! Tudi Soboško srečanje je potrdilo, da je večina stare kmetijske tehnike odlično ohranjene in je avtentično restavrirana. N aša izrazito kmetijska regija je neusahljivi vir kmetijske tehnike. Nekateri skrbijo za to, da ne propada. Tudi v Pomurju se vse bolj zavedamo pomena stare kmetijske tehnike, predvsem pa njene kulturne vrednosti. Dokaza za to sta vsaj dva: marca lani je bil ustanovljen Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja, ki ta čas šteje že več kot 80 članov, konec maja pa so pripravili prvo mednarodno srečanje. Parkirišče ob robu BTC-ja v Murski Soboti bi bilo skoraj premajhno za več kot 70 primerkov kmetijske tehnike, od izdelave katerih je minilo več kot 30 let. Na prvem srečanju so s številko okrog 50 primerkov prevladovali traktorji, večinoma so jih izdelali v 50. letih. V tej skupini so z znamenito serijo Steyer izstopali zlasti gostje iz Avstrije, vendar se je tudi na tem srečanju potrdilo, da Slovenci z vzorno restavriranimi traktorji v ničemer ne zaostajamo. Dokaz za to sta druga in tretja nagrada, ki sta jo za traktor Hanomag R12 in Mc Cormik prejela Franc Lasbaher iz Benedikta in Andrej Kern iz Komende. Med stabilnimi motorji in različnimi vprežnimi priključki, ki so popestrili razstavo, je komisijo in obiskovalce najbolj navdušila konjska krožna brana iz Nove Zelandije Štefana Bakana, stabilni motor Štefana Ružiča (Društvo ljubiteljev starodobne tehnike "Abraham" in oldtimerjev "Jelen") in nemške lesene mlatilnice iz leta 1935 Ivana Zadravca, oba sta člana domačega kluba. Posebna popestritev prvega srečanja je bil prikaz kovaške obrti in izdelkov ter pristne prekmurske kulinarične ponudbe in goričkih vin. Kot zanimivost pa omenjamo promocijsko vožnjo vseh na srečanju sodelujočih traktorjev skozi mestno središče. Na čelu več kot kilometer dolge kolone je bil predsednik kluba Štefan Smodiš, sicer ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan. Tudi srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Murski Soboti naj bi bilo poslej tradicionalno. Geza Grabar PRVO MESTO NEMČAVCEM L etošnjega 10. izbirnega regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo v soboto, 5.junija, pri Osnovni šoli Kapela v Občini Radenci, so se udeležile kar tri ekipe prve medicinske pomoči s področja Mestne občine Murska Sobota: Nemčavci, Rakičan in Veščica. Organizatorja preverjanja sta bila Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Murski Soboti in Območno združenje Rdečega križa Slovenije v Gornji Radgoni. Preverjanja so se že sedmič udeležile tudi ekipe Civilne zaščite in Rdečega križa iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Med domačimi, slovenskimi ekipami, je zmagala ekipa CZ iz Nemčavec pri Murski Soboti z 881 točkami (Majda Gaber, Verica Kučan, Marjeta Žilavec, Slavica Gostonj, Irena Šrajner in Slava Horvat), pred ekipo CZ iz Rakičana pri Murski Soboti z 803 točkami (Hermina Lipai, Srečko Jošar, Boris Šuster, Zdenka Smolko, Zdenko Filipič in Niko- laj Schmidlechner) ter ekipo CZ iz Občine Moravske Toplice z 799 točkami. Četrta je bila ekipa CZ Veščica pri Murski Soboti s 789 točkami (Edvard Perkič, Andrej Horvat, Franc Draškovič, Jožef Panker, Jožef Hauko in Robert Kovač), peta RK Gornja Radgona (745 točk), šesta CZ Občine Gornja Radgona (600 točk), sedma CZ Občine Kobilje (576 točk) in osma CZ Občine Tišina (364 točk). Ekipa CZ iz Nemčavec ima letos jeseni pravico sodelovanja na državnem preverjanju znanja ekip PMP CZ. Med ekipami treh sosednjih držav pa je bila razvrstitev naslednja: 1. mesto CZ Medžimurske županije iz Čakovca na Hrvaškem ( 798 točk), 2. mesto CZ Železne županije iz Sarvarja na Madžarskem (773 točk), 3. mesto CZ Železne županije iz Monoštra na Madžarskem (761 točk), 4. mesto RK iz Matterburga v Avstriji (727 točk), 5. mesto CZ Zalske županije iz Zalabakse na Madžarskem (703 točke) in 6. mesto CZ Zalske županije iz Csömöderja na Madžarskem (652 točk). 8 junij 2004 DROBIR DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV G imnazija Murska Sobota ter Srednja poklicna in tehniška šola v Murski Soboti sta bili gostiteljici, Zveza za tehnično kulturo Slovenije pa organizator 4. državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije. Mladi z več kot sto slovenskih osnovnih šol so predstavili 153 raziskovalnih nalog z 12 področij: astronomija in fizika, matematika, biologija in ekologija z varstvom okolja, tehnika, slovenski jezik in književnost, geografija in geologija, zgodovina, etnologija, sociologija, psihologija, kemija ter računalništvo in informatika. Mlade je spremljalo več kot 170 mentorjev, dela pa je ocenjevalo 63 članov strokovnih komisij. Med udeleženci je bilo tudi veliko mladih pomurskih raziskovalcev, z osnovnih šol Mestne občine Murska Sobota velja izpostaviti nalogi učencev z OŠ III Murska Sobota: s področja fizike in astronomije pod naslovom Toplotna prevodnost stene Rikarda Muhra in Tadeja Korpiča (mentor Bojan Kuprivec), s področja tehnike Elektromagnetizem učencev Željka Marušiča in Štefana Sedonje (mentor Jože Horvat). ČISTILI TUDI V NEMČAVCIH Z a nami so tradicionalne očiščevalne akcije v Mestni občini Murska Sobota. Čistili so tudi v krajevni skupnosti Nemčavci. Kot nam je sporočil Štefan Barbarič, se je akcije udeležilo 38 krajanov vseh starosti. Med njimi sta posebej izstopala 80-letni Štefan Cipot in 10-krat mlajši, 8-letni Alen Kozar, ki sta bila v akciji urejanja okolja med najbolj prizadevnimi. 17. julija na Vaneči V skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju se bodo člani Območnih združenj Zveze združenj borcev NOB, veteranov vojne za Slovenijo 1991, veteranov policije Sever in Zveze slovenskih častnikov Murska Sobota letos srečali večkrat. Že v soboto, 17.julija, ob 11.uri bo skupna spominska in družabna prireditev pri Domu borcev in mladine na Vaneči "Ne pozabimo preteklosti". Nastopila bo godba na pihala iz Ljutomera, kulturni program bodo prispevali šolarji Osnovne šole Puconci, slavnostni govornik pa bo Jožef Božič, predsednik Glavnega odbora Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Ob tej priložnosti bodo Bojanu Červiču iz Radenec (udeležencu boja na Vaneči, 20.10.1944) izročili zlati častni znak, Ludviku Černiju iz Beltinec pa srebrni častni znak ZZB NOB Slovenije. ORNITOLOŠKI TABOR N a Osnovni šoli III je tudi letos potekal tradicionalni mednarodni ornitološki tabor, že 6. po vrsti. Rdeča nit tabora je bila tudi letos prehrana in prezimovanje male uharice. Udeležilo se ga je 16 mladih, od tega tudi osnovnošolci z Gornjega Senika na Madžarskem in Murskega Središča na Hrvaškem ter gimnazije v Monoštru. Nepogrešljivi pri delu z mladimi na terenu in v laboratoriju so bili tudi letos študentje Pedagoške fakultete Maribor. Med pomembni mentorji tabora je bil tudi letos zapriseženi ornitolog Dane Katalinič, sicer ravnatelj soboških vrtcev. Po končanem taboru so izsledke raziskav predstavili na zaključni prireditvi, izdali pa so tudi bilten. 