2 Kako uporabljati ta vodič? V uvodnem poglavju se boste v grobih obrisih seznanili z Zagrebom. Obdelane teme, ljudje in znamenitosti so s številkami označeni na zemljevidu Zagreba. Številke so postavljene po zamišljeni poti, če prihajate v Zagreb prek mejnega prehoda Bregana. Seveda pa boste sami izbrali, kaj želite videti in po kakšnem vrstnem redu. Kjerkoli je mogoče, je ob besedilu tudi ilustracija. Imena umetnikov in drugih ustvarjalcev so natisnjena v debelejšem tisku. 1. Samobor str. 6 2. Hotel Panorama str. 10 3. Zagrepčanka str. 11 4. Park Kralja Petra Krešimira str. 11 5. Cerkev sv. Marije Lurdske str. 12 6. Zrinjevac str. 14 7. Strossmayerjeva galerija starih mojstrov str. 16 8. Moderna galerija str. 18 9. Hrvatško narodno gledališče str. 21 10. Muzej za umetnost in obrt str. 29 11. Zagrebška katedrala str. 30 12. Stanko Vraz str. 34 13. Muzej mesta Zagreb str. 37 14. Cerkev sv. Katarine str. 40 15. Karmeličanski samostan Matere božje Remetske str. 45 16. Sljemenska kapelica str. 47 17. Puntjarka str. 48 Kako se koristiti ovim vodičem? Uvodno poglavlje vas u kratkim crtama upoznaje sa Zagrebom. Obradene teme, ljudi i znamenitosti označeni su bro-jevima na karti Zagreba. Brojevi su složeni prema nekoj zamišljenoj ruti za putnika koji dolazi u Zagreb preko graničnog prijela- za Bregana. Dakako, odabir što želite vidjeti i kojim redoslijedom, ipak prepuštamo vama. Gdje je god to bilo moguče uz tekst čete nači i ilustra- ciju. Imena umjetnika otisnuta su podebljanim slovi- ma. 1. Samobor str. 6 2. Hotel Panorama str. 10 3. Zagrepčanka str. 11 4. Park Kralja Petra Krešimira str. 11 5. Crkva sv. Marije Lurdske str. 12 6. Zrinjevac str. 14 7. Strossmayerova galerija starih majstora str. 16 8. Moderna galerija str. 18 9. Hrvatsko narodno kazalište str. 21 10. Muzej za umjetnost i obrt str. 29 11. Zagrebačka katedrala str. 30 12. Stanko Vraz str. 34 13. Muzej grada Zagreba str. 37 14. Crkva svete Katarine str. 40 15. Karmeličanski samostan majke božje Remetske str. 45 16. Sljemenska kapelica str. 47 17. Puntijarka str. 48 3 Spoštovani bralec, spoštovana bralka, dobrodošli v Zagreb, milijonsko mesto izjemnih lepot in mnogih zanimivosti. Mi meščani Zagreba, po poreklu Slovenci, smo ponosni na naše mesto in to je eden izmed vzrokov, da smo se odločili natisniti to knjižico. Turiste in vse, ki vas to zanima, smo želeli opozoriti vsaj na nekatere naše sonarodnjake, ki so tukaj živeli in ustvarjali ter s svojim kulturnim, umetniškim ali znanstvenim delovanjem prispevali svoj delež k videzu in duhu tega mesta in njegove okolice. To je še en dokaz neločljivih vezi in sobivanja dveh narodov, ki pripadata istemu, srednjeevropskemu kulturnemu krogu. Knjižica vas popelje od starega mesta Samobor prek zagrebškega Do-njega grada, Remet in Gornjega grada do Sljemena, kjer lahko z Vidi-kovca ob lepem vremenu uživate ob pogledu na naše mesto. Svet slovenske manjšine mesta Zagreb in Slovenski dom vam želita prijetno bivanje v našem mestu. Ne pozabite nas obiskati v Slovenskem domu, na Masarykovi 13, če bi si radi malce spočili ali želeli popiti kavico. Zagreb je staro srednjeevropsko mesto, nastalo iz dveh srednjeveških naselij na sosednjih gričih: Kaptola, ki je leta 1094 postal škofija, in Gradca, ki mu je kralj Bela IV. leta 1242 podelili Zlato bulo in ga razglasil za svobodno kraljevsko mesto, v znamenje zahvale meščanom za pomoč v obrambi pred Tatari. V času turških vpadov v Evropo je bil Zagreb pomembna obmejna utrdba. XVII. in XVIII. stoletje sta minili v znamenju baročne obnove mesta. Vanj se priseljujejo premožne plemiške družine, visoki cerkveni dostojanstveniki in bogati trgovci iz vse Evrope. Gradijo se razkošne palače, cerkve, odpirajo bolnišnice in šole. Mesto vse bolj postaja upravno, gospodarsko in kulturno središče Hrvaške. Leta 1850 je bila izpeljana administrativna združitev Kaptola, Gradca in okoliških naselij v enotno mesto, kar je še pospešilo njegov razvoj. Zagreb je leta 1880 prizadel rušilni potres, po katerem so obnovili in modernizirali mnoga poslopja in četrti. V XIX. stoletju se naglo povečuje število prebivalcev, medtem ko XX. stoletje prinaša duha secesije, razvoj in širitev mesta na območja ob Savi in na južnem bregu reke. Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je na območju Zagreba na 650 km2 živelo 779.145 prebivalcev. Med njimi je bilo 40.066 pripadnikov ene izmed 17-ih narodnostnih manjšin, ki prispevajo k bogastvu in raznolikosti mestnega življenja. Po tem popisu je v Zagrebu 3.225 Slovencev ali 0,41% vseh prebivalcev mesta. Današnji Zagreb je univerzitetno mesto z množico kulturnih ustanov. Kljub naglemu gospodarskemu in prometnemu razvoju je ohranil svojo posebno lepoto in ozračje sproščenosti ter ostal mesto po meri človeka. 4 Poštovani čitatelju! Dobrodošli u grad Zagreb, milijunski grad nesvakidašnje ljepote i prepun zanimljivosti. Mi, gradani Zagreba, podrijetlom Slovenci, ponosni smo na naš grad i to je jedan od razloga zašto smo odlučili tiskati ovu knjižicu. Željeli smo turistima i svima zainteresiranima ukazati na barem neke naše sunarodnjake koji su ovdje živjeli i stvarali i koji su svojim umjetničkim izričajem doprinijeli izgledu i duhu ovoga grada i njegove okolice. Kao još jedan dokaz ne-raskidivih veza i suživota dvaju naroda koji pripadaju istom sred-njoeuropskome kulturnom krugu. Knjižica ce vas povesti od starog grada Samobora, preko zagrebač-kog Donjeg grada, Remeta, Gornjeg grada i na kraju do Sljemena gdje se, nakon razgledavanja, možete opustiti na Vidikovcu i za lije-pa vremena uživati u očaravajucem pogledu na naš grad. Vijece slovenske manjine Grada Zagreba i Slovenski dom žele vam ugodne trenutke u našem gradu i ne zaboravite svratiti u naš dom, Slovenski dom, u Masarykovu 13, svaki put kad vas zabole noge ili samo želite popiti kavu. Zagreb, stari srednjoeuropski grad, nastao je iz dvaju srednjovjekov-nih naselja na dvama susjednim brežuljcima: Kaptola, koji je od 1094. biskupija i Gradeca, kojemu je 1242. kralj Bela IV. dodijelio Zlatnu bulu i proglasio slobodnim kraljevskim gradom, u zahvalu gradani-ma za pomoc koju su mu pružili pred naletom Tatara. Za vrijeme tur-skih najezda u Europu, Zagreb je važna pogranična utvrda. Vrijeme XVII. i XVIII. stoljeca obilježeno je baroknom obnovom grada. U grad se doseljavaju imucne plemicke obitelji, crkveni ve-likodostojnici i bogati trgovci iz cijele Europe. Grade se raskošne palače, crkve, otvaraju se bolnice i škole. Grad se sve više potvr-duje kao upravno, gospodarsko i kulturno središte Hrvatske. Go-dine 1850. izvršeno je i administrativno ujedinjenje Kaptola, Gra-deca i okolnih naselja u jedinstveni grad, što samo pridonosi ubr-zavanju njegova razvoja. Zagreb je 1880. godine zadesio razorni potres nakon kojega je po-krenuta obnova i modernizacija mnogih četvrti i gradevina. De-vetnaesto stoljece je u znamenju nagloga porasta stanovništva dok XX. u Zagreb donosi duh secesije, razvoj i širenje ravnicom uz i preko rijeke Save. Prema popisu stanovništva iz 2001. godine u Zagrebu, koji se prostire na 650 kvadratnih kilometara, živi 779.145 stanovnika, sa 40.066 pripadnika jednih od 17 nacionalnih manjina koji prido-nose bogatstvu i raznolikosti gradskoga života. Slovenaca je u Zagrebu, prema tom popisu, 3.225 ili 0.41 posto. Današnji je Zagreb sveučilišni grad s mnoštvom kulturnih institucija, koji je unatoč brzom gospodarskom i prometnom razvitku sačuvao svoju osebujnu ljepotu i ugodaj opuštenosti te ostao gradom po mjeri čovjeka. 