TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 13. JULIJ / MALI SRPAN, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO X, ŠTEVILKA 6 (89) Občan - 13. julij 2005 Občan V slovo šoli in v pozdrav počitnicam Trnovska vas Sprejem odličnjakov V ponedeljek, 20. junija, sta župan Občine Destrnik Franc Pukšič in direktorica občinske uprave Občine Trnovska vas Irena Polič sprejela odličnjake Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Besede dobrodošlice je vsem izrekla direktorica občinske uprave Občine Trnovska vas Irena Polič, ki bila gostiteljica sprejema, saj je ta potekal v sejni sobi Občine Trnovska vas. Tanji Kos, Dušanki Škamlec, Martini Tašner, Tadeju Emeršiču in Davidu Pukšiču sta podelila pohvale za učni uspeh, knjižno zbirko Vsevednik in vstopnice za Terme Ptuj. V posvetilo so odličnjakom zapisali: »Uspeh, s katerim začenjate danes, boste nagrajevali jutri in vaših uspehov bodo deležne generacije za vami.« Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Drago Skurjeni in razrednika Dragica Pešakovič in Ernest Kokot. Ravnatelj je poudaril, kako pomembno je, če v občinah znajo ceniti znanje, v upanju, da se bodo še naprej trudili ohraniti nadstandardni program izobraževanja. Župan Franc Pukšič pa je dejal: »Bodite ponosni na to, kar ste in kdo ste, ohranjajte svojo kulturo, jezik in identiteto vsepovsod, kamorkoli vas bo ponesla pot.« Tekst in foto: Nataša Žižek Zadnji šolski dan smo se vsi učenci in učitelji OŠ Destrnik in PŠ Trnovska vas zbrali v telovadnici šole na Destrniku in se s kulturno prireditvijo, ki so jo pripravili učenci in njihovi mentorji, poslovili od dolgega šolskega leta. Prireditev Majske vile, ki smo jo pred tremi tedni pripravili za starše, smo ponovili tudi za učence in delavce šole in tudi tokrat je bila nagrajena z bučnim aplavzom, kar je vzpodbudilo odločitev, da jo bomo ponovno pripravili prihodnje šolsko leto. Sledilo je nekaj plesnih in glasbenih točk, s katerimi so se predstavili posamezni učenci in razredi. Po sladki malici so se učenci skupaj s svojimi razredniki zbrali v razredih in po podelitvi spričeval, pohval, diplom … odšli veselim počitnicam naproti. OŠ Destrnik 21. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Želja po ureditvi dela naselja v Drstelji V petek, 1. julija, so se svetniki in svetnica Občinskega sveta Občine Destrnik sestali na 21. redni seji. Obravnavali in potrdili so Odlok o komunalnem prispevku ter določili višino točke za izračun komunalnega prispevka. Občinski svet je sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za območje razpršene gradnje – stanovanjsko naselje na Drstelji, ker so bile v pripravi dopolnjenega predloga lokacijskega načrta upoštevane želje in pogoji krajanov ter nosilcev urejanja prostora do take mere, da je zadoščeno vsem pogojem. Predsednik odbora za infrastrukturo Srečko Vrečar je predstavil poročilo o izvedenih aktivnostih priprav na zimsko službo 2005/06. Za predstavnika v svet zavoda Lekarn Ptuj so imenovali Gordano Fras. Potrdili so tudi predloga Odloka o ustanovitvi JVIZ Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka in Odloka o ustanovitvi JVIZ Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, ker so bili upoštevani predlogi in pripombe ter umeščeni v predloga odlokov. Obravnavali so tudi osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj. Tekst in foto: Nataša Žižek Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Občan - 13. julij 2005 Občan Starejša folklorna skupina KD Destrnik Izlet po Koroški Člani starejše folklorne skupine KD Destrnik smo se v soboto, 14. maja, v zgodnjih jutranjih urah odpravili na izlet po Koroški. Naš glavni cilj je bil ogled rudnika cinka in