9 DROBIR številka 39 ŠAMPION ZA POMURSKE MLEKARNE V okviru priprav na 42. mednarodni Kmetijsko-živiIski sejem so na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni opravili tudi ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Z rezultati 196 izdelkov 20 podjetij iz štirih držav, več kot polovica je bila slovenskih, je ocenjevalna komisija zadovoljna. Zelo zadovoljni pa so nedvomno tudi v Pomurskih mlekarnah v Murski Soboti, saj jim je za sir zbrinc arhiva uspelo osvojiti šampiona. Sobočani so poleg tega osvojili še štiri velike zlate medalje, 7 zlatih, 9 srebrnih in eno bronasto, s čimer se uvrščajo med najuspešnejše mlekarje na ocenjevanju. SKRB ZA ZDRAVJE NEKOČ IN DANES T akšen je bil naslov nevsakdanje razstave zdravstveno-vzgojnih materialov, predvsem plakatov in zloženk, ki so jih z namenom osveščanja ljudi uporabljali zadnjega pol stoletja. Razstavo so pripravili na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu, poleg šole pa so pri njej sodelovali predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. MANJ STRESA - VEČ ZDRAVJA N a naše zdravje vplivajo številni dejavniki tveganja: nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, stres... Stres je zelo močan dejavnik tveganja in smo mu vsi izpostavljeni. Na območnem združenju RK Murska Sobota smo 2003/2004 izvajali projekt "Manj stresa - več zdravja" z namenom pomagati ljudem pri premagovanju in obvladovanju vsakdanjega stresa. V projekt je bilo vključenih 3 000 prebivalcev. Z željo, da čim večje število prebivalstva informiramo o pomenu stresa, obvladovanju in premagovanju stresa, smo pripravili zloženko. Vsem bralcem želim veliko zdravja in čim manj stresa. Prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Predsednica območnega združenja RK Murska Sobota MLINOPEKU DVE ZLATI PRIZNANJI S ekcija za pekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije - Združenje živilske industrije, je že četrto leto pripravila ocenitev kakovosti kruhov slovenskih pekarn. Med 47 različnih vzorci kruha, ki jih je prijavilo 17 pekarn, je bil kot edini pomurski predstavnik tudi letos soboški Mlinopek, ki se je spet odlično odrezal. Bil je namreč v skupini tistih petih podjetij, ki so se lahko pohvalila z izdelkom, ki je prejel maksimalno število, to je 5 točk. Sobočanom je ta uspeh prinesel rženi kruh. Pa tudi njihov vrtanek iz kmečke peči je za 4,88 osvojenih točk prejel zlato priznanje. Kruh moje babice pa je za 4,25 točke dobil srebrno priznanje. Namen ocenjevanja je bil tudi letos enak - potrošniku zagotoviti stalno odlično kakovost te skupine pekovskih izdelkov. Nagrajena Mlinopekova kruha - rženi in vrtanek 10 junij 2004 DROBIR KAČE - ZAKAJ SE JIH BOJIMO? D a kače niso tako nevarne, kot si to večinoma zamišljamo, je potrdil tudi izjemen obisk na poučni razstavi, ki jo je v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Murska Sobota in Prirodoslovnim muzejem Slovenije v svojih prostorih pripravil Klub PAC. Že sam naslov - Kače - zakaj se jih bojimo? - zgovorno priča o nepotrebnem strahu do teh hladnokrvnih plazilcev, saj kače pri nas povečini niso strupene, pa tudi napadajo ne, kot je zmotno mnenje večine. V naši pokrajini živi pet vrst kač: belouška, kobranka, smokulja, navadni gož in navadni gad. O slednjem pri nas že dolgo ni pravih sledi. Avtorica razstave dr. Staša Tome je za nazorno predstavitev vseh podrobnosti o kačah, zlasti pri nas živečih, in to v sliki in besedi, lani prejela Valvasorjevo nagrado. Razstavo si je mogoče ogledati vse do 17. julija, in sicer med 9. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. Zanimanje za razstavo o kačah je bilo izjemno. PREDSEDNIK VLADE V MURSKI SOBOTI P redsednik vlade mag. Anton Rop se je v okviru svojih obiskov po večjih slovenskih krajih ustavil tudi v Murski Soboti. Najprej je predstavil aktualno dogajanje v slovenski politiki in v gospodarstvu, zatem pa je odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev. Z nekaterimi se je tudi osebno srečal. Namen srečanja je bilo v različnih pokrajinah preveriti poglede ljudi na razvojna vprašanja. Glavnina vprašanj, ki so jih obiskovalci v polni grajski dvorani naslovili predsedniku vlade, se je nanašala za gospodarski razvoj Pomurja: kako pospešiti njegovo hitrejšo rast oziroma zmanjšati vse večjo razliko do ostalih slovenskih pokrajin. Rop je menil, nujno potrebno prestrukturirati kmetijstvo kot primarno panogo, veliko pa stavi tudi na razvoj turizma. Vendar bo za nadaljnji razvoj nujno potrebna izgradnja avtoceste od madžarske meje do Maribora, kar naj bi se po Ropu zgodilo najkasneje do leta 2013. S predsednikom vlade so se v večernih urah sešli še pomurski gospodarstveniki. DIŠIŠ Ml PO POMLADI N a nacionalno akcijo "Dišiš mi po pomladi", katere glavni poudarek je promocija nekajenja, so se množično odzvali tudi v Pomurskem društvu za boj proti raku in Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota. V sodelovanju z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku so v telovadnici I. soboške osemletke pripravili tudi zaključno prireditev. Ob glasbenem koncertu skupine D,Kwaschen Retashay so med mladimi, ki so podpisali slovesno obljubo, da v tekočem šolskem letu ne bodo prižgali cigarete, opravili nagradno žrebanje. Na nacionalni ravni je slovesno obljubo podpisalo 433 oddelkov sedmih razredov in 209 oddelkov osmih razredov osemletk. V pomurski regiji se je v akcijo vključilo 25 osnovnih šol. Med osnovnošolci iz Mestne občine Murska Sobota so bili izžrebani Petra Črnko (OŠ I), Uroš Bagari (OŠ II), Andreja Lukač (OŠ III) in Tamara Ciman (OŠ Bakovci). 11 DROBIR številka 39 PREDAVANJE O REFORMACIJI K lub PAC in Leo klub sta pripravila predavanje o Luthrovi reformaciji kot prelomnici v zgodovini Evrope. V Pacovem klubskem prostoru sta o tem govorila mlada evangeličanska duhovnika - kaplana Jana Kerčmar ml. in Simon Sever. Po predavanju je bil na to temo še razgovor z udeleženci predavanja. BINKOŠTNO SREČANJE EVANGELIČANOV T udi letos so na binkoštno nedeljo pri evangeličanski cerkvi v Murski Soboti pripravili dobrodelno družabno srečanje. Izkupiček letošnjega srečanja, ki so ga z glasbenimi nastopi popestrili člani skupine Zdenek BiIly Dixieland Band in moški pevski zbor rimskokatoliške cerkve, je namenjen otroškemu oddelku soboške Splošne bolnišnice v Rakičanu. TRADICIJA 1. MAJA OSTAJA N avkljub evforičnemu praznovanju vstopa Slovenije v EU je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Območna organizacija Pomurja ostala zvesta stari tradiciji in je na predvečer 1. maja, praznika dela, v središču Murske Sobote pripravila tradicionalno praznovanje. Po nastopu godbenikov, ki so vse od začetka praznovanja nekakšen sinonim za delavski praznik, je zbrane nagovoril predsednik pomurske območne sindikalne organizacije Danilo Šipoš, po postavitvi mlaja pa je bilo v parku pri gradu še tradicionalno kresovanje in družabno srečanje. KAJ VEŠ O PROMETU Z druženje šoferjev in avtomehanikov Avto moto društva Štefan Kovač Murska Sobota ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Mestni občini Murska Sobota sta bila že po tradiciji gostitelja medobčinskega tekmovanja "Kaj veš o prometu?". 