PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2070. Aat «i mt •f CHICAGO 2$, ILL., 11. JUNIJA (June 11), 1147. Published Woofcly at SIOl 8. Lawndale At*. LETO—VOL. XLIL ODBORNIKI orcaniaaclje American Aaaoclation for ReconatrncUoo in Yugoslavia. Inc. Od lev« na desno: Geo. Spanla, f lavni blagajnik; W. Wilson, projektni direktor; J. Dujmovich In Nick 81adev. Obetonje silovite krize v Evropi, ki bo zadelo ves svet Stavke v Franciji. — Anglija v borbi za vočji izvoz. — Kitajski komunisti so nočojo podati. — "Trumanova doktrina" naletela povsod na oviro Ekonomski "črnogledi" v Zed. državah trdijo, da se nam obeta kriza, ali "recesija" — hujša kot pa je bila ona, ki se je dogodila pod Hoovrom. Vzrok temu polomu pa ne bo toliko nase takozvano narodno gospodarstvo, temelječe na kapitalizmu — kot pa propadanje kapitalizma v Evropi in drugod sirom sveta. Umetno zaviranje inflacije Ena največjih hib stare ekonomske uredbe je kajpada profit ni sistem in kadar koli je v težavah, se dobičkarji napihnejo s cenami in posledica je inflacija. Vlkde se sicer prizadevajo, da bi mehurček prebodle in inflacijo spustile ven, pa se jim običajno ne posreči. Naša dežela — kajne — je smatrana za edino zares bogato velesilo, za poslednjo državo, ki je trdnjeve kapitalizma. A tudi tu imamo že močne znake inflacije. Naš dolar je vreden v nakupni moči le še kakih 50c. Predsednik Truman obeta, da bo storil padanju nakupne vrednosti dolarja konec — a je vse to samo obetanje. Kajti inflacija 4v mili obliki" je tu in ni je ovtoritete, ki bi mogla z gotovostjo trditi, da ne lezemo v novo — v še težjo ekonomsko krizo, kot smo jo doživeli pod Hoovrom. Vzrok temu je, ker se naša vlada bori ohraniti sistem privatnega lastništva — to je — kapitalizma, ki pa je v Evropi toliko omagal, da ga niti naše še tolikšne subvencije ne bi mogle postaviti na noge. Starega reda v Evropi je torej konec — in kaj sedaj ...? Kaj ho z zapadnim svetom? Glavno vprašanje — kar se naše vlade tiče, očividno je to, kako obvarovati Francijo, An- v te J številki Anno Beniger o naših aktivnostih, prva stran. Poročilo o konferenci Prosvetne matice ns prvi strani. Katka Zupančič—"Iveri"-—na dr«Ki strani. Josko Oven—"Razgovori"— di^Ka stran. »'aul Bcrger—pismo is Trsta, tretja stran. •lanko N. Rogelj — referat o slovenskem i e.n s t v u — pets *tn»n. Andy Turkmsn — "Reflection*"—poročilo v angleščini o Wovi konvenciji ter o priredbah—šesta »Iran. V prihodnji številki—nadalje, ^»njc slovenskegs poročila o ne-d«vni SANSovi konvenciji. glijo. Italijo, pa vse Sredozemlje, in latinsko Ameriko, Španijo itd. v naši sferi vpliva. ' Nedvomno je državni oddelek v Washingtonu zelo v skrbeh, kajti diplomacija ni .kuhinja, ki bi mogla nahranjevati gladne milijone. Naša vlada to skuša v Italiji, v Franciji, v svoji in v angleški conf Nemčije, v Avstriji in kjer pad še more. A namesto, da se bi ekonomske razmere izboljševale, se slabšajo. Za našo (ameriško) diplomacijo so v teh razmerah dve alternativi. Kapitalizma v Evropi v stari obliki ne bo mogoče obnoviti. To poudarjajo tudi socialni demokrati stare šole, ki so naklonjeni Washingtonu in nasprotujejo Moskvi. Zato oni žele, da naj bi ameriška vlada to dejstvo priznala ter se lotila graditi Evropo po modelu stare zapadne civilizacije, a ob enem, da ji bi podprla socializem. Ali bolje, napore za socializiranje produkcije in distribucije. Ameriški kapitalizem je gluh za take nasvete, pomaga pa materialno nekaterim deželam vseeno, s čemer pretečo krizo le zavlačuje. Stavke "proti državi" Silno nezdrav pojav tega bolnega stanja evropskih dežel so stavke — na primer v Franciji. Sedanja francoska vlaaa se je oslonila na anglo-ameriški blok. S tem se je zamerila komunistom, ki so bili vsled tega — da- (Konec na 5. strani.) čemu Zedinjene države ns sklenejo pogodbe prijateljstva z USSR? Namesto, da se bi navduševali za mir, je jvezni kongres določil okrog pet sto in pol milijarde za oboroževanje. Poslanci pa so poudarjali, da jk tolikšen izdatek potreben vsled nevarnosti sovjetske vpadal-nosti. Poglejte v katerikoli naš (ameriški) velečasopis, iz vseh poročil in iz "editorialov" in iz kartuhav sije propaganda, ki priča, da nam z daljnega vzhoda preti strašanska nevarnost. Najeti uredniki, ki take trditve beležijo na papir, vedo, da lažejo. Henry A. Wallace še vedno deluje, aa bi naj se najprvo sklenila "mirovna pogodba" med Washing-tonom in Moskvo. On izvaja, da je možnost sodelovanja med komunizmom in kapitalizmom — pogojno, da prvi dovoli temeljne svobodščine ljudstvom, v katerih^ vlada, kapitalizem pa, da odpravi depresije. Ampak Wallace izreka le pobožne želje. Bori se proti Trumanovi doktrini, s katero je napovedal vojno "komunizmu vsepovsod po svetu", a ob enem graja tudi Rusijo, češ, da je v svoji agresivni politiki podžgala ameriški in angleški (sapadni) kapitalizem sploh in tako ni nobenega izgleda za mir. Naša vlada se je radi tega odločila pripraviti se na vojno (z Rusijo in njenimi 'satolitkami'), ampak ljudstvo se boji, da se je predsednik Truman prenaglil. Vsak iskren Američan želi, da se nas varuje pred napodi — atomskimi aH kakršnimi koli drugimi. A le nepoučeni Američani bi rodi, da se zapletamo čimprej v novo vojno. N. pr. ameriški klerikalizem bi jo napram Rusiji rad nenadoma pričel. Da-li predsednik Truman to intrigiranje razume, nam ni znano. Vemo le, da se je takozvano protirdečkarska kampanja v tej deželi dvignila toliko visoko kakor je bila po prvi svetovni vojni. Leda je bila takrat od vsega notetka lin-čarska, sedaj pa kolovrati v mejah ustavnosti in do-moWmto ljubezni. Na Ogrskem je padla stara vlada. Pa sov Washingtonu za hrumel i, da je to udarec na demokracijo. V istih dneh je Washington izkazal veliko naklonjenost argentinskemu diktatorju Peronu, čeprav so ga v našem state departmentu označevali za fašista. Peron je poslal svojo ženo minuli teden na obisk k Francu v Španijo in k Piju XII. v Rim. Poleg teh dveh bo obiskala tudi razne druge take osebnosti, ki so« smatrane za prijateljske fašizmu, ali pa so oportuni-sti, v veri, da imajo vlado Zed. držav na'svoji strani. Ce smo za mir — pravi Wallace, sklonimo ga z Rusijo. On je mnenja, da Sov/, unija noče vojne, a ameriški militaristi pa smatrajo - sedaj je čas udariti, ko imamo atomske bombo/ A kdo ve, na kaj vse je Rusija pripravljena, vzlic svoji revščini — kajti minula vojna se je vršila v glavnem na njenem ozemlju. Naj Zed. države to zapopadejo in r\aša vlada naj se sprijazni z resnico, da kakor je bila prva svetovna vojna katastrofalna za ves svet, in druga še bolj, bo tretja zares pogubna. Torej čemu siliti vanjo? Konferenca Pros, matice v Chicagu bila jako uspešna Minulo nedeljo 8. junije se je v Slovenskem delavskem cen-tru v Chicagu sbralo okrog petintrideset zastopnikov in zastopnic društev, klubov ter raznih drugih organizacij Prosvetne matice in JSZ, ki so imeli zelo živahno in skoz in skos konstruktivno sejo. Predsedoval jo Milan Medvešek, sapisnikarica je bila Angela Zaitz, poročilo o financah in o rasnih drugih aktivnostih te krajevne organizacije pa je podal Louis Zorko, ki je bil za tajnika soplasno znova izvoljen. Ob času prejšnje konference je bilo v blagajni $138.8S, stroški so znašali I1S.41, torej je bilo v blagajni sedaj $111.24. Vrh tega ima ta konferenčna organizacija tudi dve delnici SDC v znesku $50. Referatov na tem zborovanju ni bilo — zato so imeli zastopniki toliko več časa za svoja poročila in razprave. O naših ustanovah (Prosvetni mstici, JSZ, Proletarcu, koledarju, o novi knjigi Prosvetne matice itd.) sta na kratko poročala upravnica Anno Benlger in Frank Zaitz. SANS je vsled svoje minule konvencije vzbujal na tej seji posebno pozornost« O nji so poročali feed dragim Frank Alesh, Medvešek, Zaits, Fred A. Vider, Voncent Cainkar, Anten Trojar, John Turk in razni dragi, ki so se je udeležili. Frances Vider in Tončka Ur-banz sta sugestirali, da se bi tu ustanovilo podružnico organizacije Progresivnih Slovenk, ki ima svoj glavni urad v Clevelandu. Takih priporočil je bilo nekaj že v prošlosti, a brez odziva. Sedaj izgleda, da bede Progresivne Slovenke dobile pesi s jeni o tudi v tej naselbini. Zanimiva se bile poročila zastopnikov in zastopnic la Mil-waukeeja, West Allisa, Waukegana, North Chkaga in pa is raznih predelov čikaškega me- st*- , V Waukeganu se veŽba nov slovenski pevski zbor. Prvi koncert bo imel 21. tega Za sedež prihodnje konference je L. Zorko predlagal Wauke-gan in L. Barborich Milwaukee. Velika večina se je izrekla za Waukegan. Obed udeležencev je bil ser-viran v Centra. Naš zastopnik L. Barborich iz Milwaukeeja je nabral s sodelovanjem dragih okrog $30 v tiskovni sklad in list je dobil tudi nekaj novih ter obnovljenih naročnin. Razpoloženje je bilo vse skozi prisrčno in vsakdo je israsil željo, da naj z našimi aktivnostmi ne le nadaljujemo temveč jih lodi pospešimo. V kongresu unije skoro brez "prijateljev" Tsftov-Hartlejev načrt za razbitje delavskih unij je bil sprejet v obems zbornicama s nad dvotretjinsko večino. Zanj so glssovali mnogi senatorji In poslanci, ki so jih unije v lanski kampanji podpirale ter jim v agitaciji tudf finančno pomagale. V volilnih bojih so namreč vsi kandidati "prijatelji" delavstva. In ker so voditelji unij v politiki veliki naivneži, agitlra-jo kandidate kapitalistične dvojčice (republikansko - demokratsko stranko),potem pa — ko so "prijatelji delavstva" izvoljeni, pošljejo k njim "lobbyists", da jih zvabljaje na južino in jih ur-girajo, naj glasujejo sa tak in tak sakon in pa da naj pobijajo predlogo, kl so ns per jene proti organisiranemu delavstvu. Dno 4. junija je poslanska zbornica sprejela protluntjsko postavo s 320 proti 7t glasovi. Zsnjo je glasovslo 217 republi-ksneov in sto trije domokrstski poslanci. Proti ps 68 demokra- tov, 12 republikancev In en labor!! iz New Yorka. V senatu je bilo oddanih SS glasov za postavo proti unijam (pravijo jI zakon sa reguliranje unij ter odnoiajev med delom in kapitalom) in le 24 proti. Ako bo postava uveljavljena take kot je zasnovana, bo pomenila med dragim: 1. Odpravo zaprte delavnice (elesed shop). Delodajalec bo imel pravico najeti kogsr koli, pa če je član unije ali ne. Toda ima pravico skleniti s unijo pogodbo, da mora vsek tak neunij-ski delavec vstopiti v unijo čim je sprejet. Sedaj je nešteto obratov, v katere se najema le take delavce, ki so že v uniji. In v mnoga jih najema unija. Vse to po novi postavi — če res postane to v kar je namenjena — odpade. Zs unije je to silovit uda- 2. Delodajalec ims po novi postavi pravico odkloniti pogajanja s unijo, ali pa pogodbo t njo preklicati, ako je pod komunističnim vodstvom. Zelo dober izhod — za izkoriščevalce seveda. Enostavno obdolže — unijo je "komunistično", pa so na "čistem". In unija pa naj potem na vse viže dokasuje, da ni "komunistična". 3. Nova postsva dajs podlago za obnavljanje "kompanij-skih" unij, kakršnim je mnogo že sedaj, čeprav po "newdeal-skih" postavah niso bile več dovoljene. A poslujejo pod kako "neodvisno" firmo, ali pa so njihni odborniki bolj naklonjeni gospodarjem kot pa delavcem. Takih unij — oziroma posameznih lokalov, je največ v AFL. 4. Kolektivne pogodbe bi po novi postavi veljale le za eno leto. Večina v kongresu pravi, ds je to v prid unij. Nsmen v resnici ps je, ds se jim m večnimi pogajanji ispodkopava tla pod nogami. 5. Delodajalcem po novem zakonu ni dovoljeno prispevati v bolniške in razne drage podporne sklade delavskih unij. 6. Zakon dolola nič koliko ovir unijam pri kolektivnih pogajanjih — v namenu, da se dobre nove pogodbe sa unije onemogoči in stare zruši v nil. 7. V zakonskem osnutku so določbe, kl pospešujejo cepljenje unij na male strokovne skupine in določsjo glasovanje po delkvnicah in strokah. To je udarec predvsem ss industrial ne unije. 8. Drago na red bo v postavi dovoljujejo sodne prepovedi (proti stavkam in unijam) in pa protekcije sa stavkokaae. Prepovedujejo bojkotne stavke In omejujejo pravico plketiranja. Tak je torej ta novi ''delavski" sakon. Minuli podeljek je bil tsročen v podpis predsedniku Tramanu. Naj on stori karkoli, dejstvo ostane, da bosta senatna In poslanska zbornica s njuno of en- KOMENTARJI! Zbira in presoja urednik publikanske stranke. Truman pa je na to v pismu nekemu napetežu vojno veteranske organizacije odgovoril, da je Wallace le človek napetih živcev, ki bi ga bilo treba dobro našeškati, pa bi ozdravil. Temu oziroma takemu prerekanju lahko pravimo demokracija, toda se je bati, da ne gremo vanjo (namreč v demokracijo) temveč v nasprotni tok, kot je šla Nemčija v dneh, ko je Hitler začel prevladovati v nji. "Municijske dežele" so sedaj le še Zed. države, Velika Britanija, Sovj. unija, Čehoslovaška, Švedska in Švica. Henry Wallace priporoča, da naj se nobeni ne dovoli pošiljati orožja izven svojih mej. Namreč ako smo za mir in za utrjevanje organizacije Združenih narodov. Vrh tega je Wallace za demokratiziranje Z. N. Vsaka dežela ima v nji pet delegatov. Vsi so imenovani od vlade posameznih dežel. Wallace smatra, naj bi saj dva v vsaki deželi izvolilo ljudstvo. Ideja je dobra, a v sedanji atmosferi ne bo padla na rodovitna tla. Dva sistema sta si v spoprijemu, je rekel Henry Wallace na shodu v Raliegh, N. C. Ako hočeta živeti v miru, bo to mogoče le — je rekel Wallace, ako Rusija in Zed. države sklenejo najprvo mirovno pogodbo med sabo in šele potem s posameznimi deželami. Ker je bil Wallace podpredsednik te republike, in član zvezne administracije v raznih pozicijah, je gotovo, da ve, kaj govori, kadar svari pred "Trumanovo doktrino". Njemu (Konec na 5. strani.) Predsednik Trunyin se je silovito potožil nad 'preobratom" na Madžarskem. A istočasno je apizal argentinskega diktatorja Pprona, o katerem je naš državni department vse doslej trdil, da je (Peroni fašist in trdnjava nacizma. Pa se je dogodilo, da je moral naš pomožni tajnik državnega oddelka, kateri "specializira" z zadevami Južne Amerike, resignirati. Njegovo ime je Spruille Braden. On je deloval za zlom fašizma v Argentini. Naš ambasador Messersmith pa je trdil, da je najboljše, ako se s Peronom sprijaznimo. Zmagal je slednji. Kajti Roosevelta že dolgo ni več v Beli hiši. . Južna Amerika, enako centralna, ima prilično republik, ki jih naša vlada priznava in ščiti — to se pravi — njihne režime, četudi so protidemokratični, diktatorski ali pa. celo fašistični. Torej — čemu imamo dvojno mero: Eno za Evropo, kadar hočemo lomastiti po delavskih koalicijskih vladah, in drugo za Franca v Španiji, za Perona v Argentini, za kraljev režim v Grčiji, itd ? Derviši, ki so plesali proti sprejemu mirovne pogodbe z Italijo, so svoj ples izgubili. Ni pa verjetno, da ga je Italija izgubila. Ji bo kar dobro šlo, na račun ameriških dajatev seveda, a vendar se zdi, da je te vrste pomoč, ki jo dajemo Italiji, pa Franciji, Kitajski itd., zelo negativna. Henry A. Wallace je na shodu v mestu Raleigh, N. C., svaril Trumana, naj ne nasede reakciji dvojčice demokratske-re- NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Urednik mi jo dojal, da naj ta teden porabim za svojo kolono prostor na prvi strani, kor ni bilo časa, da bi napisala daljši pregled, ki ga objavljam običajno na trotji strani. Ta teden smo dobili ali vpisali Štirinajst