svinca v Mežici. Po napornem sprehodu po rudniku in ob spoznanju, da je delo v rudniku pravo garanje, smo se odpravili v Šentanel, nabrat si novih moči s pomočjo jedače in pijače. Nato smo si v Kotljah ogledali lepo ohranjeno in urejeno hišo, v kateri je bil leta 1893 rojen pisatelj Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Pot nas je vodila v cerkev sv. Jurija v Legnu, kjer so nas navdušili staroslovanski grobovi v cerkvi, ki ima status kulturnega spomenika nacionalnega pomena. Izlet smo zaključili na Mislinjskem Pohorju v partizanski bolnišnici. Da ne bo pomote, bolnišnico smo si le ogledali. Naša godca Siniša in Stanko sta cel dan kar naprej godla in skrbela za prijetno vzdušje, seveda ni pa manjkalo tudi petja in plesa. Domov smo prispeli v poznih urah polni prijetnih vtisov in dobre volje, z mislimi že nekje na vajah, saj nas čez poletje čaka veliko trdega dela. Pripraviti se moramo namreč za gostovanje na Madžarskem, ki bo avgusta in septembra. Zahvala gre seveda tudi PGD Destrnik in PGD Desenci, da so nam zaupali in omogočili uporabo gasilskih kombijev. Tekst in foto: Sandi Arnuš Janežovski Vrh Trnovska vas Gasilsko tekmovanje V nedeljo, 26. junija, je v Trnovski vasi potekalo tekmovanje, ki je vključevalo gasilce treh gasilskih zvez. Sodelovala so prostovoljna gasilska društva Destrnik, Desenci, Biš, Vitomarci, Gabrnik in Grabšinski breg s 23 desetinami. Zbrane je nagovoril podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič in izrazil željo, da nadaljujejo tradicijo. Predsedstva in poveljstva zvez in društev bodo v prihodnjih mesecih določila gostitelja naslednjega takšnega tekmovanja. Cilj je doseči boljšo kakovost tekmovanja, če sodeluje več desetin, se poveča tekmovalnost, pomembno pa je tudi druženje in izmenjava izkušenj. Gasilci GZ Destrnik so sodelovali z desetinami: pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani A, članice A, člani B, članice B in veterani. Vsem sodelujočim so podelili pisna priznanja, najuspešnejšim pa pokale. Tekst: Nataša Žižek Foto: Zmago Šalamun Blagoslov kapele V nedeljo, 26. junija, je v Janežovskem Vrhu potekal blagoslov Hameršakove kapele. Lastnika kapele Marija in Franc Hameršak sta se odločila, da temu pomembnemu kulturnemu spomeniku obnovijo fasado, polepšajo notranjost, vgradijo nova vrata in okna. Kapela je bila postavljena z namenom: Marija pomagaj, kakor se spomnijo starejši sorodniki. Marijo bi naj prinesla štiri dekleta okrog leta 1927. V mapah iz leta 1776 je na tem mestu že vrisana kapela. Lastnika se zahvaljujeta občinskemu svetu za finančna sredstva, ki jih je namenil za obnovo. Brez pridnih rok sorodnikov in prijateljev delo ne bi bilo tako hitro končano. Postopna obnova je trajala kar celo leto, zato velja še posebna zahvala vsem, ki so pomagali z materialom ali delom. Kapelo je blagoslovil pater Milan Kos. Temu pomembnemu dogodku so prisostvovali sosedje, prijatelji ter svetnika Branko Širec in Janez Irgl. Tekst in foto: Nataša Žižek Občan - 13. julij 2005 3 Občan LD Destrnik OZ DU Sv. Urban Destrnik Čistilna akcija Ponovno imenovali Julijano Černezel V petek, 10. junija, je v gasilkem domu na Destrniku potekal 18. občni zbor Društva upokojencev Sv. Urban Destrnik. Zbrane je pozdravila predsednica Julijana Černezel in predstavila aktivnosti društva v preteklem letu. Organizirali so 3. materinski dan, ekskurziji v Laško in na Ptuj, romanje na Svete gore, izlet na Madžarsko, udeležili so se srečanja upokojencev v Slovenj Gradcu, Lovrencu na Dravskem polju in Sveti Trojici, obdarili starejše pred veliko nočjo, obiskali svoje člane v domu za ostarele, sodelovali na prireditvah in organizirali predavanje o varnosti starejših v prometu. Društvo