##f GLASILO KOLEKTIVA Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbo* Tisk in klišeji CETIS Celje OB ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LELA 1970 Vse izgleda, da je v letošnji gradbeni sezoni gradbincem priskočila na pomoč tudi narava. Spomnimo se dolge zime, obilo snežnih padavin v marcu in aprilu. Prava gradbena sezona se je lahko pričela šele v maju. V letošnji jeseni so idealni pogoji za gradbeništvo. Morda je slabost jesenskih dni v tem. da so prekratki. Te ugotovitve ne veljajo samo za naše podjetje, temveč za vso gradbeništvo v republiki in tudi v državnem merilu. Izgleda, kot da čaka vreme, posebej pa zima s snegom, na nekatere zamujene termine, predvsem še na nekatere nepokrite in nezavarovane strešne površine. Cc se bo tako vreme nadaljevalo še do konca leta. potem smo lahko več kot zadovoljni. Gradbene naloge, ki so bile in so še pred nami in za katere so sklenjene pogodbe, presegajo predviden plan za 22 °/o. Tuje storitve, ki so v planu predvidene s približno 30 %-no udeležbo od celotno planiranega bruto produkta v vrednosti 149,350.000 din, pa kot kaže rezultat tričetrtletnega obračuna, ne bodo dosežene v predvideni višini. Izpad realizacije tujih storitev bo po vsej verjetnosti pokrit z večjo realizacijo gradbenih del in tako lahko predvidevamo, da bo zastavljeni plan za leto 1970 tudi v celoti dosežen. Značilnosti, ki so se pojavile v letošnjem poslovnem letu: Do prve polovice leta sprejeta naročila in sklenjene pogodbe, so kazale na slab razmah in razvoj gradbene dejavnosti v letu 1970 na sploh. Popolnoma pa se je spremenil položaj v drugi polovici leta. Naročila so prihajala spontano, pa tudi neplansko. To velja tudi za naš kolektiv. Posledice takega stanja so se odražale pri podjetju v nizu porajajočih sc problemov, katere smo reševali več ali manj nenačrtno, oziroma po pravilu takojšnjih ukrepov. Vse to je sicer v nasprotju s teorijo pravilnega planiranja, ki ga uvajamo pri našem podjetju, mnogokrat pa ga ne upoštevamo in praktično je bilo tako upošte- vanje tudi nemogoče. Ti problemi so se kazali v pomanjkanju delovne sile, gradbenega, instalacijskega ter materiala za obrtna dela. Pomanjkanje delovne sile, predvsem tesarjev, žclezokrivcev, delno tudi zidarjev pa je resno oviralo pravilen potek in napredovanje prevzetih gradbenih del. Zato smo morali premakniti pogodbeno določene roke. Zanimivo za letošnjo sezono je tudi delno pomanjkanje nekvalificirane delovne sile, kar smo pravzaprav pri nas opazili prvič. V vsakem primeru bomo morali kadrovskemu vprašanju za potrebe operative posvetiti večjo pozornost in usposobiti preko zime potrebno število delavcev po programu, ki je že temeljito obdelan. Skoraj skozi vso sezono je bila kritična dobava naslednjih glavnih materialov: cementa, betonskega železa, nekaterih opečnih izdelkov, profitnega železa za jeklene konstrukcije in pocinkane pločevine za kritje streh. Veliko je bilo tudi pomanjkanje instalacijskega materiala, vseh vrst cevi (črne, pocinkane, šivne, brezšivne, litoželezne itd.). Vsemu temu so se pridružile še težave na nekaterih gradbiščih in nemogoči delovni ter ostali pogoji, ki so tudi imeli močan vpliv na finančni rezultat opravljenih del. Kljub vsem težavam pa smo v tričetrletncm obračunu ugotovili, da je finančni rezultat zadovoljiv. Prepričani smo, da bi bil rezultat lahko še boljši, če se prej naštete težave ne bi pojavljale v takem obsegu. To dokazuje, da ima-pio v gradbeništvu dejansko še rezerve. Opravljena dela so se v letu 197(1 odvijala pretežno na področju visokih gradenj in to na industrijski in stanovanjski gradnji. Pri gradnji stanovanjskih objektov opažamo stalno nazadovanje števila izgotovljenih stanovanj. Tako smo letos dogradili in oddali na celjskem področju samo 89 stanovanj, v Ljubljani pa 151. Pred nekaj leti smo na celjskem področju oddali letno tudi do 200 in več stanovanj. Za drugo leto so izgledi za stanovanjsko izgradnjo na celjskem področju ugodnejši, saj predvidevamo, da bomo dokončali 173 stanovanj. Za Ljubljano še nimamo točnejših podatkov. Kaže pa, da bo gradenj na stanovanjskih objektih dovolj, predvsem pa na Krimu, na Jami v Šiški, v Kosezah in v soseski B-7 za Bežigradom. Od industrijskih objektov, ki smo jih gradili, bi omenili samo objekt valjarne v Štorah II. in to iz posebnih razlogov. Ta objekt smo gradili nekaj let in je lahko v ponos našemu kolektivu. Objekt nove valjarne bo pričel z obratovanjem še v tem mesecu. To bo težko pričakovan dogodek za kolektiv Železarne Štore, njihovemu veselju pa se pridružuje tudi naš kolektiv. Na domačem področju se dela odvijajo po sektorjih: Ljubljana, Žalec, Celje, montažna gradnja, Štore, Slov. Konjice, vzdrževalni obrati, proizvodnje gradbenega materiala, proizvodni obrati in sektor mehanizacije. V Direktor podjetja Ing. HENRIK CMAK okviru poslovnega združenja GI-POSS pa opravlja naš kolektiv tudi dela na viaduktu bodoče ceste v Verdu pri Vrhniki. Vseh zaposlenih pri podjetju je bilo v mesecu oktobru preko 2.100. Od tega je na domačem tržišču zaposlenih približno 1.700, na tujem tržišču pa približno 340 ljudi. Vsi zaposleni v inozemstvu delajo v ZRN in to v Miinchenu, na področju Essna, Hannovra in Hamburga. Tudi v letu 1971 bo poiljetje nadaljevalo s poslovnimi stiki na zahodno nemškem trgu in verjetno na vseh področjih kot sedaj. Poslovno leto 1970 je tako pred zaključkom. Predpriprave za to so že v teku: letni obračun, inventura. odpisi itd. Zopet smo bogatejši zn nekaj izkušenj. Morda smo pa tudi nezadovoljni, ker prav gotovo ni potekalo vse tako kot smo predvidevali in planirali. K temu se verjetno pridružujejo na tihem še skrbi, ali smo napram investitorjem storili vse v pogledu rokov in kvalitete. Oboje je tisto področje poslovnosti, na katerem bomo morali nenehno delati, se kontrolirati, da bo v letu 1971 kot tudi v naslednjih letih, organizacija že boljša in poslovanje z našimi investitorji solidnejše. Ob zaključku poslovnega leta 1970 vsem članom kolektiva hvala za uspešno sodelovanje in trud, ki ga je vsak po svojih močeh in znanju vložil v rast in razvoj Ingrada. Po že sklenjenih pogodbah za leto 1971 pa ni bojazni, da bi prišlo do kakšnih večjih zastojev v naši panogi, kljub predvidenim ukrepom v gospodarstvu, v vsem pa moramo biti dobro pripravljeni na močno konkurenco in na probleme, ki smo jih imeli tudi v tem letu. Čestitkam Železarne Štore ob izgradnji nove valjarne se pridružuje tudi naše podjetje VSEM ČLANOM KOLEKTIVA SREČNO IN USPEŠNO novo leto 1971 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ POSLOVNI USPEH V DEVETIH MESECIH 1970 Dne 28. 10. 1970 je delavski svet podjetja razpravljal o devetmesečnem poslovnem uspehu za leto 1970 in je ugotovil (za gradbeništvo) naslednji rezultat: dinarjev 1. CELOTNI DOHODEK 85,949.132 (realizacija storitev, proizvodov in drugi dohodki) 2. Vsega porabljena sredstva (material, storitve, amortizacija, izredni izdatki in razlika nedovršene proizvodnje v začetku in na koncu leta) 51,971.668 3. DOHODEK 33,977.464 4. Pogodbene in zakonske obveznosti 2,245.633 5. Za osebne dohodke 21,104.003 6. Ostanek dohodka -dobiček (rezervni sklad, skupne rezerve, poslovni sklad za osnovna in obratna sredstva, sklad skupne porabe s 4 % stanovanjskim skladom, gibljivi del osebnih dohodkov ter za prispevke družbenih služb) 10,627.828 Ostanek dohodka — dobiček je za to obdobje dokaj ugoden pa čeprav ni celotni dohodek dosežen v predvideni višini. Na višino dobička vpliva tudi funkcionalna, amortizacija, ki je bila prenizko obračunana. Zato je delavski svet sklenil, da se amortizacija do konca leta 1970 poveča na vsoto, ki bo vsaj približno ustrezala povečanim zahtevam po racionalnejšemu odpisu gradbene mehanizacije, transportnih sredstev in o-stalih osnovnih sredstev. Na ta način so se minimalne amortizacijske stopnje podvojile in precej uskladile z dejanskimi potrebami podjetja. To pa seveda pomeni, da sc je predpisana amortizacijska doba za posamezne vrste osnovih sredstev ustrezno skrajšala. Z ozirom na še vedno prenizka sredstva poslovnega sklada podjetja, je delavski svet odločil, da se pretežni del finančnega uspeha namensko razdeli na sklade in to predvsem za povečanje lastnih obratnih pa tudi o-snovnih sredstev. Pri dobičku moramo omeniti tudi delni vpliv investicijskih del v tujini, pa čeprav v tem obdobju zaenkrat še v manjšem obsegu. Prvi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva že vplivajo na stanje likvidnosti tudi v našem podjetju. 