novih naročnin. Izmed teh jih jo poslal Anton Zornik dvo, vsega skupaj v maju itiri novo, Angola* Zaitz tri, Frank Zaitz dvo (oziroma ono novo za dvo loti j, in Leo Zov-nik, La Sallo, III., ono. Frank J. Podboršok iz Cieveianda so jo tudi odzval. Poslal jo naročnino za Franka Bartla in nam obljubil, da doluje in bo dolal za razširjenje Proletarca kolikor najvoč mogočo. Donald J. Lotrich nam vsak mesec poll jo pot dolarjev, da za to vsoto poiščemo pot rojakov, katerim naj so pošlje Prolotarca na poskušnjo za tri mesece. Nekaj ugodnih odzivov smo žo dobili, to roj so eksperiment izplača. Hvala Donaldu za sodolovanjo. Francos Skrubo iz Shoboygana jo. obnovila naročnino in ob onem poslala dvo novi po tri mosoco. John Vitoz iz vzhodnega Ohia poroča, da so bo vršila konforonca Prosvetno matico v nedeljo 27. julija. Podrobnosti sporoči poznojo. On jo tudi tajnik kluba Naproj št. 11 JSZ. Ko so napravili ta sklop glede sojo, so ob enem prispovali $5 v tiskovni sklad Prolotarca. Pevski zbor "Zarja" v Clevelandu, ki jo nam na prirodbi v korist Prolotarca dno 20. aprila izredno veliko pomagal, bo imol svoj piknik v nedeljo 6. julija na farmi SNPJ. John Krobol poroča, da so pripravo v toku in da bo td zabava vredna obilno udoložbo.. Prošlo nedeljo so jo tu vršila konforonca Prosvetno matico in JSZ. Voč o nji jo poroča noga na drugem mostu v toj številki. Apeliramo, znova in zn6va, da naj nam vsakdo, ki mu jo kaj za Prolotarca, pridobi lotos saj onoga novega naročnika. Nokatori so jih dobili io po ducat in voč. Drugi šo čakajo priložnosti. Ampak kor jo draginja silovita, lista pa nismo podražili, prosimo vso, — no, po onoga naročnika vsak bomo pa Io dobili.. J Sto žo naročili kolodar svojcem v starem kraju? Ali pa Prolotarca? Co morete, no odlašajtol Sedaj, v sozoni piknikov, podrezajte v družbo s polo za prispovko v tiskovni sklad. Naj vsakdo izmod nas stori za ta list kolikor zmore, pa mu bo obstoj prav gotovo zajamčen. prej PROLETAREC I**™"«" UST ZA INTERESI D3iAVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Tbkm DraiU, Ckicaf*, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE ZVEZE MAROON IN A v Zedinjenik Mann sa eelo leto S3 Sa; u pol M« SITO; ss četrt lets f 1.00. laosscnitvo: ss celo leto S3.50; so pol leto $2.00. Vsi rokopisi in ndUal morijo bttl ▼ nsSem ursda nsjpomejs do pondeljk« popoldne so priobčite* e itevilki Uko4««a udu«. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publishing Co., Established 100S. Editor. .Prank SUBSCRIPTION RATES: Jalted States: One Teor 93.00; Six Months $1.78; Three Months $1.00. Forsifn Countries, One Year $3.80; Six Months $2.00. PROLETAREC «301 S. Lawndale Avonue CHICAGO 23, ILL. Telephones ROCKWELL 2864 Nevarnost nove ali atomske vojne večja kot si marsikdo predstavlja Henry Wallace, ki je govoril na svoji turi po naših mestih večjim množicam kot še katerikoli politik v tako kratkem času, je na vsakem shodu poudarjal, da je svetovni mir vsled napetosti med Zed. državami in Sovjetsko unijo bolj v nevarnosti kot si marsikdo misli. Na shodu v Dcnvcrju je izvajal, da so na razne najvažnejše pozicije naše vlade prišli vojaški ljudje. Dolgo je vladala tradicija, da spadajo načelstva pdsameznih oddelkov v zvezni administraciji civilistom. Po vojni, oziroma posebno pod Trumanom. se je to zelo spremenilo. 2e Roosevelt se je posluževal v raznih ciVflnih političnih in diplomatičnih misijah armadniJh in mor-naričnih poveljnikov in bil vsled tega zelo kritiziran. Toda takrat je bila vojna. Državno tajništvo je najvažnejši oddelek zvezne vlade. Na-čeljujejnu bivši načelnik vrhovnega vojnega štaba general Marshall. Wallace priznava, da je on človek vejikih sposobnosti, toda njegova vzgoja je vojaška. In mentaliteta visokih častnikov je negovati oboroževanje in se pripravljati na vojno. Njihovi nastopi so vojaški — njihovo pravilo je ukazovati — njihov zakon je »disciplina. Za poslanike v tujih deželah je imenovanih čezdalje več visokih častnikov, in Wallace smatra, da te vrste ambasadorji niso najboljši nosilnai miru in graditelji vzajemnosti med deželami, ker njihova vzgoja v vojni službi ni bila posvečena temu namenu. Ni torej čudno, ako je v naši diplomaciji prevladala struja, ki uči, da naj napram Rusiji ostro nastopamo — da naj bomo "tough" z njo ter zajezimo njeno agresivnost. V tej smeri se razvija tudi vojna propaganda v časopisju. Kartonisti rišejo slike, ki predstavljajo brkastega Stalina, z znakom srpa in kladiva, ki si prizadeva raztegniti šape ruskega medveda v vse sosedne dežele in dalje, v pohlepu "osvojiti si ves svet za svoj barbarizem". Clankarji pa ob teh slikah svare, da preti veri in zapadni civilizaciji pogin, ako se beštfji z vzhoda čimprej ne zdrobi zob In zato tudi toliko poudarjanja, da imamo le mi atomske bombe In neodgovorni politiki v kongresu ter histerični člankarji v tisku naših milijonarskih torijev pa vprašujejo, česa še čakamo s temi bombami, ako hočemo biti res "tough v boju zoper komunizem vsepovsod po svetu." Ti ljudje nič ne razumejo, kako strašne posledice je prinesla prva svetovna vojno in druga še strašnejse. Niso jo čutili, ker sem niso padale bombe in ni bilo lakote, ne koncentracijskih kemp in nihče jih ni ubijal počasi z mučenjem ali pa jih v masah žgal v krematorijih. Očividno je, da Rusija ne bi imela nobene koristi, ako bi siHla v nov vojni požar, In enako gotovo je, da bi Zed. države z atomsko zmago nič ne pridobile, kajti dobile bi mir, kakršen je na pokopališčih, in pa več mizerije med onimi, kar bi še živih ostalo. In to bi res uničilo civilizacijo. TUdi justica ima lahko predsodke Na mnogih justičnih palačah vidite na kupolah bronast kip — dama z zavezanimi očmi, s tehtnico pravice v rokah. Ampak je justica čestokrat res slepa. Na sodiščih je bilo Izrečenih že nešteto krivičnih obsodb. Veliko najboljših umov zgodovini, borcev za svobodo in pravičnost, je bik> poslanih smrt, ali pometanih v ječe, ali pa so jih mučili in žgali na grmadah. V naši "prosvitljeni" dobi je srednjeveška "Justica" le še spOmin na starodavne barbarske čase. Ampak krivičnih obsodb se tudi sedaj veliko izreka. Marsikdo je bil i v Zed. državah ne le policijsko ampek tudi sodno preganjan — ne radi^tega ker bi storil kak zločin temveč radi prepričanja. In dogajalo se je in se.še dogaja, da se je bil mar ničen kršilec zakonov iz rok justice zlahka izmuznil) vprtiva v vladajočem sloju ln pa vsled Imovine. Tako j Tudi predsodki so na sodiščih in v porotah zelo hiba. To so pri nas posebno opaža, če je pred poroto zakonov, ki je imigrant iz kake zaostale dežele. C znjim vse bolj strogo postopa kot pa s kakim potomcem priseljencev iz "prosvitljenih" dežel. V južnih državah pa je justica zelo neprijateljska posebno zamorcem in delavskim (unijskim) organizatorjem na drugem mestu. V Greenvllleu v South Carolini je bilo pred poroto obtoženih umora osemindvajset belokožcev, ki so ugrabili nekega mladega zamorca iz ječe in ga linčali. Porota jih je soglasno proglasila nekrivirn, dasi so umor priznati in četudi sta se sodnik ln državni tožilec trudila, da jo pridobita za pravičen izrek. Sicer ni ta razaodba nikogar osupnila, čudno pri vsem tem je bilo le to. da so linčarje sploh pritirali pred sodišče, kajti to je bil prvi tak slučaj. Običaj v onih krajih je, da šerifi linčarjev nikoli ne "izslede", pa čeprav jih imajo pred nosom. JOtKO OVEN RAZGOVORI PREISKOVALNI ODBOR, ki je ratiskoval vsTjke katastrofe v premorovnikn v CentraliJI, III., je ivrgel krivdo na vse: na inšpektorje federalne in IU:noiake vlade; na unijo in na kompanijo; ter na delavce. V eksploziji je isfubilo življenje na dan nesr.*če 111 moi. Unija UMW in pa unija Profre»ive Miners sta se vsaka na svojo roko sa vseli, da naj svecnl ter driavni inšpektorji bodo res to sa kar so najeti, ne p« le tak rt v a le i pomanjkanja varnostnih odredb. T«Wf Je stvar s tem potla<*n« in rove pa Je prevsela od prejOnje dmibe, hI Je vsled nesreče "bankrotirala" nova drusba. Kupil« jih je Peabedy kom-ponija KATKA ZUPANČIČ: IVERI Metodisti o bigotttvu In diškriminoclfah v kafoliiklh deželah ■ Razne organizacije protestantskih cerkva so se začele precej pečati z naraščanjem katoliškega političnega klerikalizma v tej Kam fad ramo.«J? Mr. Marh, ki se je izučil za krznarja, mora pa mesariti, ne vidi rad, ako se kakšna zvedava deška glava prikrade \ njegov oddelek. "Alo, ven s teboj! še tega se manjka, da bi mi orodje poletelo, pa bi ti odsekal prste,, ali ušesa, ali celo nos. In bi ti bfez prstov, nosa ali ušes nikoli ne mogel postati predsednik Združenih držav..." "Jaz kdaj predsednik od U. S. A.? Oh, no! Not me!" "Zakaj ne? Kakšen "Roosevelt" seveda ne boš, o tem sploh nihče ne dvomi. Kakšnega Tru-mana pa že lahko dosežeš..." "Not me," se mali znova živo pobrani. "Jaz bom letalec, ali pa odbijač pri žoganju ..." "Ali se bojiš, da bi bila predsedniška služba zate pretežav-na? Saj imaš prijatelje, te bi imel za svetovalce. Izbral bi si n. pr. tudi mene, ki bom tedaj že star in plešast in moder. In ti bomo vsi skupaj zvesto pomagali — streljati kozle.. Marh je najbrž prečital v či-kašfcem Sunu priobčeni članek, v katerem je Samuel Grafton namignil na možnost tretje politične stranke, ki bi, če se res zasnuje , grdo . zmešala štreno obema skoz doslej trdno usidranima strankama, ki ju Grafton šteje za eno. Saj sta se res spojili in zarastli druga v drugo, da niti siameški dvojčki ne tako. Pri tem je Grafton ošvrknil predsednikove svetovalce in seveda tudi Trumana. Očita mu, da si je iSbral neprevidne, omejene, skratka nesposobne (Tiskarskemu Škratu: nesposobne in ne: nespodobne) svetovalce ter da so to taki ljudje, ki si z vžigalicami svetijo, ko pregledujejo svoje ga9olinske tanke, in škilijo v puškino cev, da bi videli, kako so jo očistili. Nato je posvetil nekaj svojih pikrih raznim političnim mogotcem te in one vodilne stranke. Demokrate opominja, naj se ne vesele prezgodaj, naj se glede bodočih predsedniških volitev nikar tako brezskrbno ne hahljajo v svoje dlani, češ, udarili in užugali smo delavce in njihove unije, pa se nam vseeno ni bati poraza od njihove strani — zakaj samo dve stranki sta jim na razpolago, in ena od teh (republikanska) je zanje še bolj ježičasta (Tis. šk.: ježičasta, ne: jezičasta!) od naše ... In zatem navaja Grafton razne pogoje, ki bi pomagali tretji stranki do razvoja in sodi, da bi nova stranka dobila vao potrebno oporo pri organiziranem delavstvu, ki se po pravici čuti ob steno pritisnjeno. Da, ob steno je* delavstvo potisnjeno in oklofutano od vseh strani! In zdaj je samo še od predsednika odvisno, ali bo predloženo.mu noto zavrnil, ali pa bo nalik nekdanjim Cezarjem stegnil svoj palec navzdol... Pričakovati je bik>, da bo izid zadnjih volitev rodil za delavce nemara prav trde in kisle lesnike (T. šk.: lesnike, ne: lešnike!). In bilo bi nespametno tajiti, da si nismo vfekoliko tudi sami krivi. Namesto da bi delavstvu sovražni element skušali kolikor mogoče razredčiti, smo ga pa z glasovnico v roki pomagali zgostiti. Zamerilx se nam je Peter, ker je začel skopariti z drobtinami, pa smo pomagali na prutko Pavlu, ki nam je že vnaprej rnoHl figo pod nos. Le po polen slepec je mogel prezreti, kakšno piko so profi-tarji Imeli na unijah. Saj se Še vojna ni končala, ko so že odpi- l deželi ter z bigotstvom ter diskrimincijami proti drugim cerkvam v latinski Ameriki in v katoliških deželah v Evropi, posebno v Italiji in v Španiji. Na konvenciji škofov metodistične cerkve v Ameriki, ki se je vršila v Riverside, CaUf., je bilo t odobravanjem sprejeto protestno poročilo o aroganci katoliške cerkve v Italiji in v Argon* tini. Ugotavlja, da tudi v drugih (zaostalih) katoliških deželah ni nič boljše. Argentina je uvedla obligaten katoliški veronauk tudi v tistih šolah, ki jih poeedujejo protestanti. Italija in Španija odrekata protestantskim cerkvam versko svobodo, dočim jo uživa katoliška cerkev r protestantskih Zed. državah v polni meri. Ne le to temveč sahteva katoliška cerkev v tej deželi sedaj od vlade celo gmotno podporo za svoje verske šole, čeprav je tu ^erkev ločena od države. Protestanti imajo veliko vzroka, da.se pritožujejo, kajti verska toleranca je v nazadnjaških katoliških deželah nepoznana. Katoliška hierarhija v njih uči, da je vsak drugoverec krivover-:iik in bo pogubljen, ako se ne spreobrne "v edino zveličavno" rimsko katoliško cerkev. In tako se teh "krivovercev" ogiblje ne samo katoliška de ca temveč tudi odraščeni. In ob enem molijo, da jih bi Bog— namreč "krivoverce"—pripeljal na pravo pot... Ni čudao, če se protestanti sgražajo nad tem nebrzdanim bigotstvom. « t f rali svoja široka usta. Preprečili bi bili lahko vsaj polovico stavk, ako bi jim bilo sploh kaj do izravnave. Do izravnav jim pa ni moglo biti, ko pa so stavke, posebno dolge in zavlečene stavke služile njihovim interesom, kajti v širši ameriški javnosti je bilo treba zanetiti sovraštvo do tistih, ki so v boju za večji kos kruha bili primorani, da odloie orodje. Niso bile kakšne magnatke, pač pa žene navadnih tovarniških delavcev, ki so stresale svoj jad nad premogarji. "Zakaj se jezite samo nad premogarji. ne pa nad lastniki in upravo?" sem se vtaknila vmes. "Moja družina prezeba, ker so premogarji odložili kramp! Vse ostalo me nič ne briga!"—"Ako morajo stavkati, naj stavkajo poleti, ko ni treba kuriti!" je pripomogla druga. — Bust niso dlje časa vozili. "To h ... with the drivers! Kadar jih najbolj potrebujemo, si vzamejo počitnice!"