5 SAMOBOR - SAMOSTAN VZNESENJA BLAŽENE DEVICE MARIJE Langova 18, Samobor Odprto: vsak dan po 17. uri (uradnega delovnega časa za obiske ni) SAMOBOR - SAMOSTAN UZNEŠENJA BLAŽENE DJEVICE MARIJE Langova 18, Samobor Otvoreno: svaki dan nakon 17.00 (iako nema "službenog radnog vremena" za razgledavanje) Če ste na poti v bližini Samobora, se velja vsekakor ustaviti v tem živopisnem mestecu z bogato kulturno tradicijo. Mesto je danes tesno povezano z Zagrebom. To je mesto, ki so 7 8 ga imeli radi mnogi pesniki, kiparji, skladatelji in drugi umetniki. Na glavnem mestnem trgu, do katerega vodijo vse poti, boste naleteli na Cerkev sv. Anastazije, ki jo je gradil mariborski, po nekaterih virih pa celjski gradbenik italijan skega rodu Hans d'Alliom. Gradnjo je naročila grofica Auersperg, ki jo je tudi iz svojih sredstev delno financirala. Cerkev je bila zgrajena v letih med 1671 in 1675 po vzoru na Cerkev sv. Katarine v Zagrebu. Prolazite li pokraj Samobora, svakako se zaustvite u tom živopisnom gradiču bogate kulturne tradicije, danas tijesno povezanim sa Zagrebom. To je grad u koji su se zalju- bljivali pjesnici, ki-pari i skladatelji. Na glavnome grad-skom trgu, na koji vode svi putovi, je crkva Sv. Anastazije, koju je izgradio po narudžbi i uz dio vlastitih sredstva grofice Auer-sperg, mariborski (negdje se spominje i kao celjski) graditelj talijansko-ga podrijetla Hans d'Alliom. Gradena je izmedu 1671. i 1675. po uzoru na isusovačku crkvu sv. Katarine u Zagrebu. Še ena zanimivost: ob cerkvi je grob Julijane Engler Cantilly, neuslišane Vrazove ljubezni. Jedna zanimljivost: uz crkvu se nalazi i grob Julijane En-gier Canti-lly, nesret-ne Vrazove Ljubice. Od velikih del, ki so jih tukaj ustvarili slovenski umetni- ki, si velja ogledati monumen-talno ilu-zionistič-no fresko s prikazom Marijinega vnebovzetja, nastalo leta 1752, ki jo je izdelal Franc Jelovšek ter oltarne slike 9 avtorja Valentina Metzingerja, nastale med 1734 in 1735. Nahajajo se v baročni cerkvi Vznese-nja blažene device Marije, postavljeni v okviru frančiškanskega samostana, zgrajeni med leti 1720 in 1733. Cerkev je narejena po vzoru na cerkev sv. Anastazije, v njej pa so bogat in umetniško izjemno pomemben inventar ter številne umetnine. Ipak, od velikih djela koja su ovdje ostva-rili slovenski umjetnici, svakako treba ogledati mo-numentalnu iluzi-onističku fresku s prikazom Uzne-senja Marijina iz 1752"a koju je izra-dio Franc Jelovšek te oltarne slike autora Valentina Metzingera, nastale izmedu 1734. i 1735. godine. Na-laze se u baroknoj crkvi Uznesenja blažene djevice Marije, smještenoj u kompleksu fra-njevačkog samostana, gradenoj izmedu 1720. i 1733. (po uzoru na sv. Anastaziju) a u ko-joj se nalazi bogat, umjetnički izuzet-no vrijedan inventar i umjetnine. Mnoge zagrebške urbanistične rešitve so delo arhitektov slovenskega rodu. Tukaj bomo navedli samo nekatere. Mnoga zagrebačka arhitektonska rje-šenja djelo su arhi-tekata slovensko-ga podrijetla. Na ovom mjestu govorimo samo o nekima od njih. Slavko Jelinek, (Spodnja Polskava pri Slovenski Bistrici, 1925) je graditelj stanovanjsko-po-slovnih stolpnic, hotelov, šol in šolskih poslopij. Sodeloval je pri nastanku Novega Zagreba. Njegovo najpomembnejše avtorsko delo je poslovna stavba Zagrebčanka na vogalu Savske ceste in Ulice grada Vukovarja (skupaj z Vinkovicem, 1969, realizacija 1976). Slavko Jelinek (Spodnja Ploskava kod Slovenske Bistrice, 1925.), graditelj je stambeno-poslovnih tor-njeva, hotela, škola i školskih obje-kata. Svojim radom sudjelo-vao je u nastanku No-vog Zagreba. Autorski najsnaznije djelo ostvario je po-slovnom zgradom Zagrepčanka, na uglu Savske ceste i Ulice grada Vuko-vara (1969. s Vin-kovicem, realizacija 1976.) Omeniti velja tudi nekdanji hotel Sport, kasneje Panorama, danes Four points by Sheraton Panorama hotel na Trgu Krešimirja Čosica, stanovanj-sko-poslovni stolp Trešnjevačka ljepo-tica na Ozaljski cesti (1967-69.), itn. Valja spomenuti i nekadašnji hotel Sport, kasnije Panorama a danas Four points by Sheraton Panorama hotel, na Trgu Kre-šimira Cosica 9 (iz-medu 1965-68.), pa stambeno-poslovni toranj Trešnjevačka ljepotica u Ozalj -skoj ulici (196769.) itd. Eden najbolj znanih krajinskih arhitektov je vsekakor Ciril Jeglič, (Sveti križ pri Litiji, 1897 - Radovljica, 1988). V Sloveniji je znan po ureditvi Arboretuma Volčji potok, ki ga je vodil do leta 1957. Najbolj izrazito sled je v Zagrebu pustil z ureditvijo Parka kralja Petra Krešimirja IV. Za časa Kraljevine Jugoslavije je mesto Zagreb objavilo prvi razpis za ureditev parkov in prvo nagrado je dobil projekt Cirila Jegliča, doajena slovenske parkovne arhitekture. Projekt je bil uresničen v letih 1937/38. Ta park je bil leta 2000 razglašen za spomenik parkovne arhitekture. Jeglič je tudi avtor uredi tve jugozahodnega dela parka Maksi mir in severnega dela Mirogoja. Za Zagreb in Hrvaško je Jeglič zanimiv tudi po tem, da je leta 1932 ustanovil in vodil vrtnarsko šolo v Božjakovini, kjer je vzgojil prve generacijo vrtnarskih mojstrov. Jedan od zanimlji-vijih pejzažnih ar-hitekata svakako je Ciril Jeglič, (Sveti Križ kraj Litije 1897 - Radovljica 1988.). U Sloveniji je znan po ure-denju arboretuma Volčiji potok, ko-jega je i vodio do 1957. Vrlo plodan u svome radu (jugo-zapadni dio Maksimira, sjeverni dio Mirogoja itd.), svoj najupečatljiviji trag u Zagrebu ostavio je u Parku kralja Petra Krešimira IV. U tadašnjoj kraljevini Jugoslaviji, Zagreb je raspi-sao prvi parkovni natječaj a prvona-gradeni projekt bio je upravo projekt C. Jegliča, doajena slovenske parkovne arhitekture; realiziran 1937/38. godi-ne. Park je 2000. godine proglašen spomenikom parkovne arhitekture. Za Hrvatsku i Zagreb zanimljiv je i po tome što je 1932. osnovao i vo-dio Vrtlarsku ško-lu u Božjakovini, odgojivši tako prve generacije vrtlar-skih tehničara. Edo Šmidihen (Celje, 1930) je doktoriral na zagrebški fakulteti za arhitekturo, kjer še vedno predava. Od pomembnejših stvaritev velja omeniti osnovne šole v Trnskem, Zapru-du, naselju Voltino, Matematično gimnazijo (skupaj z R. Nikšicem), oskrbovalni center Trn-sko, itd. Edo Šmidihen (Celje 1930.) doktori-rao je na Arhitek-tonskom fakultetu u Zagrebu gdje i danas predaje kao professor emeritus. Kao njegova važni- ja ostvarenja u Zagrebu valja spome-nuti osmogodišnje škole u Trnskom, Zaprudu, Voltinom naselju , Matema-tička gimnazija (zajedno s R. Nikšicem), opskrbni centar Trnsko itd. Jože Plečnik, slavni slovenski arhitekt (Ljublja-na,1872 - 1957), je zapustil sledi svoje izjemne ustvarjalnosti tudi na Hrvaškem. V Zagrebu je to projekt Cerkve sv. Marije Lurd-ske na Zvonimirovi ulici. Od Plečniko- vega projekta je žal ostala samo kripta, zgornji del cerkve pa je bil zgrajen po drugih načrtih. Najpomembnejši Plečnikov projekt na Hrvaškem je Cerkev Srca Jezusovega s samostanom v Osijeku. Na žalost, cerkev (temelji, kripta in sedem metrov visoki zidovi) je bila leta 1948 porušena. Zadnja Plečnikova stvaritev na Hrvaškem je Paviljon na Brionih, letna rezidenca Josipa Broza, iz leta 1956. Jože Plečnik, slavni slovenski arhitekt (roden i umro u Ljubljani, 18721957.), ostavio je tragove svog izu-zetnog djelovanja i na hrvatskim pro-storima. U Zagrebu to je projekt crkve sv. Marije Lurd- ske u Zvonimiro-voj ulici. Nažalost, realizirana je samo kripta, a gornja se crkva izgradila prema drugim nacrti-ma. Njegov najim-presivniji projekt u Hrvatskoj je crkva Srca Isusova sa samostanom u Osije-ku. I opet nažalost, crkva (izgradeni temelji, kripta i sedam metara visoki zidovi) je sru-šena 1948. godi-ne. Njegovo posljednje ostvarenje u Hrvatskoj je Paviljon na Brijuni-ma, ljetna rezidencija Josipa Broza iz 