je konec decembra 2004 štelo 357 članov, ponosni so na svojo najstarejšo članico Tiliko Holc, ki bo letos praznovala 104. rojstni dan. Vzpodbudne besede je članom izrekel tudi predsednik Območne zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Mirko Benhard, ki je poudaril glavne aktivnosti zveze. Izvedli so tudi volitve organov društva, saj je starim potekel štiriletni mandat. Za predsednico so ponovno imenovali Julijano Černezel, ki je mandat sprejela, a s pripombo, da bo treba v društvu poiskati novo gonilno silo. Zaslužnim članom Francu Černezlu, Nežiki in Francu Bolčeviču, Jožetu in Pavli Horvat, Antonu Horvatu, Konradu Holcu, Lojzeku Lenartu, Milanu Muraju in Julijani Černezel so podelili društvena priznanja. Lovci LD Destrnik smo si v načrtu pri varstvu narave zadali nalogo, da bomo tudi letos, kot vsa leta doslej, opravili čistilno akcijo v delu naše občine. Nabrali smo za velik kamion najrazličnejših odpadkov in smeti. Res je, da so iz naših gozdov, jarkov, grap in od drugod v glavnem izginile avtomobilske školjke, je pa še vedno ogromno druge navlake, hladilnikov, štedilnikov in televizorjev, posebej zaskrbljujoče pa je, da odvrženi akumulatorji, embalaža škropiv in ostanki škropiv zelo močno onesnažujejo zemljo in vodo. Zavedati bi se morali, da zastrupljamo sami sebe, da niti ne govorimo o grdem videzu naše krajine. Zaskrbljujoče je tudi to, da najdemo vsak jarek ali jamo, da se znebimo lastnih odpadkov, in to najraje na tuji zemlji. Podjetje Čisto mesto organizira odvoz kosovnih odpadkov, ki jih lahko nastavimo kar doma in si s tem prikrajšamo delo in čas, ko bi jih odvažali daleč v gozd ali kam drugam. Lovci smo varuhi naravnega okolja, ne želimo pa biti smetarji. Vsi občani se moramo potruditi in se boriti proti divjim odlagališčem. Čez čas bomo videli, kako lepa je naša občina. Še lepša je, kot se nam marsikdaj zdi. Feliks Majerič, predsednik LD Destrnik Foto: Arhiv društva Tekst in foto: Nataša Žižek Tenis klub Destrnik Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Promocija vin in sadja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice vsako leto že tradicionalno sodeluje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Minoritskem samostanu na Ptuju. Predstavlja se z namenom promocije pridelovalcev vin in sadja, zato najame stojnico na osrednjem prireditvenem prostoru. Z rednim sodelovanjem na tej pomembni prireditvi je postalo zelo prepoznavno in s tem dosega tudi svoj cilj – to je promocija vin z našega območja, saj to razstavo letno obišče okrog 10.000 obiskovalcev iz cele Slovenije in kar nekaj iz tujine. Andrej Rebernišek, predsednik 4 organizira začetni tečaj tenisa za mladino in odrasle (od 7–50 let). S tečajem smo pričeli 4. julija 2005. Informacije dobite na tel. št. 756 04 31/mbt. 031 826 994 – Milan Šteger ali se oglasite na tenis igrišču od 18.00–21.00. - Naučili se boste osnove teniške igre. - Tečaj traja 15 šolskih ur. - Cena: odrasli: 2.500,00 SIT, otroci (do 16 let): 2.000,00 SIT. Potrebujete: - primerne teniške copate, - lopar (če ga nimate, si ga lahko izposodite tudi v klubu), - veliko dobre volje. Kdaj bodo vadbene ure potekale, se lahko dogovorimo. Veliko teniških užitkov! TK Destrnik Občan - 13. julij 2005 Občan II. grajski vinski praznik »Na svetu lepše rože ni ...« Ivanu Hauptmanu diploma z zlatim znakom za sauvignon V soboto, 18 junija, je na ptujskem gradu potekal II. grajski vinski praznik vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice (VTC 13), ki so ga letos praznovali pod naslovom »Na svetu lepše rože ni ...