- In niti besedice proti kompanijam! "Prav jim je! (Namreč telefonskim uslužbencem.) Ko so videli, da ne morejo prodreti i vsemi svojimi zahtevami, bi se pa z malim zadovoljili in odnehali in stavke bi bilo že zdavna konec!" Tako se je izrazila prodajalka, ki Je bila vajena prejemati naročila za svoje blago tudi po telefonu. Ni prav nič težko ustvariti delavstvu sovražen • sentiment, dokler je vsak, naj je i sam delavec, le v svoje koritce zaverovan. Ta slaba poteza v značaju povprečnega človeka se da izkoristiti, pa jo tudi izkoriščajo. Nekronani radijski kralj Kaltenborn si je včasih skoro zlomil svoj suhi jezik, s tolikšno vnemo je sikal in klatil in udrihal m njim po unijah in hjftho-vem vodstvu, očitajoč mu ne-obzirnost in brezmejno samo-paštvo poleg rešte drugih neod-pustljivih grehov. In naštevajoč velikansko škodo, zgube in ne-prilike, ki jih "zakrivijo" unije s svojimi stavkami, utrpeti pa da jih mora čisto po nedolžnem ameriško ljudstvo (kakor da unijski delavci niso del tega ljudstva!), je le malokdaj posa-bil z laterno posvetiti pod delavske postelje. In če je odkril pod njimi kakšno sumljivo rdečkasto copato — oj! — takoj je obvestil vso javnost, da se v unije zajeda komunizem. A Kaltenborn ni sam, ampak jih je bret števila, ki so preračun jeno brskali in še vedno brskajo po resničnih in namišljenih smeteh v unijah ter dvigajo pri tem toliko prahu, da sagrt-njajo r nJim vse dobre in za sptošnost koristne strani delavskih organizacij. Vsi ti plačanci se s svojimi plačniki vred vesele uspeha. Mora si pa reči, da Jim je v ne baš majhni meri pomagala i ne-praktičnost delavskih vodite-(Konec na 5. strani.) Spominski dan je že kaka dva tedna za nami. Kot je navada, kadar imamo dva ali tri praznike skupaj, je vedno veliko smrtnih ponesrečb. Letošnji spominski dan jih je zahteval malo več kot običajno—več kot pet sto mrtvih. Pa se še dobe taki ljudje, kateri zahtevajo novo vojno. Novic ne primanjkuje. Kongres in senat sta odglasovala za proti-unijski zakon. Odobrila sta tudi mirovne pogodbe z Italijo. Rumunijo, Bolgarsko in Ogrsko. Ali največje novice pridejo i? Ogrske in Argentine. Vsak, ki je sledil Trumanovi akciji na Balkanu je vedel, da mora prinesti posledice. Rezultat je dr žavni prevrat na Ogrskem. V Washingtonu niso sprejeli te novice z veseljem. IJj-vi korak je bil suspenzija denarnih kreditov sedanji (ogrski) vladi, ka-teri bo gotovo sledil protest v Moskvo in pa organizaciji Združenih narodov. , Glede Argentine ni bilo nobenega iznenadenja. Sedanji poslanik George Messersmith je bil ravno zato poslan po predsedniku Trumanu, da uravna vse potrebno s Peronom xa vojaško alijanco. Torej ostane samo še Francisco Franco, kajti z drugimi diktatorji je sedaj Washington v prijateljski zvezi. Da, daleč — zelo daleč smo že prišli od aprila 1945. Človek bi kaj takega niti ne sanjal — in vse to se dogaja pod geslom svobode in demokracije... V Clevelandu Stari Jupiter pluvius je nam bil zelo naklonjen. Deževalo ni cela dva dneva. Ali saj to je bil čas mojega bivanja v ohajski prestolici. SANSova konvencija se je vršila ne samo ob obilni udeležbi ampak tudi v i zbornem razpoloženju. Delo je šlo hitro in nemoteno izpod rok. Da je bilo veliko zanimanje za to zborovanje je kazalo na stotine pismenih in bfzojavnih pozdravov ne samo iz Zedinjenih držav temveč tudi iz vseh republik Jugoslavije. Konvencija je napravila veliko dela. Določila je nov delavni program za bodočnost. Kajpada, eden najdelavnejših na tej konvenciji je bil dosedanji predsednik SANSa Etbin Kristan. Njegovi referati in resolucije so bile nekaj klasičnega. Kar je posebno vredno omeniti je to, da je bilo med delegati zelo veliko žensk. Prav je, da se omeni ogromno delo, katerega je in ga še danes opravlja naše ženstvo v prid novi Jugoslaviji. Janko Rogelj, bivši podpredsednik SANSa, je imel v tem smislu zelo izboren referat. Člani novega odbora SANSa so vsi dobri in izkušeni ljudje. Prepričan sem, da bodo kos nalogi, katera jih čaka v prihodnosti. H koncu bi omenil skromno sugestije, da se v bodeče na slič-nih zborovanjih opusti odbore sa notiftiiranje kandidatov sa novo odbornike. Naj se te delo prepusti konvenciji. Govorniški in koncertni del programa v petek večer je bil nad vse zanimiv. Nemogoče mi je omenjati podrobnosti radi prostora, ali kadar je vprašanje petje, so v Clevelandu na pr vem mestu. Na programu so bile tudi slike, katere je jugoslovanska vlada zaplenila ob padcu Nemčije, želel bi, da se te slike kažejo v vsaki slovenski našel bini v Ameriki. Treba je pokazati naše izdajalce v talarjih in frakih — ter tiste, katerih pesti so krvave od naših ljudi. Ne, teh slik ne pozabimo zlepa. Naš Jnbilaat V soboto večer je bil Kristanov dan. Mogoče se to ne sliši prav, ali je reanica. Banket na dvorana je bila nabito polna. Kot Je že navada s menoj, sem bil tudi to pot prepozen. Končno so ae naju z ženo usmilili ter so na nekakšen način dobili nekje dva vstopnici tako, da sva imela čaat biti na tem banketu. Program ae je odprl ob deveti uri in je trajal do polnoči. Na programu je bilo petje, dekla-macije ln pa govori. Poslušal seat neštete govbrnike. kateri so v Izbranih beerdah slavih Jubilanta. Drug za drugim so omenjali njegova dela, njegove zasluge sa slovensko delavstvo, za Slovence in Jugoslavijo. Mnogo, mnogo je bilo povedanega. Tudi jaz sem se zamislil nazaj, kajti tudi jaz poznam Etbina že dolgo dolgo vrsto let. Poznam ga še od takrat, ko sem ga prvič videl na pragu ljubljanskega gledališča leta 1905. In takrat sem se še prekrižal kadar sem srečal socialnega demokrata. Ko sem poslušal govornike sem nehote mislil, da Etbin Kristan ne spada samo Slovencem, ampak da spada k tistemu čudnemu rodu upornikov, kateri nimajo ne plemena in ne domovine. Kakor daleč listaš v straneh zgodovine, najdeš njih imena. Dobiš jih v arenah, na barikadah, Jtečah in pa na čelu množic. Kot vse velike mislece in upornike, jih imenujemo državljane sveta! Etbin Kristan spada med nje. Ta pisec mu želi še mnogo mnogo let! Pismo iz Jugoslavije. (Dalje.). "Meni ni bilo za Italijana temveč za Mrsela. Zaslutila sem zlo. Na vozu sta bile še dve ženski. Pri Lesjaku na Čatežu je tudi ležalo več ranjenih Italijanov. Od Čateža do Velike Loke smo vsi molčali, svinčeno težak zrak nas je tiščal k tlom. V Ljubljani sem se ves čas bala kaj bo posledica. In res, še isti dan so prijeli Mrsela, ko se je vrnil domov. Zaprli so ga, pretepali in mučili, da je od bolečin znorel. Ko je dobila italijanska posadka od partizanov poziv, naj Mrsela izpuste, so ga res vrgli skozi okno, da se je ves izmučen in pretepen še ubil. Italijani so pa trdili, da je sam skočil skozi okno — hotec pobegniti, česar jim ni nihče verjel. Kmalu nato pa je italijanska posadka zapustila Sv. Križ, ko je začela naraščat K partizanska moč v moštvu in v orožju. Bili so strašni časi. Skoro vsa Dolenjska je bila eno samo bojišče med partizani na eni in med okupatorji in domačimi izdajalci na drugi strani. Mnogi so tik pred osvoboditvijo pobegnili na Koroško in v Italijo, kjer sedaj ruvarijo pod zaščito oblasti proti novi Jugoslaviji. Kako ste obhajali prvi maj? V naših časopisih sem čitala o proslavah v Chicagu, New Yor-ku in drugod. Pri nas je bilo zelo veselo, lepo in svobodno. Dne devetega maja pa bomo obhajali drugo obletnico naše osvoboditve, ko so vkorakali v mesto partizani od vseh strani in prihajali dva dni in dve noči. Naše razpoloženje jo bilo takrat nepopisno! — (Konec.) Truman za "obrambo lapadne hemisfere" Meseca maja je predsednik Truman pozval kongres, naj mu podeli posebno oblast za pospešitev na^ta za "utrjevanje obrambe vfceh držav zapadne hemisfere." Ta uključuje Kanado in vse države Centralne in Južne Amerike. Tole mi ne gre v glavo? Na konferenci s časnikarji v Pfagi Je čefcoslevaiki vnanji mi nister Jan Masarvk v p ruš« I na vtirfe, na i peitvedo, kaj pmv-tprav Je "ielesal sester" Ko to izvedo, naj mu telefonično športe, Je detel Masarvk Tadl Jaz M rad vedel, čem« se ta sasiar, k! ga aihjer ni, toliko natfMa. Le čemu se Je ameriška vlada ttke navdušilo v propagandi C bnrrhillo proti šeleeaetna aa-storu, dast ga v svetovni politiki nikjer ni, te mi nikakor ne gre v glavo! % PROlETARfC WANDA WASH.EWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje.) Svet je bil v rdeči megli. Ka-petan Cemov je blodil v tej krvavi megli, ne vedoč, kaj se dogaja. Samo eno je trdno vedel: treba je izginiti v ogromnih predelih domovine, pomešati se med milijone ljudi, za vselej prenehati biti Grigorij Cemov. Kolesa bolniškega vlaka so z enakomernim Topotanjem govorila: da. da, da. Potrjevala so, poudarjali. Se dobro, da so se dokumenti izgubili. Po vsej priliki so ostali tam, na ravnici poleg prepada, kjer je preživel nekaj dni med mrliči, dokler ga niso skrbne roke potegnile izmed ubitih trupel in naložile na sani. Dobro je, da tedaj, ko sam ni mogel govoriti, tudi> doku-menti niso nišesar povedali o njem/ V trenutku/ko je padal v brezno pozabljenja, je čutil le duh bolniške sobe. sladkobni vonj kloroforma in ostri sijaj kirur-govih naočnikov. In spet ropot koles, ki so mu pripovedovala nekaj nerazumljivega. kot bi bila to neopredeljena slutnja nečesa, kar mora priti. Svet pa se je razblinjal v njegovih očeh. Končno pa je le vsaka stvar stopila na svoje mesto: bolniška postelja in neznane. s snegom pokrite gore v daljavi. Sedaj si je kapetan Cer-nov moral priznati: "Na fronto se ne bom nikoli več vrnil. Manjka mi roka, nogo imam zlomljeno in nekaj čudnega se dogaja z mojim obrazom." "Kaj pa imam na obrazu?" je strogo spraševal mlado sestro, kadar mu je dajala zdravila. "Rano in opeklino, kmalu se bo zacelilo." je brezskrbno odgovarjala. On pa se ni mogel pomiriti. Nagajal mu je povoj, iz-pod njega je pozorno opazoval izraz njenega obraza. "Navadna rana. Mirno ležite, da se bo hitreje zacelila." Čutil je ostro bolečino na desni polovici obraza. Prav tako ostro bolečino je čutil tudi v roki, ki mu je manjkala. Strmel je v belo razgrnjeno odejo. Tam kjer bi morala biti njegova roka. je odeja vdrta — tam ni ničesar. In vendar boli. Bolečina v roki mu ponoči ni dala spati. Kaj je mogla vedeti sestra, kako je mogel verjeti sestri, če je lagalo lastno telo, če ga je bolela roka. ki je ni več imel? Nič več ni spraševal, ne sestre ne zdravnika; le čakal je. Pravkar se je sestra, ko je šla proti vratom, skrivoma pogledala v ogledalce. Vsi ranjenci so vedeli, da je sestra zaljubljena v zdravnika, zdravnik pa je imel priti vsak čas. A stvar ni v tem. Važno je to, da je ogledalce izginilo v žep bele halje. Sestra, pil bi rad. Dajte mi, prosim, piti. Ne, z druge strani, prosim." Opazila bo, prav gotovo bo opazila. Da bi jo prosil? Ne, ne bo dala, uganila bo, čemu. "Obveza se mi je premaknila " Sestra se je sklonila nad posteljo. Njegovi prsti so hitro, previdno posegli v žep. Tu je malo, okroglo zrcalce, gladko in hladno. Ono ne bo lagalo, ne bo varalo. Saj se obveza sploh ni premaknila . \ "Ne? Zdelo se mi je . . Sestra je odšla. Sedaj je bilo treba samo izbrati pravi trenutek. In še istega dne se je ponudila taka prilika, ko ni bilo ne sestre ne zdravnika. Sosed je spal — neprestano je spal, prebujal se je samo, kadar je jedel in kadar so ga prevezovali. Malo okroglo ogledalce je bilo brezobzirno odkritosrčno. Kapetan Cemov se je ogledoval resno, preiskujoče. Rana se bo zacelila, menda je zlomljena ličnica. Ostali bodo šivi in brazgotine. Nihče pa ne bo mogel spremeniti tega, kar je videl v okroglem ogledalcu: odbijajoče iznakaženo oko, ki je imelo videz, kakor da ni na svojem mestu. To oko je gledalo tuje, z nekako srepim, čudnim izrazom. Grigorij je previdno premaknil obvezo na prejšnje mesto. Kar je bilo doslej megleno in odmaknjeno, je postalo jasno in razločno. Kolesa vlaka so govorila resnico, potrjevala so njegov, sedaj še nejasen sklep. Tako je moralo biti. Tako in nič drugače. Vlekli so se dolgi, brezkončni dnevi zdravljenja. Kapetan Cernov je potrpežljivo ležal. Eno oko je bilo zdravo. Razločno je videl bolniško sobo, zdravnika in strežnice ter portrete po stenah. Posebno en portret. Kapetan Cemov je dolgo gledal to sliko. Imel je pravico, gledati to sliko, saj je bil na fronti od prvega dneva vojne. In kadar ni mogel zaspati, kadar ga je preveč mučila roka, ki je ni bilo več, se je kapetan v najglobljem molku pogovarjal s človekom na sliki. Saj je bil tudi sam eden od milijonov vojakov., ki jih je videl človek na sliki. On, kapetan Cernov, je čutil v sebi mimo, trdno vdanost, verno bližino, krepko in večno vez. Prijetno je bilo gledati ta obraz in mu brez bp-sed poročati. Kapetanu se je zdelo, da se oddaljuje od vsega, kar je dotlej preživel. Nepomembni so postali dnevi in celo čas na fronti. Stal je nekje visoko, prav ob sliki, in brez besed ji je govoril o svoji nezlomljivi zvestobi. ro je gledal nanjo cele ure. __ je življenje, nekje so zveneli koraki po hodniku, sosed je smrčal, nekdo je tiho stokal na koncu bolniške sobe, nekdo se je smejal, od daleč je prihajal t t PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROS VETA" Naročnina sa Zdrašeae irftave (Isvsemšl Ckleaca) la Kaaado M00 na ,et°; M.so ** pol leta; $1.SS sa četrt leta; sa Chicago la Cleero 17.50 sa celo leto; $S.7S sa pel leta; sa laaseaMtve $».00. Naslov za list in ta|niltvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ropot tramvaja, ki je vozil po ovinku — vse to je bilo nestvarno, neresnično. Resnična pa je bila neskončna daljava, brezmejna višina, popolna tišina in ta pogovor, o katerem ni nihče vedel. Ne, ne pogovor, saj je govoril samo kapetan. In ne z besedami, bilo je nekaj večjega kot besede, ni bilo podobno besedam. Iz te molčeče tišine, v kateri je govoril brez besed, so ga dosledno in nepopustljivo vlekli navzdol. Prevezovanje, zdravila, merjenje temperature — vse to ga je spominjalo resničnosti, mu govorilo o tistem, kar je v resnici. Invalid — so zveneli koraki na hodniku. * Invalid — je smrčal sosed. Invalid — je dr-dral po tirih tramvaj. Kapetan Cernov se je opazoval, kakor da bi bil on sam kdo drugi. Pretresljivo jasno je videl ostanek amputirane roke, nerodno, debelo povito nogo. Predvsem pa strašno masko ska-ženega obraza. Do tega časa je šlo vse po sreči. Kapejtana Cernova ni bilo — ostal je daleč na megleni ravnici, poleg prepada. Sedaj leži že nekje v skupnem grobu, zasut z mokro zemljo. Sled za njim se je že stokrat izgubila — bolnice, vlaki — odšel je daleč po poti, po kateri se je lahko izgubil za vselej. "Kje imate družino?" je nekoč vprašala radovedna sestra. In kapetan Cemov je jasno in razločno odgovoril: "Nimam družine." Medtem pa se je po tihem, izdajalsko prikradlo do njega hrepenenje. Hrepenenje po sončnem, posebnem nasmehu, po laseh, ki so bili svetli kot lan, po drži glave, ki je bila lastna samo njej. Ah, ko bi prišla, se sklonila nad posteljo, da bi ji pogledal od blizu v oči, ki niso poznale izdajstva. Prav tiho bi zašepetale ustnice, ki jih je tolikokrat poljubljal. Njegovega čela bi se dotaknile mehke, skrbne roke. "Ne vdam se" — je goyoril hrepenenju. Z lahkimi, neslišnimi koraki je hodilo okrog bolniške postelje, in to so bili Marijini koraki. Šepetalo je nežne besede in to je bil Marijin glas. Prihajali so spomini, v bolniški sobi so oživeli vsi dnevi od tiste Mre, ko jo je zagledal na malem vrtičku za ograjo v malino vem gozdičku, z modro ruto na glavi. Spomini so se razraščali kot bujno zelenje, razcveteli so se z visokimi cvetovi, plavali so v pesmih svobodnega vetra. Kapetan Cemov se je boril sam s seboj, zbiral je vse svoje moči. Srečno in zaupno se je nekoč začenjalo mlado življenje. V tem življenju je mogel pokloniti svoji ljubljeni veselo moč, nebrzdano radost, srečno bodočnost. Sedaj ni več inženirja Cernova. ostal je le še invalid na bolniški postelji. Kaj ji more pokloniti sedaj? Ali naj jo za vselej zveže s svojim bednim življenjem? Ali naj za vselej zatemni njene jasne oči, zaduši njen nasmeh, prekine pesem, ki so jo pele njene ustnice? Ne, naj bo raje tako. Ne bo se vrnil in ostal ji bo svetel in čist spomin na tistega, ki je ljubil in dal svoje življenje za domovino. (Dalje prihodnjič.) • V8A EVROPA fladuje In željno čaka pridelkov Ufa poletja. A marsikje je ljudatvo toliko v bedi, da je porabilo tudi vemona in pa vprešno živino sa šiveš. Zed. driave pa so pripravljene pomafaU le takim deželam, ki alao pod sovjetsko sfero. "Kaj bo, kaj bo," tarnajo Ijadje. FILMI IZ STAREGA KRAJA BODO PREDVAJANI 'V CHICAGU V soboto 14. iunija bodo v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawn-ad le Ave., prikazovani filmi iz starega kraja, ki jih še niste videli. Ta predstava se vrši pod pokroviteljstvom podružnice SAN-Sa št. 25. Vstopnina je 5Sc. Prireditev se prične oh 8. zvečer. Po predstavi plesna in prosta zabava. Znanost je pot, na kateri išče^ mo relativno resnico s pomočjo neovirane miselnosti. Posluiajte vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGiS, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchah. Vsakega nekaj Pilo PAUL BERGER Trst, 29. maja. -- Tukaj so tri vrste