50 % depoziti od devizne vrednosti uvožene opreme bo, poleg že omenjenih vzrokov, še zmanjševal razpoložljiva finančna sredstva podjetja. Iz tega sledi, da bomo morali tudi v našem podjetju takoj in odločno ukrepati ter se pripraviti na čim bolj realno izvajanje stabilizacijskega programa. Ker so sama dejstva v zvezi z nastalim gospodarskim položajem že precej dolgo znana v našem podjetju, ne moremo nastali po'ožaj gledati drugače, kot v resnici je. Kljub raznim trenutnim težavam obstajajo še velike možnosti, da se podjetje še nadalje ugodno razvija in dosega primerne uspehe. Če se sprašujemo kaj bo z visokimi, pa čeprav zamrznjenimi cenami, pridemo do zaključkov, da ne smemo prepuščati stihiji usklajevanje obveznosti in finančnih sredstev. Stanje obratnih sredstev in virov ter likvidnosti ne prikazuje nobene likvidnostne rezerve, ker so odlivi sredstev vedno večji (presežki likvidnih sredstev se zato sploh ne morejo pojavljati). STANJE OBRATNIH SREDSTEV dne 30. 9. 1970. I. VIRI dinarjev 1. Poslovni sklad in krediti a) poslovni sklad - obratna sredstva 11,662.553 b) krediti za občasna obratna sredstva 9,981.731 - KB Celje 6,732.926 - KB Ljublj. 3.248.805 c) krediti za trajna obratna sredstva 2,255.661 Skupaj od a do c 23,899.945 2. Dobavitelji 9,961.807 3. Avansi in razna predplačila 11,096.099 4. Pripravljalna tlela 1,637.489 Vsega od 1 do 4 46,595.340 II. VEZAVA 5. Kupci (po situacijah in računih) 31,392.908 6. Denarna sredstva 216.198 7. Zaloge materiala 8,239.674 8. Zaloge drobnega inventarja 2.789.726 9. Nedovršena proizvodnja 8.119.887 10. Pripravljalna dela 588.928 11. Komunalno urejanje in zemljišča 4.934.554 12, e,-'-:v’j od 5 do 11 56,282.175 13. Razlika (II/12-I) 9,686.835 14. Oročena deponirana sredstva (k. 170.056) 5,110.561 15. VSEGA (13+ 14) povečana razlika med vezavo in viri obratnih sredstev 14,797.396 Obratna sredstva, ki smo jih imeli v tem obdobju i ta razpo- lago niso bila v celoti vsklajena s planiranim obsegom finančnih sredstev. Prav tako se tudi struktura angažiranih obratnih sredstev le delno ujema s planom. Če pogledamo vezavo obratnih sredstev, vidimo, da so sc znatno dvignili kupci, zaloge materiala, komunalno urejanje in oročena (deponirana) sredstva. Posledice prekomerne vezave obratnih sredstev so naslednje: a) ob zapadlosti ne moremo plačevati vseh obveznosti. Zaradi tega večkrat pride do tožb, zamudnih obresti itd. b) Pri nabavi deficitarnih materialov imajo prednost kupci, ki redno plačujejo račune ali pa celo dajejo predplačila (posebno pri uvozu reprodukcijskega materiala itd.). Končno lahko ugotovimo, da je razlika med viri in vezavo obratnih sredstev nastala zlasti zaradi notranjih vzrokov v podjetju, delno pa je tudi rezultat splošnih gospodarskih gibanj. Nelikvidnosti, ki je dolgoročen problem, sc morajo v podjetju prilagajati poslovne odločitve. Zahteve investitorjev, da kot izvajalec kreditiramo čim več gradbenih del, so sc letos precej povečale. Vsi pa vemo, da so nepokrite investicije in previsoka splošna poraba večale inflacijo. Obresti kratkoročnih kreditov pri poslovnih bankah so visok strošek. Poleg tega pa so krediti vezani na zaostrene predpise zakona o bankah in kreditnih poslih in na pravočasno pripravo investicijske tehnične dokumentacije objektov za trg itd. Srednjeročni kredit za obratna sredstva je odobren le za 3 leta in pod posebnimi pogoji. Zato je za sedanje gospodarske razmere oročanjc sredstev investitorjem ter kreditiranje odnosno odlaganje plačil nesprejemljivo, posebno pa kot stalna praksa na daljše roke. Z ozirom na to, da se ponudbe gradbenih del vršijo v vedno bolj zaostrenih pogojih, nas krediti pri poslovnih bankah veliko več stanejo, kakor samo obresti, ker podjetje pri dolgoročno vezanih sredstvih ne more v prodajni ceni vedno zagotoviti nastalih razlik. V nadaljnje delo bodo morali biti vloženi še dodatni in večji napori ter organizacijski ukrepi, ki pa bodo povrnjeni pri novih objektih z ugodnejšimi pogoji in rezultati. Iz pregleda kupcev je razvidno, da je znašalo mesečno povprečje terjatev dni 23,011.859 s povprečno vezavo sredstev 105 dni (v letu 1969 93 dni), tar pomeni, da je običajni rok prekoračen za 85 dni. Nelikvidnost se je zato še povečala. IZ senzama posameznih dolžnikov je razvidna prekoračitev rokov zapadlosti, ki zahtevajo odločnejše posege. Visoke terjatve povzročajo povečane obresti za kredite in obveznosti ter zavirajo načrtno usklajevanje terjatev in obveznosti. Prav je, da posvetimo problemu dolžnikov (investitorjev) še posebno pozornost, zlasti še zaradi nadaljnje zaostritve tržnih razmer in stabilizacijskih ukrepov. Nadaljevanje na 3. strani Pošlovno-stanovanjski objekt ob Celovški cesti v Ljubljani bo oddan investitorju v prvi polovici prihodnjega leta V letnem proizvodno-finančnem planu smo si postavili merila glede proizvodnih in poslovnih rezultatov, ki jih moramo v tem letu doseči, da pokrijemo enostavno reprodukcijo, da zadostimo zahtevam iz samoupravnega sporazuma in da zagotovimo korak naprej v razvoju (opremljenosti) podjetja. Poleg tega je bila predvidena tudi vrsta ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili uresničitev postavljenih meril. Leto se sicer še ni izteklo, vendar devetmesečni podatki iz periodičnega obračuna ter iz obračuna proizvodnje kažejo, da bo plan v celoti izpolnjen. Finančni rezultat pa bo celo boljši, kot smo predvidevali. To je še posebno razveseljivo zaradi tega, ker so prav v tem letu nastale zelo ve- NAPREDEK POSLOVANJA V LETE 1970 like težave glede pomanjkanja delovne sile in nekaterih najvažnejših materialov: cementa, betonskega železa, instalacijskega materiala itd. K dobremu finančnemu rezultatu so sicer v precejšnji meri pripomogle povečane cene gradbenih storitev in dohodek, ustvarjen v inozemstvu. To pa ni vse. Bistven delež pri tem imata tudi povečana produktivnost in pa intenzivnejše zniževanje stroškov (šted-nja). Izboljšanje produktivnosti dokazujejo naslednji podatki iz primerjave med septembrom 1969, in septembrom 1970: 1969 1970 indeks bruto produkt 78,838.798 84,159.322 106 kooperanti 36,622.610 18,802.061 55 LASTNA PROIZV. 42,216.188 65,357.261 155 indeks cen 100 114 FIZIČNI OBSEG lastne proizvodnje 42,216.188 57,330.930 136 Prav tako zadovoljivo sliko kažejo podatki glede dohodka. Medtem ko je znašal dohodek za devet mesecev v lanskem letu 19,094.553 din, je letos dosežen v višini 33.977.464 din. tj. za 78 % več. V okviru tega so se del- no povečale pogodbene obveznosti (za 39 %) in zakonske obveznosti (za 65 %). Del dohodka, s katerim razpolaga podjetje, pa v primerjavi z letom 1969 izgleda takole : 1969 1970 indeks dohodek za razdelitev 17,643.127 31,731.831 180 pokritje osebnih doh. 13,494.730 22,174.003 164 ostanek dohodka 4,148.397 9,557.828 230 razmerje delitve 77:23 70:30 Sredstva za osebne dohodke so letos za 64 % večja kot v lanskem letu. Del tega povečanja se sicer nanaša na razliko med začetno in končno vrednostjo nedovršene proizvodnje, vendar je kljub temu povečanje izplačanih osebnih dohodkov precejšnje. Izplačani čisti osebni dohodki so znašali septembra lani 10,572.692 din, letos pa 14,355.795 din, t. j. za 40 % več. Ker se je število zaposlenih po- večalo za 10 %, znaša torej povečanje povprečnega mesečnega dohodka 27 %. Ostanek dohodka znaša po periodičnem obračunu 9,557.828 din, lani pa je znašal 4,148.397 din. Letošnji je torej dvakrat večji od lanskega. V primerjavi z lanskim letom je višina sredstev, namenjena za posamezne namene, naslednja: Za 36 % povečanje fizičnega obsega lastne proizvodnje pa se je število zaposlenih povečalo le za 10 %, tj. od 1.442 v letu 1969 na 1.587 v letu 1970. Iz teh dveh indeksov (136:110) je razvidno, da je vsak delavec opravil letos za 23 % več del kot v prejšnjem letu. S tem ni rečeno, da je vsak delavec vložil za toliko več fizičnega napora. K temu je dosti pripomogla tudi mobil-nejša in bolje izkoriščena mehanizacija, ter skrbnejša organizacija proizvodnje. Izvršili smo torej večino ukrepov, ki smo si jih določili ob začetku leta. Bruto-produkt izkazuje povečanjem le za 6 %, kar pri 14 % povečanju cen pomeni celo zmanjšanje fizičnega obsega za 7 %• Vendar se to zmanjšanje nanaša na storitve kooperantov, ki so odvisne od strukture objektov in so letos za polovico manjše od lanskih. V nasprotju s tem, pa je lastna proizvodnja letos za 36 % večja kot lansko leto. Zato podatek o nedoseganju celotnega dohodka ni zaskrbljujoč, kajti pretežna večina dohodka izvira iz lastne proizvodnje, ta pa je zelo zadovoljiva. 