1956. go-dine. METEOROLOŠKA POSTAJA NA ZRINJEVCU 1. december leta 1861 je pomemben datum v zgodovini hrvaške meteorologije. Tega dne je začela delovati Meteorološka postaja na Griču. Pobudo za njeno ustanovitev je dal profesor, znanstvenik in izumitelj iz Celja Ivan Stožir (1834-1908), ki je bil tudi njen prvi ravnatelj. Ivana Stožir-ja je za upravitelja meteorološke postaje Grič imenoval Josip Torbar, upravitelj Velike realke v Zagrebu, kjer so se, natančneje v fizikalnem kabinetu šole, tudi začela prva merjenja. Meritve je Stožir, ki je bil profesor fizike, opravljal ob svojem rednem delu, celih 30 let, od začetka do odhoda v pokoj. Podatke o vremenu merijo na Griču brez presledka, vsak dan, že 150 let in niti v času vojn meritev niso prekinili. METEOROLOŠKA POSTAJA NA ZRINJEVCU Važan datum u povijesti hrvatske meteorologije je 1. prosinca 1861. Na taj dan počela je svojim djelovanjem Meteorološka sta-nica na Griču čiji je upravitelj kao i pobudnik nje-nog osnivanja, bio Ivan Stožir, profesor, znanstvenik i izumitelj iz Celja (Celje, 1834-1908.). Ivana Stožira je za upravitelja mete- orološke stanice Grič imenovao Josip Torbar, upravitelj Velike realke u Zagrebu, u čijim su prostorima, točnije fizikalnom kabinetu škole i započeta mjerenja. Mjerenja je Stožir od samog početka pa sve do odlaska u mirovi-nu, punih 30 godi-na, obavljao uz svoj redoviti posao profesora fizike. Meteorološki podaci s Griča mjere se u proteklih 150 go-dina svakodnevno, bez prestanka čak i u ratnim vreme-nima. Na Zrinjevcu je bila po njegovim nadzorom leta 1884 postavljena meteorološka postaja, ki prikazuje vremenske podatke v Zagrebu. Postaja je Zagrebčanom takoj prirasla k srcu, prav tako pa tudi šale na njen račun: ker na vse štiri strani prikazuje različne podatke o vremenu, si lahko vsak izbere napoved, kakršna mu ustreza. Na Zrinjevcu je pod njegovim nadzorom 1884. godine postavljena meteorološka stanica koja prikazuje podatke o vremenu u Zagrebu. Stanicaje Zagrepčanima od-mah prirasla srcu, kao i šale na njen račun: na sve četiri strane nudi se razli-čito vrijeme i svat-ko može odabrati prognozu koja mu odgovara. Ali ste vedeli... Le redko kdo ve, da je Stožirjevo ime tesno povezano tudi z enim od simbolov Zagreba - grič-kim topom. V 19. stoletju so mestni očetje ugotovili, da vsakodnevno na-znanjanje poldneva s cerkvenimi zvonovi ni zadostno in dovolj slišno. Zato so Stožirju naročili naj poišče kakšno boljšo rešitev. Stožir je stopil v kontakt s kapetanom 53. polka Durom Čačkovi-cem in ga prosil naj pripravi kanon, ki sta ga potem postavila ob okno stavbe meteorološke postaje. Prvi strel se je razlegel natanko opoldne na novo leto 1877. Od takrat je to zagrebška tradicija, ki so jo prekinili samo enkrat, v času prve svetovne vojne. Top je zdaj v stolpu Lotr-ščak na Griču. Jeste li znali... Malo tko zna da je Stožir tijesno povezan s jednim od simbola Zagreba - gričkim topom. U 19. stoljecu gradski su očevi zaključili kako je svakod-nevno označava-nje podneva putem crkvenih zvona nedovoljno i pre-tiho. Zato su Sto-žiru predložili da pronade neko drugo rješenje. Stožir je stupio u kontakt s kapetanom 53. pukovnije Durom Čačkovicem te ga zamolio da pripremi top kojega su postavili uz prozor zgra-de meteorološke stanice. Prvi pucanj ispaljen je točno u podne prvoga dana 1877. godine. Od tada je to zagrebač-ka tradicija koju su prekinuli samo jednom, za vrijeme Prvoga svjetskog rata. Danas se top nalazi u kuli Lotr-ščak na Griču. STROSS-MAYERJEVA GALERIJA STARIH MOJSTROV Trg Nikole Šubica Zrinskog 11 Odprto: torek - nedelja od 10.00 do 13.00 torek od 17.00 - do 19.00 STROSS- MAYEROVA GALERIJA STARIH MAJSTORA Trg Nikole Šubica Zrinskog 11 Otvoreno: utorak - nedjelja od 10.00 do 13.00, utorkom od 17.00 do 19.00 Galerija v palači Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je dobila ime po njenem ustanovitelju in utemeljitelju, škofu Josipu Juriju Stros-smayerju. Skof je vrsto let ustvarjal kolekcijo umetnin, ki jih je sklenil zapustiti hrvaškemu ljudstvu. Zagotovil je gradnjo neore-nesančne palače, v kateri bi bile umetnine na ogled javnosti. Galerijo so slovesno odprli leta 1884. Stalno postavitev Galerije predstavlja 256 del. Celotni inventar, skupaj s posameznimi zbirkami, šteje več kot 4.000 del (slik, skic, grafičnih listov in predmetov uporabne umetnosti). Galerija, smještena u palači Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, nosi ime njezina osni-vača i utemeljitelja, biskupa Josipa Jurja Strossmayera. Biskup je niz godi-na stvarao kolekci-ju umjetnina koju je odlučio predati hrvatskome narodu. Osigurao je izgrad-nju neorenesansne palače u kojoj bi se umjetnine mogle primjereno prezen-tirati javnosti. Galerija je svečano otvo-rena 1884. godine. Danas stalni postav Galerije čini 256 djela no cje-lokupni inventar, zajedno s poje-dinim zbirkama, broji više od 4000 eksponata (slika, skulptura, crteža, grafičkih listava i predmeta primje-njene umjetnosti). Od 1688. do 1880., oziroma do velikega potresa, so v zagrebški katedrali, na oltarju Blažene device Marije stale štiri krilne slike, povezane v dva para (Oznanjenje in Prikazanje v hramu ter Vznesenje Bo-gorodice in Marijin pohod k Elizabeti), delo Ivana Eisen-horta, slikarja ki je v Zagreb prišel iz Ljubljane. Danes so slike razstavljene v galeriji, v preddverju dvoran v drugem nadstropju. Od 1688. pa do 1880. godine, odno-sno do velikog potresa, u zagrebačkoj katedrali na oltaru Blažene djevice Marije, stajale su četiri krilne slike spojene u parovima (Navje-štenje i Prikazanje u hramu te Uznesenje Bogorodice i Pohod Marijin Elizabeti), djelo Ivana Eisen-horta, slikara koji je iz Ljubljane došao u Zagreb. Danas su izložene u galeriji u pred-vorju dvorana na drugom katu. MODERNA GALERIJA Andrije Hebranga 1 Delovni čas: torek - petek od 10.00 do 18.00 sobota - nedelja od 10.00 do 13.00 MODERNA GALERIJA A.Hebranga 1 Otvoreno: utorak - petak od 10.00 do 18.00 subota - nedjelja od 10.00 do 13.00 V okviru stalne postavitve Moderne galerije so slike, skulpture, grafike in skice. Postavitevje zasnovana kot krožni tok, da bi bila dela, ki so kronološko in stilsko povezana, čimbolj dostopna obiskovalcem. U okviru stalnog postava Moderne galerije nalaze se slike, skulpture, grafike i crte-ži. Postav je osmi-šljen kao kružni tok kako bi djela, koja su kronološki i stilski povezana, po-sjetiteljima bila što pristupačnija. lovenski umetniki so v tej galeriji opazno zastopani. Naj naštejemo samo nekatera imena: Mihael Stroy: Ivan Nepomuk Crn-kovic, iz 1839. leta n n V t 19 Portret senatorja Oton Postružnik: Oton Postružnik: Kavica, iz 1839. leta Klek, iz 1929. leta Klek, 1929. Portret Stanka Vraza, iz 1841. leta Slovenski umjet-nici su u ovoj galeriji i te kako zastupljeni. Tu cete naci da na-brojimo samo neka imena: Mihael Stroy: Ivan Nepomuk Crnkovic iz 1839. Portret senatora Kavica iz 1839. Portret Stanka Vra za 1841. Glava postriženega Glava ošišanog dje-fanta, iz 1925. leta čaka, 1925. Truli panj, 1960. Seljaci, 1928. Zoran Mušič: Iz Dalmacije, okoli 1936 leta Strohneli panj, iz 1960. leta Zoran Mušič: Iz Dalmacije, oko 1936. 