«. Vinski praznik so organizirali projektni svet VTC 13, društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Ptuj, Vitomarci, Cerkvenjak, Mala Nedelja, Lenart, KGZS – Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj in podjetje Ptujske vedute. V bogatem kulturnem programu sta nastopili tudi otroška in mladinska folklorna skupina KD Destrnik, zapele pa so Urbančanke s frajto- narjem. Med programom so pričeli s podelitvami priznanj najboljšim vinom grajskega ocenjevanja 2005. Podelili so 22 srebrnih priznanj, 41 diplom z zlatim znakom, tri diplome z velikim zlatim znakom in amfori za prvaka II. grajskega ocenjevanja Vinogradništvu Rebrnišek – za sauvignon 2004 in Albertu Göncu – za laški rizling/jagodni izbor 2003. »Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice se je na II. grajskem ocenjevanju, na katerem lahko sodelujejo najboljša vina iz društvenega ocenjevanja, dobro predstavilo. Ocenjevanje je potekalo 1. junija na ptujskem gradu, sodelovalo je kar 18 vzorcev naših članov.« je povedal predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek. Med dobitniki priznanj sta bila tudi Destrničana: Franc Pukšič je za chardonnay prejel srebrno priznanje, Ivan Hauptman pa za sauvignon diplomo z zlatim znakom. Vsa ocenjena vina smo lahko tudi poskusili, prav tako dobrote bogate kulinarične ponudbe, s katero se je predstavilo podjetje »Pri omi d. o. o.« iz Placarja. Za najmlajše so potekale ustvarjalne delavnice »Zaljubljeni zvonček« in gledališka predstava v izvedbi otroške gledališke skupine KUD Vitomarci. Zbrane so nagovorili predsednik projektnega sveta VTC 13 Simon Toplak, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin, predsednik grajskega ocenjevanja mag. Anton Vodovnik in državni sekretar za Slovence po svetu Franc Pukšič. Ambient grajskega dvorišča in grajskih prostorov je čudežno vplival na nas, saj je to prijetno popoldne vse prehitro minilo. Tekst in foto: Nataša Žižek Športno leto 2004/2005 Leto dobrih rezultatov Leto 2004/05 je bilo glede športnega dogajanja na OŠ Destrnik-Trnovska vas zelo uspešno in pestro, saj se lahko pohvalimo z bero odličnih rezultatov, medalj in pokalov. Tekmovali smo v malem nogometu, krosu, atletiki in še v veliko drugih športih ter dosegli odlične rezultate. V malem nogometu so se starejše učenke uvrstile v polfinale državnega tekmovanja in le za las zgrešile finale. Za njimi so začele trenirati tudi učenke 5. in 7. razredov, ki so prav tako kot starejše Občan - 13. julij 2005 dosegle skupno zmago na medobčinskem pa tudi na področnem tekmovanju. Tudi naši dečki igrajo zelo dober nogomet, kar so dokazali na medobčinskem prvenstvu, ko so osvojili prvo mesto, na področnem pa so bili drugi. Tudi kros za nas ni tuj, saj smo letos na krosu v Moškanjcih dosegli kar tri prva mesta. Tekmovali smo tudi v atletiki in na Ptuju dosegli odlične rezultate, zato se je veliko učencev uvrstilo na področno tekmovanje v Slovenski Bistrici.Tudi tam so osvojili nekaj medalj. Aja … bili smo tudi na tekmovanju v Franciji, pa na državnem krosu v Šmartnem pri Litiji … To šolsko leto je minilo zelo hitro in športno zelo uspešno. Zelo smo ponosni na to, da smo dosegli veliko dobrih rezultatov, upamo pa, da jih bo naslednje leto še več. Z ekipo deklic 8. in 9. razredov pričakujemo uvrstitev med 4 najboljše ekipe v Sloveniji, zato bomo v sklopu počitniških aktivnosti začeli z vadbo že v začetku julija. Posebna pohvala velja vsem 5 ekipam v no- gometu, še posebej pa moramo omeniti pet učencev, ki so s svojimi športnimi rezultati v samem slovenskem športnem vrhu. To so: Matej Hauptman, Rok Kajzer, Denis Muršec, Denis Perger in Jure Matjašič. S svojimi dosežki v nogometu in atletiki so ponesli sloves naše šole in kraja po vsej Sloveniji, njihovi rezultati pa nam zagotavljajo, da bo o nas še veliko slišati. Zdrave