1969 poslovni sklad 3/078.927 stanovanjska izgradnja 497.237 sklad skupne porabe 100.000 rezervni sklad (podj. in obč.) 472.233 Višina teh sredstev ob koncu leta verjetno ne bo višja od sedanje in so izgledi, da bomo letos iz dohodka vložili v povečanje osnovnih sredstev ca. 2,500.000 din in v povečanje lastnih obratnih sredstev ca. 4,500.000 din. Po letnem planu je bilo predvi- 1970 indeks 7,010.892 228 826.936 166 800.000 800 920.000 195 deno za osnovna sredstva 1,500.000 din in za obratna sredstva 3,100.000 din. Vlaganje v razširjeno reprodukcijo bo torej večje od predvidenega. To nam bo v prihodnjem letu osnova za nadalj-no ekspanzijo in za nadaljnje izboljševanje rezultatov. Poslovni uspeh v Nadaljevanje Upniki so v prvih devetih mesecih v poprečju znašali din 7,103.383 in so podjetje kreditirali 55 dni (v letu'1969 44 dni). Zaradi nelikvidnosti nismo mogli pravočasno plačati vseh obveznosti. Zato so nas nekateri dobavitelji materiala tudi tožili. Tudi letos smo morali sproti plačevati deficitarne materiale (cement, siporeks, betonsko železo itd.). Neporavnane obveznosti, ki so že zapadle, nam povzročajo stalne težave pri uvozu opreme in reprodukcijskega materiala, kakor tudi pri pogodbah o naložitvi sredstev z odpovednim rokom pri poslovnih bankah. Odnos povprečnih terjatev in obveznosti je 3.24 :1. Zaloge materiala in drobnega inventarja vežejo visoka obratna sredstva. Samo zaloge materiala so znašale v povprečju za prvih devet mesecev 1970 din 6,647.128.0. Poprečno obračanje je znašalo 90 dni (v letu 1969 77 dni), kar pa pomeni še vedno previsoke zaloge nekaterih materialov. Letos je izrdno veliko pomanjkanje cementa. betonskega železa, raznih železnih profilov, cevi, radiatorjev, siporeksa, durisola, lesa itd. Program za nabavo osnovnih sredstev v letu 1970 je z ozirom devetih mesecih na razpoložljiva sredstva poslovnega sklada zelo visok. Znatna sredstva so potrebna za težko gradbeno mehanizacijo in kamione. Redna amortizacijska sredstva lahko pokrivajo le del celotne nabave vrednosti planiranih potreb, del vrednosti nabave osnovnih sredstev pa bo pokrivala funkcionalna amortizacija in dohodek podjetja. Program nabave bo potrebno dopolniti in do konca leta 1970 določiti stvarno vsoto vseh nabav za to leto, ker je to nujno zaradi pravočasnega planiranja in usklajevanja lastnih ob-rantih sredstev v poslovnem skladu podjetja. Ker se funkcionalna amortizacija pri vseh strojih letos ne obračunava, je potrebno, da se to vprašanje pred sestavljanjem plana za leto 1971 temeljito pretrese in razmotri z o-zirom na vse hitrejše obnavljanje in modernizacijo mehanizacije ter predlaga delavskemu svetu, da odobri povečanje stopnje amortizacije osnovnih sredstev za leto 1971. Z obračunavanjem funkcionalne amortizacije imamo stalne težave, ker se je nekateri obrati branijo ter pozabljajo na stabilizacijo in seveda tudi na jutrišnji dan. Delavski svet je odobril, da se poveča - amortizacija za leto 1970 za 2,000.000 din. Iz tega sklepa sledi, da se doseženi skladi znižajo za navedeni znesek. Ce hočemo res realno prikazati finančni rezultat obdobja, potem moramo poleg višine amortizacije ugotoviti tudi vse ostale elemente (npr. vrednost nedovršene proizvodnje itd.), ki vplivajo na višino samega rezultata. Zc v letu 1969 in še posebej v poslovnem poročilu k zaključnemu računu za preteklo leto smo omenjali nove gospodarske ukrepe, ki so začeli veljati 2. julija 1970. Ti predpisi o reševanju likvidnosti in medsebojnih zadolžitvah delovnih organizacij zahtevajo, da moramo vse terjatve in obveznosti dosledno in takoj reševati brez obzira na najnovejše stabilizacijske ukrepe, ki se pripravljajo za prihodnje obdobje. Izgotoviti in analizirati moramo vse stvarne možnosti, določiti za posamezne primere najfiolj ustrezne rešitve (zlasti terjatve do investitorjev) in potem vztrajati pri sprejetih sklepih. Sicer pa imamo dovolj problemov, ki jih moramo reševati sproti in sistematično, pa čeprav ne bi bili vezani na obstoječe splošne gospodarske ukrepe. Pri popisu materialnih vrednosti na koncu leta nas čaka dovolj nalog, ki jih bomo morali reševati (npr. cene zalog in nedovršene proizvodnje itd.). Razna vprašanja, ki so še vedno odprta, v tržnih pogojih vedno bolj izstopajo in zahtevajo primerne rešitve. Predlog stabilizacijskega programa je neposredno pred nami, in če hočemo krepiti • konkurenčne in akumulativne sposobnosti podjetja, se moramo odločno lotiti tudi najbolj zahtevnih nalog. Tržne razmere in zaostrene zahteve naročnikov gradbenih del se vedno bolj dopolnjujejo ter v precejšnji meri omejujejo finančni rezultat, zlasti pa lastna obratna sredstva. Stabilizacijski ukrepi bodo za prihodnje leto še dopolnjeni. Zato se moramo prizadevati, da bomo, kljub predvidenemu zmanjšanju investicij, poslovanje zboljšali in čim manj boleče premagali zapreke prehodnega obdobja. Zavedati se moramo, da se dosedanje povečanje nelikvidnosti (in splošno dviganje inflacijske stopnje) ne more odpraviti v sedanji situaciji brez upornega premagovanja raznih težav in že kar v neposredni bodočnosti. Prav gotovo bo v tem času zelo važno tudi družbeno usmerjanje, vendar pa ne smemo in ne moremo pri tem pozabiti predvsem na dejavnost notranjih sil in samoupravnih odnosov v podjetju. Potruditi se bomo morali pri letnem popisu, ker bo pri zaključnem računu zelo vazno končno stanje in vrednost vseh materialnih sredstev v podjetju, zlasti zaradi ugotavljanja čim bolj realne višine doseženega dohodka in dobička. Stanc Kulovec Bolj odločno v akcije - komunisti! V mesecu novembru so komunisti »Ingrada« imeli že tretjo konferenco v letošnjem letu. Tudi na tem srečanju so govorili in sklepali predvsem o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za podjetje. Pomembno misel je izrekel eden izmed komunistov, ko je opozoril, da morajo komunisti »Ingrada« odločnost, ki jo kažejo v besedah, prenesti v določene akcije, da bodo lahko odločilno vplivali na poslovno politiko podjetja in odnose pri delu. Na konferenci je sekretar organizacije podal krajše poročilo o delu. Poleg ugodne ocene o delu sekretariata, ki je opravil vrsto določenih nalog, je bilo v poročilu izrečenih nekaj kritičnih pripomb na račun precejšnjega dela komunistov, ki so le sopotniki v delu naše organizacije. Na konferenci je bil sprejet sklep, da se je potrebno z vsemi temi komunisti pogovoriti in tiste, ki niso več pripravljeni delati, izključiti iz članstva ZK. Zelo zanimivo uvodno razpravo o poslovnih uspehih in problemih podjetja je imel tov. direktor. Ugotovil je, da je začetni pesimizem odpadel in da je poslovni rezultat tak, kot ga pri »Ingradu« še ne pomnimo. Ocenil pa je, da tak poslovni uspeh ni samo posledica prizadevanj vsakega od nas, ampak je tudi rezultat investicijske politike, z njo pa tudi dviganja cen, ki smo jih doživeli od druge polovice leta naprej. V nadaljevanju razprave je tov. direktor seznanil navzoče o prevzetih delih za leto 1970 in 1971, u-spehih posameznih delovnih enot v gradnji za trg in investitorje in o že zagotovljenih poslih za leto 1971. Opozoril je, da bomo morali v letu 1971 učinkoviteje reševati nekatere probleme, ki so se pojavljali v letošnjem letu (pomanjkanje materiala, pomanjkanje kvalificirane delovne sile, izpolnjevanje rokov, hitrejše premeščanje delovne sile, uvajanje mehanizacije, krepitev obratnih sredstev, večja odgovornost itd.), da bomo lahko konkurenčni na tržišču. »Vsi vemo,« je zaključil tov. di- rektor, »da se pripravljajo zaostreni gospodarski predpisi in u-krepi, zato je naša naloga, da že sedaj mislimo nanje, jih predvi-devafno in si tako ustvarjamo pogoje, za njihovo kasnejše reševanje.« V razpravi je sodeloval tudi tov. Vitanc, ki je govoril, da bo potrebno dopolniti razvojni program in začrtati resnične okvire obsega proizvodnje v prihodnjem obdobju. Poudaril je, da moramo v prihodnje Še bolj skrbeti za izobraževanje članov kolektiva, za vzpodbudno nagrajevanje, socialno varnost in dobro počutje ljudi v podjetju. V drugem delu konference je tov. Seničar podal obširno informacijo o I. konferenci ZKJ. Največ se je zadržal pri spremembah političnega in družbeno ekonomskega sistema, ki bodo nastopile v letu 1971. Na zaključku je podal predlog določenih nalog, ki jih morajo komunisti »Ingrada« realizirati do 31. 3. 