PONOVNO O FARMI BREST
Podjetniški ali dohodkovni interesi?
Farma Brest da ali ne, je bila osnovna misel, ki se je prepletala v razpravi na razširjeni seji osnov-ne organizacije ZK TOZD Posestvo, pa čeprav ni bila organizirana izključno s tem namenom. Raz-prava o kmetijski problematiki in stanju ter nalo-gah v bodoče je bila namreč ena izmed številnih predkongresnih priprav in priprav na program-sko-volilno konferenco OK ZK naše občine.
O kmetijstvu smo v naši občini že večkrat spre-govorili, tudi v luči nalog komunistov na tem področju, ki jih je opredelila 11. seja CK ZKS. Iz ocene vseh teh razgovorov je očitno, da na po-dročju kmetijstva nišmo storili dovolj, da je bila naša učinkovitost, pa tudi zavzetost, prešibka. Velik del krivde je prav gotovo na strani DO Ljubljanskih mlekarn oziroma njene TOZD Po-sestva, kjer vlada prevelika apatija, naveličanost, nezagretost za hitrejši razvoj in napredek. Drugi del krivde pa je seveda na strani občine kot celote, ki tudi ni storila vsega kar bi bilo, po vseh spoznanjih o nujnosti intenzivnejšega razvoja kmetijstva in s tem v zvezi pridelovanja hrane, pričakovati. Naša občina je namreč v Ljubljani tista, ki ima najboljše naravne pogoje za ta razvoj, pravzaprav je nosilec kmetijstva za celotno mesto, česar pa se tisti, ki se jih to najbolj tiče, ne zavedajo. Pravilnega razmerja med družbenim in privatnim sektorjem ni, družbeni sektor na Viču pada, pojavljajo se tendence, da bi se družbena zemljišča, tako težko pridobljena, ponovno raz-parcelirala v privatne roke, kar pa je ne le nemo-goče, ampak tudi nesprejemljivo in družbeno škodljivo.                                          :
Nekateri ne prenesejo kritike
Da je upravičena in argumentirana kritika v naši družbi ne le dovoljena ampak tudi potrebna, je jasno. S tem se strinjamo več ali manj vsi, posebno ko kritika zadene druge, ne nas. Tisti hip pa, ko bi sami morali kritiki in dejstvom pogledati v oči, se z njo soočiti, pa kritika že ni umestna. Napake pa se lahko odpravijo samo, če jih sprej-memo na znanje, poiščemo rešitve in jih na njiho-vi osnovi tudi odpravimo.
Tokrat je torej kritika letela na TOZD Pose-stva, na DO Ljubljanske mlekarne, na SOZD KIT. Tovariši pa, ki jih zastopajo, napak žal ne priznajo, argumentov ne sprejemajo. Zatika se
pravgotovo na številnih področjih, najbolj pa se je to odrazilo pri že znanem problemu farme Brest. Ko je pred štirimi leti padla odločitev o izgradnji te farme, ki naj bi nas oskrbovala z mlekom, je že bilo jasno, da je to pametna odločitev. Položen je bil tudi temeljni kamen. Odločitev ni padla kot jabolko z drevesa, bila je dobro premišljena in argumentirana. Ta investicija je v našem, družbe-nem interesu. In kot vemo, kamen še vedno stoji, stoji pa ludi vse ostalo. Vsi planski dokumenti jo iz leta v leto vpisujejo med naše naloge, posamez-niki pa si pred njimi zatiskajo oči.
Res je, gre za posameznike. Kako bi si sicer lahko razložili dejstvo, da so se delavci, komunisti v TOZD Posestvo, izrekli za to investicijo, proti njej pa je le njihov direktor, ki ima tudi veliko podporo v individualnem organu SOZD KIX, oba pa se sklicujeta na svoje »strokovne ocene in mnenja«, ki s strokovnostjo žal nimata veliko skupnega. Da je temu res tako, potrjuje tudi mnenje Republiškega komiteja za kmetijstvo, v kalerega strokovnost ne dvomimo. Argumenti, ki
jih direktor TOZD Posestvo navaja, so, milo re-čeno, na trhlih nogah, izhajajo pa iz ozkih podjet-niških interesov, na katerih se je ta temeljna organizacija do sedaj tudi razvijala in zanemarjala vsa tista področja, ki niso takoj in konkretno kazala dobička.