47 mladih kolesarjev ter 16 tekmovalcev s kolesi z motorji z večine pomurskih osnovnih ter soboških srednje kmetijske in poklicno-tehniške šole je svoje znanje in spretnosti merilo na poligonu pri III. soboški osemletki in po mestnih ulicah. Mladi so pokazali veliko teoretičnega in praktičnega znanja, najboljši pa so se uvrstili na državno tekmovanje v Lucijo pri Portorožu. 12 junij 2004 RAZPISI Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 74/02, 45/03 in 60/04) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota javni razpis o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota I. Predmet javnega razpisa so subvencije, ki se dodeljujejo na področju kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2004 za: - subvencioniranje zdravljenja mastitisa; - subvencioniranje apnenja tal; - subvencioniranje testiranja škropilnih naprav; - sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva; - subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov; - sofinanciranje nakupa kmetijskih zemljišč; - pospeševanje društvene dejavnosti; - izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu. II. Okvirna višina sredstev Za navedene ukrepe znaša skupna okvirna višina razpisanih sredstev 9.400.000 SIT. III. Ukrepi A1 Subvencioniranje zdravljenja mastitisa 1. Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 01) in predloženi plačani račun, izstavljen s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe. 2. Omejitev: sredstva se ne dodelijo za pokrivanje tistega dela stroškov, ki je bil povrnjen s strani zavarovalnice. 3. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 4. Višina subvencioniranja: 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno storitev. A2 Subvencioniranje apnenja tal 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • maksimalna subvencionirana količina nakupa je pri apnencu in snoveh s podobnim učinkom 50.000 kg in pri saturacijskem mulju 100.000 kg na kmetijsko gospodarstvo; • na površino 1 ha se prizna: apnenec, snovi s podobnim učinkom - največ 2,5 t; saturacijski mulj - največ 10 t; • zahtevek (obrazec 02), predloženi plačani račun o nakupu in dokazilo o lastništvu oz. najemu kmetijskih zemljišč, na katerih se je izvedel ukrep. 2. Upravičenci: fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 3. Višina subvencioniranja: pri apnencu in snoveh s podobnim učinkom 3 SIT/kg, vendar ne več kot 30% vrednosti na kg, in pri saturacijskem mulju 60 % vrednosti plačanega računa za nakup (prevoz se ne subvencionira). A3 Subvencioniranje testiranja škropilnih naprav 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • subvencionira se testiranje ustreznih in tehnično dovoljenih škropilnih naprav; • zahtevek (obrazec 03), predloženi plačani račun o opravljenem testiranju, ki ga izda za testiranje pooblaščena ustanova, in potrdilo, iz katerega je razvidno, da je naprava usposobljena za delo. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 3. Višina subvencioniranja: 50 % plačanega računa za testiranje ustrezne in tehnično dovoljene škropilne naprave. A4 Sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja povezana s kmetijstvom in mora biti izvedeno s strani za to pooblaščene oziroma registrirane ustanove; • zahtevek (obrazec 04), dokazilo o plačilu udeležbe na izobraževanju in kopija potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju. 2. Omejitev: sredstva se ne dodelijo za tečaje in programe, ki se izvajajo v okviru rednega izobraževanja. 3. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 4. Višina sofinanciranja: 50% vrednosti izobraževanja oziroma največ 100.000 SIT na upravičenca na leto. A5 Subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • v imenu upravičenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov; • dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina; • med zavarovalnico in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju; • zahtevek in dokazilo o sklenjenem zavarovanju oziroma predloženi seznam upravičencev, iz katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. 3. Višina subvencioniranja: 30% višine zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. A6 Sofinanciranje nakupa kmetijskih zemljišč 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • kupljeno kmetijsko zemljišče mora biti večje od 0,5 ha ali predstavljati zaokrožitev oziroma povečanje obdelovalnega kosa istega kmetijskega gospodarstva nad skupno površino 0,5 ha in se uporabljati za kmetijsko pridelavo; • kupljeno kmetijsko zemljišče mora upravičenec obdržati še najmanj 5 let po prejemu sredstev; • zahtevek (obrazec 05), overjena kupoprodajna pogodba in kopija katastrskega načrta. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina sofinanciranja: 10 % vrednosti kupnine, vendar ne več kot 500.000 SIT na kmetijsko gospodarstvo na leto. A7 Pospeševanje društvene dejavnosti 1. Osnovni pogoji za pridobitev sredstev: • registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva; • delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi; • realno izvedljiv program dela za leto 2004; • pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 06) in zahtevane priloge navedene v razpisni dokumentaciji. 2. Upravičenci: društva in njihove zveze s področja kmetijstva, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota. Sofinanciranje lahko uveljavljajo tudi društva in njihove zveze, ki imajo aktivno članstvo s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota ter imajo sedež izven območja Mestne občine 13 RAZPISI številka 39 Murska Sobota, če na območju Mestne občine Murska Sobota za to področje ni registriranega društva ali njihove zveze. 3. Osnovna merila: • pomen dejavnosti, ki jo opravlja posamezno društvo oz. zveza za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • aktivnost delovanja društva oz. zveze, • delež izvedenega programa od celotne vrednosti programa, • pomen izobraževanja v programu društva oz. zveze in zagotavljanje pomoči kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja, • zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti, • zastopanje čim večjega števila aktivnega članstva, s poudarkom na članstvu iz mestne občine Murska Sobota. 4. Upravičeni stroški: • stroški izvedbe aktivnosti planiranih v letnem programu dela; • stroški mednarodnih aktivnosti; • drugi stroški povezani z delovanjem društva oz.zveze. 5. Višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov, izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa društva oz. zveze. A8 Izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu 1. Osnovni pogoji za pridobitev sredstev: pisni zahtevek s predložitvijo programa oziroma projekta in utemeljitvijo zahteve (obrazca 07). 2. Upravičenci: pravne in fizične osebe s sedežem oziroma s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Sofinanciranje lahko izjemoma uveljavljajo tudi pravne in fizične osebe, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče izven območja Mestne občine Murska Sobota, če se izkaže pomembnost njihovega programa oziroma projekta za razvoj in pospeševanje kmetijstva in z njim povezanih dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 3. Osnovna merila: • pomen programa oz. projekta za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa oz. projekta, • pomen dejavnosti, ki jo opravlja posamezna pravna in fizična oseba za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • struktura virov financiranja. 4. Upravičeni stroški: stroški povezani z izvedbo programa oz. projekta. 5. Višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov, izkazanih na podlagi priznane vrednosti programov in/ali na podlagi predložitve plačanih računov. IV. Skupni pogoji Upravičenec lahko pridobi sredstva za isto investicijo oziroma isti program/projekt samo iz enega ukrepa po tem razpisu. Pri uveljavljanju ukrepov A1, A2, A3, A4 in A6 se priznavajo računi oziroma dokazila o plačilu, izstavljeni oz. overjeni po zadnjem datumu za oddajo zahtevkov v okviru posameznega ukrepa Javnega razpisa o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota, objavljenega v letu 2003. Pri ukrepih A5, A7 in A8 se priznavajo računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni po 31.12.2003. V. Vsebina vloge Vlagatelji morajo vložiti zahtevek oziroma izpolnjene predpisane obrazce in priložiti zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, ki so pod posameznim ukrepom navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Obrazci in razpisna dokumentacija je od začetka razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, soba št. 8. Vse informacije v zvezi z razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/531-10-00, kontaktni osebi sta Silvija Kouter in Štefan Cigan. VI. Rok in način vložitve vloge Rok za vložitev vlog je do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnega datuma za uveljavljanje finančnih sredstev. Ta je pri ukrepih od A1 do A4 vključno 30.11.2004, pri ukrepih A5 in A6 vključno 30.10.2004, pri ukrepu A7 vključno 31.08.2004 in pri ukrepu A8 vključno 30.09.2004. Vloge pri ukrepih od A1 do A6 se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom "Subvencije v kmetijstvu" oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Vloge pri ukrepih A7 in A8 se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zaprti ovojnici in označena z oznako "Ne odpiraj - vloga" s pripisom "Ukrepi v kmetijstvu" in navedbo ukrepa, na katerega se nanaša. VII. Obravnava vlog Vloge, razen vlog pri ukrepu A7, bo strokovna komisija obravnavala predvidoma vsak prvi teden v sledečem mesecu. Vloge pri ukrepu A7 bo strokovna komisija obravnavala po preteku končnega datuma za oddajo vlog pri tem ukrepu prvi teden v sledečem mesecu. Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala po vrstnem redu oddaje popolnih vlog. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom. O odločitvi bodo vlagatelji obveščeni v roku 15 dni po odločitvi in upravičenci pri vlogah pod ukrepi od A6 do A8 pozvani k podpisu pogodbe. Če se v roku 8 dni ne odzovejo na poziv, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 10 dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložene pritožbe se zavrže. VIII. Nenamenska poraba sredstev V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve subvencije do dneva vračila sredstev, in sicer: • če so bila sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec pri pridobitvi sredstev na zahtevkih navajal neresnične podatke. IX. Poraba Za namene pri ukrepih od A1 do A7 je obdobje subvencioniranja proračunsko leto 2004. Za namene pri ukrepu A8 se dinamika porabe določi s pogodbo. Mestna občina Murska Sobota Župan Anton SLAVIC 14 junij 2004 RAZPISI Radi bi opozorili občane naše občine na spoštovanje predpisov, ki urejajo področja hrupa, emisij ter drugih stvari, ki kakorkoli motijo okolico. V zadnjem času se občani namreč na nas obračajo s prošnjami, da posredujemo ob raznih primerih, kot so npr. nespoštovanja miru ob nedeljah in dela prostih dnevih (košnje z motornimi kosilnicami ali drugo povzročanje hrupa), škropljenja z motornimi škropilnicami ipd. Pozivamo pa tudi vse, ki imajo svoje žive meje puščene preko meje svoje parcele na pločnike oz. druge javne površine, da jih primerno uredijo. Nekatera od teh področij so zajeta v uredbah oziroma občinskih odlokih. Tako je bil v letu 2000 sprejet Odlok o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 4/2000), spodaj pa navajamo le izvleček iz tega odloka, predvsem glede kršitev, ki se največ pojavljajo v mestu in okolici. Tako odlok med ostalim določa: 4.čI. ...da je prepovedano...: - po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem prodaje artiklov, razen, ko je to posebej dovoljeno, - puščati motorna vozila z delujočimi motorji v stanovanjskih naseljih ali v bližini stanovanjskih hiš, - kakorkoli ovirati pešce na javnih površinah, ki so jim za to namenjene. 6. čl. ...da je prepovedano...: -odlagati v posode za smeti in odpadke žerjavico ali druge tleče odpadke, sežigati odpadke in kuriti ali prenašati ogenj v bližini stavb, javnih cest in drugih objektov, kjer to lahko povzroči požar, ovira promet ali moti okolico s smradom in dimom, - uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih in na drugih javnih površinah, - voziti kolo, kolo z motorjem ali motorno vozilo po pločnikih, igriščih, parkih in po drugih javnih površinah, ki so namenjene samo za pešce, čeprav to s prometnimi znaki ni izrecno prepovedano. 8. čl. ...lastniki, upravljalci in uporabniki zgradb in pripadajočih zemljišč... so dolžni: - odstraniti novozapadli sneg s pločnikov, dohodov k objektom, kanalizacijskih jaškov in hidrantov do 8. ure, po potrebi dnevno tudi večkrat, in sproti odstranjevati ledene sveče, - posekati drevje, veje, grmovje in porezati živo mejo, ki ovira promet vozil in pešce na pločnikih in javnih krajih ali kazi zunanji videz kraja. 9. čl. ...prepovedano je: - škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da se ogroža zdravje občanov, - v strnjenih naseljih rediti živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico brez dovoljenja inšpekcijskih služb, - povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti okolico. 