fig. Prve držiš v žepu, drugih je vse polno po cestah, tretje pa še niso zrele. Figam rečejo tudi smokve. a e e ^ Tukajšnji slovenski trgovci, ki se hodijo vsako nedeljo zdravit na Kras, so pronašli, da je pristen teran boljše zdravilo kot ves penicilin skupaj. e a e Ker so tudi na Krasu lepo pobarvane hiše, se vidijo na njih razni napisi, ki so dokaj veliki. Na primer: "Mi hočemo Tita!" "Tukaj živimo Slovenci!" "Kjer so pokopane ko6ti naših borcev, tam je naša meja!" "Mi spadamo v Jugoslavijo" Najznačilnejši je pa napis v Kraj ni vasi: "Po tmjevi poti Titu naproti." V Trstu pri Sv. Luciji na zidni ograji pa se Čita: "Vogliamo Tito" (Hočemo Tita). "Vogliamo che Trieste e* settima Republica di Jugoslavia (Hočemo, da Trst spada v sedmo republiko Jugoslavije). "Eviva Stalin", zraven pa srp in kladivo itd. • • • Na Krasu ima eden duhoven, recimo, pet cerkva, da jih obip-kueje in opravlja službo božjo, kar niso mačje solze, ker so cerkve pač oddaljene. Da se stvari od pomore, poskrbi daleč okrog poznana Tona za nedeljske popoldanske obrede v cerkvi. Tona je 75 let mlada^orajina, poštena in zavedna slovenska go-stilničarka. Po osmih letih odsotnosti, me je takoj spoznala. Njena hči Antonija in njen mož Leo Stolfa s hčerko žive v To-ledu, Ohio. To je napredna in zavedna družina, ki je mnogo pomagala s paketi ljudem po Krasu. • • • Na binkoštno nedeljo, za katero povprečni Američani niti ne vedo, smo naročili kosilo pri nekem kmetu v Sepulju. On gostilne začasno nima, ker gradi novo hišo, kjer bo gostilna. Brat me je predstavil gospej Zmagi. Je fajn ženska in pa kuharica, kakršnih je malo v Ameriki. Cez nekaj časa pa primaha gospodar in brat mi ga predstavi za gospoda Macerola. Pa sem ga pobaral, ali se ne pišeta enako? Pojasnil je, da je gospodinji ime Vittoria, po slovensko Zmaga. Predlagal sem, naj Še služkinjo kličejo Sonja namesto Zofka. Moj predlog je bil podpiran in sprejet — prekrstili smo jo s specialnim vipavskim vinom v Sonjo. Za botra pa je bil njen fant Ivan. Prav zavedni partizani. »te V Trstu so bombe naredile ogromno škode. Na vprašanje, zakaj so bombe metali na stanovanjski predel na Rosettijevi ulici (dne 10. junija 1944 je padlo 328 bomb), so mi povedali, da je tam stanoval nemški konzul, ampak tiste hiše bombe niso zadele. Hiša mojega brata je bila nekoliko poškodovana in je deloma že popravljena. Porušili pa so cerkev, ki se ne da popra- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON S7S4 WEST tSth STREET Tel. Crawford SSIt OFFICE "HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) S:SS to S:30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Res. SSIS So. Rldeeway Ave. Tel. Crawford 6440 ■ if ao answer — Call em viti. Sedaj vsako popoldne šolski fantje nosijo opeko v neki frančiškanski zavod, ki je oddaljen 800 čevljev od porušene cerkve —- tik pred ali pod hišo mojega brata v Livaditijevi ulici. • * • Par besed o draginji v Trstu. Navaden delavec zasluži od 600 do 900 lir na dan. Izurjeni delavci in profesionalci pa nad T000 lir na dan. Ker nimam časa, morate sami izračunati ali primerjati cene. Na banki je dolar vreden 400 lir—to so italijanske ali pa zavezniške lire — iz boljšega papirja in manjše oblike dolarji. Je dvoje vrste denar, toda enake vrednosti. Na črni borzi (black market) se pa dobi, recimo, tudi 800 lir, ali še enkrat toliko kot v banki za en copak, kot bi rekel cleve-landski tovariš Jankovič. 4 Ma strela!" bo rekel Tone. En komad mila Palm Olive stane 200 lir, škatlja pol funta Bakers Cocoa pa 300 lir. Gaso-lin je na črni borzi cenej i kot legalna cena, za katero pa ne vem, ker nisem mogel avta s seboj v "luft" vzeti. Češnje iz Istre stanejo do 70 lir kilogram, jagode pa 200 lir kilogram (funt Je 46 dkgi. »a e • Moj brat je dne 29. maja dobil 364 vrec po 100 kg. sladkorja od tvrdke Comissione Ponti-fizia Assistenza iz Rima. kjer pravijo, da imajo tudi sv. Oče nekaj zraven. Vreča 100 kg. stane na debelo s kuponom 17,800 lir, na drobno pa morajo prodajati po 210 lir kg. Za vsako vrečo mora depozirati 500 lir. Zelena kava (srednja) stane 800 lir kg., fižol (pisan okrogel) 200 lir kg. Za limono sem dal 9 lir. Makaroni in druge testenine stanejo pa s kuponom 50 lir kg., medtem ko stanejo brez kupona (tesera) trikrat toliko ali 150 do 160 lir kg. Mleko, pripeljano na dom iz Bazovice ali s Krasa, stane 50 lir liter. Ce se greš v brivnico obrit, te stane 40 lir. Voznina na poulični do Bar-cole ali Skednja stane 5 lir, dočim je pozimi stala samo eno liro, kar je bilo skoraj zastonj, sedaj pa malo več kot zastonj. Brzojav iz Milana do Trsta stane 151 lir, nočno pismo ali pa kablogram do Chicaga pa stane 900 lir. Pivo pri morju stane 35 lir. Eno jajce 28 lir. Petsobno stanovanje od 4000 do 6000 lir letno itd.' • * • Predno končam, naj omenim moj vtis vožnje z letalom. Gre hitro in gladko "kot po žnorci," in ongavi Big Tony iz California je bi lahko svojo koncertino ta r stoje vlekel, zraven pa imel na glavi še kozarec ječmenovca. Bi še kaj napisal, a nimam časa, ker odpotujem v Trbovlje. VOJNI VETERANI TU BOUSE SClTENI KOT V KATERIKOLI DRUGI DEŽELI NE ČAKAJTE, da prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim % vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee* j BARETINCIC & SOK : • m POGREBNI ZAVOD Tal. 20-SG1 414 Broad Strast JOHNSTOWN* PA. V državah, kjer je obvezna vojaška služba tradicija iz davnih let, se za veterane, to je, odpuščene vojake, zelo malo brigajo. Imajo sicer nekaj prednosti, ki pa so zgolj na papirju. Drugače je v Zed. državah. Kot drugod, tako smo ob priliki prisilne ali obvezne vojaške službe morali iztrgati z dela, s trgovin ih uradov na sto in stoti-soče moških, ki so Jmeli službe, mnogi zelo dobre, a imeli so jih vsi in ni jim bilo prijetno ob pomisli, kje bo zaslužek, kadar se vmejo. Pa je bilo to zanje vse urejeno tako, da so bili deležni ob povrnitvi boljše socialne zaščite kot jo imajo drugi, in da imajo bolniško oskrbo, ki bi bila sicer lahko še boljša, če ne bi bilo toliko korupcije. Posebno prednost imajo naši veterani v aplikacijah za vladne službe. FLIS piše o tem: Komisija Zed. držav za javne službe se ravna po zakonu iz leta 1944, ki daje veteranom prednost pri vladnih nameščen jih. Filozofija ali stvarnost nudenja te prednosti bivšim članom naših vojnih sil je morda najboljše izražena v besedah pok. Franklina D. Roosevelta, ki je dejal: "Menim, da zvezna vlada, v kolikor deluje kot delodajalec, mora zavzeti vodilno mesto v nastavljanju veteranskih moči, kadar se vojaki vmejo domov in si bodo prizadevali najti zaslužek. Docela nemogoče je namreč odtegniti milijone naših mladih fantov in mož njih vsakdanjim poklicem ter jih poslati v boj za obrambo naše domovine, potem pa pričakovati, da bodo kar enostavno spet začeli znova brez kake pomoči od oaše strani." Nameščenja v vladne ali javne službe in dela se vrše po gotovem redu in iz seznama oseb, ki so vložile tozadevne prošnje ter napravile potrebne izpite, bodisi pismene ali ustmene, ter za mesto ali službo za katero se smatra prosilec sposobnega. Veteran, ki zaprosi za, vladno delo, mora istotako najprej izpolniti vse pogoje in pravila tikajoča se vložitve prošnje in položitve izpita ali preizkušnje. Sele potem pride na vrsto prednost nu-dena veteranom. Ta prednost pomeni, da pride prej na vrsto za namesčenje in deležen je še gotovih drugih koristi, ki bodo objasnjene. Vsi prosilci za vladne službe so z ozirom na njih položene izpite razvrščeni po redih do 100—kdor dobi red od 70 do 100, je sprejemljiv. Tisti, ki imajo najvišje rede pridejo prej na vrsto. Veterani imajo to prednost pri dajanju redov, dr. jim je pripisanih pet točk ako dobe zadosten red za sprejem. Torej če dobi veteran pri preizkušnji red 70, mu je ta takoj povišan naf75vPohabljeni veterani, ki imajo-tozadevne certifikate od vojnega oddelka, veteranske administracije, mornariškega oddelka ali pa od zdravstvene javne službe (War Dept., Veterans' Administration, Navy Dept., or Public Health Service) dobe deset točk pri določanju izpitnih redov. Kjer pa se gre za profesionalno ali znanstveno namesčenje ali službo, je veteran (pohabljenec) sicer upravičen do dodatnih desetih točk pri preis-kušnji, ali njegovo ime ni pomaknjeno vrh seznama prosilcev, če ima znašati njegova začetna letna plača več kot tri tisoč dolarjev. Vdove pohabljenih veteranov so tudi upravičene do prednostnih desetih točk, če zaprosijo za vladno delo, istotako žene veteranov, ki ne morejo delati vsled poškodb zadobljenih tekom vojaške službe. So še druge prednosti, ki jih je deležen veteran, ki zaprosi za vladno delo. Cas njegovega službovanja se mu šteje kot potrebna izurjenost zahtevana v zvezi z vladno službo, gotove določbe glede starosti, telesne visokosti, teže, itd., za veterane ne 1 veljajo. Tudi pravilo, da ne smeta imeti vladne službe več kot dve osebi iz iste družine, je za veterane omiljeno, kot tudi določba, da morajo biti vladna dela v Washingtonu porazdeljena med državami po številu prebivalstva. Kdor želi imeti natančna pojasnila in podatke glede prednosti veteranov pri nameščen ju v javne službe, naj piše po knjižico na naslov: United States Service Commission, Washington, D. C. Ustmene informacije dobite lahko pri krajevnih uradih Civilne službe za javna dela. Kanadski Jugoslovani dobili veliko "slabe" publicitete Združeni odbor kanadskih Jugoslovanov je že dolgo na delu za gmotno pomoč Jugoslaviji in pa da se bi tisti Jugoslovani, ki imajo razna tehnična znanja, vrnili in tam pomagali v rekonstrukciji nove federativne države. V Kanadi je dobila ta akcija močan odziv, a tudi veliko napadov v tisku in denunciranja. Urednik "Hrvatskega glasa" Peter Stankovich, v Winnipegu, je spravil v kanadski ter ameriški tisk obdolžitve, da je omenjeno gibanje nič drugega kakor "peta kolona". Tisti, ki se bi v v Jugoslavijo vrnili, se bi tam učili za komunistične propagan-diste in špijone, in kolikor bi jih to skušno prestalo, bi šli nazaj v Kanado in tu kot izvežbanci vršili svoje petokolonsko delo. Takim, ki skušnje ne bi prestali, pa bi jugoslovanska vlada kanadski potni list odvzela in jih dala drugim svojim tajnim agentom. Dalje je trdil, da je omenjeni odbor, ki se ga v tisku oglaša za "frontno" organizacijo komunističnega gibanja, zbral v svoje namene že nad milijon dolarjev. Stankovičeve trditve in obdolžitve izvirajo iz njegovega sovraštva do nove Jugoslavije. Prvič ni res, da se pripravlja na odhod v Jugoslavijo na tisoče kanadskih Jugoslovanov, ker tudi ako jih bi tam res toliko bilo, imajo večinoma svoje domove in mislijo stalno ostati v Kanadi. * , Bilo pa je iz drugih, resnejših virov poročano, da odide tja nekaj takih, ki so izvedenci v raznih industrijskih panogah, da bodo pomagali pri graditvi novih obratov in pri moderniziranju starih. Za njihovo odpo-tovanje je jugoslovanska vlada poslala tja svojo transportno ladjo "Radnik". Ta je odpeljala tudi razno orodje, ki se ga rabi pri graditvi ceat, popravljanju prog itd. V normalnih razmerah bi se nad takimi potovanji in odvaža-nji orodja nihče ne spotikal, toda sedaj, ko je proti Jugoslaviji v kapitalističnem svetu tako ostra kampanja, ji vse prav pride. . DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK kajiška, a poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan-stvo, vsebuje knjižica še v n. dolu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod na-Apvdta RAZNO, pa Proglas neodvisno.^, Ustavo Zed. držav, Linool-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenlh držav in Poedine države s glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. C«oa knjižici Jo SO Motov 0 poitaio« mi NaroČila sprejema: ( Knjigarna Prolttorca SS0I 8. Lawadale Aveaao CHICAGO SS, ILL. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T.1. MOHAWK I7ST 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PROBLEM PRISELJEVANJA BEGUNCEV V ZEDINJENE DRŽAVE M Kam z begunci v evropskih | zdravili te nove naseljence kot in v afriških taboriščih, ki nočejo nazaj v svoje "stare domovine". Večinoma so to zapeljani ljudje, pristaši režimov, kakršni so bili pred vojno in jih sedaj nI več. . Zed. države bi rade Žide izselile iz nemških taborišč v Palestino, a izgleda, da jih prihaja po tajnih poteh več sem nego tja. Tudi veliko Poljakov si ne upa domov. In pa Jugoslovanov. Stephen Pearce, ki piše za FLIS, je ta problem opisal v sledečem članku: Vseskozi zgodovino so se dogajale delitve ljudi, ki so bežali iz svojih domovin, da utečejo preganjanju in zatiranju. Novost v množičnih selitvah, ki so se pričele ob pričetku pohoda totalitarizma v Evropi, je bila obsežnost istih in skrajna brutalnost s katero je bilo preseljevanje sproženo. Poleg tega ni bilo nikdar v zgodovini toliko dežel iz katerih bi prihajali begunci in nikdar toliko zatočiščnih krajev, nudečih začasno ali trajno zavetje. Naša dežela je trajno zatočišče in vsakdo, ki bi rad našel odgovor in znanje o Evropejcih, ki so iskali varnosti v tej deželi, bo naletel nanje v nedavno izdani knjigi "Refugees in America". To knjigo je spisal profesor Maurice R. Davie, predsednik oddelka za sociologijo na Yale univerzi in jo je smatrati za poročilo odbora za proučevanje nedavnega naseljevanja iz Evrope. Profesor Davie je vodil te študije, ki dajejo polne podatke o številu, narodnosti, starosti ter ekonomskem in socialnem ozadju beguncev. Poleg tega knjiga pove kaj mislijo Američani o teh pred nedavnim v Ameriko došlih beguncih, kot tudi kaj mislijo o Ameriki oni sami in kaj delajo v naši deželi. Vsi Američani se spominjajo koliko je bilo zanimanja v svetu v splošnem, ko so ti preganjani ljudje prvič pričeli prihajati v Ameriko. To je bilo ravno pred izbruhom druge svetovne vojne in nekateri Američani so po- Nekaj o sloviti pisateljici Wandi Wasilfewskl In o njenih delih TISKOVNI SKLAD PROLETARCA Prejeto do 6. junija 1147. ILLINOIS: . Chicago: Joseph Oblak $5; John Rak $2; Frank Peterlin 50c. ' Berwyn: Neimenovan $2.85; Ig nac Hainrihar $2; John Košiček $2. Algonquin: Andro Spolar $5. , Waukegan: Jos. Bezck $2; Frank Brence $1. (Poslal M. Judnich.) Oglesby: Louis Viftnikar $1. Springfield: Klub »t. 47 JSZ $9; Jos. Ovca $3. Po $1: L. AJdich. J. Goršek, st„ J. Goršek, ml., Julia Krmelj, Julia Filipich, tVjpaj $17. (Poslal Jos. Ovca.) PENNSYLVANIA: Herminle: Anton Zornik poslal $10.30. Prispevali so: F. Vrček, Bedford, O., $2; M. Dcrmota, Library $1.80, F. Anžlovar, Slovan $1.50. Po $1: Nick THller, Library, Leo Bregar, Barberton, O., Frances Mihevc, Salem, O., Mrs. Sustarsic, Barberton, O. Po 50c: Frank Jerman, F. KogovSek. Niles, O. West Middlesex: Jack Yest $1. OHIO: Barton: Klub št. 11 JSZ $5. (Poslal J. Vitez.) Youngstown: John Tancek $2. Cleveland: A. JanSa $3; J«. Kodri* $2.80; Mary Lumbart $1, John Rome $1; skupaj $7.80. (Poslal John Krebcl.) Jonko Rogelj $5 (Izročil F. Zaitz.) WISCONSIN; Milwaukee: Lculs Barborich poslal $8. Prlsfpevali so: Po $1: A Demshor, J. Rov*ek. F. Zaje, J Vidmar, A. SuSnik. Po 50c: J. Tamse, L. Marr, M Smolo, L. Am bro7ic!., F. PftmVzteh, C. Kramer. . Sheboygan: Anton Zorman $2; Martin Jelene $1; Frank »tih $1. (Poslal F. st,ii ) Willard: Matt Malnar 75c. MINNESOTA: Klaney: Anton Gnezda 50c. BttM: Max Marts 75c. DRUGI KRAJI: Fontana, Calif« Po $2: Albert Hrast, John Pečnik. Po $1: Chat. Jurkoshek, Ant. Blasich, Jos. Bre-Zovec, John Rodman; Valentin Zajec 50c; skupaj $8 50. (Poslal J. Pečnik.) East Helena, Mont: Frank Sasek $1.00. Pnebla, Colo.: Anton Medved $1. John Zupančič 50c. (Poslal L. Ma-lenftek.) Conway, Mo.j Anton Potokar $2. Detroit. Mirk.: Mary Jbrca $5. (Izročila Angela Zaitz ) Thos. Pe-trlch $1, Antoa AniWck 50c. (Poslal J. KorJič.) fanko Zornik 50c. ftk«»ftj $m.4S. prej*ajl Ixkftt $934.81, skupaj 11,040.26. važne skupine prinašajoče dodatnega bogastva naši kulturi in našemu* ekonoittskemu življenju sploh. Nekateri pa so jih gledali z nezaupnostjo meneč, da bodo znabiti postali s časom prevratni elementi, nevarni naši družbi in našemu načinu življenja. , Govorilo se je mnogo o številu beguncev pripuščenih v Zed. države. Nekatere govorice so postavljale število visoko, češ, "da je deželo preplavilo milijon beguncev" — to v času med leti 1933-1943, ko je prišlo v Ameriko vsega skupaj le 499.996 naseljencev iz vseh dežel. Močno je bila tudi razširjena govorica, da so vsi pripuščeni begunci ži-dje. Dejstvo pa je, da je bilo med omenjenim številom pripu-ščenih samo 168,128 židovskih beguncev, torej manj kot polovico od 499,996 pripušcenih iml-grantov. Knjiga "Begunci v Ameriki" odgovarja še na mnoga druga vprašanja, ki se jih je dosedaj obravnavalo na podlagi površne informacije — knjiga namreč nudi naseljeniški seznam ter druge važne in intormativne statistike. Pogosto pa tudi na vaja dramatične epizode temelječe na odgovorih navedenih na vprašalnih polah, katere so izpolnili begunci ob zaprositvi za pripustitev v Zed. države. To meče luč na .