1971. Po krajši razpravi so komunisti na osnovi uvodnih besed tov. direktorja in tovariša Seničarja ter celotne razprave sprejeli naslednji akcijski program: Na osnovi sklepov in stališč I. konference ZKJ ter notranje situacije v podjetju je organizacija ZK sprejela naslednje naloge za obdobje od 16. 11. 1970 do 1. 3. 1971: 1. Vsi člani ZK morajo skrbno proučiti temeljne dokumente s I. konference ZKJ (Uvodno in zaključno besedo tov. Tita; sklepe in stališča I. konference ZKJ; u-vodne besede Krste Crvenkovske-ga in razpravo tov. Mitje Ribičiča). Spremljati moramo tudi tekoče ukrepe izvršnih svetov in skupščin, ki so že bili ali bodo sprejeti v okviru stabilizacijskega programa. 2. Komunisti moramo biti nosilci miselnosti, stališč, sklepov in ukrepov med ostalimi delovnimi ljudmi, na proizvodnih sestankih, sejah delavskega sveta, izvršilnih odborov, strokovnem kolegiju in drugje, kjer se sprejemajo pomembne odločitve o poslovni politiki podjetja. 3. Vsi komunisti, posebno še vodilni delavci v podjetju, so kolektivno in posamično odgovorni, da bodo dosledno uresničevali težnje I. konference ZKJ in ostalih organov, ki sprejemajo ukrepe za stabilizacijo našega gospodarstva. 4. Komunisti in vodilni delavci podjetja morajo takoj razčleniti položaj, v katerem se bo znašlo podjetje po sprejemu stabilizacijskega programa. S to oceno je potrebno takoj seznaniti delavski svet in politične organizacije, ki naj sprejmejo ustrezne ukrepe. 5. Komunisti moramo dati vso podporo vodstvu podjetja, posebno še tov. direktorju, ki mora zagotoviti doslednejše izpolnjevanje rokov in kvalitete sprejetih del. Istočasno menimo, da je nujno potrebno spremeniti in dopolniti kriterije nagrajevanja za zelo sposobne neposredne delavce, delavce z višjo in visoko izobrazbo ter organizatorje dela. 6. Komunisti zahtevamo, da vodstvo podjetja uvede kaznovalno politiko do vseh tistih posameznikov, ki so kršitelji delovne discipline, ki imajo neodgovoren odnos do družbene lastnine (proizvajalnih sredstev) in ki predstavljajo oviro pri .učinkovitejšem gospodarjenju v podjetju. Minilo je dve leti, odkar je bilo izvoljeno vodstvo sindikalne organizacije v našem kolektivu. V tem času je bilo marsikaj storjeno. Enajst sindikalnih podružnic iz posameznih sektorjev in enot je zbralo na svojih občnih zborih 82 delegatov. Ker so delegati dobili že vnaprej napisano poročilo o dosedanjem delu sindikalne organizacije in hkrati teze akcijskega programa sindikalne organizacije, je bilo na skupnem občnem zboru 25. 11. 1970 lažje govoriti o dosedanjem in bodočem delu sindikalne organizacije. Predsednik tov. Štefan Klenovšek je v uvodnem poročilu ugotovil, da je v preteklih dveh letih doživljajo podjetje precej težav v poslovanju: In sicer pomanjkanje obratnih sredstev, v organizaciji dela, ki se je kazala v težnji za prestruktuiranje proizvodnje, v iskanju novih tehnoloških procesov, v borbi za dvig produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Prav tako tudi na zunanjem področju v borbi proti raznim dajatvam. Podjetje pa je kljub temu premagalo težave, za, kar se je potrebno zahvaliti celotnemu kolektivu, ki se je na ta ali oni način trudil za doslednejšo izpolnitev zadanih nalog. Posebej smo skrbeli za: delovno disciplino, varnost pri delu, izobraževanje, kadrovsko politiko, reprodukcijski material, večja ob- 7. Vmesecu decembru ali januarju moramo organizirati razgovore z Zvonetom Draganom o gospodarskem sistemu, .stabilizacijskih ukrepih in tekoči ekonomski politiki za vse komuniste in vodilne delavce v podjetju, ki niso člani ZK. 8. Sekretariat ZK mora organizirati razgovor z vodstvi organizacij ZK iz ostalih celjskih gradbenih podjetij o vlogi in aktivnosti komunistov po I. konferenci ZKJ. 9. Sekretariat mora takoj začeti ustanavljati oddelke ZK po posameznih sektorjih. 10. Sekretariat mora zaostriti vprašanje discipline in aktivnosti komunistov. Vse komuniste oz. člane ZK, ki ne prihajajo na sestanke in tudi drugače niso aktivni, je potrebno takoj izključiti iz ZK. Istočasno pa je potrebno skrbeti za sprejem novih članov. 11. V mesecu januarju ali februarju je potrebno organizirati dvodnevni seminar za vse člane ZK. 12. Organizacija ZK mora skrb- no spremljati delo političnega aktiva in čvrsto stati za sprejetimi stališči, ki jih politični aktiv sprejme. Seničar organizacij ratna sredstva ter modernizacijo strojnega in avtoparka, rekreacijo in oddih, nastanitev delavcev, za plačilo po delu in učinku ter proizvodne odnose. Poskušali smo dvigniti najnižje osebne dohodke. V polni meri smo prisluhnili tudi novim gospodarskim ukrepom. Pri tem smo ugotovili, da se bo potrebno resneje lotiti pomanjkljivosti, predvsem zato, da nas ne bi presenetili hujši ukrepi. Leti bodo in morajo slediti stabilizaciji našega gospodarstva. Na občnem zboru smo omenili 15. ustavni amandma. Vendar na konferenci večje razprave ni bilo. Iz splošne ocene lahko ugotovimo, da je v našem delovnem kolektivu to področje na pravi poti. Dosedanji predsednik se je zahvalil za uspehe in trud športnikom podjetja, ki s svojo nesebičnostjo pomagajo krepiti moč podjetja. Na konferenci je bil v celoti osvojen bodoči delovni program. V vodstvo osnovne sindikalne organizacije so bili izvoljeni: za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Štefan Klenovšek, o-stali člani pa so še: Ajster Roman, Andoljšek Bogo, Bandič Jerko, Gorjup Stane, Kodri n Darinka, Kranjc Alojz, Magajna Alojz, Mešl Jože, Njegovac Alojz, Petan Boris, Skubic Drago, Tirgušek Alojz, Vovk Herman in Pušnik Ernest. Franc Vrbnjak Iz občnega zbora sindikalnih Delavci ljubljanskega sektorja grade tudi individualne hiše. Naročnik predstavljenega objekta je tovarna Konus iz Slov. Konjic Problemi stanovanjske izgradnje Program razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Celje predvideva, da bo potrebno letno zgraditi 512 stanovanj in sicer: — v družbeni lastnini 230 stanovanj — v zasebni lastnini 282 stanovanj Pregled dograjenih stanovanj v letih 1969 in 1970 Družbeni sektor v letu 1969 od 1. 1. do 31. 9. 1970 do konca leta 1970 Ingrad 125 34 89 Gradis 60 60 60 Obnova 20 20 20 Vegrad — 45 45 Skupaj Zasebni 205 159 214 sektor 31 45 70 Skupaj vseh 236 204 284 Iz pregleda je razvidno, da je realizacija programa manjša, posebno v zasebnem sektorju. Na to je vplivalo predvsem to, da tudi zasebne graditelje bremenijo stroški za komunalne naprave. Tako je doslej blokovna gradnja, obremenjena z vsemi stroški za komunalne naprave, postala tudi za zasebne kupce privlačnejša. Prav zaradi tega se je del srerdstev, namenjenih zasebni gradnji, prelil v blokovno gradnjo. Nizka realizacija predvidenega programa pa je odraz neurejenih razmer na področju stanovanjskega gospodarstva. Reforma je s svojimi sabiliza-cijskimi ukrepi obšla ekonomsko jedro problema. Zadovoljili smo se z revalorizacijo vrednosti stanovanj. Amortizacijsko osnovo pa smo pustili na prejšnji ravni in sicer na 1 %. To pomeni, da se stanovanje amortizira v sto letih, kar je nerealno in ne zagotavlja sredstev, iz katerih bi morali graditi nova stanovanja kot nadomestilo dotrajanih. Glavni vir sredstev za stanovanjsko izgradnjo naj bi bil 4 % prispevek od osebnega dohodka zaposlenih. Ta sredstva se zbirajo v glavnem v delovnih organizacijah, uporabljajo pa se le delno za stanovanjsko izgradnjo. Podjetja, ki so v krizi, teh sredstev sploh ne formirajo ali pa jih uporabljajo kot obratna sredstva. Rešitev sedanjega stanovanjskega primanjkljaja bi mogli iskati le v kruti logiki ekonomskih najemnin. Stanovanje mora postati potroš-na dobrina. Stroške za stanarine pa je treba predvideti v novem obsegu življenjskih stroškov. Stanovanjsko izgradnjo v veliki meri pospešujejo posojila banke. Celjska kreditna banka dodeljuje 50 % kredit ob pričetku gradnje stanovanj za trg; po 8 % obrestni meri za čas 18 mesecev. Občani in gospodarske organizacije lahko pridobijo posojilo banke na podlagi varčevanja ali vezave sredstev. Osnovno načelo banke je, da najprej varčujemo potem pa lahko dobimo stanovanjsko posojilo. Možnosti za pridobitev posojila z varčevanjem so razvidne iz naslednje tabele: Varčevalna Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska brez obresti >y doba pri rednem mesečnem varčevanju pri enkratnem pologu ali občasnih pologih Doba vi posojila 13 mesecev 30 % 60 % 4 leta 18 mesecev 50 % 50 % 7 let 2 leti 80 % 120 % 12 let 3 leta 130 % 160 % 18 let 4 leta 160 % 200 % 24 let 5 let 200 % 250 % 30 let 6 let 240 % 300 % 30 let 7 let 280 % 350 % 30 let 8 let 320 % 400 % 30 let 9 let 360 % 450 % 30 let 10 