10. čl. ... ni dovoljeno: - puščati ali odlagati dotrajana vozila, tehnične predmete in kosovne odpadke na javnih površinah, v bližini stanovanjskih hiš, na dvoriščih, s čimer se kazi zunanji videz kraja, -opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz kraja. Za nadzor nad izvajanjem odloka je pristojna občinska inšpekcija in redarska služba, tako da se v vseh primerih kršitev lahko občani obrnejo na njih, kazni, ki so zagrožene za prekrške po tem odloku, pa se gibljejo od 10.000,00 SIT do 360.000,00 SIT. Področje hrupa pa je urejeno tudi z "Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju" (Ur.l. RS, št. 45/95), v kateri je v 19. čl. določeno, da je v stanovanjskem območju uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8 in 19. uro. Uporaba teh naprav in izvajanje opravil pa sta prepovedana v nedeljo in ob praznikih, če je dela prost dan. Izvajanje predpisa sodi v pristojnost inšpektorjev za varstvo okolja, nadzor pa vrši tudi policija. STE MLAJŠI OD 40 LET IN PREVZEMNIK KMETIJE ? V Uradnem listu RS, št. 61/2004 je bil objavljen Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2004. Gre za dodelitev nepovratnih sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastniškega prevzema kmetije s strani mladega kmeta (prevzem kmetije s strani potomcev, pastorkov, vnukov oziroma njihovih partnerjev). Upravičenci do podpor so kmetije razen pašnih oziroma agrarnih skupnosti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje. Pogoji za dodelitev sredstev (skupni splošni pogoji; pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija in pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet), omejitve, finančni pogoji dodeljevanja sredstev in merila za ocenjevanje vlog so navedeni v samem razpisu in v razpisni dokumentaciji. Če izpolnjujete vse pogoje, navedene v razpisu in v razpisni dokumentaciji, se lahko, upoštevajoč navodila iz razpisne dokumentacije, na razpis prijavite do 31.08.2004 (velja poštni žig). Javni razpis je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja: www.arsktrp.gov.si . Podrobnejše informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti v informacijski pisarni agencije vsak delavnik med 9. in 15. uro na telefonski številki 01/478-92-83. Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu agencije, na elektronskem naslovu: polona.bitenc@gov.si, na njihovi spletni strani ter na vseh kmetijsko gozdarskih zavodih. Silvija Kouter OBČINSKE SUBVENCIJE V KMETIJSTVU Upravičence, ki bodo v letu 2004 na podlagi objavljenega javnega razpisa o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva oddali vloge, opozarjamo na končni rok vložitve vlog. Rok za vložitev vlog je do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnega datuma za uveljavljanje finančnih sredstev. Ta je pri ukrepih: - subvencioniranje zdravljenja mastitisa - subvencioniranje apnenja tal - subvencioniranje testiranja škropilnih naprav - sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva vključno 30.11.2004 -subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov - sofinanciranje nakupa kmetijskih zemljišč vključno 30.10.2004 - pospeševanje društvene dejavnosti vključno 31.08.2004 - izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu vključno 30.09.2004 15 MLADI številka 39 letališče murska sobota, 16. in 17. julij 2004 mladinski informativni in kulturni klub murska sobota M IKK in prijatelji se letos ponovno vračajo na prizorišče zločina z organizacijo že tretjega festivala TE MIKKA?. Namenjen je mladim in mladim po srcu, ne glede na socialni status in članstvo v kakršnikoli organizaciji, in prav tako "mladim", ki pozabijo generacijsko omejenost in se prepustijo toku dobrega "filinga", muzike in druženja. IN KAJ LAHKO PRIČAKUJETE LETOS? Spet preko 20 kakovostnih domačih in tujih glasbenih skupin! Vaše nogice, rokice, boki in čupe se bodo razgibavali ob zvokih hip-hop-a, preko metala vse do alter-post-rocka. LINE UP - GLAVNI ALTER ODER RAMBO AMADEUS (SiČG) Svjetski Mega Car, s strani mnogih kritikov proglašen za največjega raperja na Balkanu, "jugoslovanski Frank Zappa", brez dvoma pa najkontroverznejši avtor s področja nekdanje Jugoslavije. Njegovo predstavljanje ni potrebno, gotovo največje ime letošnjega TEMIKKA festivala! www.ramboamadeus.com SHADOWHUNTAZ (ZDA + NL) Po lanskem fenomenalnem gostovanju D%oleka na TEMIKKA, letos prihaja na prizorišče novo ime. Po ponesrečenem iskanju založnika, ki bi jim omogočil preboj vsaj v sferah undergound hip-hop krogov, se nam bodo prvič v Slovenji predstavili genialni inovatorji Shadowhuntaz, ki bodo predstavljali svoj prvenec "Corrupt Data". Trije MC-ji (Breaff, Dream, Non), ki delujejo na relaciji Chicago - Atlanta - Los Angeles + DJ team iz Amsterdama, nam bo predstavil svojo vizijo hip.hopa v maniri Anti Pop Consortium, El-P...www.shadowhuntaz.com THE AMBIENCE (Velika Britanija) Eja, tole je uletelo po sreči in mi smo srečni. Verjetno prva prava brit-pop skupina v Sloveniji. Za vse fane starih Radiohead , hehe. www.parkeronline.tk EYESBURN (SiČG) Ajsbrnovci so letos aprila dodobra nadušili slovensko glasbeno sceno ob predstavljanu svojega zadnjega, šestega ploščka. Prav tako letos so se podali na turnejo z legendarnimi Soulfly, katerih frontman Max Cavalera je njihov veliki oboževalec. Na festival TEMIKKA 3 prihajajo ekskluzivno s tekoče turneje po Italiji. Komaj čakamo! www.eyesburnmusic.com TRKAJ (Ljubljana) Eden od dveh državnih prvakov v freestylu, katerega ravnokar izšla plošča "V času enga diha" (Rapnika/Nika, 2004), je že postala vseslovenski hit. Trkaj, sicer študent Teološke fakultete v Ljubljani, je odličen v t.i. improviziranem rapanju, v tekstih pa se največkrat obrača k dogodkom, ki se dogajajo okrog njega. Trenutno največja zvezda slovenske rap scene. www.trkaj.com MOVEKNOWLEDGEMENT (Novo mesto, Ljubljana) Iz raznih koncev v kolektiv z nabito energijo in več kot očitno sinergijo. Cviček ni voda, je pa samosvoja mešanica hiphopa in funka s prepletanjem elektronskih plesnih ritmov zagotovila skupini izstop iz anonimnosti z odmevnimi koncerti na Trnfestu, Klubskem maratonu, kot predskupina Asian Dub Foundation... N'toko (vokal, medtem izdal zelo odmeven prvenec) je postal državni prvak v freestyle-u, skupina je dobila nagrado Bumerang za najboljšega koncertnega izvajalca leta, sezono pa so zaključili kot eden glavnih festivalnih bendov poletja pred večtisočglavimi množicami na Rock Otočcu in Koupafestu. www.moveknowledgement.com L'POINT (Češka) www.lpoint.info RAE MIKKELSON BAND (P.N.C.) www.p-n-c.org KIKS (Ljubljana) www.skuc.org/kiks KAOZ (Velenje) www.kaoz1.com CHANG FFOS (HR) www.code16.com/templeofchangffos ANALENA (HR) www.analena.org ŠUMSKI (HR) www.sumski.net DRUGI DISKO (Sežana) www.drugidisko.com