20, Gabrijel Stupica: Vasilije Jordan: Avtoportret s prija- Mrtva narava, iz teljem, 1941 1969. leta Gabrijel Stupica: Autoportret s prijateljem, 1941 Oton Gliha: Avtoportret, iz 1953. leta Zid zaobljub, iz 1970. leta Vasilije Jordan: Mrtva priroda, 1969. Zavjetni zid, 1970. Ali ste vedeli... ... da je bil ljubljanski slikar Mihael Stroy med bivanjem v Zagrebu (1830-|2) osrednja osebnost v hrvaškem bider-majer-skem slikarstvu? Portretiral je vrsto uglednih cerkvenih dostojanstvenikov, plemičev, meščanov, intelektualcev Verzije Gromača, različna obdobja Oton Gliha: Autoportret, 1953. Verzije Gromača iz različitih razdoblja ter bil povezan s pomembnimi osebnostmi ilirskega gibanja in hrvaškega kulturnega in političnega življenja. Znani so njegovi portreti Julijane Gaj, Stanka Vraza in škofa Juraja Ha-ulika. Jeste li znali... ...da je ljubljanski slikar Mihael Stroy, dok je živio u Zagrebu (1830-1842.), bio središnja ličnost hrvatskog bider-majerskog slikarstva. Portretirao je brojne ugledne crkvene dostojanstvenike, plemi-ce, gradane, intelektualce, te bio povezan s ista-knutim ličnosti-ma ilirskog pokreta i hrvatskog kulturno-političkoga života. Poznati su njegovi portreti Julijane Gaj, Stanka Vraza i biskupa Jurija Hau-lika. HRVASKO NARODNO GLEDALIŠČE Trg maršala Tita 15 Odprto: ponedeljek - petek od 10.00 do 15.00 HRVATSKO NARODNO KAZALIŠTE Trg maršala Tita 15 Otvoreno: ponedjeljak-petak od 10 do 15 nosti Franca Jožefa I. V tem domu hrvaške gledališke umetnosti delujejo drama, opera in balet. Tu so se kot umetniki potrjevali mnogi pisci, igralci, režiserji, operni in baletni prvaki, itn. Med njimi tudi številni Slovenci, med katerimi omenjamo zgolj nekatere. Krasna, neobaro-kna zgrada Hrvat-skoga narodnog kazališta dovršena je i svečano otvo-rena 1895. godine uz prisustvo kralja Franje Josipa I. U tom domu hrvatske kazališne umjetno-sti istovremeno dje-luju drama, opera i balet. Tu su se kao 22 umjetnici potvrdili mnogobrojni pisci, glumci, redatelji, operni i baletni pr-vaci itd. Medu njima i brojni Slovenci od kojih izdvajamo samo neke. ponudbo HNK in na zagrebškem odru ostala vse do konca svojih umetniških karier. Od prve premiere v HNK je Podgorska ustvarila več sto različnih vlog. Leta 1961 je ga buduceg supru-ga Hinka Nučiča, koji joj je dao pseu-donim Podgorska . Zagrebačkoj pu-blici predstavila se je 1921. s velikim uspjehom. Podgorska i Nučič prihva- Drama Vika Podgorska, rojena Hedviga Čus leta 1898 v Bistrici v Rožu na Koroškem, je dramsko šolo obiskovala v Mariboru, kjer je spoznala svojega bodočega soproga Hinka Nučiča, ki ji je dal psevdonim Podgorska. Zagrebškemu občinstvu se je z velikim uspehom predstavila leta 1921. Podgorska in Nučič sta sprejela dobila nagrado Vla-dimirja Nazorja za življenjsko delo. Umrla je v Mariboru leta 1984, kot spomin na njene zagrebške dni pa stoji v preddverju HNK njen doprsni kip. Vika Podgorska rodena je kao Hedviga Čus 1898. u Bistrici u Rožu u Koruškoj. Dram-sku školu pohadala je u Mariboru gdje je upoznala i svo- tili su ponudeni an-gažman Kazališta i ostali na zagre-bačkoj sceni sve do kraja svojih umjet-ničkih karijera. Od prve premijere u HNK Podgorska je 23 kreirala nekoliko stotina raznorodnih uloga. Godine 1961. dobila je nagradu Vladimira Nazora za životno djelo. Umrla je 1984. u Mariboru a kao sjecanje na njene zagrebačke dane u predvorju HNK- a stoji njeno poprsje. Hinko Nučič, igralec in režiser, organizator in pedagog, je bil rojen leta 1883 v Ljubljani. Z Viko rodu. Njegovo ime najdemo med ustanovitelji Slovenskega prosvetnega društva ter Narodne knjižnice in čitalnice. Umrl je leta 1970 v Zagrebu. Na pročelju Slovenskega doma, v Ma-sarykovi ulici 13, je njegova spominska plošča. Hinko Nučič, glu-mac i redatelj, organizator i pedagog, roden je 1883. u Ljubljani. U Za- r 11■ i • * ■■ * :-i I- t- a.'r_T 1 tv/flf i iipni ■ -ci i-L; Ii] ■ r -»r J* 4 L « !-*i M''* 1 ■ iV" 'I« > "" fr A.p|-|ii p_f «II II /I" ■ ■ i Mt-dJiT« greb dolazi 1921. zajedno s Vikom Podgorskom, pri-hvacajuci anga-žman u HNK-u. U 50 godina kazališ-noga djelovanja in-terpretirao je golem repertoar. Samo u HNK-u režirao je 74 predstave i odi-grao više od 100 uloga. Kao priznati umjetnik ostao je vjeran svome slo-venskom rodu. Njegovo ime naci cemo medu utemeljite-ljima Slovenskoga prosvjetnog društva i Narodne knjižnice i čitaonice. Umro je 1970. u Zagrebu. Na pročelju Sloven-skog doma, u Ma-sarykovoj 13, nalazi se njegova spomen-ploča. Podgorsko je leta 1921 prišel v Zagreb, kjer je sprejel ponudbo v HNK. V 50-ih letih gledališkega dela je ustvari ogromen repertoar. Samo v HNK je re-žiral 74 predstav in odigral več kot 100 vlog. Kot priznani umetnik je ostal zvest slovenskemu Ignacij Borštnik (Ceklje na Gorenjskem, 1858 - Ljubljana, 1919) je bil prvi slovenski poklicni igralec. Po šolanju na Dunaju se je vrnil v Slovenijo, kjer ni mogel najti skupnega jezika s tedanjim slovenskim gledališčem. Na povabilo intendanta HNK Miletiča se je l. 1894 z ženo preselil v Zagreb, kjer je ostal do leta 1918. V tem obdobju je odigral 270 najrazličnejših vlog z vseh področij gledališke književnosti. Kot prijatelj Ivana Cankarja je prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bilo leta 1900, kar je tudi prva predstava slovenskega dramskega teksta v hrvaškem jeziku. Sodeloval je tudi pri nastajanju prvih hrvaških filmov. V Ljubljano se je vrnil leta 1919 kot član obnovljenega gledališča in kot profesor na novem konser-vatoriju. Njemu v čast se v Mariboru vsako leto odvijajo t.i. Borštnikova srečanja, na katerih podeljujejo nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo - Borštnikov prstan. Ignacij Boršnik, roden u Cerklju na Gorenjskom 1858. godine, bio je prvi slovenski profesionalni glumac. Nakon školova-nja u Beču vratio se u Sloveniju gdje nije mogao nači zajednički jezik s tadašnjim slovenskim glumištem. Na poziv intendanta HNK-a Miletiča, 1894. seli sa supru-gom u Zagreb gdje ostaje angažiran sve do 1918. godine. U tom razdoblju odi-grao je oko 270 naj-raznovrsnijih ulo-ga iz svih područja kazališne književnosti. Kao prijatelj Ivana Cankara, preveo je, režirao i nastupio u glavnoj ulozi u Cankarevoj drami Jakob Ruda. Bilo je to 1900. go-dine i obilježeno je kao prvu izvedbu nekog slovenskoga dramskog teksta u hrvatskom jeziku. Sudjelovao je i pri nastajanju prvih hrvatskih filmova. U Ljubljanu se vratio tek 1919. godi-ne kao član obnov-ljenog kazališta i profesor na novom konzervatoriju. Umro je iste godine u Ljubljani. Njemu u čast, svake se godine u Mariboru održavaju tzv. Borštnikovi su-sreti, na kojima se dodjeljuju glavne nagrade za najbo-lju slovensku ka-zališnu predstavu, glumca, režiju kao i počasna nagrada za životno djelo -Borštnikov prsten. Ali ste vedeli... „.da je bil Josip Bobi Marotti (Maribor 1922) član HNK-a od 1949. do 1953. leta? Bobi Marotti je eden od utemeljiteljev gledališča Gavella (1954), kjer je delal do upokojitve. Jeste li znali... da je Josip Bobi Marotti (Maribor 1922.) bio član HNK-a od 1949. do 1953. godine. Isto tako jedan je od osnivača kazali-šta Gavella (1954.) gdje je proveo cijeli svoj radni vijek. Opera Josip (Jože) Go-stič, rojen v Stari Loki leta 1900, je eden izmed največjih slovenskih opernih pevcev, ljubljenec zagrebškega občinstva in operni prvak zagrebškega HNK od leta 1937. Bil je tudi član Dunajske državne opere, nastopal na največjih svetovnih opernih odrih, kot so mi- lanska Scala, Velika opera v Parizu, Opera v Barceloni, Covent Garden Opera v Londonu, itn. Največji dosežek je Gostič doživel, ko ga je veliki nemški dirigent Clemens Krauss, ki mu je sam Richard Strauss zaupal izbiro najboljših izvajalcev, izbral za glavno tenorsko vlogo Midasa na praizvedbi opere Richarda Straussa Ljubezen Danaje, na slovesnih igrah v Salzburgu leta 1952. Gostičev repertoar v njegovi dolgi in sijajni karieri je impozanten. V 26-ih letih delovanja v Zagrebški operi je nastopil 970 krat, v Dunajski operi pa 260 krat. Ob močnem in izenačenem glasu neverjetnega razpona in intenzivnosti je bil tudi sijajen igralec. Umrl je na božič leta 1963 v Ljubljani. Njegovega slovesa se je udeležilo na tisoče njegovih oboževalcev in občudovalcev. Pokopan je v družinski grobnici na Homcu ob cerkvi, v kateri je redno prepeval in molil. Ob 100. obletnici rojstva so mu v Zagrebu, v Vitezo-vicevi ulici št. 6, na Gornjem gradu, kjer je živel do smrti, postavili spominsko ploščo. Od leta 2000 se vsakega marca v Sloveniji in na Hrvaškem v njegov spomin odvijajo Gosticevi dnevi. 