življensko ozadje mnogih beguncev, kajti v knjigi profesorja Davieja opazimo, da je bilo med pripuščenimi begunci 425 profesorjev in učiteljev dovolj za tri manjše univerze. To število profesionalcev je najti med 13,000 priseljenimi begunci. Potem pa je prišlo sem tudi več sto znanstvenikov, ki so potem doprinašali in se do-prinašajo k znanstvenim in tehnološkim pridobitvam naše dežele, ter Združenih narodov sploh. Med prvake teh je šteti Aubert Einsteina in Enrica Fermi, ki sta doprinesla svoj delež k razvoju atomske energije. Med begunci, ki so tekom na-cijskega preganjanja dosegli našo obal, je bilo tudi več tisoč zdravnikov. Kakih 1600 od teh je izpolnilo vprašalne pole. Navzlic težavam prilagodenja v novi deželi, je število teh doprineslo k razvoju na polju naše medicine in zdravstva. 'Nekateri zdravniki priseljenci so si poiskali mesta na podeželju, kjer je bilo pomanjkanje zdravnikov ter so tekom vojne pokazali ne samo nedeljivo lojalnost £o Zed. držav, pač pa so bili pripravljeni • braniti to deželo s svojimi "življenji" če treba. Mnogo jih je vstopilo v vojaško službo, v kolikor so to dopuščale naše tozadevne postave in regulacije. Vsi ti — nedr-žavljani in naturalizirani državljani -^sov Obrambi svoje nove domovine storili svojo dolžnost. Medtem ko profesor Davie poroča o beguncih, ki so že prišli v našo deželo in so že tako-rekoč postali del našega življenja tukaj ali pa so v procesu tegu, je pa njegova knjiga času primerna iz vidika možnosti pripustitve v Ameriko našega deleža razseljenih oseb, ki še žive v evropskih begunskih taboriščih. Njegova knjiga "Refugees in America" je docela objektivna; vsekakor pa dejstva, ki Jih je odkril in prikazal vodijo do zaključka, ki se izraža v naslednjih njegovih besedah: "Noben izreccn begunski problem ne obstaja v Zed. državah; obstaja le naseljeniški problem, problem, ki je obstajal skozi vso našo zgodovino ln katerega se Je rešilo vsako gcncracijo sproti 2 dobro razsodnostjo in pravico, v korist razvoju in večjemu blagostanju Amerike ... Bilo bi zares čudno... če bi mi, z našimi ponosnimi tradicijami, ki so nam vedno narekovale, da smo nudili zavetje preganjanim, sedaj odbili odgovornost prevze-tja našega dela velikega problema človečanstva s tem, da bi preganjanim zaprli naša vrata.1' Ali čitate v Proletarcu roman največje sodobne poljske pisateljice Wande Wasiliewske? Pri-občujemo ga na tretji »strani. Naslov mu je "It ljubezni". V času minule vojne Je bila ena izmed vodilnih osebnosti v borbi za preobrat na Poljskem, kajti hotela je, kakor n. pr. partizani v Jugoslaviji, da se Poljska nikdar več ne vrne v stari red. » IV« Delovala je med vojno največ v Moskvi. Je toliko samostojna, da se je upirala tudi ministrom sovjetske vlade, ako se ji je zdelo, da njihova taktika ogroža koristi in samostojnost njenega (poljskega) naroda. Tik po vojni se je sprla tudi s Stalinom, ker je odlikoval nekega poljskega generala z redom Suvorova. To je bil odličen ruski general, Pogosdovanj« v Istri lift konferenci istrskih gozdarskih strokovnjakov v Patinu to sklenili takoj sprožiti veliko akcijo za pogozdovanje in nasade sadnega drevja. Do jeseni Jtodo omogočili zasaditlv 1 milijona sadik na področju 1000 ha. Tako nameravajo tudi v prihodnjih h*Hi po^ttMl vsakokrat po 1000 ha zemlje. . WANDA WASILEWSK A ki je porazil v svoji dobi poljsko armado. Wanda je smatrala, da je tako odlikovanje Želitev za Poljake. Stalin na to ni pomislil, pa je podelil dotičnemu poljskemu poveljniku nov red, a ob enem pokazal, da se mu je Wanda s svojim umešavanjem zamerila ... Revija "Naša žena" piše o nji (članek priredila Elena Usie-vič): Wanda Lwowna Wasiliewska (rojena 1905), je odlična sodobna poljska pisateljica. V svojih delih "Obraz dneva", "Domovina", "Zemlja v jarmu" prikazuje Wasiliewska življenje in trpljenje poljskih industrijskih delavcev, življenje težakov na graščinskih posestvih, življenje poljskih kmetov; v romanu "Plamen na močvirju" pa življenje za pad no ukrajinskih kmetov. Vse ustvarjanje Wasiliewske preveva vroča ljubezen do poljskega delovnega ljudstva, nezadržana mržnja do njegovih zatiralcev. Wasiliewska je poslanka Vrhovnega sovjeta S. S. S.R. Od začetka velike Domovinske vojne z nemškimi fašističnimi osvajalci je posvečala Wasiliewska mnogo pozornosti političnemu delu. Ona je spisala tudi roman "Iz ljubezni", ki ga prinašamo sedaj v Proletarcu. Wanda Wasiliewska sodi nedvomno med najvidnejše postave antifašistične Evrope. Temperamentna, strastna politična delavka je to, darovita pisateljica in sijajna, z ognjevito kretnjo in besedo navdušujoča govornica. Videli so jo v delavskih predmestjih Krakova, kjer so nastala njena prva dela, ki so ji prinesla sloves pisatelja. Videli sq jo na varšavskih trgih, kjer je klicala ljudstvo v boj proti domačim okupatorjem, ki so tirali deželo v pogubo. Videl jo je plameneči Harkov, Voro-než — videle so jo vse fronte, kjer se je sovjetsko ljudstvo borilo z Nemci. Zvestoba domovini, ljubezen do svojega ljudstva, do svobode in demokracije, pa mržnja do slehernega zatiranja, nasilstva, mračnjaštva — to so osnovne poteze Wande Wasiliewske, to je osnovna strast, ki vodi vse njeno delo, ki uravnava vse njeno življenje. Ta strast je rodila njene ognjevite knjige, ta strast Jo je vodila organizirat borbo. Prenašala Je bedo in vsakršno pomanjkanje, tvegala je svobodo v borbi s privrženci fašizma, ki so si v njeni domovini prisvojili oblast. HČI poljskega senatorja In žena poljskega delavca je bila Wanda Wasiliewska, v stari Poljski preganjana, njene knji* ge je zadrževala cenzura, onemogočali so Ji delo ln kratili najbornejši zaslužek; grozila JI Je ječa. Toda vse to je ni zaustavilo, ne flntraMk). In ko Je že poleti 1939. zgrnila nad Poljsko grozeča nevarnost vdora hitler-Jevih tolp, ae je poljska patriot-ka Wanda Wasiliewska z vso odločnostjo in silo posvetila pripravi svojega naroda na boj s hitlerizmom: delala je pri orga-niaaciji vojaške priprave poljskih žena. V „ Ko se je po porazu Poljske znašla v Lvovu, je Wanda Wasiliewska vedela in vidcJa eno: treba je izkoristiti čas in pripraviti Poljake na boj z Nemci, združiti Jih in trdno povezati njihove vrste, treba je ohraniti poljsko kulturo, treba si je zagotoviti podporo silnega, prijateljsko naklonjenega soseda, treba je organizirati sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Brez omahovanja, brez kleca-nja zaradi teže udarcev, ki so jo zadeli, se je s svojsko ji smotrnostjo oklenila dela. Snovala je center poljske kulture, organizirala založništva, revije, gledališča, muzeje, objavljala je članke, v katerih je pojasnjevala množicam vzroke za vojaški poraz Polji^ke, ki ga je rodila pro-fašistična, reakcionarna politika njenih oblastnikov. Klicala je v boj in na delo za vzpostavitev neodvisne, demokratične Poljske. Tudi njena knjiga "Plamen na močvirjih",ki je bila napisana še v predseptembrski Poljski, a je izšla šele v Sovjetski zvezi, pojasnjuje, kako so notranji okupatorji pripravili Poljsko tako daleč, da je bila lahko okupirana od zunaj. To je bilo delo v povsem novih okolnostih. Toda bilo je delo, ki se mu je Wanda Wasiliewska posvečala vse življenje, delo z istimi cilji, z isto strastjo, z istimi stremljenji. Ko so Nemci verolomno vdrli na teritorij Sovjetske zveze, je Wanda Wasiliewska stopila v vrste Rdeče armade, ki je vzela nase glavno težo borbe s sovražniki njene domovine in s sovražniki človeštva. Wanda Wasiliewska je vedela, da se v vrstah Rdeče armade bori za svojo drago Poljsko, za svobodo svojega naroda. Niti v najtežjih trenutkih ni izgubila vere V zmago. V času najsrditejših bojev, v minutah največje smrtne nevarnosti ni odložila peresa, ki je gorelo v mržnji do sovražnika, peresa, ki je vlivalo borcem silo in vero, ki je nenehno klicalo na pomoč iz toliko ran krvavečo, a nezlomljivo Poljsko. Njen glas, glas borke in pisateljice, je donel kakor klic bojne t rombe po ogromnih prostranstvih sovjetske dežele. Na ta klic so se od vseh strani zgrinjali sinovi junaške Poljske: njeni zvesti sinovi, ki niso marali križem rok čakati, temveč so z orožjem v roki hiteli v boj za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Tako je nastala« *veza Poljskih patriotov v SSSR. Tako se Je osnovala Prva poljska divizija Tadeja Koscinszka, silna, izvrstno oborožena in sijajno iz-vežbana, Iz nje pa Je zrasla poljska armada. Ognjevita patriotka, neugna-na bojevnica — taka Je bila in taka je Wanda Wasiliewska, Stalinova nagrajenka, še dandanes. VSESLOVANSKI PIKNIK MILWAUKEE^ Milwaukee, Wis. — Milwau-ški vseslovenski svet priredi piknik v nedeljo 15. junija v Pleasant Valley parku, S. 98th in W. Dakota St. Na sporedu bodo razne športne igre, glasben program in točke za smeh in kratek čas. Govornik bo glavni tajnik Amer. vseslovanskega kongresa George Pirinsky. Vstopnina je samo 25c. Otroci vstopnine prosti. NAMESTO LETOVlSC -PREZIMOVALIŠČA a Ely, Minn. — Frank Jenko in njegova soproga Frances na Ely-ju, Minn., sta bržkone vedela, da bomo imeli v osrednjem za-padu in na severu v tem poletju bolj zimo kot pa pomlad in poletje. Kajti po truda polnih letih sta pred nekaj meseci prodala svoj sloviti rezort Silver Rapids, ki je nekaj milj od Ely-ja, na enemu najlepših krajev tega mesta, oziroma njegove okolice. Mnogo slovenskih in še več drugih turistov je prihajalo k njima iz vseh krajev dežele. Elyška okolica je polna tudi mnogo drugih letovišč. A letos nagaja vreme vsem—bodisi v Minncsoti, v Wisconsinu, Michi-ganu in v Iilinoisu. Pa tudi v Ohiu itd. Morda zdaj nastane kar iznenada vroče, ampak je pozno. Mr. in Mrs. Frank Jenko sta bila vedno prijateljska Proletarcu. In karkoli sta ali bosta podvzela odslej, jima želimo rokah. Četudi velja ta zakon le " za dobo petih let, je gotovo, da bodo ostale industrije v Rumu-niji pod vladno kontrolo tudi potem. Državno lastništvo zavzema svoje mesto skoraj po vsej Evropi, zlasti pa v državah, ki so naklonjene sovjetom, nič manj pa ne na Angleškem in v Franciji. Kapitalistični sistem prk vat nega izkoriščanja in kopičenja profitov se umika socializaciji pod vladnimi kontrolami. Help Wanted prav tako veliko uspeha, kot sta ga imela z letoviščem Silver Rapids — pa manj dela... Kajti z njim sta uspela, ker sta z malim začela pa garala preveč, da je šlo pod vzet je naprej. Prodala sta ga trem fantom iz Oelwein, Iowa. Pišejo se Dil-ley, Lindar in Hanken. Jenko in njegova soproga Frances (fojena Seliškar) sta začela to letovišče leta 1922. In uspela z garanjem. Abo sta dobra društvenika. Morda bosta sedaj imela tudi za kake nase posebne aktivnosti več časa, ker sta se iznebiia najtežjega bremena. Rumunske industrije pod vladno kontrolo Rumunska vlada je dne 27. maja naznanila, da so se ustanovili industrijski sveti. To je sledilo sklepu, ki ga je sprejel ru-munski parlament. Ta zakon določa državno kontrolo industrij. Doznava se, da bodo industrijski sveti funkcionirali pet let. Ti sveti bodo kontrolirali vse surovine, produkcijo in distribucijo. Prizadete bodo vse družbe, rumunske in ruske, kajti zakon krije vse industrije. Novi zakon, ki je takoj stopil v veljavo, pomeni, da bo država imela totalno kontrolo vseh industrij, ki so bile v ^privatnih Help Wanted MpWaattd ■ ■ .......... COOK Modern Office Cafeteria Morning and Afternoon Half Day Saturday — Good Pay - Steady Job Tel. DELaware 1282 Mr. Ockershauser International Furnihire Co. FURNITURE MART 666 Lake Shore Drive CLERKS WANTED No experience necessary. v Ono to be trained for Kardex system. The other for general reference file. CREDIT MEMO CLERK WANTED To make out credit memo's and adjustments. Should have seme knowledge of bookkeeping and typing. West Side firm. Company cafeteria. Near "L," bus and surface lines. HAYMARKET 0740 Ask for Office Employment 1200 W. Harrison GIRL WANTED FOR CASHIER GOOD WORKING CONDITIONS GOOD SALARY Apply GOLDBERG 4756 South Ashland Avenue YARds 520$ ' . IMMEDIATE OPENINGS Automobile Mechanics Top guaranteed salary for A-l mei^ Steady work all year round Best working condiUons Apply at once! Parkside Motors 2810 West Madison Street Or Phone NOW SACramento 5100 COOK Day and Night - American Born Pleasant Surroundings HYNES RESTAURANT 94 If S. Ashland CEDarcrest »41» MAID Experienced. General houoewbrk. Stay. Adults only. Goad homo. Fine salary. Neat, clean, dependable. References. GRACE 8400 Own COOK Cook, general heoaework room. Pleasant suburban Must like children. No heavy work. Other help. Geed salary. Refer- Call SEEley 1311 for Appointment METAL SPINNERS Experts only! Here is your chance to get a steady job with the Industry's leader; you work S days a week, 9 hours a day for a total of 4S hrs. per week at the hlrhest hourly rate« in the city. Apply In person or write MR. VAN ES for appointment Each Inquiry Will be Acknowledged Promptly SPIN-CRAFT 4122 W. State St Milwaukee, Wis. STENOGRAPHERS GOOD SALARY LIGHT DICTATION PERMANENT POSITIONS PLEASANT WORKING CONDITIONS 40 HOURS, 5 DAY WEEK The Sampson Co. 8101 S. Michigan Phone Mr. GREENHOUSE,CAL 225S DOMESTIC General Hounework UPHOLSTERERS WITH EXPERIENCE STEADY WORK 5-DAY WEEK GOOD WAGES TIME AND WFOR OVERTIME EXCELLENT WORKING £OND. 3E15 W. Chicago Ave. NEV. 0710 Plain ( ooking No Lanndry - Other Help - Stay Own Room and Bath References ORA. 5620 ISO JANITRESS Night work - Steady and Union Scale - Good Working Conditions Apply 189 W. MADISON ST. STENOGRAPH« Experienced or competent ner. Small factory office. Light dictation. Good salary. 