let 400 % 500 % 30 let Banka obračuna na privarčevani znesek obresti po 1 % obrestni meri. Obrestna mera za posojilo je 2 % letno. Ta način varčevanja se je zelo uveljavil v Ljubljani, kjer so kupci stanovanj pretežno zasebniki, ki posojilo svojih gospodarskih organizacij in svoje prihranke vključijo v sistem stanovanjskega varčevanja. Iz tabele je razvidno, da je doba vračanja posojila odvisna od varčevalne dobe. Vse te ugodnosti dolgoročnega varčevanja pa zmanjšuje nesorazmeren porast cen stanovanj. Zaradi tega se kupci stanovanj neradi odločijo za daljšo varčevalno dobo. Naše podjetje gradi v glavnem vsa stanovanja za trg. To se pravi, da prične graditi stanovanjsko hišo za neznane kupce. Praksa je pokazala, da se kupci pojavijo takrat, ko je zgradba pod streho (zgrajena do III. faze). Največji kupci stanovanj v Celju so: Stanovanjsko podjetje Celje, Stanovanjsko podjetje Železarne Štore, Stanovanjsko podjetje železniškega transportnega podjetja Maribor, Sklad za komunalno u-rejanje zemljišč občine Celje, posamezna podjetja in šele nazadnje zasebni kupci. Pregled stanovanj, ki bodo dograjena v letu 1970 Naslov objekta Število stanovanj Poprečna cena za 11 Prodajna vrednost Cas dograditve Celje Poslovno stan. blok Bo 2 Otok III 22 1720 1.718.332 21. 5. 1970 Poslovno stan. blok Bo 1 Otok III 12 50 stanov, blok 1742 1,086.952 30. 6. 1970 Ju 3 Otok III 6 55 1953 5,088.301 15. 10. 1970 89 7,893.585 Ljubljana: Stolpnica C 1 soseska S-6 106 1897 7.446.796 28. 1. 1970 Blok A-3 Krim 45 2108 4,928.112 31. 12. 1970 151 12,374.908 Skupaj Celje—Ljubljana 240 20,268.493 Pregled stanovanj v gradnji z rokom dograditve 1971—1972 Naslov objekta Število stanovanj Predvidena cena za 1 m2 Prodajna vrednost Rok dograditve Stolpnica v Malgajevi 55 2800 9,738.400 31. 12. 1971 Stolpnica Kocbekova 47 2800 7,336.000 15. 8. 1972 50 stanov, blok Vrunčeva 50 2500 6,517.500 15. 8. 1971 Poslov, stanov, blok na Jami Ljubljana 15 3570 3,574.500 30. 11. 1971 20 stanov, stolpič Žalec 20 1900 2,505.355 25. 11. 1970 20 stanov, stolpič Šentjur 20 1900 2,005.355 15. 4. 1971 Stolpnica Štore 48 1767 = 4,686.850 nov. 1971 Stanov, blok Laško 14 1900 = 1,330.000 marec 1972 Skupaj 269 37.194.010 (= brez stroškov za komunalno ureditev) Iz prednjih dveh pregledov je razvidno, da bomo v letu 1970 zgradili 240 stanovanj, to je 68 stanovanj manj, kot v letu 1969. Da bi tega števila v letu 1971 ne zmanjšali, moramo pričeti z gradnjo 55 stanovanjskega bloka v Vojkovi ulici v Celju in ga dograditi v letu 1971. Za prodajo stanovanj so dejanske možnosti. Manjšo izgradnjo stanovanj pa imamo v Ljubljani. Tu bi lahko tržišče prevzelo več stanovanj po zelo ugodnih cenah. Zadržki pa so v neurejeni urbanizaciji, odkupu zemljišč itd. V Ljubljani predvidevamo na-daljno izgradnjo 80 stanovanj na zemljiškem kompleksu Krim-Ra-kovnik in poslovni center s 6.000 m-’ zazidalne površine. Zazidalni načrt je v potrditvi. Potrebne so še večje rušitve obstoječih objektov. Poslovno združenje GIPOSS u-reja za nas dokumentacijo za izgradnjo 1.224 stanovanj s spremljajočimi objekti v Kosezah. Pričetek gradnje je predviden v juliju prihodnjega leta. V letu 1972 naj bi dogradili 252 stanovanj, naslednje leto 468, v letih 1974 in 1975 pa po 252 stanovanj. Istočasno pa predvidevamo za- četek gradnje ca. 20 stanovanj na predelu BS-7 za Bežigradom. To dokumentacijo ureja za nas Poslovno združenje IMOS. Kupci so z našimi stanovanji zadovoljni. Montažni sistem gradnje vedno bolj dopolnjujemo. Objekti vzhodno od Vojkove ulice imajo poševno streho s salonitnim kritjem, ki jo je lažje vzdrževati. Stanovalci pa so posebno hvaležni za metalne »perma« zavese, s katerimi so odslej opremljena vsa okna naših novih stanovanj. Naš projektivni biro nadalje raziskuje izboljšave v konstrukciji in v tlorisu stanovanja. Zaradi sorazmerno majhne globine objekta, ni povsem izkoriščena zazidljivost zemljišča. Kupcem moramo nuditi večjo izbiro stanovanj tako po velikosti kot zasnovi (kuhinjska niša, klasična kuhinja). Prvi rezultat teh prizadevanj naših arhitektov je načrt stolpnice, ki se odlikuje po tem, da je 8 stanovanj v eni etaži vezanih na eno stopnišče. Večjo pozornost pri nadaljni stanovanjski izgradnji pa moramo posvetiti skrajšanju rokov graditve. Hitrejše obračanje sredstev nam lahko pripomore do boljših finančnih rezultatov. Ciril Pograjc NAŠI JUBILANTI V LETU 1970 25 LETNIKI Za 25-letno neprekinjeno delo v podjetju prejema tovarišica Rozita Keblič blagajničarka — zasluženo priznanje Vrabič Jože tesar Mikfia Mirko upokojen Košenina Maks gr. delovodja Vitanc Franc šef kadr. spl. sl. Bedenikovič Slavko gradbeni delavec Oberžan Marija knjigovodja Novakovič Mijo gradbeni delavec Orešnik Ludvik železokrivec Samec Stanislav elektroinštalater Turnšek Franc tesar Venek Peter tesar 15 LETNIKI Borovašk Ivan Brecelj Karlo gradbeni tehnik gradbeni delovodja Cuješ Franc cementninar Drolc Stanislav zidar Grabner Rafael šef oddelka Hrovat Alojz Kadilnik Avgust Klančnik Franc Kolman Franc Kovač Hilda buldožerist strojnik gradbeni delovodja zidar gradbeni tehnik Krajnc Jože referent Lakovič Alojz mojster Lovrič Vlado zidar Luc Stjepan zidar Mlakar Bruno Murko Franc Novak Jože Obrez Jože zidar gradbeni delovodja mojster železokrivec Pepevnik Franc zidar Podvršnik Drago zidar Pusovnik Ivan zidar Šunko Edvard Teržan Anton strojnik šofer Vegel Janez stavb, ključavničar Zupanc Anica gradbeni tehnik Zerovnik Karel delovodja klepar Borinc Jožef Bukovšek Franc zidar Cep Milan tesar Crepinšek ing. Leon šef sektorja NAŠI JUBILANTI V LETU 1970 Golavšek Milan mojster Grum Jože šofer Horvat Branko tesar Favai Dragica ref. za del. raz. Gajšek Milan Horvat Franjo tesar Jagodič Franc gradbeni delovodja Jelakovič Mirko tesar Kenda Pavel zidar Kresnik Martin strojnik Križnik Janez odrar Krivec Stanko strojnik Kučinac Stjepan strojnik Kužner Ivan Kostanjšek Jože Kitner Dragutin soboslik. pleskar zidar gradbeni delovodja Kutnjak Franjo zidar Klevže Jože šofer Knez Jože tesarski mojster Kanzian Anica fakturist Kulovec Stane šef GRS Langeršek Ivan strojnik Lesjak Ljudmila čistilka Lesjak Jože šofer Makuc Ivanka čistilka Malinovsky Dragica knjigovodja Mernik Marija delavka Petre Alojz zidar Pilko Julij tesar Polgar Djuro gradbeni delovodja premužak Vjekoslav Pušnik zidar gradbeni Ernest delovodja Režek Ljudevit železokrivec Operčkal Melhior strojnik Penič Jože šef nabave Rogan Jožef zidar Rotar Kazimir Rumiha Stanislav Smrečki Stjepan tesar zidar Sorčan Euvard mizar Salamon Jože žagar Škoflek Anton skladiščnik špeglič Anton elek. mojster Splajt Mijo Škulj Jože železokrivec gradbeni tehnik JUBILANTI — 15 let Kramžar Vinko strojnik Rojc Alojz tesar JUBILANTI — 10 let Zdolšek Jože strojni — buld. Haložan Ivan zidar Lazar Josip stavb, ključavničar Pajič Esad Turnšek Vinko strojnik tesar Uplaznik Anton Vincelj Josip elek. mojster tesar Vaupotič Jožef strojnik Voh Anton Zupanc Stefan skladiščnik tesar Zutič Ivan zidar SEKTOR LJUBLJANA X delovnega kolektiva našega sektorja se lahko na tem mestu le zahvalim za požrtvovalnost, saj je bilo vedno delo na prvem mestu in šele nato njihovi osebni problemi. Ni nam bilo važno samo doseganje plana, temveč, da so bili tudi poslovni rezultati v okviru plana čim boljši. Kot vsa leta nazaj, se je tudi letos pokazalo, da je bilo za dobro gospodarjenje velikega pomena ravno zanašanje na lastne sile in velika prožnost vodstva sektorskega aparata pri odločanju. obe lOti-stanovanjski 14-nadstrop-ni stolpnici v Soseski S-6 v Šiški. Med letom smo v pritličju stolpnice D-l izgotovili le še poslovne prostore za podjetje »KOOPRO-MET« iz Beograda ter Projektivni biro podjetja »ITAS« Kočevje. Poleg stolpnice C-l pa prav sedaj pripravljamo gradbišče za samopostrežno trgovino, katere 900 m- neto površine financirajo trije kupci. V Spodnji Šiški smo spomladi začeli, poleg že oddanega poslovnega objekta za »Ljubljansko Jubilanti so skupno s šefom ing. Brodnikom ob skupni mizi proslavili svoj praznik Cementarna Trbovlje v ospredju temelji za novo 1000 t rotacijsko peč, v ozadju pa objekt za izmenjavanje toplote in oba silosa za homogcnizaeijo ektor Ljubljana je naš najbolj oddaljen sektor od sedeža podjetja, če ne upoštevamo gradbišč, ki jih ima podjetje v ZRN. S planom podjetja je določeno, da mora sektor Ljubljana ustvariti v letu 1970 realizacijo v višini 19.250.000 din, kar predstavl ja 13,5 % vse realizacije podjetja. Že v prvih 9 mesecih pa je bila realizacija dosežena 70 % 