MANUL (P.N.C) www.p-n-c.org SPHERICUBE (P.N.C) www.p-n-c.org DEŽURNI KRIVCI (P.N.C.) www.dezurni-krivci.com ONE PIECE PUZZLE (HR) www.onepiecepuzzle.com SOUNDTRADE (Prekmurje) DARK CLOUDS (HUN) BASTINADO (HR) EVIL KIND (Prekmurje) ETERNIA (Bistrica ob Sotli) THUNDERSTORM (Prekmurje) LINE UP - GLAVNI ELEKTRO ODER -ZASEKA JACEK SIENKIEWICZ (Poljska, Recognition/Cocoon) Kot DJ začne Jacek leta 1995, štiri leta kasneje pa ustanovi založbo Recognition Recordings. Svoje ime si najprej ustvari doma, nato pa tudi širše v svetu. Kot producent in DJ s prefinjenim okusom za minimalističen, a hkrati kompleksen techno, začne kmalu kmalu izdajati na priznanih nemških založbah, kot so Trapez, WMF Records in Klang Electronic. Odkar ga je legendarni Sven Vaeth zaprosil, naj zanj naredi remix, redno izdaja na Vaethovi založbi Cocoon Recordings 16 junij 2004 MLADI in skupaj z njim nastopa po svetu. Vsekakor je Jacek ime, ki se hitro vzpenja na svetovnem techno prizorišču: na Mikka festivalu bo tako nastopil neposredno po svojem debutu na enemu izmed najbolj elitnih tehno eventov v Evropi, amsterdamskemu Awakenings. FEDJA (UK) Večino svojega življenja Fedja preživi v Londonu, kjer ga leta 1991 potegne vase tudi t.i. poletje ljubezni. Stvari po njem niso nikoli več iste: Fedja začne kmalu vrteti glasbo z močnim nabojem acid housea na londonski piratski radijski postaji, leta 1996 pa - prav tako v Londonu - organizira prvi Intosomething event, ki je njegova zaščitna znamka vse odslej. Zadnji dve leti smo lahko Intosomething videli v akciji tudi pri nas, ko se je K4 zvijal na s tribalom začinjen londonski tech-house zvok Eddieja Richardsa in Terryja Francisa. DAVE FISH (Češka) Dave je svoje prve korake v svet glasbe naredi v letu 1990, ko se prepušča melodičnemu "new age"-u, sodeluje pa tudi z raznimi elektronskimi in rock skupinami. Svojo prvo ploščo izda leta 1995, poskusi se v filmski glasbi, po obdobju EBMa in trip hopa pa leta 1998 pristane v technoidnih sferah, takrat že s štirimi izdanimi albumi. Fish kmalu ustanovi založbo Exwired Records, kjer izda tri EPje, na katerih se znajdeta tudi remixa Pounding Grooves in Umekovega varovanca DJ Preacha. Pričakujemo lahko torej set, v katerem se bodo trši tehno ritmi prepletli z pozitivnimi harmonijami ambientala in trip hopa - vsekakor zanimiva in poslušanja vredna mešanica. DOJAJA (Consumer Recreation, Temponautika) CRAZY LEMON (Hrvaška) SYMANN (Synaptic) 0CTEX - Live (Tehnika) BORKA (Code.Ep, Edge.Dept) ALEN VEZTAX LINE UP - CEJLIČASGRBANJ ODER NEVEN, ZVUK, DR.AGAN, BERTI, SLIDER VS. BIBI-B, BLASCH, LUKE THE LUXE, JURE VS. HACK, FLIS VS.REAKY, ZYGY (Češka), MATE DAMIR VS. ROJA, DJUNIOR VS. ROJTER, SASH, KUM SU, BOKEE, TORTILLO, MURKO, CHIO, DJOMBY DRUGE AKTIVNOSTI Tudi letos bo možno prosti čas pred nastopi skupin preživeti z obstranskimi festivalskimi dejavnostmi, s katerimi tudi letos TE MIKKA? preseneča. Naj bodo to gledališče, film, športne aktivnosti, delavnice ali predavanja... GLEDALIŠČE: - petek, 16. 7., ulično gledališče TEATRA GROMKI s predstavo "ŠPOHTL PUNCE" - sobota, 17. 7., ulično gledališče "Priden Možic" s predstavo "TAXI" - turnir v improvizacijskem gledališču FILM Letošnja noviteta TE MIKKA? je tudi "filmski festival". V petek si boste lahko ogledali filme mladih slovenskih avtorjev, ki so se prijavili na filmski natečaj, v soboto pa nas bodo obiskali mladi iz Društva zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega (DZMP) s svojo LUKSUZ produkcijo in nam predstavili zmagovalne filme projekta "Festival poceni filma" ter lastno produkcijo. V poznejših urah bo v filmskem šotoru nastopila ČRNA METALorgija za vse ljubitelje metal glasbe in brutalnega zvokovja: muziko bodo rolali TEMNOVID, LORD RT, HERMANO, SRESH...Prisotni tudi "MASTER OF METAL" s promocijo "METAL MANIA OPEN AIR" festivala, ki bo potekal 13. in 14. avgusta v Tolminu. DELAVNICA GLINE Če ste jo zamudili lansko leto ali ste se je lani udeležili, je tudi letos na sporedu kot nepogrešljivi del festivala. Zasvinjajte si roke in noge - zabava je zagotovljena, pa še tuši so na doseg vašim umazanim udom! STRIPOVSKA DELAVNICA Vodil jo bo nam vsem znani anarhist, pesnik, pisatelj, kantavtor in še marsikaj Dani Kavaš, ki se bo neumorno trudil zvabiti vas pod svojo taktirko. Prepustite se skušnjavi - papirja in flomastrov bo dovolj za vse. DELAVNICA GRAFITOV ŠPORTNE AKTIVNOSTI Turnir v malem nogometu, nagrade za žejne, badminton, Thai Chi... HIŠNA PRAVILA Na festivalno prizorišče je zaradi nevarnosti telesnih poškodb prepovedano vnašanje kakršnihkoli nevarnih ostrih predmetov, kot so noži, dežniki ali palice, pirotehnični izdelki, strelno orožje, stekleni kozarci in steklenice, konzerve in podobno. Za varnost ter red in mir na prizorišču v času festivala skrbijo varnostna služba in redarji, ki imajo pravico kršitelje reda odstraniti s prizorišča ali jim preprečiti vstop na prizorišče. Na prizorišče festivala vstopajo obiskovalci na lastno odgovornost. SMETI IN ČISTOČA PRIZORIŠČA Za vašo lastno udobnost vas prosimo, da smeti odlagate v za to namenjene koše in ne na tla. DOMAČE ŽIVALI Ker imamo tudi mi radi vaše najdražje, prinašanje domačih živali na festivalno prizorišče ni zaželjeno. PRETIRANO IZPOSTAVLJANJE GLASNI GLASBI LAHKO POVZROČI TRAJNE POŠKODBE SLUHA! PREDPRODAJA KART V predprodaji je možno kupiti le dvodnevne vstopnice, in sicer preko interneta ter na vseh predprodajnih mestih po Sloveniji po ceni 3300 SIT. SLOVENIJA: - MÜLLER prodajalna Murska Sobota - M-SHOP, MLADINSKI SERVIS Murska Sobota, - MUSIC HOUSE PAL Lendava - BAR MITRA Ljutomer - TIC, MD GROM Gornja Radgona PRODAJA NA DAN FESTIVALA Na dan koncertov je možno kupiti vstopnice pri blagajni pred vhodom na festivalsko prizorišče. Enodnevne vstopnice po ceni 2100 SIT in dvodnevne po ceni 4000 SIT. Pri vstopu na festivalno prizorišče vam bodo varnostniki odtrgali odrezek od vstopnice in vam pripeli zapestnico okrog zapestja. Vstopanje iz in na festivalno prizorišče je možno le in samo z nepoškodovano zapestnico. Če se ugotovi, da je bila zapestnica namerno poškodovana, je ni možno zamenjati za novo. FESTIVAL BO MOŽNO SPREMLJATI TUDI V ŽIVO PREKO INTERNETNE STRANI WWW.TEMIKKA.COM. POKROVITELJ PRENOSA JE IPC MURSKA SOBOTA 17 KULTURA številka 39 USPEŠNI UČENCI GLASBENE ŠOLE L etos so učenci soboške glasbene šole sodelovali na kar nekaj mednarodnih tekmovanjih. Aprila sta bili Kaja Pojbič in Vivian-Patricija Horvat na tekmovanju komorne glasbe v Subotici. Pod mentorstvom Zorice Kukin sta dobili zlati priznanji, čeprav sta bili najmlajši udeleženki. Maja so bili kitaristi v srbskem mestu Leskovac, ki je skoraj 300 kilometrov južno od Beograda. Tomaž Recek in Jernej Hanc sta se pomerila kot solista in v komorni zasedbi, v obeh kategorijah pa sta prejela zlati priznanji. Podobno velja tudi za