in aktivne počitnice vam želimo! Športni pedagogi OŠ Destrnik-Trnovska vas 5 Občan Ustvarjalna stran za najmlajše Slamica Opis: votel valj, lahko različnih dolžin, barv in materialov (običajno plastičnega ali rastlinskega izvora); določeni primerki imajo tudi upogljivo kolence. Najdišče: najdemo jih na policah trgovin z (z)mešanim blagom ali pa v kuhinjskih omaricah. Saj ni res, pa je – slamice tudi zrastejo iz zemlje! In sicer kot del rastline. Nekateri (malce zlobni) pravijo, da jih je mogoče marsikomu potegniti tudi iz glave, vendar dokazov o tem nimam. Način uporabe: uporabljamo jih predvsem kot pripomoček pri pitju, in sicer tako, da se udobno namestimo na ležalnik ali kako drugo napravo za uživanje, vtaknemo konec slamice, ki štrli iz polnega kozarca, v usta, zapremo oči in po potrebi potegnemo dolg požirek. Včasih lahko slamico tudi zlorabimo tako, da z njo npr. zbadamo sestro ali brata, kar sproži verižno reakcijo negativnih občutkov in čustev, saj s tem početjem onejevoljimo mamo ali očeta ali pa kar oba hkrati. S slamico se lahko popraskamo, lahko pa iz sebe naredimo bedaka, če si jo npr. vtaknemo v odprtine, kamor ne spada (nos, ušesa). V obeh primerih je skrajno neprimerno tako uporabljeno slamico nato vtakniti v usta. Je pa v principu to čisto stvar okusa! S slamicami se lahko kratkočasimo tudi tako, da iz njih ustvarjamo. Oglejte si skice, poskušajte posnemati postopke ali pa ustvarjalno zapletite stvar po svoje. Potrebujete raznobarvne plastične slamice, nit, vroče lepilo, kroglice z luknjicami (ni nujno) in dobre živce. ZAVESA Slamice narežemo na poljubno dolge koščke. Pripravimo si tudi barvne kroglice, če jih želimo imeti na zavesi. Rožice iz slamic izdelamo tako, da okrog npr. rumene slamice prilepimo še šest rdečih. Ta snop nato narežemo na 1cm široke koščke. Nato začnemo na nitko v vzorcu ali poljubno nizati koščke slamic, kroglice in cvetove iz slamic. Lahko jih nizamo skozi odprtine slamic ali pa jih prebodemo s šivanko (cvetove obvezno!) in tako bodo v nizu postavljene pre- čno. Nize nato zavežemo na tanjšo palico. SVEČNIK Na kozarec (lahko je tudi tisti za vlaganje) nalepimo slamice različnih dolžin. Skoznje bo čarobno sevala svetloba sveče, ki jo bomo dali v kozarec. Svečnik lahko okrasimo tako, da nanj prilepimo pisane kroglice ali pa še eno ali dve plasti krajših slamic. VAZICA Slamice narežemo na 10 cm in jih zlepimo v snop. Ta snop postavimo na krožniček ali pa z vročim lepilom zapremo odprtine na eni strani snopa. V slamice nalijemo vodo in v odprtine vtaknemo drobno cvetje. Za vazo so primernejše debelejše slamice, tiste, s katerimi pijemo jogurt. Če vam ostane še kaj slamic, jih lahko v vzorcih nalepite na karton in bodo okvir za sliko, mapa, zanimiv prt, okras na škatli, nanizane na nit pa tudi modna verižica ali zapestnica. Pa nič ne de, če vam ni do ustvarjanja – še vedno je slamico najprijetneje uporabiti za srkanje osvežilne pijače sredi vročine poletnih počitnic. Pripravila: Majda Kunčnik 6 Občan - 13. julij 2005 Uradni vestnik Leto X, številka 6 13. julij 2005 VSEBINA 1. ODLOK 4. ODLOK o lokacijskem načrtu za območje razpršene gradnje v Drstelji o komunalnem prispevku v občini Destrnik 2. ODLOK 5. SKLEP o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj o izračunu komunalnega prispevka v občini Destrnik 6. SKLEP 3. ODLOK o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Na podlagi 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99) in v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora – ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/02) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 21. redni seji 1. 7. 