5 day week. Interesting, steady position. One-girl office. • f U. S. TOO! * MFG. CO. 1528 West Armitage COOK Cook for a church institution. Experienced. Beard, room and salary. Call MlChlaan 4S66 between 10 A. M. and 0 P. M. except Sunday INTERESTING POSITION Open in Travel Bureau for man or woman with experience. Knowledge of languages desirable, not neceuaary. Salary accord, to ability CONTINENTAL TRAVEL BUREAU 101T Belmont Ave. Chleago, 111. Apel za vol tita evropskim državam Problem prehrane v raznih deželah Evrope in Azije je akuten. Preteki mesec je D. A. Fitzgerald, tajnik mednarodnega živilskega sveta, apeliral na Ameriko, naj poveča dovoz žita v evropske države.. FOR SALE Cleaning store and 3 rooms of furniture RAVENSWOOD 9773 SUPERFLUOUS HEAR Positively Destroyed Yaur Beauty ELECTROLYSIS h t He only mritHHl en«n MADAME STIVER Hti WS ^fi^ifl WtW z& F.. WMhiogtoo It (>«tr*l MAN FOR BOILER ROOM Stoker heat; frao room and board, laundry and good wages. Old people's home. GERMAN OLD PEOPLES HOME 7824 Madison St Forest Park, III. MAN Syrup Making and Shipping 87 He per holr to start 5 day week SEGAU PRODUCTS CO. 411 North La rami« COLumbus 4030 BAKERS ood HELPERS Bread & Pastry. — ExcepUonal opportunity for advancement Askow's Bakeries 1216 E. 53RD ST. I AGED MEN CWBCKROOM MIDDLE FOR AIm Ben Bays Wo offer: 8-day week. 9*25 month starting salary. 8188 80 days. Permanent positions. Best ttons. A real opportunity for the right i --------IfilTY » per after worklna e [ for t THE C H AS. A. H CHI MEIER LUMBER CO. 1711-25 W. Belmont Ave. BITOevaweet m MALE AND FEMALE PfcESSERS Also GIRL SEAMSTRE8SES wanted Immediately. Large, modern plant Top Pay at Society Cleaners 8 Dyers, Inc. i 2535 N. Western BRU. 7000 GENERAL HOUSEWORK / and Mother's Helper Small Apartment Doctor's Heme - Good Salary Call SPRing 2838 BURROUGHS CALCULATOR OPERATORS BOOKKEEPERS GENERAL OFFICE CLERKS' FULL TIME - PERMANENT WORK EXPERIENCED PREFERRED BUT NOT ESSENTIAL MODERN OFFICE IN THE LOOP S DAY - SVA HOUR WEEK REST PERIODS , . PART TIME WoltK ALSO AVAILABLE APPLY MR. OREEN - Room 1301 327 So. Lo SaNo St. nOUTMK s Janko N. Rogelj: SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET !N SLOVENSKO 2ENSTV0 V AMERIKI Na konvenciji SANSa 30. in 31. maja 1947 jc bilo porinilo mnogo referatov. Vriila se ie v Clevelandu. O vlogi ienstva v SANSovih aktivnostih je poročal Janko N. Rogelj. Njegov referat se glasi: Slovenska žena in dekle, ki je prišla iz domovine onkraj morja, prinesla je s seboj čutečo zavest, da je odtrgana od slovenskega ženstva v domovini. To je bila njena skrivna in tiha bclest, ki je večkrat prihajala 0 3 vidnega izraza, ko je rodila otroke v tujini, pa vendar v domovini svojih otrok. Njena tiha želja je bila. da bi tudi njeni otroci imeli cut do njene rojstne domovine onkraj morja. Imamo malo število slovenskih mater v Ameriški Sloveniji, ki so svojim hčeram in sinovom poklonile zanimanje in spoštovanje do njene rojstne grude; in ti sinovi, posebno hčere, so priskočili k materam, da pomagajo poguženi in trpeči Sloveniji. Ko sc je 19. aprila 1S41 organizirala v Chicagu, 111., slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora, so bile v njemu nase matere, glavne odbor-nice dveh slovenskih ženskih organizacij v Ameriki. V lokalnih odborih JPO, SS so sprejele spet ženske odgovorna in delovna mesta. Pri različnih prireditvah in nabiranju denarnih prispevkov so naše slovenske žene in dekleta vršile velike naloge ter bile v vzpodbudo marsikateremu možu ali fantu. To je bil začetek. Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, je bilo telo, iz katerega se je rodilo dete — Slovenski ameriški narodni svet. V dnevih 5. in 6/ decembra 1J)42 je zboroval v Slovenskem narodnem domu v TTlevelandu prvi Slovenski narodni kongres, katerega so tvorili delegatje in delegatinje, 528 po številu, med katerimi je bilo 171 žena in deklet, med njimi več tu-rojenih hčera. Slovensko ženstvo je tvorilo skoro tretjino vsega dele-gatstva. Z odobravanjem je bila na tem kongresu sprejeta resolucija našega ženstva. Naša Slovenka v Ameriki je odločno povedala, da se je postavila na branik za svojo trpečo sestro onkraj morja. Na tem kongresu je bil izvoljen izvrševalni odbor 11 članov in osrednji ali širši odbor 40 članov. V obeh odborih so dobile ženske vidna mesta, na katerih so vršile svoje posle odločno in v zadovoljstvo sprejetih sklepov na kongresu. V dnevih 2. in 3. septembra 1944. se je vršila prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Konvencijo so tvorili izvoljeni delegatje, izvrševalni odborniki in člani širšega odbora, skupaj 131 članov konvencije. Slovensko ženstvo je imelo na tej konvenciji 31 žena in deklet. Lepo zastopstvo. Zastopnici dveh slovenskih organizacij sta poročali o delu in žrtvovanju po kongresu, ki je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Obenem je bila na prvi konvenciji sprejeta resolucija, da naj se ne pozabi slovensko ženstvo v domovini, od-nesno v Jugoslaviji, ko bo končana vojna. V imenu slovenskega ženstva v Ameriki je bil oddan radijski govor in pozdrav ženam v domovini. Vse to so storile naše žene in dekleta za JPO-SS in SANS do prve konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Ameriki. Na konvenciji, ki je sprejela sklepe za novo delo, pa je rekla ena delegati nja: "Slovenke, zbrane na tej konvenciji, pošiljamo pozdrav našemu ženstvu v osvobodilni fronti in jim kličemo: Pomagali vam bomo!" In to so tudi storile naše žene in dekleta med prvo in drugo konvencijo Slovenskega ameriškega narodnega sveta. (SANS.) Do prve konvencije je bik) delo SANSa samo obrambnega ali političnega značaja. Na tej konvenciji pa je bila sprejeta resolucija, da prične SANS tudi s pomožno akcijo, prvič, da nabira denarne prispevke za prvo pomoč, drugič, da nabira staro obleko in obutev za potrebne v domovini, kar bi lahko pošiljal SANS potom Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev v New Yorku. Delo se je pričelo. Naše žene in dekleta so pričela z nabiranjem obleke po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Nabirale so od hiše do hiše, apelirale so na sejah in v časopisih, kam naj ljudje prinesejo obleke in čevlje. Ob večerih so se zbirale k delu, da so pregledale prinešeno blago, čistile in prale isto, nakar so s pomočjo mož in fantov pripravljale nabrano blago za po-šiljatev. Bilo je to ogromno delo, toda naše slovensko ženstvo je vršilo to delo z odločno zavestjo, da pomaga svoji nesrečni sestri onkraj morja. nih in najetih prostorih, kamor io donašali in vozili Obleke, čevlje, blago in jestvine, da jih pošljejo Rdečemu krilu v Jugoslavijo., Vse to delo je bilo večinoma napravljeno ob večerih, kajti naše žene in dekleta so zaposlene podnevi doma ali pri delu v pisarnah in tovarnah. Ko je eksekutivni odbor SANSa na seji mesdca januarja 1940 sklenil, da prične z nabiranjem sklada za otroško bolnico v Sloveniji, bila je prva, zavedna Slovenka v Clevelandu, ki je darovala tisoč dolarjev v sklad za otroško bolnico ter postala u-stanovna članica otroške bolnice v Sloveniji. Njen vzgled je bil tako mičen, da so naša slovenska dekleta in žene nakrilje-vale večkrat moške pri nabiranju denarnih prispevkov. Zgodilo se je, da so na seji moški predlagali vsoto petsto dolarjev za bolnico, toda naše žene so predlagale, da se daruje tisoč dolarjev. Moški so se podali ter glasovali z ženami za tisoč dolarjev. Hvalevredno delo so napravile žene in dekleta, ko so hodile same ali v spremstvu moških od hiše do hiše ter prosile za prispevke za otroško bolnico Vsepovsod so bile uspešne, ker našim zavednim in aktivnim žtnanrhniso dosti odrekali v nobeni* naselbini, kjer živijo še naši ljudje, ki čutijo, da kri ni voda. Slovensko ženstvo v Ameriki, ki je sodelovalo pri JPO-SS in SANSu je vidno in odločno pokazalo, da hoče najprvo pomagati skoro uničeni Sloveniji, od-nosno Jugoslaviji, da si opomore k vsakdanjemu življenju. Napredna slovenska žena v Ameriki je tudi s zanosom pozdravljala svojo sosestro onkraj morja. ki je odšla v osvobodilno gibanje in bojevanje, da pripomore k uničenju krutega okupatorja in vseh onih, ki so okupatorju pomagali. Naše ženstvo je vedno želelo svojim sestram več svobode, prostosti in priznanja, kot so ga imele v predaprilski Jugoslaviji. 2eije in hotenje slovenskega ženstva pri SANSu se je uresničilo, kajti njena sestra v Jugoslaviji je postala svobodna in enakopravna žena, ki danes dela na obnovi lepše, bolj demokratične in pravilnejše urejene Jugoslavije, kjer je dobila pravice, ki ji gredo po božjih in naravnih postavah, kot pravi to resolucija, ki je bila sprejeta na prvi konvenciji SANSa. Delo slovaitkega ženstva v Ameriki še ni končano. Svobodoljubna in demokratična slo- Po vseh slovenskih naselbinah j venska žena v Ameriki bi se v Ameriki je zavedna in narodno napredpa slovenska žena ali dekle prisluhnila klicu rojstne zemlje, klicu svoje obubožane sestre onkraj morja s tako močno pozornostjo in nenehno aktivnostjo, da so se po velikih in malih slovenskih naselbinah odpirala zbirališča v Slovenskih narodnih domovih ali v privat- ftffffTTflffffTTTTffVTfffffTVffffffVffffJffrfVfffffe u PROLETAREC n je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. » j \ Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celoi I leto. I Naročite ga čitalnicam ter bralnim druitvom v valih rodnih kra|ih. ► * | V starem kraju tudi žele, da jim naročite j AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR r ^ £ Stane za stari kraj $1.65.1 lanskim letnikom pol- « f 'jemo oba za $3. Dvo knjigi i« tri dolarje. Tiskovni ; ; "rad slovensko vlade iell, da poiljemo ljudem tam čimveč izvodov P rolet an a in Družinskega koledarja Ne odlaiajtal Pošljite naročilo takoj! ^1aaa^AAAAAAAAAAAAAŠŠŠŠŠŠAAAAAAAA AAAAAAAAAA AAAAAAA danes tudi rada pogovorila s svojo sestro onkraj morja. Srečala bi jo rada, iz oči v oči bi jo rada pogledala, pokramljala bi žnjo o težkih in pretečih letih. Po izmenjavi obojestranskih občutkov ter s pogledom v bodočnost, bi se naše slovensko ženstvo v Ameriki rado povesalo z demokratičnimi ženami Jugoslavije, da bi skupno delale za boljšo bodočnost ienstva v Jugoslaviji in Ameriki, od nosno na vsem svetu. Te bo tudi bodoče delo Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Ameriki. Obetanje silovite -krize v Evropi, ki bo zadela ves svet (Konec s ). strani) si tudi po svoji krivd) — iztisnjeni iz koalicijske vlade. Francoski komunisti s socialisti vred dobro vedo, da so v nevarnosti -- pred de Gaulleom! On je za vlado močne roke. In če pride Francija v zmedo in zagrabi za krmila de Gaulle, ali Mo njemu sorodnih, bo to fašizem in pa konec komunistične ter socialistične stranke. A vzlic temu si ne moreta najti skupne poti. Slednja trdi, da ji je pri srcu le Francija in svetovni mir, o komunističnih prvakih pa pravi, da menjajo svojo barve po pre-minjanjih mavrice v Moskvi. Francosko delavstva gladuje in svoj protest proti pomanjkanju izraža t stavkami. Vlada je proti njim. Kajti stavke se dogajajo največ v »ocializiranih obratih. Bedna Francija se pogreza vsled njih še bolj v krizo. Komunistični prvaki zatrjujejo, da oni stavk ne podnetuje-jo, jih ne podpirajo, od vlade pa je odvisno, da kaj stori v razrešitev teh obupnih razmer. Vlada, ki ji načeljuje socialist, apelira na francoski proletariat, da naj ne stavka zoper samega sebe. Kajti vse kar država ima, je pripravljena deliti z vsemi. A česar nima — tega nikomur ne more dati. Prizadeva si nakupiti živil v Severni in v Južni Ameriki, obnoviti industrijo ter jo modernizirati, a to vzame čas in pa veliko, veliko takega denarja, ki je kaj vreden tudi izven mej Francije. Glavna taka valuta pa je sedaj ameriški dolar, ki ga Francija nima, razen kolikor si jih more dobiti na posodo. V nemalo težji borbi je tudi angleška vlada. Skuša obvarovati valutp, rešiti indijsko in palestinsko vprašanje, prizadeva se za pobotanje z Meskvo a ob enem je vsled ekonomskih zvez odvisna od Washingtona, kjer nasprotujejo vsemu in vsakemu, ki je za socializem. Dalje so nastale čezdalje težja zamotanja na Kitajskem, kjer komunisti—ta koz vam zmagujejo, sedaj predvsem v Mandžuriji, dasi jih ne podpira nobena vnanja sila. Mi pa še vedno obo-rožujemo diktatorja Čiang Kai-šeka. vzlic nasvetom mnogih naših konservativcev, da naj ga pustimo na cedilu, ker noče reformirati svojega rcžhna. Je ko-rUpten, fevdalen in reakcionaren. Težave imamo tudi v Grčiji, Da Ogrskem in povsod, kjer še usiljujemo "Trumanovo doktrino'* — vojno "proti komunizmu vsepovsod". . Kajti borba proti komunizmu s tem, da podpira Truman reakcijo "vsepovsod", je olje na ogenj komunizma. Ali bo zmogel izvršiti obljube ? IVERI (Konec z druge strani.) ljev. John L. Lewis bi n. pr. veliko bolje storil, ako bi bil nehal bobneti iz literature nabrane citate, pa rajši semintja skrbno prisluhnil ljudskemu glasu ter si, kolikor pač mogoče, po njem uravnal uro budilko za na štrajk. V tem pogledu je imel izvrstnega učitelja v Rooseveltu, katerega pa je zasovražil s tolikšno silo, da je šel in se prislonil k njegovim naj zagrizene j-šim nasprotnikom. Ta "modra" poteza vseznalega Lewisa je bila nazadnjakom le v veliko po-tuho, delavski stvari pa na kvar. Ali se bomo iz že dobljenih brc kaj naučili? Ali bomo še kdaj tako lahkomiselno dali krdelu naših najhujših nasprotnikov priliko, da bo tulilo, kot je tulilo lansko jesen: Glejte, zaupnico so nam dali! Naše vodstvo, naš program so odobrili! Nasitili so se newdealarskih zbrod in se jim hoče nazaj v stari red, na široko, za vse enako odprto cesto... In res se kretamo nazaj, na cesto trdih komolcev... In morda se bomo prej ali slej spet pripehali do oaz,e kriza imenovane, kjer se bomo lahko temeljito odpočili, ker ne bo dela, ne.iela ... Nekoliko upanja nam daje sapa, ki veje z Wall«ceovih shodov. Nemara se utegne res kaj prida izcimiti iz njih. Saj ne le naša delavska barka, marveč obstanek vsega človeštva niha na nevarno vzburkanih valovih, in živ krst ne ve, kam jadramo... MARTIN H. KENNELLY JE tE NEKAJ ME8ECEV, od kar Je »ostal iupsn dragega največjega ameriškega mesta (Chicago) Martin H. Kennedy. Ko je kan-dldataro sprejel, je to storil pod pogojeni, da ne bo obvezan služiti politi ftti mastni t demokratske straake), pač pa ho«* delati samostojns . aa svojo roko. Obljabil Je boljšo transportae i je, odpravo "korupcije" Ia "gangslerlsma", s Je še vse tako kakor Je bilo. Kriva tema Je "nasilna". ki se Je niti še tako pošten "polltiien" starih strank ne more isncbiU. Kennedy Ja smatran aa poštenjaka, dasi ni ne radlkalee, ne sociolog. Na glavi Ima problem—daN so naj nate mesto še kdaj is-masne Is kleit najgrše korapcije in rakotlrstra, ali pa postane teliš«* ljudi, v katerem bodo ropi, umori, posilstva, vlomi in rasni dragi i loči ni odpravljeni v fimvečji meri. KOMENTARJI (Nadaljevanje s L strani.) je za mir, in zato svari ameriški kapitalizem, naj se ubrani depresij, in sovjetski komunizem pa, da naj ustvari temelje za civilne svobodščine. Wallace je torej nekak centrist. Za sabo ima milijone ljudi. Ako bo znal to oporo uporabiti, bo storil za mir več kot pa si more predstavljati. ^ "Fascism in Action" je brošura, ki je bila spisana pod pokroviteljstvom zveznega kongresa in zvezne vlade. Obsega 325 strani dokumentov in razlag. Vsi podatki so avtentični. Vzrok, da ae je moral rnerodajni zvezni kongresni odsek lotiti tega