25 26 Josip (Jože) Go-stič, roden u Staroj Loki 1900. godine, jedan je od naj-večih slovenskih opernih pjevača, miljenik zagrebač-ke publike i operni prvak zagrebačkog HNK-a od 1937. Bio je i član Beč-ke državne opere, a nastupao je i na najvecim pozorni-cama svijeta kao što su milanska Scala, Velika opera u Parizu, Opera u Barceloni, Co-vent Garden opera u Londonu itd. Svoj največi trijumf do-živio je Gostič kad ga je veliki njemač-ki dirigent Clemens Krauss (kojemu je sam Richard Strauss povjerio izbor najboljih izvodača) izabrao za glavnu tenorsku ulogu Mi-dasa na praizvedbi opere Ljubav Dana-je, Richarda Stra-ussa na svečanim igrama u Salzburgu 1952. godine Impozantan je Go-stičev repertoar u njegovoj dugoj i sjajnoj karijeri. U 26 godina djelova- nja u zagrebačkoj Operi nastupio je 970 puta, dok je u Bečkoj državnoj operi nastupio 260 puta. Osim što je posjedovao snažan i ujednačen glas neobičnog intenziteta i raspona, bio je i sjajan glumac. Umro je na sam Božič 1963. u Ljubljani gdje mu je pri-reden veličanstven ispračaj pri kojemu su sudjelovale tisu-ce njegovih oboža-vatelja i poštova-telja. Pokopan je u obiteljskoj grobnici u svome Homcu, uz samu crkvu u kojoj je redovito pjevao i molio. Povodom obilježa-vanja 100. obljetni-ce rodenja u Zagrebu je na Gornjem gradu, u Vitezovi-cevi ulici 6, postavljena spomen ploča na zgradi u kojoj je živio sve do svoje smrti. Od 2000. godine, svake se godine u ožujku u Hrvatskoj i Sloveniji obilježa-vaju tzv. Gostičevi dani. Ali ste vedeli... „.da je slavna slovenska operna pevka Irma Polak (1875-1931), ki je blestela na zagrebških odrih po letu 1900, igrala glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu Brc-ko(1917) Jeste li znali... da je slavna slovenska operna pjeva-čica Irma Polak (1875-1931.), koja je od 1900. blista-la na zagrebačkoj pozornici, glumila naslovnu ulogu u prvom hrvatskom filmu Brcko (1917.) Balet Slavni slovenski plesno-koreograf-ski par Pia in Pino Mlakar sta ustvarila več kot 50 baletnih predstav. Spoznala sta se leta 1927 v Hamburgu in od tedaj sta več kot 70 let ostala ne ločljiva življenjska in umetniška partnerja. Kot vrhunski baletni par ju je prepoznala vsa Evropa, njun baletni opus pa je uvrščen v vse svetovne enciklopedije. 'Hudič na vasi' je najbolj znano in največkrat izvedeno hrvaško baletno delo. Pia in Pino Mlakar sta ga na sceni zagrebškega HNK postavila leta 1954, dirigentsko palico pa je vihtel skladatelj Fran Lhotka. HNK je leta 2004 praznoval pol stoletja neprekinjenega prikazovanja 'Hudiča' na svojem repertoarju. S to in drugimi predstavami sta Mlakarjeva zapustila neizbrisno sled v zgodovini hrvaškega baleta. Slavni slovenski plesno-koreograf-ski par Pia i Pino Mlakar zajednič-kim su radom ko-reografirali više od 50 baletnih naslova. Kao par upo-znali su se 1927. u Hamburgu i od tada, više od 70 godina, ostali ne-razdvojni životni i umjetnički partneri. Kao vrhunski baletni par prepoznala ih je cije-la Europa a njihov baletni opus uvr-šten je u gotovo sve svjetske enciklopedije. Bavo u selu je naj-poznatije i najizvo-denije hrvatsko ba- letno djelo proizaš-lo iz mašte koreo-grafskog tandema. Zajedničkim radom Pia i Pino postavi- li su ga na scenu zagrebačkog HNK-a 1954. godine, a izvedbom je rav-nao sam skladatelj Fran Lhotka (prai-zvedba djela bila je 1935. u Zurichu a prvi je put izvedeno u zagrebačkom HNK 1937. godine). HNK je 2004. obilježio pola sto-ljeca neprekinutog trajanja Bavla na svom repertoaru. Tom i drugim predstavama Mlakaro-vi su ostavili trajan trag u povijesti hr-vatskoga baleta. HNK v Zagrebu ima sedem poslikanih za-storjev, uporabljenih ob prav posebnih slovesnih priložnostih. Slovesne zastorje so delali nekateri najbolj znani zagrebški umetniki, med njimi Vlaho Bukovac, Fran Šimunovič, idr. Zadnji svečani zastor, nazivom Harmi-a, je bil postavljen eta 1999 in je delo 28 akademskega slikarja Vasilija Jordana (roj. 1934), zagrebškega Slovenca, dolgoletnega profesorja in dekana zagrebške Akademije za likovno umetnost. HNK u Zagrebu posjeduje sedam oslikanih zasto-ra koji se postav-ljaju na pozornički portal u pojedinim svečanim prigodama. Svečane zasto-re radili su brojni najpoznatiji hrvatski umjetnici (medu njima Vlaho Buko-vac, Fran Šimuno-vic itd.) Posljed-nji svečani zastor postavljen je 1999. godine, naziv mu je Harmica i rad je akademskog slikara Vasilija Jordana, Slovenca iz Zagreba (roden 1934.), dugo-godišnjeg profesora i dekana zagrebač-ke Akademije likovne umjetnosti. Ali ste vedeli... „.da je eden izmed svečanih baletnih zastorjev nastal po motivih največkrat izvajanega hrvaškega baleta Hudič na vasi? Zastor, delo Ivana Lovrenčica je bil javnosti predstavljen l. 1997, ob 60. obletnici prve izvedbe tega baleta na odru HNK Zagreb. Jeste li znali... Da je jedan od svečanih baletnih za-stora nastao prema motivima najizvo-denijeg hrvatskog baleta Bavo u selu. Zastor (djelo Iva- na Lovrenčica) je predstavljen javnosti 1997. u povodu 60. obljetnice prve izvedbe toga baleta na sceni HNK Zagreb. Ali ste vedeli... „da je med doprsnimi kipi velikanov hrvaške gledališke umetnosti v preddverju HNK tudi kip Miroslava Krleže, delo mariborskega umetnika Andreja Grabrovca - Gabrijela, darilo mesta Maribor Zagrebu? Jeste li znali... da je medu velika-nima hrvatske ka-zališne umjetnosti koji stoje u predvor-ju HNK-a i poprsje Miroslava Krleže, djelo mariborskog umjetnika Andreja Grabrovca-Gabrije-la, dar grada Maribora gradu Zagrebu. 29 MUZEJ ZA UMETNOST IN OBRT Trg Maršala Tita 1C Odprto: torek -sobota: od 10.00 do 19.00 četrtek: od 1C.CC do 22.00 nedelja: od 10.00 do 14.00 državni prazniki: zaprto Brezplačno vodstvo vsak dan ob 11.00 in 17.00 MUZEJ ZA UMJETNOST I OBRT Trg maršala Tita 1C Otvoreno: utorak - subota od 10.00 do 19.00 Četvrtak od 10.00 do 22.00 nedjelja od 10.00 do 14.00 državni praznici : zatvoreno besplatna vodstva za gradanstvo: svaki dan u 11.00 i 17.00 Muzej je bil ustanovljen že davnega leta 1880, današnja postavitev pa se razprostira v treh nadstropjih na več kot 2.CCC m2 in vključuje okoli 3000 eksponatov. Muzej je osnovan još davne 1880. go-dine a njegov današnji stalni postav prostire se na tri kata, na više od 2000 kvadratnih metara i uključuje oko 3CCC izložaka. V fundusu muzeja je ohranjena zelo pomembna zbirka del kiparja Ivana Komersteinerja. V okviru stalne postavitve zbirke sakralne umetnosti so mojstrovi oltarji, narejeni za zagrebško katedralo, ki so bili poškodovani v času re-gotizacije in naknadno obnovljeni ter iz delov, ki so ostali, sestavljeni v celoto. U fundusu muzeja sačuvan je iznimno značajan opus ki-para Ivana Komer-steinera . U okviru stalnoga posta- 30 va, zbirka sakralne umjetnosti, nalaze se majstorovi oltari radeni za zagrebač-ku katedralu koji su bili devastirani za vrijeme regoti-zacije te naknadno spašeni i spojeni od preostalih dijelova u jednu cjelinu. mariborskega kiparja Josipa Hol-zingerja. Ko je govor o slikarstvu, pa boste tudi v tem muzeju naleteli na slike Mihaela Stroya. U fundusu muzeja nalaze se i poje- dinačna djela kao što su kip p. Ivana Nepomu-p, celj-skoga ki-para Ferdinanda Galla V