2005 sprejel ODLOK o lokacijskem načrtu za območje razpršene gradnje v Drstelji I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za kompleks stanovanjskega naselja na Drstelji, ki ga je izdelalo podjetje Projektivni biro 91 d. o. o. Maribor, pod št. proj. 0407 z datumom, MAJ 2005 (v nadaljevanju besedila: LN), in je sestavni del tega odloka. 2. člen Pogoji in soglasja, ki so jih k LN iz 1. člena tega odloka podali soglasodajalci, so sestavni del tega odloka. 3. člen LN iz 1. člena tega odloka vsebuje besedilo in grafične priloge. Besedilo obsega: - splošni del - besedilni del - priloge – pogoji in soglasja Grafični prikazi obsegajo: 1. Izsek iz plana občine Destrnik M=1 : 5000 00 2. Prikaz območij obdelave M=1 : 1000 01 3. Geodetski posnetek območja M=1 : 500 02 4. Arhitektonsko zazidalno situacijo M=1 : 500 03 5. Prometno rešitev in navezave Občan - 13. julij 2005 o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d.o.o. M=1 : 500 04 6. Komunalno infrastrukturo M=1 : 500 05 7. Načrt gradbenih parcel M=1 : 500 06 8. Območja – faze posega M=1 : 500 07 9. Idejne zasnove objektov arhitekture M=1 : 200 08 II. MEJA OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA 4. člen Ureditveno območje zajema parcele v katastrski občini Drstelja. Opis meje je podan na osnovi katastrskega načrta v smeri gibanja urinega kazalca. Začetna točka (A0) opisa meje leži na skrajnji severni točki območja. Meja poteka po parcelnem robu parc. štev. 84/3, 83, 82/3 do najbolj vzhodne točke območja. Tam se rob zalomi proti jugu in poteka po robu parc. št. 82/3, 82/2, se zalomi proti zahodu in gre po robu parc. štev. 82/2, 82/1, 83/2, 84/3, 84/25, 84/6, potem se rob območja zalomi proti severu, poteka po robu parc. št. 84/6, 84/18, 106/2, 106/4, 106/5, 106/6, 106/9 do skrajno zahodne točke območja. Tukaj se zalomi proti severu po robu parc. št. 106/8, 106/1, 106/7, ponovno se zalomi proti jugu in gre po robu parc. št. 106/7, 106/5, 106/3, se zalomi po robu 84/18, 84/17, 84/16, 84/13, 84/20, 84/3 in se zaključi pri začetni točki (A0). Površina ureditvenega območja zajema 2,238 ha. 5. člen Ureditveno območje zajema naslednje parcelne štev: 82/1, 82/2, 82/3, 83, 83/2, 84/3, 84/5, 84/6, 84/11, 84/12, 84/13, 84/14, 84/15, 84/16, 84/17, 84/18, 84/19, 84/20, 84/21, 84/23, 84/24/, 84/25, 84/26, 84/27, 84/ 28, 84/29, 106/1, 106/2, 106/3, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7, 106/8, 106/9, 106/ 10, vse k. o. Drstelja. III. USKLAJENOST LN S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE DESTRNIK 6. člen Območje LN, ki ga določa meja iz 4. čl. tega odloka, je z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Destrnik, območje LN, predvideno za ureditev stanovanjskega naselja enodružinskih hiš. IV. NAMEMBNOST OBMOČJA 7. člen Obravnavano območje zajema tri funkcionalne celote. Predvidena je izgradnja 28 enodružinskih stanovanjskih hiš. Predvidene ceste ločimo glede na pomembnost. Imamo krajevno dovozno cesto. Na območju LN ni predvidena izgradnja javnih parkirnih mest. Preostale površine so ozelenjene. Križišča in ostale pomembnejše pozicije na kompleksu se zaznamujejo z intenzivno obdelanimi hortikulturnimi vložki . V. POGOJI ZA ARHITEKTONSKO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE 8. člen Urbanistični pogoji za oblikovanje: V listu namensko-oblikovalnih značilnosti so podani horizontalni gabariti ter odmiki objektov. Individualne stanovanjske hiše so predvidene kot pritlične s kletjo in z izkoriš- 7 Uradni vestnik čenim podstrešjem. Za določanje vrste in pogojev za izvedbo objektov, urbane opreme ter vrste vzdrževalnih in drugih del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, se uporabljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, št. 114 / 03 in 130/04). Če stavba v posameznih karakteristikah odstopa od predpisanih (tlorisni in vertikalni gabariti, volumni prostorov, nakloni strehe, kritina), je potrebno pridobiti soglasje občinskega urbanista. Ob pozitivnem soglasju so odstopanja dovoljena. 