13,540.000 din. Pri tem pa je najvažnejša ugotovitev, da je sektor s to realizacijo že pokril vse planirane obveze do podjetja in jih celo presegel. Plan namreč določa, da mora sektor v teku celega leta 1970 pokriti skupne potrebe podjetja v višini 1,723.000 din. Ta plan pa je bil dosežen oziroma že presežen v prvih 9 mesecih, saj je bil realiziran z 1,950.000 din. To je le en podatek, ki nam pove uspešnost poslovanja ljubljanskega sektorja. O drugih podatkih ter vprašanjih pa naj nam povedo delavci te enote sami. Najprej smo zastavili nekaj vprašanj šefu sektorja tov. Jožetu Brodnilcu, dipl. gradb. ing. Ali menite, da ste imeli neko posebno prednost pred drugimi sektorji v podjetju, da ste v prvih 9 mesecih imeli tako ugodne rezultate, kot so navedeni v uvodu? Ce takih prednosti niste imeli, kaj je po vašem mnenju odločilno vplivalo na uspeh? rečem, da smo se na našem sektorju zelo prizadevali pri izpolnjevanju prevzetih nalog in zato uspeh ni izostal. Vsem članom Predstavite nam važnejša gradbišča oziroma objekte, na katerih sektor izvaja dela. Odgovor: V letu 1970 smo v okviru sektorja izvajali dela v ljubljanskem in trboveljskem bazenu. V ljubljanskem bazenu smo v začetku leta dokončali v celoti banko« in Stanovanjsko gospodarstvo »Standard invest« z izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v katerem bo 2300 m2 neto poslovne površine za 8 gospodarskih organizacij ter 950 m2 neto stanovanjske površine. V kompleksu stanovanjsko poslovne soseske na Rakovniku dokončujemo prav sedaj nov 40-sta-novanjski blok po sistemu Jugo- Odgovor: Težko je biti povsem pravičen pri ocenjevanju dela drugih, katerih probleme poznaš morda le enostransko in površno. Lahko pa Cementarna Trbovlje — pogled na gradbišče z vrha silosa za homogcnizaeijo V BESEDI IN SLIKI mont, katerega finalizacija je prirejena zahtevam kupcev in je zelo uspela. Poleg tega smo letos v okViru soseske zgradili še 36 mohtažnih garaž. Vendar pa vedno znova ugotavljamo, da se zaradi mnogih težav okrog dokončne urbanistične obdelave soseske in pri pridobivanju investicijsko tehnične dokumentacije na tem predelu dela odpirajo mnogo pre- počasi. S tem je prizadeta ekonomičnost gradnje in normalen razvoj pograditve te soseske. Po dokončani lanski prvi fazi smo letos v Zalogu prevzeli večji del druge faze izgradnje stanovanjskega naselja po sistemu »MARLES«. Do konca leta moramo dokončati groba gradbena dela za 70 hiš. V tovarni »Izolirka« smo uredili nove sanitarije in garderobe ter za njihov bitumenski obrat vgradili rezervoarje za gorivo in kemikalije. V Tovarni elektro naprav IMP Ljubljana, smo pravkar končali objekt, kjer bo imela tovarna svoj projektivni biro. Za poslovno turistično organizacijo ALPE ADRIA Ljubljana, smo ob Masarykovi cesti blizu železniške postaje dogradili celoten kompleks, ki obsega poleg u-pravne stavbe z recepcijo in restavracijo še pivnico piva, odprto kuhinjo, avtomatsko kegljišče ter ostali zabaviščni del. V Rožni dolini smo za KK Žalec zgradili mesnico s pripadajočimi hladilnicami, za tovarno KONUS iz Slov. Konjic pa stanovanjski objekt. V Trbovljah gradimo skupno z GP TEHNlkA iz Ljubljane novo cementarno, ki bo imela zmogljivost 1000 ton cementa dnevno. Ta gradnja je težavna zaradi izredno zahtevnih objektov, ki jih gradimo poleg že obstoječih in zaradi zelo kratkih rokov dograditve. Zanimivo je tudi, da je to prvi primer v Sloveniji, da delata dve gradbeni podjetji skupno po sistemu delitve vloženih in koriščenih sredstev. Ta način sta uporabljali pri skupnem nastopanju v Vzhodni Nemčiji prej že ljubljanski podjetji Obnova in Tehnika. Njihove izkušnje smo morali za naše razmere prirediti in dopolniti s poslovnikom in pogodbo. Sedaj gradimo po enakem načelu v sestavi Poslovnega združenja GI-POSS še viadukt na Verdu. Tu je celo več partnerjev, s čimer bomo izkušnje še obogatili. Ali dosegate na vseh objektih pogodbeno določene izvedbene roke? Če jih ne dosegate, povejte, na katerih objektih in razloge zakaj ne! Odgovor: Moram vam odgovoriti, da se zelo trudimo, da bi se pogodbenih rokov tudi držali, saj vemo, da od tega zavisi naš finančni uspeh in poslovni ugled. Vsaj do sedaj smo toliko uspevali, da nismo imeli večjih težav z investitorji, saj so bili izvedbeni roki dokaj realno postavljeni. Seveda, pa ni šlo vedno lahko, saj so se pojavile težave predvsem zaradi pomanjkanja kvalitetne delovne sile in velike fluktuacije. Kvalifikacijski sestav zaposlenih je pri nas le navidezno dober. V resnici pa so se v zadnjih nekaj letih zaradi izredne fluktuacije zaposleni skoraj povsem zamenjali. Le ma- lo število je tistih, ki že leta prispevajo k napredku sektorja in jim pripada zaradi njihove požrtvovalnosti in predanosti vse priznanje. Težave nam nazorno ponazori podatek, da smo letos na sektorju sprejeli 211 novih delavcev, odšlo pa jih je 136. Pri nabavi materiala zaradi lastne iznajdljivosti in pomoči nabavne službe nismo imeli večjih težav, čeprav so pri drugih podjetjih zaradi pomanjkanja materiala dela celo ustavljali. Ali dobi sektor od strokovnih služb uprave podjetja dovolj pomoči? Če ne, katera služba in kakšno pomoč bi morala nuditi? Odgovor: Zaradi dokajšnje oddaljenosti od uprave podjetja, je bil sektor v Ljubljani vedno prisiljen, da ie bil v svojem poslovanju samostojnejši od enot v celjskem bazenu. Poleg tega pa je imel še to srečo, da so se že ob njegovi ustanovitvi tu zbrali sicer maloštevilni, a zato uspešnejši organizatorji proizvodnje. Moram poudariti, da je bil vodstveni kader na sektorju v Ljubljani vedno izredno požrtvovalen in predan delu ter, da je prav zaradi tega dosegal uspehe. ki so bili odtalim sektorjem za vzgled. To je v nemajhni meri zasluga tov. Zrneca, bivšega šefa sektorja, ki je znal, z izrecnim občutkom svoje sposobnosti, vnesti v celotno delo sektorja odgovornost za izpolnjevanje nalog. Ob njegovem odhodu je bila moja naloga le-ta, da nadaljujem z delom, ki ga je že on zastavil. Pri vseh operativnih nalogah se zanašamo docela na lastne sile, s strokovnimi službami uprave podjetja sodelujemo le pri reševanju problemov, ki so širšega pomena. Po izredno težavnih zadnjih letih, ko je bila zasedenost strokovnih delovnih mest uprave zaradi objektivnih težav prizadeta, se letos po ponovni ustalitvi že kažejo znaki, da postajajo strokovne službe uprave zopet učinkovitejše in nam bolj v pomoč. Nadaljevanje na strani 10 Stanovanjsko naselje na Rakovniku — blok A3 s centralno kotlovnico. Predvideno je še 30 stanovanj v tej soseski. Za Turistično podjetje ALPE-ADRIJA smo zgradili v Ljubljani zabaviščni del s pivnico piva in avtomatskim kegljiščem Sektor Ljubljana v besedi in sliki Nadaljevanje s strani 9 V katerih primerih se posvetujete s celim kolektivom sektorja oziroma v kakšnih vprašanj h pritegnete k soodločanju vse delavce? Odgovor: Čeprav se naše vsakdanje delo odvija po nekem že preizkušenem sistemu, pa vseeno ni tako točno odrejeno, da bi bilo lahko brez prilagoditev in improvizacij. Tako se tudi kljub nekim poslovnim načelom lahko človek le po lastni presoji odloči, kdaj je posvetovanje potrebno. Vem le to, da brez hitrega, prisebnega indi- vidualnega odločanja v gradbeni operativi, ni uspehov. Posvetovanja z mnogimi sklepi, ki pa se nato ne spoštujejo, so danes žal vse preveč v navadi. Če človek vsakodnevno zasleduje delo na gradbiščih ter se pogovarja z zaposl '-nimi, mu to navrže probleme že vnaprej in jih zato mnogo lažje rešuje. Kaj bi po vašem mnenju bilo potrebno spremeniti ali ukrepati v podjetju, da bi dosegali še boljše rezultate? Odgovor: Rezultat dobrega gospodarjenja nekega podjetja je odvisen od toliko faktorjev, da jih je tu nemogoče zahtevati. Če nam bodo pri našem delu za vzgled tisti, ki še bolje gospodarijo od nas in če se bo vodstvo podjetja vseskozi požrtvovalno trudilo za napredek podjetja, uspehi ne morejo izostati. Prav vodstvo podjetja je tisto, ki mu mora predanost službenim dolžnostim pomeniti več kot privatno življenje. Ker vzgledi z vrha najbolj vlečejo, se v vsakem primeru sposobnost vrha najbolj odraža pri nas vseh. Po razgovoru s šefom sektorja, smo se razgovarjali še z dvema delavcema na gradbišču Krim Rakovnik, katera sta nam na zastavljena vprašanja dala naslednje odgovore: Kako se pišete, kako dolgo delate pri Ingradu in na kakšnem delovnem mestu. Odgovor: Rogan Jože, pravkar praznujem v podjetju svoj delovni jubilej 10 let. V podjetju sem na delovnem mestu VK zidar. Ali veste, kdo je investitor tega objekta, na katerem delate in do kdaj se ga je podjetje zavezalo dokončati? Odgovor: Investitor objekta, na katerem delam je podjetje Ingrad. To je stanovanjski blok, katerega stanovanja bo podjetje prodalo na trgu. Objekt bi morali dokončati pred novim letom. Po mojem mnenju roka ne bomo dosegli in bo zamude največ 14 dni. Krivda pa ne bo zaradi del, ki jih izvaja Ingrad, temveč zaradi del, ki jih ne bodo dokončali obrtniki. Kdo je vaš predstavnik kot član delavskega sveta podjetja in kdaj je nazadnje poročal o delu delavskega sveta? Ali se je z vami posvetoval pred zasedanjem? Odgovor: Predstavnik našega gradbišča kot član delavskega sveta podjetja je Meštrič Rudi, ki pa trenutno dela na gradbišču v Trbovljah. Člana delavskega sveta podjetja iz našega sektorja pa sta še šef sektorja ing. Brodnik in ing. Stud-nička. Nazadnje je bil zbor delovnih ljudi enkrat poleti. Kaj smo na njem razpravljali, se večne spomnim. Poročilo je podal šef. V četrtek 19. 