fundusu muzeja so tudi posamezna dela, kot na primer kip sv. Ivana Ne-pomuka, delo celjskega kiparja Ferdinanda Galla ali kip sv. Joakima, i kip sv. Joakima mariborskog kipara Josipa Holzingera. Što se tiče slikarstva, i u ovom muzeju naici ce te na slike Mihaela Stroya. ZAGREBŠKA KATEDRALA Kaptol 31 Odprto: ponedeljek - sobota od 10.00 do 17.00 ob nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00 ZAGREBAČKA KATEDRALA Kaptol 31 Otvoreno: ponedje-ljak - subota od 10.00 do 17.00 nedjeljom i praznicima od 13.00 do 17.00 Prva zagrebška katedrala je bila posvečena leta 1217, ko je ogrski kralj Andrija potoval skozi Zagreb. V naslednjih stoletjih je bila dograjevana in obnavljana. Po potresu leta 1880, ko je bila močno poškodovana, je obnovo vodil arhitekt Herman Bolle. Takrat je dobila ne-ogotično pročelje 31 z dema visokima zvonikoma (105m), ki sta postala simbol Zagreba. Ob tej obnovi so večino baročnih oltarjev zamenjali. Prva zagrebačka katedrala posvečena je 1217. go-dine kad je ugar- ski kralj Andrija prolazio kroz Zagreb. Tijekom stoječa dogradivana je i obnavljana, a nakon što je teško oštečena u potresu 1880. godine, izvršena je obnova pod vodstvom arhitekta Hermana Bo- llea. Tada je dobila svoje neogotičko pročelje s dva visoka zvonika (105 metara) koji su postali simbolom Zagreba. Nakon obnove večina baroknih oltara je zamijenjena. Kaj lahko vidite? 1. Od pred-po-tresne opreme je v katedrali ostala prižnica iz leta 1696, delo mojstra Mihaela Cusse iz Kranjske. Še danes se prižnica uvršča med največje umet- nine katedrale. Izdelana je iz črnega, belega in pisanega marmorja z reliefi štirih evangelistov ter Jezusom v hramu na prižnici, ki jo podpira velik angel iz belega marmorja. Što se može vidjeti? 1. Od pretpotresnog namještaja ostali su u katedrali ba-rokna mramorna propovjedaonica iz 1696. godine, djelo majstora Mihaela Cusse iz Kranjske. I danas se propo- vjedaonica ubraja medu najvrjedni-je umjetnine katedrale. Izradena je od crnog, bijelog i 32 šarenog mramora s reljefima četiriju evangelista te Isu-som u hramu na govornici koju „nosi" veliki andeo od bi-jelog mramora. 2. Zborovski sedeži Čazmanskega kap-tola. Zgoraj desno je nagrobni spomenik bana Nikole Er-dodija iz leta 1693, delo kiparja Ivana Komersteinerja. nik bana Nikole Erdodija iz 1693. Rad kipara Ivana Komersteinera. 3. Koncilski oltar s srebrnim antipendi-jem (poslikana ali izrezbarjena plošča na prednji strani ol-tarske menze) iz l. 1721 in 4. srebrni relikvijar- 3. Koncilski oltar sa srebrnim anti-pendijem (oslikana ili izrezbarena plo-ča na prednjoj strani oltarne men-ze) iz 1721. i četiri srebrna relikvijara u obliku piramide iz 1738. izradio je mariborski zlatar I. Reiman. 2. Korska sjedala Čazmanskog kap-tola. Gore desno je nadgrobni spome- ji v obliki piramide iz l. 1738, ki jih je izdelal mariborski zlatar I. Reiman. Kaj je ohranjeno in se nahaja nekje drugje in kaj se domneva? Najboljše stvari-pe kiparja Ivana Komersteinerja, oltarja __ p. Ladislava in Marije sta bila postavljena v katedrali konec XVII. Stoletja, krasili pa so ju številni kipi 33 in virtuozno izrez-barjena ornamen-tika. Obarvala in pozlatila sta jih Ivan Eisenhort in Bernardo Bobic. Od rešenih delov je bil rekonstruiran oltar, znan kot oltar sv. Ladislava, ki je v zbirki Muzeja za obrt in umetnost (poglej na str. 29), poslikana krila pa je mogoče videti v Muzeju mesta Zagreb (poglej na str. 37). Umaknjen je bil tudi oltar iz XVII. stoletja na glavnem vhodu v katedralo. Precej dobro ohranjene ostanke portala, delo mojstra Kozme Mullerja, si je mogoče ogledati v Muzeju mesta Zagreb (poglej na str. 37). Što je sačuvano negdje drugdje i što se pretpostavlja? Jedno od najboljih ostvarenja kipa-ra Ivana Komer-steinera, oltari sv. Ladislava i Marije, bili su postavljeni u Katedralu pot-kraj XVII. stoljeca a krasili su ih brojni kipovi i pirtuozno izrezba-rena or-namenti-ka. Oboji-li i pozlatili su ih Ivan Eisenhort i Bernardo Bobic. Od spašenih dije-lova rekonstruiran je oltar poznat kao oltar sv. Ladislava i nalazi se u Muzeju za umjetnost i obrt (vidi na str. 29), dok se oslikana oltarna krila mogu pogledati u Muzeju grada Zagreba (vidi na str. 37). Uklonjen je i por- tal iz XVII. stoljeca na glavnom ulazu u katedralu. Prilič-no dobro sačuva-ne ostatke portala, djelo majstora Koz-me Mullera, može se pogledati u Muzeju grada Zagreba (vidi na str. 37). Francesco Robba je izdelal štiri oltarje za katedralo. Med obnovo je bil oltar sv. Križa prenesen v Križevce, oltarja sv. Katarine in sv. Barbare pa sta v Varaždin-skih toplicah. Oltar sv. Emerika, ki ga pripisujejo Robbi in mojstrom znotraj Robbine dediščine pa je v Cerkvi sv. Ivana v Novi vesi v Zagrebu. Francesco Robba je izradio četiri ol-tara za katedralu. Za vrijeme obnove oltar sv. Križa prenesen je u Križev-ce. Oltari sv. Katarine i sv. Barbare nalaze se u Varaž-dinskim Toplicama dok je oltar sv. Emerika, koji se pripisuje Robbi i majstorima unutar Robbinog nasljed-stva, u crkvi Sve-tog Ivana u Novoj vesi u Zagrebu. Klečala za katedralo je delal ljubljanski mojster Abraham Hueber leta 1688. Toda med delom je umrl, delo pa je nadaljeval nepismeni "ponizan podložnik Sebasti-anus Tacsker, ti-šljar gospode Kap-toloma in sluga najeti najmensi". Tač-ker je od 1690. do 1696. leta izdelal tudi zakladnico in zakristijo. Kolikor je znano, ohranjene niso niti klopi niti omare, okrašene z 28-imi intarzijami. Klečala za katedra-lu radio je ljubljanski majstor Abraham Hueber 1688. godine. No tijekom rada zadesila ga je smrt. Rad je na-stavio nepismeni "ponizan podložnik Sebastianus Tacsker tišljar gospode Kaptoloma i sluga najmensi". Tačker je od 1690. do 1696. izradio ormare za riznicu i sakristiju. Klupe, kao ni ormari ukra-šeni sa 28 intarzija, koliko se zna, nisu sačuvani. STANKO VRAZ, SLOVENEC -HRVAT STANKO VRAZ, SLOVENAC-HRVAT Preden vstopite v Muzej mesta Zagreb, lahko na poslopju v Opatički 18, vidite spominsko ploščo Stanku Vrazu. Prije no što ude-te u Muzej grada Zagreba, na kuci u Opatičkoj 18, vidjet ce te spomen-ploču Stanku Vrazu. Stanko Vraz (Cero-vec, 1810 - Zagreb, 1851), s pravim 35 imenom Jakob Fras, Slovenec-Hrvat, kot je sebe imenoval, se uvršča med najpomembnejše pesnike ilirske dobe. To ploščo so mu leta 1910 ob 100-letnici njegovega rojstva postavili Bratje hrvaškega zmaja. Ovu spomen plo-ču podigla su mu 1910. godine, o sto-toj obljetnici njegova rodenja, Braca hrvatskog zmaja. V neposredni bližin je Vrazovo spreha jališče (Vrazovo še-talište), po katerem se je Vraz v resnici spreha-al, počival na klopcah in sodeloval pri njegovi uredi Ivi. U neposred-noj blizini je i Vrazovo šetalište, po kojemu je zaista i sam šetao te na klupama odmarao a sudjelovao je i pri nje-govu ure- denju. Stanko Vraz (Cero-vec, 1810 - Zagreb, 1851.) pravim imenom Jakob Fras, Slo-venac-Hrvat, kako je sam sebe nazivao, ubraja se medu najbolje pjesnike ilirsko-ga doba. Njegov portret, delo slovenskega slikarja Mihaela Stroya, je mogoče videti v Moderni galeriji (glej na str. 19). V Samoboru, v parku pred mestnim muzejem, pa stoji njegov doprsni kip. Njegov portret, dje-lo slovenskog slika-ra Mihaela Stroya, možete vidjeti u Modernoj galeriji (vidi na str. 19). U Samoboru, u 36 parku ispred grad-skoga muzeja, stoji njegovo poprsje. Zanimivo je, da se na tem mestu vsako leto junija zberejo hrvaški pesniki in na grobu Vrazove neuslišane ljubezni in pesniške muze Ljubice Julijane Cantily (sicer nečakinje Ljudevi- ta Gaja in hčerke samoborskega lekarnarja Cantilyja) prebirajo ljubezen- Zanimlji-vo je da se na tom mjestu, svake godine