dele je, ker je ie leni izdal knjigo "Communism in Action'\ Torej če naj naša vlada pobija komunizem, v imenu demokracije kajneda —■ čemu ne tudi fašizma, ki brsti vzlic deževju in hladnemu vremenu po vsi naši deželi? Toda dočim je knjiga "Communism in Action" bila takoj vsa razposlana, je knjige "Fascism m Action" it vsa v skladiščih. Vladni krogi ti je ne tipajo poslati na svetle, ker se boje zamere katoliški cerkvi, trgovskim komoram in drugim takim skupinam, ki so za stari red, za izkoriščanje in ta kupi- čenje bogastev, neglede na posledice — namreč na depresije, ki slede toku našega ameriškega gospodarskega reda. "Rdeča zvezda" v Moskvi, glasilo rdeče armade, se zgraža nad našim predsednikom Tru-manom. ker je odlikoval kralja Mihaela "za zasluge v vojni proti osišču", dasi jih ni imel niti toliko kolikor ima za svojimi polikanimi nohti črnega. "Rdeča zvezda" pravi, da je bilo to Trumanovo odlikovanje le dodatek k njegovemu izzivanju Sovjetske unije. In je resnično čudno« čemu naj Truman, predsednik republike, poklanja kolajne fantu, ki ni storil za svojo deželo ničesar kot da jo izžema. Anglija je po vseh primerih res demokratična dežela, a ima še toliko aristokratskega bleska, da je grdo. Vsa njena diplomacija je še vedno v torijskih rekah. Vendar pa se je vlada dne 4. junija odločila napraviti ko- ! nec rasnim mejam. Odslej zamorcem ne bo več zabranjeno služiti v angleški armadi ali v mornarici. Doslej so smeli le delati zanjo v najbolj podrejenih "nečastnih" službah. KPajski študentje v šai.gaju in v drugih mestih so se naučili, da je njihova Ciang Kaiše-va vlada ne samo nedemokra-' tie na temveč reakcionarna do mozga in protiljudska. Vzlic temu je Washington še pri volji, da ji pomaga, ker je saj "proti-komunisticna". Liberalni študentje pa so bili obsojeni na dolge zaporne kazni. Ali je Truman zoper to kaj protestiral? Moral bi. Kajti če smo zoper nasilne režime v Evropi, čemu bi kitajskega tolerirali, ga podpirali, financirali ter ga zalagali z municijo in živežem? Nekaj je nekje narobe. In kitajski viso-košolci vedo, kaj je napak v naši in v njihni deželi. SLEPIČ M POMARANČE Dobro je, če resnici na ljubo povem, kako je Pavle v Idriji že pred dolfcimi desetletji gojil razne panoge športa, s posebno vnemo pa je lovil modrase In prejemal po krono za glavo, slepiče pa je lovil zgolj za zabavo in kratek čas. Po tisti mali zaplati za bajto, ki jo je ponosno imenoval vrt, jih je zmeraj gomaze lo vse polno, ker so se živali tu čutile domače in prav na varnem. O slepiču, tem najbolj skromnem, ljubkem in celo koristnem plazilcu pri nas, je med preprostim ljudstvom bilo nekoč in je morda kje še danes razširjenih polno pošastnih vrai. Siromak, ki je tako plah, da je menda beg njegovo edino orodje, naj bi bil tak krvolok, da je nekoč do zajtrka smrtno zastrupil sedem doječih mater. Bog ga je za to kaznoval tako, da poslej slepič človeka vidi samo od pasu navzgor in ga zaradi tega ne more pičKi. Jo j, je pa strašansko strupeni Kogar piči ta žival, je po njem. Pavle se je smejal takim it-rodkom bolehave domišljije in je mirno gojil svojo slepičjo farmo na vrtu v strah in grozo preprostih duš, ki so natihoma sklepale, da mora biti čudak. Pavle s samim vragom v zvezi. Seveda, saj je čudaški rudar dostikrat prišel t slepičem za srajc«rv gostilno in kar v naročju strege) Živali t mlekom. Res, kakor otroku. Kaj takega, za božji čas! Celo moški pivci so se nezaupno odmika H. ženske pa so se stiskale in vreAčale kakor splašene šoje. "T-t-tale ima ra-ra-rajši pol žlice mleka, kakor de-de-devet idrijskih zjal!" se je rudar rogal (Zjala = v idrijskem narečju — dekle.) Pa se je približala velika noč. Prav burjasto je bilo tisto leto. Toplota nikakor ni mogla do veljave. Vzlic temu so iz južnih krajev napeljali v Idrijo cele grmade pomaranč, limon in drugega južnega sadja, ki so ga bra-ajevke s priznano zgovornostjo prodajale na trgu. "Hm," si misli Pavle, "če so te dobrote vsem ljudem na prodaj, bodo meni tudi. Saj je knap na vse zadnje tudi človek, ali ne?" In stopi na vrt. Spomladansko sonce je že pred dnevi izvabilo slepiče iz prezimovališč, da so se prišli gret in si iskat hrane. Sicer še niso bili kdo ve kaj urni, vendar so se za silo še kar dovolj čvrsto vili po vrtu. Zdaj, ko je burja spet ohladila ozračje, so v klobčiče zviti in domala čisto otrpli pod travnimi šopi in gr-mičjem v zasilnih zavetjih čakali ugodnejšega vremena. Pavle te malo razgleda, pobere takle klobčič, ga nežno poboža, stisne v hlačni žep in jo mahne v mesto. V novem zavetišču se žival na toplem počuti tako udoono, oa se nennjkrat zapored živahno premota, potem pa mirno obleži. "Kar pa-pa-pameten bodi, da gt mi kaj ne p-p-polomiš," Pavle ponovno pobota v žepu Hvalico, ki mu zaupno polaga glavo v dlan. Brhka branjevka na trgu v mehki vipavščini ponuja svoje bogastvo: citrone, pomaranče, fige, rožiče in druge dobrote. "Ali so k-k-kkaj k-k-kisie pomaranče?" vpraša Pavle in se z zadovoljnim pogledom pase po krasnem sadju. "Kejpek, vače," gostoli branjevka, "limone že, limone, ma pom u če so pe kakor sam med. ke (niti) na Siciliji ne dobiste bolj sladkih. Nate, po-kusite in potlej povejte, ma sank) po resnici ", tn mu ponudi krhelj pomaranče, rdeč kakor konjsko meso in sladak kakor med. "Če so vse take, jih b-b-bom p-p-pa res nekaj na-na-nabral," se Pavle odloči, nastavi roke kakor polico predse in ukaže bra-njevki, naj mu kar naloži na roke lepih pomaranč, limon, nekaj vencev fig in tudi malo roži-čev, da bodo otroci imeli bolj veselo veliko noč. Pavle je sicer zakrknjen samec, a včasi že pride tako, da je najbolj prav, če sečlovek skliče kar lepo na otroke. Sicer ima pa doma poln vrt slepičev, ki jih nespametni ljudje celo preganjajo. Ce prav premisli, so to nazadnje tudi neke vrste otroci, čeprav jfrn človek ne privošči tega imena. Vipavka veselo pritrjuje: "Kejpej, kejpej, vatrok je va-trok, kejpej" — in odbira najlepše sadje ter ga poklada na stran. "K-k-kar na ro-ro-roke mi ga naloži-ži-žite pa štejte sproti, da . b-b-boste vedeli zara-ra-rajtati." "Pcj tudi duobru," se branjevka vabljivo smehlja, ko naklada rudarju izbrano sadje na roke in šteje, kako naglo raste izkupiček. Končno sega kopica možakarju 4e do pod brade, nakar pove. da bo za prvo silo dosti. Vipavka pove znesek, a Pavle nedolžno zavije oči: "Joj, ma-ma-mati, ko č-č-člo-vek nikoli na vse ne mi-mi-mi-sli!" Denar ima v desnem hlačnem žepu, pojasnjuje ženski tako prepričevalno, da ta niti malo ne dvomi o tem. Naj mati kar seže in potegne ven denarnico, ko sam ne more nič ganiti z rokami. in naj si vzame, kolikor ji gre. "Saj stno po-po-pošteni ljudje." Ženska res seže v žep, zavri-sne in kakor blazna odskoči: Iz Pavletovega žepa slepič radovedno pomoli glavo in striže z jezičkom. Branjevka sc ne utegne niti prekrižati. Komaj toliko, da skrije obraz v dlani, ko že kakor mrtva omahne med svoje košare. "Kakšno si mi p-p-pa z-z-zdaj zagodel!" kara Pavle slepiča, ko jo maha po trgu. "Vlš, da je šla vsa ku^ku-kupčija po vo-vo--vodi." Kupci in prodajalci hite one-svesčeni branjevki na pomoč. Pavle pa grede ustavi dečka, ki gre s precej velikim cekarjem na trg, in ga prosi, naj ga reSI tovora. Dečko zloži sadje v ce-kar in vpraša, kaj naj počne z njim. "Vi-vi-vipavki ga ne-ne-nesi na-na-nazaj, da ne bo omedlevala, i nji re-re-reci, da mo-mo-moji otro-ro-roci ne ma-ma-marajo pomaranč," jpravi Pavle in pokarže smejočemnu fantiču slepiča, ces: "Vis. z mlekom bi se mu bab-nica bolj prikupila, p-p-pa se nisem prej zra-ra-rajtal." — Cule. Novosti Fosilni premog. Znani hrvatski učenjak univ, prof. dr. Fr. Tučan je napisal zanimivo knjižico o fosilnem premogu. V nji razpravlja o pomenu rudnin, zlasti o važnosti fosilnega premoga, ki omogoča razvoj razi ionih in zelo važnih panog industrije. Pomen fosilnega premoga, pravi pisec, ni samo v toplotni energiji, ki nam jo nudi gorivo, marveč fudi kot vir različnih proizvodov, ki sestavljajo celo lestvico za razvoj kemične Industrije.' Knjiiica prof. Tu-čana pojasnjuje, kaj je fosilni premog, kako je nastal, kakšne to njegove sestavine in kolikšne so zaloge tega premoga v zemeljski skorji. Na koncu je še kratek pregled najdišč fosilnega premoge v Jugoslaviji. v Zemlja ubija bakterije. 2e nekaj časa govore in pišejo o drz-infekcijskem sredstvu tyrothri-cina, čigar odkritelj je dr. J. Dubois, sodelavec Rockefeller-jevega zavoda v New Yorku. Pri svojem raziskavanju izvaja dr. Dubois vse iz dejstva. Ha zemlja ubija bakterije. Ce'n. pr. pokrijemo truplo osebe, ki je umrla za jetiko ali tifusom, smrtonosni bacili bolezni že po kratkem času poginejo. Weekly Psvotod N» Inferos! of t k« Workers tli« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION • CO-OP It ATIV« COMMONWEALTH NO. 2070. **«fcli»M w~kly at 2301 5«. Uw^ik Av^ C1UCAGO 23, ILL., June II, 1§47. VOL. XUL REFLECTIONS By A. TURKMAN, Cleveland, O. SANC Convention The good Lord looked down on Cleveland on May 30 and 31, and smiled upon the delegates to the SANC Congress and made their stay a pleasant one by blessing the city with the only two consecutive days of sunshine in the month of May. No sooner had the delegates departed for their respective cities than ole man Pluvius once again , resumed driving his water wagon above thi^ city and delivered in two days time the entire quota of rain allocated the month of June by the weather bureau. One wonders how James Debevec and Father Gabrov-sek who have labeled in a libel suit pro-Jugoslav forces as being "readers of anti-clerical papers" and "non-churchgoing families engaged in a campaign of vilificaUon against members of the Catholic church" would attempt to explain this phenomenon. The Lord must know the right from the wrong. Cleveland is known as the "Convention City," so conventions come and go. Invariably, the outstanding features of the conventions is the amount of hilarity produced for the pleasure-bent delegates whose jocularity is oftentimes front page material. Quite a sharp contrast was the SANC Convention which wore a sober mien, for the people were gathered here to perform a serious and specific task of aiding the new Yugoslavia and attempting to create a better understanding of the Yugoslav aims and problems among the people of this country who sometimes feel a bit of resentment for Yugoslavia due to the worped propaganda being disseminated by the Reaction. Resolutions pertaining to economic and moral support for the Yugoslav Republic were presented and accepted, and the sum of $1,000 was allotted the Slovene daily, Equality (Enakopravnost), in its defense against the libel suit brought against it by Rev. Gsbrov-sek, assistant pastor Of St Vitus church in Cleveland. The convention named Etbin Kristan and Louis Ada mi c honorary. presidents and voted the following men into office: president Fred A. Vider; vice president Anton Krapenc and Joe Kotar; secretary Mirko Kuhel; treasurer , Vincent Cain kar, and recording secretary Milan Medvesek. Friday evening a capacity crowd witnessed a variety program composed of musical selections by Slovene choral groups, speeches by representatives of the Yugoslav government, and last but not least, a movie which gave many of the assemblage the first view of their homeland since their exodus to this country. Kristan Banqaet To attain the ripe age of 80 years is an achievement in itself, and it is almost a recognized custom to fete an individual whom nature has endowed with a body and mind capable of resisting the physical and mental wiseases present on this earth. Saturday night May 31, such an individual, Etbin Kristan, was the guest of honor at a banquet held in the lower hall of the SND. However, Etbin Kristan was not feted because he had managed to survive the ravages of nature and the pestilence of man's mismanagement of our moral and economic society. No, Etbin Kristan was lafided because of his outstanding and tremendous accomplishments in the literary, political, social and economic fields where he has always championed the people's cause / Socialize Resources To Savo Nation From Mass Unomploymont There are now nearly 3,000,-000 unemployed, and conservative authorities stats there will be 4,000,000 more unemployed within a few months. Congress should take over natural resources, natural mon-o polic* and basic industries NOW, and maintain employment,—for the world needs all the goods ahd machinery we can produce. Allowing only $1,000 per unemployed person, the cost of caring for 7,000,000 unemployed for a year, will bo $7 billion. The big loss will be in blasted lives and a lowered standard of living everywhere. and fought unyieldingly for what he believed to be right About 10 years ago when I had the good fortune to be in the presence of Kristan he uttered a statement which has remained with me through the years — "might is right" When Hitler began his ruthless enslavement and extermination of the European peoples my confused mind could not comprehend how this barbarian could be right. The gallant resistance to fascism by the oppressed people, especially the Slavs, clarified the muddled mind, for then I understood that mighty as were Hitler's armies the will of the freedom-loving people to resist proved to be the mightier of the two divergent forces. Today the mighty American Imperialism is attempting to create an "American Era" by the simple expedient of hitting at the stomach by proffering or denying financial aid to needy countries in an effort to wean them into the American sphere of influence with no regard to their political set-up if it happens to be fascist or royalist. If s country is s democracy and friendly toward Russia and denies the right of imperialist intervention to countries bent on such intervenUon then such a country is denied all aid even if its inhabitants were to starve to death. Is the recent American policy right or will the might of the exploited peoples once again make itself evident? Kristan was respected that night because he is a symbol of the will of free people which makes him s pillar of might that is right. In his talk Milan Medvesek offered the constructive suggestion that when it again becomes possible or permisable to travel to Yugoslavia an arrangement be made to have Kristan pay a flying visit to the homeland where this gallant warrior would be able to view with his own eyes the transformed country for which he had fought for so many years. It should not be too difficult to receive the utmost in co-operation for such an endeavor. At the conclusion of the banquet which was liberally sprinkled with congratulatory speeches and vocal renditions, Kristan addressed the gathering of over 500 people and entranced them with the beauty, brilliance and sincerity of his oratory. He assured those present that no power or coalition of powers will be able to extingui:fi the torch of freedom which is now burning in Yugoslavia. We hope be is right Criticism Although the banquet was a financial and moral success the program became a bit tiring, for it continued long past the time when the guests were inclined to stretch their legs and look after other needs. One principal speaker would have sufficed followed by congratulatory remarks limited to five minutes. This would avoid a great deal of unnecessary repetition thus making a shorter program and allowing a suitable period of time for the guests to discuss the proceedings before leaving for home. The good sentiments of such people as Kuhel. Cainkar, Vider, etc., are known to us and if it is a matter of fear of hurting feelings, then have the honored guests select one of their number to be the principal speaker. Apart from this observation the whole SANC congress was a real success and created a satisfying impression. Between Tides By HAVA KRA8COFF The space between me and my dream, a blueing Meadow, is swept by raw winds; the sea raging At the near and far edges. And my stride is Nor quick nor wide enough to span the eluding distance. I watch the breakers, like hungry lips, seek the Warm shore. I see the swollen wave, lastly, Spend Its urge In the wind's Impassioned arms. This I know—I must never mourn Time lost or the yield of lesser strides; I must know, not too lets, to breathe between tides. "The next war will be fought with atom bombs," says a prof, "and the one after that with bows and arrows." THE MARCH OF LABOB ^AVERAGE WEEKLY sabmmqs VČR WO**BR3 AU MArtU- FACTORjMQ lMPl*TKie& iu 1946 we« / ficRPDUAnort AN Ali-TIMP HldHCS $16.1 BlUiON * 047. PORTH& UNION LAB*. 