11. smo imeli občni zbor sindikata. Tu smo izvolili nov odbor. O delu sindikata nam je poročal tov. Meštrič. Sef sektorja ing. Brodnik pa nam je razložil in poročal o finančnem stanju podjetja in sektorja. Kako ste zadovoljni s sedanjim sistemom delitve OD? Ali menite, da je pravičen, če ni, zakaj ne? Odgovor: Osebno sem z nagrajevanjem zadovoljen. Obračun za dela, ki jih opravim, je vedno v redu o-pravljen in meni niso znane nobene nepravilnosti. Menim, da je sedanji sistem nagrajevanja v redu in nimam glede tega nobenih pripomb ali predlogov. Drugi delavec pa nam je na naša vprašanja odgovoril: Predstavite se nam, kako dolgo delate pri podjetju in na kakšnem delovnem mestu? Odgovor: Sem Huskič Časim, pri podjetju sem zaposlen tretje leto in delam na delovnem mestu PK zidarja. Ali veste, kdo je investitor objekta, na katerem delate in kakšen je rok dograditve? Odgovor: Delam na stanovanjskem objektu A-3, katerega investitor je podjetje »Ingrad«, ki ga gradi za tržišče. Rok za dokončanje objekta je do konca leta 1970, katerega bomo tudi izpolnili. Ali vam je poznan rezultat poslovanja vašega gradbišča? Kdo je vaš predstavnik v delavskem svetu in kdaj vam je zadnjikrat na zboru delovnih ljudi poročal? Odgovor: Naše gradbišče je pozitivno, o tem nas je seznanil šef sektorja ing. Brodnik na sindikalnem sestanku pred enim mesecem. Našo enoto v delavskem svetu zastopa Meštrič Rudi. Iz sektorja pa je še član delavskega sveta Klo-potan Anton. O delu delavskega sveta nam je podal poročilo tov. Meštrič in sicer je predlagal, da bi delavci sektorja naredili kolektivni izlet na morje. Sef sektorja pa nam je poročal o stanju podjetja in sektorja. Tak sestanek smo nazadnje imeli približno pred enim tednom. Kako ste zadovoljni s sedanjim sistemom delitve osebnih dohodkov, ali menite, da je pravičen, če ni, zakaj ne? Odgovor: Če primerjam osebne dohodke z drugimi podjetji, sem zadovoljen. Za izmenjavo ali dopolnitev si- stema nagrajevanja nimam predlogov. Ali imate kakšne težave in predloge? Odgovor: Posebnih težav vsaj jaz na našem sektorju nimam. Težko pa mi je, da nekateri delavci nam kot sodelavcem kradejo v naselju iz omar denar, obleko in druge predmete. Pozivam vse, naj bodo pošteni do sodelavcev in naj spoštujejo naše težko in pošteno zaslužene stvari. Kakšne zaključke pa lahko potegnemo iz prednjih ugotovitev in odgovorov delavcev sektorja Ljubljana na postavljena vprašanja? Verjetno bodo vsi bralci soglašali z naslednjim odgovorom. Sektor Ljubljana je trenutno eden najbolj uspešnih gradbenih sektorjev. Celoten kolektiv marljivo in z zavestjo izpolnjuje naloge. Za izpolnitev nalog vsi delavci nesebično delajo, ne glede na število opravljenih ur dnevno, kakor tudi ne glede na prosto soboto, nedeljo ali praznik. To se pozna tudi pri rezultatu, saj je bila zadnja delitev gibljivega dela osebnega dohodka za ta sektor v podjetju najvišja. Informiranost delovnega kolektiva po članih delavskega sveta podjetja je še kar zadovoljiva, kar lahko razberemo iz odgovorov, ki sta jih dala tov. Rogan in Huskič. Seveda pa vsi člani delavskega sveta niso enako aktivni in jih zato delavci tudi ne poznajo. Odgovori namreč pojasnjujejo, da o položaju in uspehih podjetja in sektorja poroča le član delavskega sveta ing. Brodnik Jože. V zadnji številki Glasila pa so bila objavljena imena vseh članov delavskega sveta podjetja. Ne bo odveč, če ob tej priliki opozorimo delavski svet podjetja, da na svojih zasedanjih preizkusi, kako njegovi člani zbirajo mnenja in jim poročajo o svojem delu volivcem. Tudi sindikalna organizacija ima po statutu podjetja pravico zahtevati sklic zbora delovnih ljudi. Ob koncu lahko ugotovimo, da sektor Ljubljana uspešno predstavlja na svojem območju podjetje in se, kljub hudi konkurenci, iz leta v leto razvija in povečuje realizacijo. Za novo leto vsem iskrene čestitke in želje, da bi v bodoče dosegali še boljše poslovne uspehe. Začela se je graditev posebne osnovne šole Torek, 17. novembra 1970. leta. Dan, ki bo prišel v celjsko kroniko, dan, ki se ga bodo dobro zapomnili mnogi celjski otroci in ne nazadnje dan, ki ga ne kaže pozabiti tudi zavoljo tega, ker pomeni začetek del pri gradnji posebne osnovne šole v Celju. Začetek graditve in sploh odlo- Predsednik gradbenega odbora prof. Kežman s svečano listino o začetku gradnje posebne šole dionu »Borisa Kidriča«, drugi se je pokazal pri začetku gradnje šolske kuhinje v Ulici 29. novembra in tretji — začetek gradnje posebne osnovne šole za Glazijo v Celju. Začetek je imel slavnostno obeležje. Dali so ga otroci, ki obiskujejo posebno šolo oziroma zavod »Ivanke Uranjekove« in dali so ga vsi drugi prav tako člani naše delovne skupnosti. Kolektiv Ingrada je namreč prevzel graditev objekta, ki zasluži posebno pozornost, saj gre za prvi tovrstni objekt v Jugoslaviji. Na slavnosti je najprej spregovorila direktorica zavoda »Ivanke Uranjekove«, Darinka Bizjakova, ki je orisala ne samo začetek posebnega šolstva v Celju, marveč tudi njegove probleme in zlasti perspektivo, ki jo odpira prvo lastno šolsko poslopje. stori s telovadnico, dajejo temu zavodu izredne možnosti za razvoj. Gre namreč tudi za dejstvo, da je dobila ta šola status popolne osnovne šole in se zatorej njeni mladi absolventi vključujejo v nadaljnje šolanje, zlasti za poklice. Po sedanjih izračunih bo graditev posebne osnovne šole veljala okoli 9 milijonov dinarjev. Načrte za šolo je napravil inž. Milivoj Lapuh iz Ljubljane. Na slovesnosti je spregovorila tudi predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva, ki je zaželela najboljše delo, hkrati pa prebrala listino, ki jo je takoj za tem vgradila v temeljni kamen nove šole. Bila pa je tudi tista, ki je vrgla v temelj prvo lopato cementa. Drugo lopato in še tretjo pa je zavihtel generalni direktor Ingrada, inž. Henrik čmak, ki je hkra- Direktorica posebne šole »Ivanke Uranjek« prof. Darinka Bizjakova pozdravlja začetek gradnje novega šolskega poslopja čitev za gradnjo posebne osnovne šole v Celju, je že tretji rezultat pomembnega družbenega dogovora v občini, sklepa med občinsko skupščino, občinskimi družbeno političnimi organizacijami ter delovnimi organizacijami pa tudi nekaterimi drugimi, zlasti interesnimi skupnostmi, o skupnem financiranju nekaterih negospodarskih investicij. Prvi letošnji uspeh tega družbenega dogovora je bila ureditev tartanskih stez na atletskem sta- Zavod »Ivanke Uranjekove« v Celju namreč dela pod skoraj nemogočimi pogoji, saj ima 56 oddelkov in delavnic raztresenih pod trinajstimi strehami. Večno gostovanje, neprimerni prostori in podobno prav gotovo vplivajo na celotno delo in uspehe. Prvo lastno šolsko poslopje, v katerem bo prostora za približno 400 otrok, ter vsi dodatni pro- ti obljubil, da bo kolektiv tudi to delo opravil kvalitetno in v pravem času. To obljubo je pozneje na sprejemu ponovil predsednik centralnega delavskega sveta inž. Darko Maligoj. Graditev posebne osnovne šole je stekla, začela se je gradnja objekta, ki pomeni za Celje novo zmago v skupnih prizadevanjih. M. Božič . mm i mm Prisrčno obeležje pa so otvoritvi dali učenci sami s kratkim kulturnim programom MLADINSKA ORGANIZACIJA Delo mladinske organizacije je že nekaj časa povsem mirovalo. Ta nedelavnost ni bila po godu niti ostalim družbeno-političnim organizacijam, še manj pa samim mladincem. Na pobudo osnovne organizacije ZK in posameznikov je bila pred kratkim ustanovna konferenca mladinske organizacije GIP »Ingrad« Celje, ki je izvolila svoje predsedstvo in ga pooblastila, da na svoji prvi seji določi dolžnosti, sprejme program dela in izdela predloge za reševanje najpomembnejših problemov organizacije. Nekaj podatkov o začetnih korakih novega mladinskega vodstva mi je dal predsednik predsedstva France Ferk. Člani predsedstva so: 1. Lukič Borde 2. Zdolšek Silvo 3. Lah Ing. Ivan 4. Lipovšek Dušan 5. Šoštar Janez 6. Pešec Jože 7. Vidmar Metka 8. Ferk Franc Metka Vidmar je sekretarka, blagajnik Zlatka Kukovec, referent za šport Silvo Zdolšek, komisija v sestavi: Pešec Jože, ing. Lah Ivan in Šoštar Janez pa skrbi oz. vodi brigo o vajčneih podjetja. Predsedstvo je na prvi seji dne 23. 