u mje-secu lipnju, oku-pe hrvatski pje-snici te na grobu Vrazove neuslišane ljubavi i pjesničke muze Ljubice Julijane Cantily (inače nečakinje Ljude-vita Gaja i kčer-ke samoborskog ljekarnika Cantil- ~yja), čitaju ljubav-nu poeziju. Vrazova zbirka ljubavnih pjesama, Bulabije, posvečena je Ljubici Cantily. Vrazov grob je na zagrebškem Miro-goju, pod ilirskimi arkadami. Njegov grob nalazi se na zagrebačkom Mirogoju, pod ilirskim arkadama. MESTNI MUZEJ ZAGREBA Opatička ulica 20 Odprto: torek-petek od 10.00 do 18.00 sobota in nedelja od 10.00 do 14.00 (ob sobota in nedeljah ob 11-ih brezplačno strokovno vodstvo) četrtek od 10.00 do 22.00 MUZEJ GRADA ZAGREBA Opatička ulica br. 20 Otovoren: utorak-petak od 10.00 do 18.00 subota i nedjelja od 10.00 do 14.00 (su- botom i nedjeljom u 11 sati besplatno stručno vodstvo) četvrtkom od 10.00 do 22.00 Eno izmed mest, ki so vsekakor vredne ogleda, je mestni muzej Zagreba. Tu boste na enem mestu - tako kronološko kot skozi tematske sklope - spoznali razvoj mesta, od predzgodovine do danes. Stalna postavitev nam mesto pokaže z različnih vidikov. Jedna od točaka gdje se valja zaustaviti svakako je Muzej grada Zagreba. Tu ce te na jednom mjestu dobiti uvid u razvoj grada, od prapovi-jesti do danas i to u kombinaciji krono- loškog i tematskog uvida. Stalni postav prikazuje nam grad iz svih aspe-kata. Pozornost vam bo vsekakor pritegnil zelo pomemben spomenik iz XII. stoletja, bivši portal zagrebške katedrale, delo Koz-me Mullerja. Ta stari kamniti figuralni portal (dokončan leta 1643) je bil umaknjen in razstavljen med Bollejevo obnovo katedrale v XIX. stoletju. Nad por-talom, visokim 13 in širokim dobrih 11 metrov, se dviga zbor 12-ih apostolov, s Kristusom na sredi. Sestavlja ga več kot 20 skulptur z grbi, reliefi in kraljevskimi liki. 38 Ono što ce vam svakako privuci pažnju jest jedan iznimno značajan spomenik iz XII. stoljeca, bivši portal zagrebačke katedrale, djelo klesa-ra Kozme Mullera. Taj stari kameni figuralni portal (dovršen 1643.) uklonjen je i ra-stavljen tijekom Bolleove obnove katedrale u XIX. stoljecu. Porta-lom, visokim 13 i širokim dobrih 11 metara, dominira zbor od 12 apostola s Kristom u sredini, a čini ga više od 20 skul-pturskih dijela, s grbovima, reljefi-ma i kraljevskim likovima. f istem nadstropju boste našli tudi krilna vrata oltarja sv. Ladislava (obnovljen in fragmentiran oltar je v zbirki Muzeja za umetnost in obrt) in ciklus slik neznanega avtorja iz življenja sv. Ladislava. Krasni so okvirji krilnih vrat, delo kipar-j a Ivana Komerste-inerja ter slikarja in zlatarja Ivana Eise-nhorta ter Bernarda Bobica. Na istom katu nači čete i krilna vrata oltara Sv. Ladislava (rekonstruiran i fragmentiran oltar nalazi se u fundusu Muzeja za umjet-nost i obrt), ciklus slika iz života sve-tog Ladislava, ne-poznatog majstora. Prekrasni su okviri krilnih vrata, djelo kipara Ivana Ko- videli tudi slike Mihaela Stroya od katerih bomo omenili samo nekatere: -Portret Kristofora Stankoviča, 1833/34. Zanimivo je, da je trgovec Stan- 39 kovič zadel glavno nagrado na dunajski loteriji, 30 tisoč blatnikov in jih vložil v gradnjo prve gleda- merstei-nera, te slikara i pozlatara Ivana Ei-senhorta i Bernarda Bobiča. Prav tako boste v muzeju lahko liškestavbe v Zagrebu leta 1833. -Cesar Franc Jožef I Habsburg Lotringen, iz 1855.leta Isto tako, u muzeju če te naci i slike Mihaela Stroya od kojih čemo spome-nuti samo neke: - Portret Kristofora Stankoviča, 1833/34. Zanimljivo je da je trgovac Stankovič dobio glavni zgodi-tak na bečkoj lutri-ji, 30.000 dukata, i uložio ga u grad-nju prve kazališne zgrade u Zagrebu 1833. godine. - Car Franjo Josip I Habsburg Lotringen, 1855. CERKEV SVETE KATARINE Katarinin trg bb Odprto: ponedeljek - petek od 10.00 do 13.00 CRKVA SVETE KATARINE Katarinin trg bb Otvoreno: ponedjeljak - petak od 10.00 do 13.00 Ena izmed najlepših baročnih cerkva na Hrvaškem. Gradili in uredili so jo jezuiti v letih med 1620 in 1773. Večkrat je bila poškodovana, zaradi potresov, požarov, strel. Znana je po bogati umetniški opremi notranjosti. Jedna je od najljep-ših baroknih crkava u Hrvatskoj. Gradili i uredivali su je isusovci od 1620 -1773. Tokom povije-sti više je puta stra- davala od potresa, požara, gromova. Poznata je po bo-gatoj umjetničkoj opremi svoje unu-trašnjosti. Svetišče Glavni oltar v svetišču je bil postavljen leta 1762 in to tako, da sestavlja celoto z veliko baročno iluzionistično fresko, sliko "Sveta Katarina med alek-sandrijskimi filozofi in književniki". To je delo Krištofa Andrije Jelovška (Ilovšek), sina Franca Jelovška, po rodu iz Ljubljane. Na sliki posebej izstopata dva moška lika ob balustra- di (levo od pravega oltarja). Lik mladeniča, ki drži razprt svitek, je slikarjev avtoportret, medtem ko je bradati moški njegov oče, Franc Jelovšek. Svetište Glavni oltar u sve-tištu postavljen je 1762. i to tako da čini cjelinu s ve-likom baroknom iluzionističkom freskom Sv. Katarina medu aleksan-drijskim filozofima i književnicima, a djelo je Krištofa Andrije Jelovše-ka (Ilovšek), sina Franca Jelovšeka, rodom iz Ljubljane. Na slici su osobito uočljiva dva muška lika uz balustradu (lijevo od pravog oltara). Lik mladica koji drži rastvoren svitak predstavlja slikarev autoportret, dok bradati muškarac prikazuje njegova oca, Franca Jelovšeka. Oltarna miza, postavljena ob središču oltarja, ki služi bogoslužju, je delo kiparja Francesca Robbe. Menza, postavljena pored središta oltara i služi suvre-menom bogoslužju, djelo je kipara Francesca Robbe. Kapela sv. Ignacija Loyolskega Bil je ustanovitelj Družbe Jezusove. Zagrebški jezuiti so bili tesno povezani z jezuitskim kolegijem v Ljubljani in so 1727. leta sklenili dogovor s Francescom Robbo, ki naj bi izdelal "na splošno cel oltar", razen slike sv. Ignacija. Zanimivo je, da je bil oltar narejen v Ljubljani in s splavom po Savi prepeljan v Zagreb. Ocenjeno je, da sta v umetniškem smislu najpomembnejša kip sv. Franja Ksaverskega (z obrazom, ki izraža zanos) 42 in še posebej kip sv. Franja Regisa (ki izraža umirjenost). Ta marmorni oltar velja za najpomembnejše delo v cerkvi. Leta 1753 je bila na oltar postavljena slika sv. Ignacija, ki ni podpisana, vendar jo pripisujejo Valentinu Met- zingerju, slikarju iz Lotarginije, ki je živel v Ljubljani oziroma njegovi šoli. Kapela svetog Ignacija Loyole Ignacije Loyola bio je osnivač Družbe Isusove. Zagrebač-ki isusovci bili su u bliskoj vezi s isusovačkim kolegijem u Ljubljani pa su tako 1727. sklopili ugovor s Fran-cescom Robbom koji je trebao fzraditi "uopce sav oltar" osim slike sv. Ignacija. Za- imljivo je da je oltar bio izraden u Ljubljani i do-premljen na splavi Savom do Zagreba. Smatra se da su umjetnič- ki najvrjed-niji kipovi sv. Franje Ksaverskog (s licem koje izražava zanos) a osobito kip sv. Franje Regisa (s licem koje izražava smirenost). Ovaj mra-morni oltar ubraja se medu najvrjednija djela u crkvi. 1753. na oltar je postavljena slika sv. Ignacija koja nije potpisana ali se pripisuje Valentinu Metzingeru, slika-ru iz Lotarginije koji je živio u Ljubljani ili njegovoj školi. 