Tomaža Vöröša. Prva dva uči Damjan Stanišič, slednjega pa Goran Djurič. V Leskovac jih je vozila ravnateljica Erna Lukač. Že prej pa je bil v Soboti prvi Murski festival kitare, na katerem so pod mentorstvom Edite Žalik, Gorana Djuriža in Damjana Stanišiža uspešno nastopili Urška Kodila, Mateja Kolar, David Kreslin, Tomaž Vöröš, Kaja Bencak, Jernej Hanc, Luka Petrijan, Petra Ropoša, Gabriel Beltran, Nina Mihalič, Tomaž Recek, Nina Serdt in Nives Zver. Udeleženci kitarskega tekmovanja v Leskovcu MLADI FOLKLORISTI N a območnem srečanju otroških folklornih skupin, katerega gostitelj v grajski dvorani v Murski Soboti je bil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Murska Sobota, se je srečalo šest mladih folklornih skupin. JASMINKA STANČUL V PAC-u L e redko imajo pomurski ljubitelji resne glasbe priložnost, da v domačem kraju spremljajo nastope svetovno znanih glasbenikov. Pianistka Jasminka Stančul iz Novega Sada je bila ena tistih. Stančulova, ki se je že s sedmimi leti kot čudežni otrok vpisala na srednjo glasbeno šolo, kasneje pa je študirala in magistrirala na Akademiji umetnosti v Novem Sadu ter se izpopolnjevala na Dunajski visoki glasbeni šoli, je bila konec 80. let tudi dobitnica prve nagrade na znamenitem tekmovanju L. v. Beethoven. V svojem celovečernem nastopu je interpretirala samo dela omenjenega skladatelja. Nastop Stančulove v Klubu PAC je bil uvod v njeno veliko slovensko turnejo. SVETOVNI DAN KNJIGE TUDI V SOBOTI V aktivnosti ob svetovnem dnevu knjige se je ob Pokrajinski in študijski knjižnici (PIŠK) Murska Sobota vključil tudi soboški Mladinski informativni in kulturni klub. Pred novo knjižnico v Zvezni ulici sta oba javna zavoda pripravila skupno prireditev. PIŠK je obiskovalcem podaril nekaj sto knjig iz odpisa, mladi in že nekateri uveljavljeni domači literati pa so pripravili kulturno uro, na kateri so brali svojo poezijo in odlomke iz svojih del. Živahno dogajanje pred knjižnico so popestrili z glasbo. 18 junij 2004 KULTURA PREDSTAVIL SE JE OBETAVNI FICKO V soboški galeriji se je s svojo tretjo samostojno razstavo predstavil tudi mladi akademski slikar Mitja Ficko, Ljutomerčan, ki živi in dela v Ljubljani. Da gre za obetavnega mladega ustvarjalca, potrjuje tudi podatek, da je letošnji dobitnik nagrade zlata ptica, namenjene obetavnim mladim umetnikom za prve dosežke. Večina razstavljenih del je novejšega datuma, med njimi pa posebej izstopa cikel Kamni. RAZSTAVA DANICE BAGARI S amostojno razstavo je odprla članica LIKOS-a, Danica Bagari iz Murske Sobote. V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah razstavlja predvsem tihožitja in dela, na katerih je glavni motiv cvetje. SANDI ČERVEK RAZSTAVLJA V galeriji Kluba PAC na Lendavski ulici je v drugi polovici maja svoja dela razstavil ta čas eden najbolj ustvarjalnih prekmurskih likovnih ustvarjalcev - akademski slikar Sandi Červek. Dela, ki jih je tokrat razstavil, so z izjemo enega, nastala letos. Z njimi je ostal zvest svojemu izrazito prepoznavnemu stilu: eksistencialno občutene figuralne pozicije človekove utesnjenosti in ujetosti v prostor in čas. Červek sodi v mlado gardo pomurskih akademskih slikarjev, saj je bil rojen leta 1960 v Murski Soboti, študiral in leta 1985 diplomiral pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Vse od ustanovitve Kluba PAC je v njem programski vodja za galerijsko dejavnost. Umetnik (desno) v pogovoru z Romanom Buzetijem, predstavnikom Kluba PAC GRAFITI NA RIMSKI KERAMIKI M arsikaterega obiskovalca je v spomladanskih mesecih v soboški grad zvabila zanimiva razstava z naslovom Grafiti na rimski keramiki, ki jo je postavil Pokrajinski muzej Ptuj. Z njo so ptujski arheologi keramiko, ki so jo izkopali v svojem mestu, predstavili na nekoliko drugačen način. Poudarek so namreč dali znakom, črkam ali številkam, ki so jih ljudje iz rimskega časa iz najrazličnejših razlogov vpraskali v posodo. 19 KULTURA številka 39 UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE ISTVANA HAGYMASA O srednja majska razstava v Galeriji Murska Sobota je bila letos v znamenju številnih del umetniških fotografij Istvana Hagymasa iz Lendave. Vse so predstavljene z različnih zornih kotov in na način, da ima opazovalec občutek, da jih gleda skozi okno. Psihiater, ki se s fotografijo ukvarja ljubiteljsko že od zgodnjega otroštva, v njih po besedah višjega kustosa soboške galerije ne prikazuje narave v smislu sproščujočih in lepih, a nezavezujočih vedut. "V svojih delih išče in raziskuje tisto arheologijo kolektivnega spomina in tistih življenjskih principov, ki se skrivajo izza tančice naravnih fenomenov. Osnovna tema njegovih fotografij so štirje naravni elementi: ogenj, zrak, voda in zemlja," dodaja. Ob razstavi, ki je le ena iz bogatega opusa človeka, ki se je zapisal tudi umetnosti, je izšla priložnostna zloženka z nadrobnim opisom Hagymasevega umetniškega izražanja. BAKOVSKA GODBA ZLATA N a državnem tekmovanju godb v 4. težavnostni skupini v Železnikih so med številnimi slovenskimi skupinami nastopili tudi člani Prekmurske godbe Bakovci. Godbeniki, ki jih vodi prof. Željko Ritlop, so namreč osvojili zlato priznanje. S tem so se uvrstili v tretjo težavnostno skupino godb v državi. PACOV GLASBENI MAJ V POMURJU 2004 P omurski akademski center (PAC) je po dveh dosedanjih odmevnih glasbenih festivalih tudi v tretje več kot uspešno pripravil in izvedel sedaj že tradicionalni festival z uveljavljenim imenom PAC-ov glasbeni maj v Pomurju. V štirih dneh se je na sedmih prizoriščih v petih pomurskih krajih - Murski Soboti, Lendavi, Moravskih Toplicah, Radencih in Beltincih na kar enajstih različnih koncertih predstavilo devet priznanih izvajalcev. Od pianista Aleksandra Madžara, tolkalistov Nebojše Jovana Živkoviča in Benjamina J. Totha, prek Zagrebškega kitarskega tria do tria Camerata Emonica. Že po tradiciji je bil zadnji koncert, ki je v katoliški cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti potekal v sodelovanju z Lions klubom Murska Sobota, dobrodelen, na njem pa je nastopilo vseh devet izvajalcev. Čeprav Pomurje na tem področju še nima velike tradicije, pa tudi struktura poslušalstva je še precej mešana, se festival uveljavlja. 