11. 1970 sprejelo naslednje sklepe: — obiskati je treba vajence, ki so v šoli v Mariboru in se seznaniti z njihovim načinom življenja, dela in s problemi, — urediti knjižnico mladinske organizacije in foto klub, — športni referent mora pripraviti organizacijo raznih tekmovanj med ostalimi aktivi v občini, šolami in predstavniki JLA. Mladinska organizacija se v celoti pridružuje akcijskemu programu ZK in sindikalne podružnice GIP »Ingrad« Celje. Skupno s tema dvema organizacijama bo enotno zastopala interese in hotenja delovnih ljudi Ingrada. Na eni izmed prihodnjih sej predsedstva bodo govorili o idej-no-političnem izobraževanju mladih. Pogovarjala sem se tudi z blagajničarko in aktivno članico organizacije Zlatko Kukovec, ki je povedala, da je letna članarina za mladince le 1,20 dinarjev. 60% prejete članarine odvedejo občinski organiz. ZM, 40% pa ostane na razpolago aktivu. Kot vsako leto doslej, je tudi letos delavski svet podjetja namenil mladinski organizaciji 2.500 dinarjev. Trenutni saldo znaša 7.149,03 dinarjev. Za zaključek naj navedem še mnenje predsednika, ki je trdno prepričan, da so mladi (teh je po stanju z dne 31. 10. 1970-717) pripravljeni sodelovati pri delu. Verjetno pa tudi v kolektivu ni člana, ki ne bi želel, poleg organizacije ZK in sindikalne organizacije, slišati tudi glas mladih. Novemu vodstvu želimo kar največ delovnih uspehov. Darinka Kodrin RAZGOVOR S ČLANOM KOLEKTIVA Zaključki seje i odbora gl IH H HUMER Ivan, telefonist na upravi, rojen 22. 12. 1927, Pristava, Šmarje pri Jelšah. 1. Delovno mesto telefonista ima senene in dobre strani. Povejte kako jih vi občutite! Na svojem delovnem mestu sem zadovoljen, saj so ljudje, s katerimi prihajam posredno v stik, prijazni in vljudni. Le nekaterim se vedno strašno mudi in težko razumejo, da ne morejo takoj dobiti zveze. Moj poklic je naporen, saj ni enostavno nepretrgoma osem ur iskati številke in ugoditi vsaki želji. Vendar mi dobre volje nikoli ne zmanjka, zato lažje prenašam težave, ki so vezane na poklic telefonista. Vesel pa sem, da mi to delo omogoča spoznavanje ljudi, njihovih značajev, navad itd. 2. Si kdaj zaželite, da bi opravljali drugo delo? Na to delo sem se že navadil in ga vzljubil. Odgovarja mi predvsem zaradi zdravja, saj sem vedno na suhem in toplem, kar je v gradbeništvu že majhno razkošje. 3. Koliko let ste že pri »Ingradu« in kaj si želite, da bi bilo drugače? Pri GIF »Ingradu« sem že devet let. Želim si, da bi čim hitreje dobili novo upravno poslopje in v njem sodobno telefonsko centralo. Takrat bom mnogo lažje opravljal svoje delo in ustregel tudi najbolj nujnim zahtevam. 4. Ali ste zadovoljni z osebnim dohodkom? Zaslužim okoli 90.000 starih din. Potreboval bi več in mislim, da bi za to delo moral več tudi dobiti. Pa kaj, ko smo v gradbeništvu še vsi precej slabo plačani. Upam, da bo po Novem letu boljše. 5. Kaj delate v prostem času? Največ se ukvarjam z otrokom. Veliko časa pa mi vzamejo razna, sicer »ženska« dela - kuhanje in pospravljanje, ker je žena stalno zaposlena popoldne. 6. Vedno vas vidimo na kolesu ali v avtobusu. Kdaj ste planirali nakup avtomobila? Na to še sedaj ne računam, ker imam prenizke osebne dohodke. Prej si želim urediti nujnejše stvari, ki so mi bolj potrebne kot avto. 7. Imate kakšen predlog za izboljšanje vsebine našega »Glasila«. NE 8. Mnogo prigod doživite v telefonski centrali. Se Vam je kakšna posebno vtisnila v spomin? Mnogo presenetljivih pripetljajev doživim v centrali. Saj je poleg ljudi, ki kličejo z resnimi nameni, še veliko takih, ki se zmotijo ali celo zafrkavajo. Posebno se spominjam telefonskega poziva neke ženske, ki je z zelo resnim glasom vprašala: »Prosim, povejte mi, po čem imate konjske glave«. Stane Seničar Glede na to, da v zadnjem letu časopis ni' redno izhajal in da je bilo med izdanimi številkami po več mesecev presledka, je bilo čutiti, da je pravkar izdana številka časopisa zopet ugodno presenetila člane kolektiva. Zaradi oblike, vsebine in dopisovanja pa je bilo na razpravi uredniškega odbora zaključeno naslednje: 1. Za vsako številko Glasila je treba določiti pravilno razmerje člankov s posameznih področij, pri tem pa paziti zlasti na to, da bodo zbrani prispevki, v odnosu na šport in ostale probleme, zajemali dovolj strokovnega gradiva. 2. Ponovno naj bi uvedli nekatere stalne oblike obveščanja v časopisu, ki so svoj čas že bile. npr.: Sektor v sliki in besedi, iz naših društev in organizacij itd. Bolj kot doslej pa se je treba potruditi, da bo tematika člankov posegla globlje v delo, probleme in uspehe in da bo ta vedno prikazana z dobre in slabe strani. Da pa bodo doseženi taki cilji, bo treba k določeni obravnavi (sektorja, gradbišča, objekta) pritegniti več ljudi, narediti z njimi intervjuje in iz njih zaključiti objektivno informacijo o uspehih in neuspehih. 3. V Glasilo dopisujejo že vrsto let isti člani kolektiva, ki so sedaj prevzeli obvezo, da bodo k dopisovanju privabili še več članov kolektiva, zlasti pa. da sc bodo posluževali skupnih razgovorov. V počastitev Dneva republike 29. vembra je organiziralo športno društvo Ingrad Celje interno športno tekmovanje. Za to tekmovanje so bile razpisane naslednje discipline: nogomet, šah. namizni tenis, balinanje, kegljanje, streljanje. Svojo udeležbo je na tem tekmovanju prijavilo šest sektorjev: Centralni obrati Store, Celje, Medlog, Žalec in skupne službe. Tako je sodelovalo skupno 38 ekip ali 202 člana kolektiva. V skupnem plasmanu je osvojila prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal enota centralnih obratov v sklopu katere so tekmovali kovinski obrati, mehanizacija in zaključna dela. Drugo mesto je osvojila enota skupnih služb, tretje mesto sektor Celje, četrto mesto Medlog, peto mesto Žalec in šesto mesto Store. Prva tri mesta so osvojile enote, ki so prijavile sodelovanje v vseh razpisanih panogah, medtem ko ostale enote niso sodelovale v vseh panogah, zato tudi niso imele tolikšne možnosti doseči večjega števila točk. Prehodni pokal, ki ga je osvojila enota centralnih obratov, je bil podeljen na slavnostnem zasedanju delavskega sveta podjetja dne 26. novembra 1970. • e d 8 <9 3 12 2 5 40 1 9 5 3 <9 14 40 3 4tL 4 2 5 13 k 12. 5 '1'b T 10 b 12 6 40 6 1<0 4 o Ut } 7 Ut 40 1 12 i 40 4 7 IS 9 4(* 5 °> z. 12 1o 9 i 16 9 6 14 8 16 40 1 44 NAGRADNA ŠTEVILČNICA 1. kartotečni listek, 2. kotač, skuter, 3. krajši verz, ki sledi daljšemu, 4. zamorka, 5. hči Tantala, žena tebanskega kralja Am-fiona, 6. preusmeritev prometa zaradi popravila ceste na krajšem odseku, 7. mesto v Sloveniji, 8. beograjska knjižna založba, 9. vrsta embalaže, 10. ime ameriške filmske igralke Wiliams, 11. visoka in ozka zgradba. Ob pravilni rešitvi dajo črke, brane v 1. in 3. navpični vrsti, željo uredništva glasila vsem članom kolektiva. Rešitve nagradne številčnice pošljite najkasneje do 10. 1. 1971 v »Uredništvo glasila«. 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. nagrada 15 din Pri reševanju križank v letu 1971 Vam želimo veliko užitkov, pri žrebanju pa mnogo sreče! Uredništvo Na uredništvo Glasila Je prispelo skupno 20 rešitev. Žreb je določil naslednje nagrajence: prvo nagrado v znesku 50 din prejme Jan Marfja, skupne službe, drugo nagrado v znesku 30 din prejme Veber Milena, kov. obrati in tretjo nagrado v znesku 20 din Kunc Ela, skupne službe. Skrita misel V vsaki besedi izpustite po eno črko tako, da bodo preostale črke, brane po vrsti, dale neko misel: UP, OVES, POD, JELEN, POND, KAJ, SLEP, SEF, PRADO, EMA. Za dobro voljo Kratko in jedrnato Zapravljivi študent pošlje očetu na deželo telegram: »Denarja, vaš Anton!« Oče mu kratko odgovori: »Figo, tvoj oče.« Strokovnjak Ali je vaše podjetje oddalo zaključni račun za leto 1969? Oddali smo vse račune pa je med njimi gotovo tudi zaključni. tl E B US x A , —£ /PC <0^ flST) ^^tirijnrvrj] / v/