1M6 SWttATBANOOFTMC MAT YDO 6Of8MT6UV! WHAT THE TAFT BILL DOES Abolishes Union Security 1. Outlaw the closed shop. 2. Makes union shop almost impossible to obtain or survive Prevents Collective Bargaining 1. Organising could be prohibited es "coercion." 2. Permits boss to escape bargaining simply by calling union "communist.** 3. Strenghtens opportunities for. company unions to flourish. 4. No collective bargaining rights would be secure for more than e yonr. 5. Makes employer-financed welfare funds (life, accident, health insurance, retirement) illegal. S. Enmeshes collective bargaining in endless red tape. Breaks Up Unions 1. Requires different workers to vote separately in elections. 2. Encourages small, craft unions to split labor unity. 3. Opens the door to endless technical le# suits to deplete union tipesuries. Kills night to Strike 1. Sets aside Norris-LaGuardia Act to permit strikebreaking injunctinos. 2. Permits boss to hire strike-breskers. ' 3. Strikes against scab goods and other strikes can be broken by court order, t 4. Imposes highly dangerous loopholes for busting unions throug bunion "unfair labor practices.*' Ready, Aim, Rotroat The T r u m s n Adminlstif tion knows that s crash is coming in Europe, but it is backing away from action. This is the same pattern followed in domestic crises. Truman was right on the OPA, but yielded to Congress; Truman was right on housing, but let Wilson Wyatt go. His record on these and other issues is one of being right— and of yielding at the last minute. Now it is a world problem. Make no doubt about it. the Administration is fully aware of the world situation. The State Department has, in fact, inspired broadcasters and columnists, who also know the facts. Here are statements from some of the latter: Leland Stowe, "Within one year or two a major economic and financial crisis is bound to shake most of Europe;" William Philip Sims, "Another sizable dollar loan to Britain will become imperative next winter;" Mark Sullivan, "A collapse in Europe is imminent so disastrous as to bs almost beyond imagination;" Thomas L. Stokes, "Europe is in despersts straits;" Walter Uppman, "Therefore, It is— one msy say—a mathematical certainty that in the second half of 1948 — as American government loans and grants-in-aid are used up—that s crisis of famine and unemployment will develop." These men are liberals snd conservatives; they are alike in only one thing— they know what State is thinking Well, what Is the Administration doing? It has decided not to do anything; that Congress can't be pushed forward any further. The Russian-scare device used to carry out Its Greek-Turkish aid program is a hard one to repeat. That is why the statement of Harold Staaeen is significant Just when Truman begins to fade out, Stassen comes in. Stassen Is respectable; it's true he hasn't much chance of the GOP nomination, but he commands a big middle-rood audience. And he worries other political leaders. They must ask themselves now whether Stassen Is not being canny in taking this bold foreign-policy line. , Well, maybe nothing will come of it but at least he has revived the subject of world relief just when it seemed headed for one of those sickening lulls with which we are becoming ao familiar —like the quiet time after the OPA was killed, when the nation waited hopefully for the drop in priess which the NAM promised.—Now Republic. . r "COMMUNIST COUP" IN HUNGARY The replacement of one member of the "moderately conserv-atve" Smallholders Party by another as Premier of Hungary has been widely described in the American press as a "Communist coup."JThis is about as accurate as was the general acceptance of the Smallholders' success in the 1945 elections as a •victory for the Hungarian democracy.** Both comment« derive, no doubt, from our easy habit of applying American political terminology to happenings in a country where, after twenty-five /ears of semi-fascist dictatorship, even the elementary prerequisites of a democratic election are lacking. Americans are further misled by the idee tha the social attitudes and political* ambitions of Hungary's dispossessed ruling class have changed overnight; whereas events have shown, as history might hav$ led us to expect, that persons who have lost both power and property sre not inclined to relinquish them for good without a struggle. One could gather from comments here that our government and press believe Hungary, occupied since iti defeat by the Red army, has sudder.lly become a Russian satellite as the result of s change of persons, though not of parties, in the coalition Cabinet. Every country under foreign military occupation, whether an ex-enemy or an ally, is a "satellite**—as the situation of Greece convincingly proves. For the Stste Deportment to protest the fom'd departure of Mr. Nsgy and the sccesion of Mr. Dinnyes is not unexpected; but from the standpoint of the Truman Doctrine it is unfortunate that threats of s "stiff not*' end "strong political measures" were sccompenied by en admission tfcat "the United States will not be able to accomplish much.'* this advance concession of importance is unlikely to enhance American prestige; while the threats may encourage romantically minded Hungarian reactionaries, who yearn for times past, to believe that America will help them realize their dreams. They apparently forget that "stiff notes"will be intended primarily to appease the mounting Russophobia in this country and to express fraternal sympathy with the Hungarian banks which are about to be socialized.—The Nation. i Hope for Congress Yes, the Only Defense Is Peace! First the atomic bomb, and now something even more inhuman—"disease warfare". Civilized man is certainly thinking'up improvements on barbarism. Scientists revealed this week that they hsve carefully sorted out 33 kinds of deadly germs "suitable for war*'. Th$y make it possible to kill off men, women and children in wholesale lots, depopulate whole nations, and even wipe out cattle and vegetation. ' Dread diseases unheard of since the "Dark Ages" are to be brought back. The "Black Death,'* from which people used to die like Hies. Various forms of "the plague.** ' * Also some new discoveries — like "meliodosis, a rare disease. Of the 33 cases known so far, all but t*o died.*' "Thc only real defense against this bacterial warfare," one scientist said, "is peace.'* We hope that remark was heard by the world's "statesmen" and militarists.—Labor. SKY IS THE LIMIT Profits of 149 Firms Rise 282.7% in First Quarter It is generally known thst corporation profits this year are running at. a much higher figure than last year, but the real facts are startling. A survey of 140 industrial firms by the "Wsll Street Journsl" discloses thst during the first quarter their earnings were 282.7 per cent over the same period of 194$. All industrial groups are shown to hsvs reported higher profits. Rises ranged from s high of S70.4 for 10 iron snd steel companies to s low of 20.5 for five compsnies in the amusement Industry. Closely behind the iron and steel companies for greatly expanded prof lis were the rsilwsy equipment makers. Their earnings rose 357.2 per cent. Building msterial and equipment Ruppliers took third place with profits up 285 9 per cent. Other big profit makers were mining and metals, up 14S.5 per cent; office equ'iptnent, up 118.1 per cent; pulp and paper products, up 182.8 per cent; food products, up 72.4 per cent; dfetlfters, up $4.2 per cent With the exception of amusement firms, all companies surveyed by the "Journsl" recorded pifefit in- 4 VERY MUCH * NEGLECTED LAW A labor department ststement rte thst about one in four or five employers still fails to pay the 40-cent-an-hour minimum wage required by law. In about eight years of enforcement of the federal Wage and Hour Law, $100,-000,000 has been recovered for 2,-500,000 workers who were not paid the legal wage.—The Bricklayer, Mason and Plasterer. ABOUTH THE SOUTH Decency, American standards of living, the right to vote, the right to enjoy freedom and liberty as guaranteed under the constitution, are denied to the vast majority of southern workers so that the great minority can wallow in wealth through their feudalistic bleeding of people snd the plundering of ns\ural resources.—The AFL Auto Worker. Thc Poor Grow Old By MTAK PRESS poor grow old before time, Their faces gnawed by rodent their The American Psychiatric association has found that glutamic acid can be used to increase intelligence. It works they say even while the patient sleeps. Unfortunetly it is beneficial chiefly for children and adolescents. But there is still hope that something msy be found to administer to Congressmen while they ire sleeping. , If glutamic acid can increase intelligence, it should dispose of the hocus pocus popularized by such currently favored assailants of democracy as Albert Edward Wiggsm, to the effect that we are each bom with an Intelligence Quotient determined by our heredity and that it remains the same, and thus destines most of us to do the bidding of s few elite. Some years ago the University of Iowa proved by tests on orphans that by changing their environment they changed thevIQ. Others have shown that the IQ tests showeh how you were at the hour you took them, end that this varied with amount of sleep, what one had eaten, end so forth. If a medicine alters the degree of intelligence, the logic ul environmentalism provides a firm foundation for democratic thought... So perhaps labor should take a broader basis that the administration of glutamic acid when it complains of the stupidity of congress: Just change the industrial and social environment of America to that of an industrial democracy, end jt won't much matter even if it doesn't make the congressmen intelligent. (Besides they do seem to have a fixed habit to trying to propitiate those who control industry.—Industrial Worker. Yesrs sit not lightly on their brows Because they have so much to bear. The old before their crcases S^ more than 25 per cent ClfiniMilsM Mammon With half of the world hungry, (he way to secure peace la to "stop starvation rather than to prepare people to shoot. The worst enemy of pesce Is hunger." So declared Dr. Aake Ording, Norwegian delegate to the United Nations, in an address before s gathering of nurses st AtlsnUc City. "Whst Is more Important — a starving child tar a new car?" he asked. "Citrus rrults are rotting, potatoes art being thrown to pigs snd fish thrown back into the ses —all bsetuss ws hsven't transport. It's time we made hunger first priority.** poor grow time, Too soon they stumble, limp snd plod— Too soon do strength snd youth give out, Too soon they bend beneath the rod. The old before their poor grow time, They grow not gracious with the • years— Their eyes grow bitter and too hard To know the easy balm of tears. , i » The poor grow old before their time, Care leaves them' dull and stunned and cold Before their time the fires art out— Before their time the poor grow old. About Teachers and Trade Unions; Are N« L A. and N. A. M. in Aliance? Veteran, Now teaching History, Proteste Against Combine With Worst Element in Business World In a little town in Illinois is a young fellow who recently took off his country's uniform and accepted a job as teacher of history in a high school. Once upon a time he worked on a railroad and became familiar with unions. Now he is s member of the National Education Association, made up of teachers, school superintendents and other instructors of American youth. He finds it has formed an alliance with the National Association of Manufacturers. Naturally, he doesn't like that. He thinks that makes thc N. E. A. a sort of "glorified company union." Recently the official organ of N. E. A. printed an editorial headed, "A Declaration of Professional Independence.** The editor argued that teachers could not afford to join labor unions. "When they ally themselves with one group do they not violate their duty to society as a whole?** he asked. Apparently he forgot the N. E. A.'s alliance with the National Association of Manufacturers. But our young friend, the high school teacher, saw the point and wrote the editor: "It pppears to me that the 'voice* in your editorial is that of the N.E. A., but the 'hand' is the 'hand* of tho National Association of Manufacturers. "Of course, there are racketeers and undesirables in the labor movement, just the same as there are superintendents, teachers. preachers and doctors who are not what they are supposed to be. "Yet who would be so unfair as to condemn all of these pro-fesssion—as some are trying to condemn the entire labor movement!—because a few of their members are not a credit to their pertical profession? , "If tre, as teschers, do not choose to belong to labor unions, thst is our business, but let us not be se narrow-minded, so unfair, so intolerant as to join In the unholy crusade which is being made by predatory interests in an attempt to restore working conditions of the Middle Ages." The young teacher of history plsns on quitting the N. E. A. at the end of this school year. He predicts msny other teschers will take similar action. YES, INDEEDI The best liked writer ln the bust ness and finsndsl columns of the Now York Times, C. F. Hughes, gsve sway the show April 27 when hs wrote In The Merchant's Point of View department: "Whet our critics see st present Is that biisinass, which got into the doghouse In 19S2 and then retrieved itself so nicely by its wsr record, is now in imminent dsnger of being banished again. "Business Itself csn raise the cry against labor and the fSTmers snd the government, but it still CANNOT ERASE THOSE PROF IT STATEMENTS " Fourteen million workers now have group insurance through 40,-000 different employing firms. . „ ri x