20 junij 2004 ŠPORT Aikido v Murski Soboti "DA BI PREMAGALI NEKOGA DRUGEGA, MORAMO NAJPREJ PREMAGATI SAMEGA SEBE. KO SMO PREMAGALI NASPROTNIKA Z UPORABO MOČI, SMO SI USTVARILI ENEGA SOVRAŽNIKA VEČ. DOSEČI ZMAGO S POPOLNIM ODKLANJANJEM UPORABE MOČI JE OSNOVNI MOTO AIKIDO VEŠČINE." MORIHEI VESHIBE V se od druge polovice leta 1997 je v Murski Soboti prisoten tudi AIKIDO. To je borilna veščina, ki temelji na starodavnih veščinah bojevanja samurajev, ki so s svojo etiko in viteškimi pravili pustili neizbrisen pečat na sodobnih borilnih sistemih, tako tudi na samem aikidu. Je idealna obrambna borilna veščina, primerna za vsakogar, ne glede na spol ali starost. K njegovi priljubljenosti prispevata dve bistveni značilnosti, ki ga na najbolj očiten način ločita od ostalih borilnih veščin. Prva posebnost je izrazita obrambna naravnanost, kajti velja načelo "brez napada ni aikida", pri čemer mu daje poseben čar prav dejstvo, da umetnost obrambe ni v uporabi fizične moči, pač pa izkoriščanje centrifugalne in centripetalne sile. Gibanje v aikidu je namreč posnemanje gibanja v naravi, kar odraža duhovna in telesna usklajenost naših gibov z gibanjem nasprotnika. Že s samimi krožnimi gibi, prilagojeni hitrosti nasprotnika, dosežemo izgubo njegovega ravnotežja ter s tem njegov poraz, ki je karikiran dokaz nesmiselnosti njegovega napada, ter prikaz skladnosti delovanja našega telesa in duha. Prav ta njegov zunanji vidik, ki ga karakterizirajo za napadalca nagli, pogosto dramatični preobrati, naredi na nepoznavalce borilnih veščin največji vtis. Zato ne preseneča, da osvajajo njegove številne tehnike tudi posebne policijske in vojaške enote ter varnostne službe. Nastanek aikida je nedvomno povezan z Moriheijem Ueshibo (1886-1969), velikanom borilnih veščin, enem izmed največjih mojstrov 20. stoletja. Leta 1925 je doživel razsvetljenje, v budistični tradiciji poznano kot satory, ki je njegove bojevniške sposobnosti dvignilo na skoraj nadčloveško raven in ga inspiriralo, da je oblikoval aikido, veščino, ki sodi v kontekst najbolj popolnega in humanega sistema goloroke samoobrambe. Ker se je zavedal pomembnosti svojega odkritja in možnosti, da z njegovo smrtjo to spoznanje ugasne, je začel preko svojih učencev vneto širiti aikido. V Murski Soboti vadimo aikido znotraj sekcije Aikido, ki je pod okriljem Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. Vadba je v prostorih Športno rekreacijskega centra Spartacus v Murski Soboti, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 20.00 in 21.30 uro. V sekciji večinoma prakticiramo sistem TEN-DO-RYU aikido, ki obsega okrog 2800 znanih tehnik, ter sledimo načelom ustanovitelja navedene smeri Kenjiju Shimizu-ja, mojstra aikida 9 DAN, učenca ustanovitelja Ueshibe, ki poudarja, da je poleg spiritualne strani izredno pomembna tudi budo stran aikida. Tako ostaja aikido brezkompromisno efektiven tudi v realnih borbah. Vadba v sekciji Aikido temelji na goloroki samoobrambi pred napadom enega ali več neoboroženih ali oboroženih napadalcev. Pri vadbi z orožjem pa uporabljamo kratko palico ter imitacijo hladnega in strelnega orožja. Kar pa je dejansko že na prvi pogled najbolj razpoznavno, je tlakama. To je tradicionalno oblačilo starodavnih samurajev, ki ga poleg judo kimona uporabljamo kot oblačilo pri sami vadbi. Člani se redno udeležujemo aikido seminarjev, ki potekajo pod vodstvom mednarodno priznanih mojstrov aikida (Kenji Shimizu 9. DAN, Ljubomir Vračarevič 10. DAN...). Kot zanimivost naj dodam še, da je aikido prisoten tudi na filmski sceni, kjer ga predstavlja sloviti Steven Sea-gal, ki je med drugim tudi mojster aikida 7. DAN. Vendar pa kljub snemanju filmov Seagal še vedno potuje po svetu in kot mojstrski inštruktor vodi aikido seminarje. Članek naj poleg povabila vsem zainteresiranim po spoznavanju skrivnosti aikida, da se udeležijo naših treningov ter postanejo člani naše sekcije, sklenem z mislimi našega prvega trenerja Bogomirja Cerinška, mojstra Aikida 3. DAN: "Aikido je samoobrambna veščina, ki naj bi pri ljudeh, ki se z njo ukvarjajo dalj časa, postala smisel življenja. Združuje vse elemente, ki predstavljajo pozitiven način življenja. Aikido ni samo delo na tatatmiju, vse njegove vrednote je potrebno uresničiti tudi v realnem življenju. Če bi ljudje bolj upoštevali princip yingyang, bi dosegli duhovno umirjenost in s tem bi bila odpravljena marsikatera tegoba sodobnega življenja. A za to je potreben velik zalogaj moči in volje. Vodja sekcije Aikido Jure Novak 21 ŠPORT številka 39 Dan odprtih vrat Modelarske sekcije AK Murska Sobota Modelarji so se predstavili N a letališču pri Rakičanu so pripravili dan odprtih vrat z razstavo modelov letal in prikazom letenja več kot 20 modelov. Kot pravi Matej Sukič, vodja modelarske sekcije, se 25 njihovih članov s svojimi modeli deli na prostoleteče in RC (radijsko vodene) modele. Sukič je napovedal, da naj bi že prihodnje leto vedno odmevnejšo prireditev obogatili z nastopi oziroma razstavo modelarjev iz tujine, izvedli pa naj bi tudi mednarodni modelarski miting. Tam bo tudi priložnost, da se predstavijo modeli s turbinskim pogonom. SPUST PO MURI P laninsko društvo Matica iz Murske Sobote že vrsto let spomladi pripravlja spust po reki Muri za Dimek-Hrovatov memorial. Letos se ga je udeležilo 280 planincev in ljubiteljev narave, potekal pa je od kroškega broda do mostu v Srednji Bistrici. Pri izvedbi so sodelovali tudi gasilci okoliških krajev ter Brodarskega društva Kajak-kanu iz Srednje Bistrice. POMERILI SO SE AVTOMOBILISTI L jubitelji bencinskih hlapov so bili na poligonu prometno-varnostnega centra Gaber v Murski Soboti priča atraktivnem tekmovanju avtomobilistov, ki so se pomerili v vožnji na krožni progi. Številno občinstvo je potrdilo, da so tekmovanja z avtomobili in motorji privlačna za mnoge tudi v naši pokrajini. 22 junij 2004 FOTOREPORTAŽA Bogračiada 2004 PO MESTNIH ULICAH (ZA)DIŠALO PO BOGRAČU V Prekmurju velja bograč za eno največjih kulinaričnih posebnosti, zato ni čudno, da že osem let zapored družba Zvezda-Diana iz Murske Sobote v središču mesta konec maja pripravlja odprto tekmovanje v pripravi in kuhanju omenjene jedi. Letos je sodelovalo 36 ekip, ki so kuhale v dveh “rundah” ter poskušale pripraviti najboljšo jed iz treh vrst mesa -divjačine, govedine in svinjine, z obveznim dodatkom čebule, krompirja, vina in začimb. Najboljši so bili pomurski kuharji, saj so osvojili vsa štiri priznanja z zlatim znakom. Zmaga je pripadla Kolomanu Kovaču in Janezu Vöröšu iz Borejec, ki sta kuhala za Beta bar iz Černelavec. Druga je bila ekipa banke Austria Creditanstalt Murska Sobota v sestavi Marjan Škalič, Janez Žitek in dr. Klaus Priverschek. Med dobitniki zlate medalje velja omeniti tudi Janeza Kodilo in Viljema Verena, ki sta kuhala za Mesarstvo Kodila. Poleg bograča je strokovna komisija ocenjevala še prekmursko gibanico. Med devetnajstimi prijavljenimi izdelki je komisija najvišje priznanje podelila Cvetki Časar iz gostišča Zvezda v Beltincih in Magdaleni Rudaš iz Radmožancev. Obe sta dobili zlati plaketi, trije vzorci so dobili srebrno, šest gibanic pa bronasto priznanje. 23 24.6.-27.6. 2004 PROGRAM JE V PRILOŽENI ZLOŽENKI mestni park rok kosmač, posodi mi jürja, ognjemet, nina badrič, prijavo kazalište, langa, natalija verboten OBČINSKI PRAZNIK MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA 16.7.2004 mestno središče 18.00 - otroški program 19.00 - zabava s skupino FARAONI