43 Kapela sv. sv. Nikola. Apolonije Autorom slika sma- Velika oltarna slika tra se slikar iz No- prikazuje sv. Apo- voga Mesta, Hans lonijo s kleščami, Georg Geigerfeld s katerimi je bila sa suradnicima. mučena in palmino vejico mučeništva. Kapela sv. Na gornji, manjši Barbare sliki, je prikazan Oltar sv. Barba- sv. Nikola. re je par oltarju sv. Ocenjuje se, da je Apolonije na na- avtor te slike Hans sprotni strani cer- Georg Geigerfeld, kve. Na sliki je sv. slikar iz Novega Barbara prikazana mesta s sodelavci. s kelihom, mečem Kapela sv. Apolonije Velika oltarna slika prikazuje sv. Apo-loniju s kliještima kojima je mučena i palminom gran-čicom mučeništva. Na gornjoj, manjoj slici, prikazan je in stolpom s tremi okni. Po načinu slikanja in jasnih barvah je podobna sliki sv. Apolonije, tako da se ocenjuje, da je tudi ta slika delo Hansa Geor-ga Geigerfelda. Kapela sv. Barbare Oltar sv. Barbare par je oltaru sv. Apolonije na su-protnoj strani cr-kve. Na slici je sv. Barbara prikazana sa svojim atriburi-ma: kaležem, ma-čem i kulom s tri prozora. Po načinu slikanja i jasnim bojama nalikuje slici sv. Apolonije, pa se i ova smatra radom Hansa Ge-orga Geigerfelda. Kapela sv. Franja Borgie Oltar je delo Ivana Kommersteinerja iz leta 1680. Avtorstvo obeh oltarnih slik, velike, ki prikazuje sv. Franja kako kleči in moli ter manjše, ki prikazuje napoved rojstva sv. Ivana Krstnika Zahariji, pripisujejo Hansu Georgu Ge-igerfeldu. Kapela sv. Franje Borgie Oltar je djelo Ivana Kommersteinera iz 1680. godine. Autorstvo obiju oltarnih slika, velike pripisujejo Francu Jelovšku. koja prikazuje sv. Franju kako kleči i moli, te gornje, ma-nje, koja prikazuje navještenje rodenja sv. Ivana Krstitelja Zahariji, pripisuje se Hansu Georgu Geigerfeldu. Svod cerkvene ladje Na prekrasno poslikanem svodu cerkvene ladje so v velikih medaljonih naslikani prizori iz življenja sv. Katarine. Vse slike v me-daljonih in delih svoda, na katerih je na vsaki strani narisanih 6 apostolov, Svod crkvene lade Na prekrasno osli-kanom svodu crkve-ne lade, u velikim medaljonima, naslikani su prizori iz života sv. Katarine. Sve slike u meda-ljonima i isječcima svoda u kojima je sa svake strane naslikano po šest apostola, pripisuju se Francu Jelovšeku. Kor Orgle na koru je postavil Peter Rum- pel, izdelovalec orgel iz Kamnika. Pjevalište Orgulje na pjevali-štu gradio je Peter Rumpel, graditelj orgulja iz Kamnika. KARMELI-ČANSKI SAMOSTAN MATERE BOŽJE REMETSKE Česmičkoga 1 Odprto vsak dan KARMELI- CANSKI SAMOSTAN MAJKE BOŽJE REMETSKE Česmičkoga 1 Otvoren svakod-nevno Cerkev v Remetah je svetišče intime in miru, za razliko od drugi cerkva, znanih kot romarska stičišča. Odprta je vse dni v letu po ves dan. Svetišče najbolj zveste matere, odvetnice Hrvaške - Gospe Remetske, kot je uradni naziv, ima dolgo in burno zgodovino. Prve pisane sledi o obstoju samostana izvirajo 45 iz leta 1288, ko je samostan pripadal pavlinskemu redu. Po številnih rušenjih, požarih in potresih, ukinitvi pavlinskega reda s strani cesarja Jožefa II., so v Remete na poziv blaženega Alojzija Stepin-ca končno prišli karmeličani, ki še danes upravljajo remetsko župnijo. Domnevajo, da so se v remetskem župnišču dogajali številni čudeži na nagovor Matere Božje. Toda o tem sta ostala samo dva zapisa, saj so vsi drugi zgoreli v požaru. Remetska je crkva, za razliku od broj-nih drugih svetišta znanih po hodoča-šcima, svetište intime i mira koje je otvoreno cijeli dan. Svetište najvjerni-je majke odvjetnice Hrvatske - gospe Remetske, kako mu je službeni naziv, ima dugu i burnu prošlost. Prvi pisani trag o postojanju samostana potječe još iz 1288. godine i pripadao je pavlin-skom redu. Nakon brojnih razaranja, požara i potresa, ukinuca pavlinskog reda od strane cara Josipa II. konačno na poziv bl. Alojzija 46 Stepinca u Remete dolaze karmeličani koji i danas uprav-ljaju remetskom župom. Smatra se da su se u remet-skom svetištu doga-dala brojna čudesa po zagovoru Maj-ke Božje. O tome su ostala samo dva zapisa, svi su ostali izgorjeli u požaru. V cerkvi je oltar zgodnje baročnega stila, ki sta ga izdelala Pavel Belina in Tomo Jurje-vic. Avtorstvo kipa Gospe, vitke in mladeniške Matere z otrokom v naročju, ni znano. U svetištu crkve nalazi se glavni ol- tar ranobaroknog stila, kojega su ra-dili Pavel Belina i Tomo Jurjevic. Podrijetlo Gospina kipa, vitke i mla-denačke Majke s djetetom u naručju, nije poznato. Domnevajo, da je zidna slika, ki se nahaja ob strani oltarja in predstavlja presveto trojstvo in družino, delo Gabrijela Stupice iz njegovih študentskih dni. Smatra se da je zidnu sliku koja se nalazi sa strane ol-tara a predstavlja presveto trojstvo i obitelj djelo Gabrijela Stupice još iz njegovih student-skih dana. Retabl Matere Božje je leta 1941 rekonstruiral Radoje Hu-doklin. Retabl Majke Božje rekon-struirao je 1941. Radoje Hudoklin. SLJEMENSKA KAPELICA Odprto: torek in četrtek ter sobota in nedelja od 11.00 do 15.00 SLJEMENSKA KAPELICA otvoreno: utorak i četvrtak te subota i nedjelja od 11.00 do 15.00 Kapelica Matere Božje Sljemenske Kraljice Hrvatov je bila zgrajena leta 1932 na nadmorski višini 1001 m po načrtih arhitekta Jurja Denzler-ja. Zamišljena je bila kot spomenik tisočite obletnice hrvaškega kraljestva. Po obliki se povsem prilagaja gozdnemu okolju, detajli v notranjosti pa so prežeti z motivi domače umetnosti in zgodovine. Kapelica Majke Božje Sljemenske Kraljice Hrvata iz-gradena je 1932. go-dine, na 1001 metru nadmorske visine, prema nacrtima arhitekta Jurja Den-zlera i zamišljena kao spomenik tisu-cite obljetnice hrvat-skoga kraljevstva. Oblikom se potpu-no uklapa u šumski okoliš dok su detalji u unutrašnjosti pro-žeti motivima do-mace umjetnosti i povijesti. Ocenjuje se, da je kapelica življenjsko delo Radoja Hudo-klina, akademskega kiparja in slikarskega tehnologa, ki je v kapelici izdelal: Bogorodi-co z otrokom (relief v orehovem lesu), hrvaške zgodovinske grbe na stropu v slavonskem hrastu (strop je razdeljen na 49 polj, med njimi jih 39 prikazuje grbe hrvaških mest in pokrajin), posodo za miloščino s sta-rohrvaškimi ple-tenicami v bronu, svečnike na stenah, zidni zvon, kanonske plošče, stojalo za misal s simboli štirih evangelistov. Smatra se da je kapelica životno djelo Radoja Hudoklina, akademskog kipara i slikarskog tehnologa koji je u kapelici izradio Bogo-rodicu s djetetom (reljef u orahovini), 48 hrvatske povijesne grbove na stropu u slavonskoj hrasto-vini (strop je podi-jeljen na 49 polja, od kojih 39 prikazuje grbove hrvatskih gradova i pokrajina), milostinjar sa starohrvatskim pleterom u bronci, svijecnjake na stije-nama, zidno zvo-no, kanonske ploče, stalak za misal sa simbolima četiriju evandelista. Akademski slikar Gabriel Stupica je v sodelovanju s Hu-doklinom izdelal freske: na levi strani Kristusa v hrvaški zgodovini s cerkvenimi in državnimi dostojanstveniki, na desni pa Mater Božjo z Jezusom v veri in življenju hrvaškega ljudstva. Akademski slikar Gabriel Stupica izradio je freske (uz suradnju Hu-doklina); na lije-voj strani: Krist u hrvatskoj povijesti s crkvenim i državnim velikodostojni-cima te desno Maj-ka Božja s Isusom u vjeri i životu hr-vatskoga puka. Ko na Sljemenu obiščete kapelico, si oglejte planinski dom Puntijarka. Projektiral ga je leta 1950 arhitekt Žarko Vin-cek, (Kranj, 1918). Vin-cek je na območju Zagreba projektiral v glavnem šolske, hotelske in stanovanjske zgradbe, na primer poslopje Zveze slepih v Draškovičevi ulici iz leta 1958. Bil je dejaven tudi na drugih območjih Hr- vaške. Skupaj s A. Čičin-Šajnom je zasnoval hotel Jadran v Njivicah ter hotela Libertas in Palace v Dubrovniku. Kad odete na Slje-me u posjet Slje-menskoj kapelici, bacite pogled i na planinarski dom Puntijarka. Njega je 1950. projektirao arhitekt Žarko Vin-cek ( Kranj 1918.). Na području Zagreba projektirao uglavnom školske, hotelske i stambene zgrade (npr. zgra-da Saveza slijepih u Draškovicevoj ulici iz 1958.) ali je bio aktivan i na po-dručju čitave Hrvatske (npr. zajedno s A. Čičin-Šai-nom hotel Jadran u Njivicama, hoteli Libertas i Palas u Dubrovniku).