Breda: Jezdec.
493
zemlje. Veliko več pa je drobnih živalec, ki silno hrepene* po raznih rastlinskih delih in iztikajo skoro noč in dan za medom ali nežnim zelenjem, ali pa popas6 cvetne dele, brez katerih rastlina ne more nastaviti plodu, ne roditi kaljivega semena. Toda vsem ni pogrnjena miza, zakaj »veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih«. Ako bi utegnila biti živalca rastlini na kvaro, navadno ne more do 6nih delov, ki bi jih pokvarila. Rastline so proti takim nepoklicanim gostom kaj izvrstno zavarovane, in število raznovrstnih naprav bas ni majhno, kakor
se skoro prepričamo.
(Dalje prihodnjič.)
Jezdec.
35
i  vranec moj,  poskočnih nog Ponesi  me  čez log in stog ; Le brzo,  brzo, moj  konjič, Tja v  vas, kjer moj  cvete deklic.
Privila na srce me bo, A tebe božala ljubko; Dobil boš ovsa ti od nje-, A meni dala bo  sred.
In ko  pojezdim spet  domov, Ti v grivo vplela bo cvetov, A šopek jaz in sto  in sto Poljubov bom dobil v slovo.

v
Zal in kes.
Breda.
L
judje  potiskajo  v cerkev ljudi. Kaj  danes  li  v  svetli se cerkvi  vrši? Poroka!
Za stebrom cerkvenim dekle bledo Na ženina motno upira okd In joka . . .

Pomlad osvitlja doline, gore"; Pred jamo na  grobji  dekleta stoje" In  raka.
Iz dalje pa mlad se ozira mož Na belo rako, na venec rož
In plaka ....  .
Dolenjec.
Planinsko jezero.
vDloboko jezero brezdanje                                        Globočje od  tega jezera,
Leži sred planinskih dobrav,                              Zdi meni se tvoje ok<5,
In v valih prezornih leskeče                               V njem lepše blesti se od  neba
Modrina se nebnih  višav.                                     Deviške ti duše nebo!
S. L.  Mozirski.