9. člen Na obravnavanem območju so dovoljeni naslednji gradbeni posegi: - kompletna ali delna odstranitev obstoječih objektov - tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih - rekonstrukcija in adaptacija objektov - nadomestne gradnje objektov - nadzidave in prizidave v smislu funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov - novogradnje objektov - spremembe namembnosti ob zadostitvi pogojem iz lokacijskega načrta - legalizacija obstoječih objektov - izgradnja objektov komunalne infrastrukture - postavitev manj zahtevnih in enostavnih objektov Tolerance horizontalnih in vertikalnih gabaritov so omejene z maksimalnim odstopanjem v vrednosti +/- 10 % od predvidenih mer. Dovoljeni so tlorisni gabariti pravokotne, »L« oziroma »T« oblike. Kota pritličja v zaprtih objektih mora biti višja od kote okoliškega terena za vsaj 10 cm. Odmiki objektov od roba parcele morajo biti vsaj 1/2 višine od terena do kapa oz. minimalno 1,50 m. Strehe naj bodo dvokapne v naklonu 30–45 stopinj. Del strehe je lahko ravna terasa. Smer slemena je vzporedna s plastnicami terena in daljšimi stranicami tlorisa. Kritina mora biti temne barve – rdeča, rjava ali siva. Največja dopustna višina slemena strehe se določi glede na višino kapa in naklona strehe. Višina od tal do kapa na tisti strani hiše, ki gleda proti hribu, znaša maksimalno 4,0 m. Glede na naklon terena je ob hišah predvidena izvedba zunanjih teras, zaključenih s škarpami ali podpornimi zidovi, višine do 2,0 m. Uporabijo se naravni materiali ali betonski škarpniki oz. armirani beton. Pri uporabi betona morajo biti vidni deli zidu obloženi z avtohtonim kamnom ali popenjavkami. Višina ograj je največ 120 cm, na križiš- 8 čih ne smejo ovirati prometne varnosti in pogleda na cesto. 10. člen Elementi za zakoličbo so opredeljeni v grafični prilogi. Pred pričetkom zakoličbe je potrebno vse kote preveriti na terenu. VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE Promet: 11. člen Glavna cesta – širina asfaltiranega kolovoza je min 4,00 m, širina pločnika min 1,00 m. Parkirno mesto za avtomobil je minimalnih dim.5,00 x 2,30 m. Za interne ceste velja, da je širina med cestnimi robovi 4,00 m. Ograje parcel morajo biti od cestnega roba oddaljene minimalno 1,00 m. Interni promet je rešen z jasnimi ločitvami med motornim in prometom in delom za pešce. Le del pešpoti je dvonamenski in služi kot servisna pot do nekaterih vsebin. Pešpoti in ploščadi za pešce bodo asfaltirane ali tlakovane z bet. tlakovci, granitnimi kockami ali lomljenim kamnom. Če so na tlakovani ploščadi zasajena drevesa, morajo imeti zaščitno rozeto za navodnjavanje. Pri vsakem objektu sta znotraj parcele predvideni vsaj dve parkirni mesti. Za avtomobile javna parkirišča niso predvidena. 12. člen Vodovod Predvidena oskrba z vodo bo potekala s cevovodi. Razvod cevovodov poteka vzporedno s predvideno kanalizacijo. Vodovodna napeljava se izvede v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo v občini Destrnik in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu v občini Destrnik, ki sta objavljena v Uradnem vestniku Občine Destrnik, št. 6/2004. Na območju predvidene pozidave poteka sekundarni cevovod PE110. Od sekundarnega cevovoda se odcepijo slepi vodovodni kraki za oskrbo stanovanjskih hiš (PEHD 6/4- 2«). Požarno varnost zagotavlja ulični hidrant DN80 nadzemne izvedbe. 13. člen Kanalizacija in odvodnjavanje Predvidi se ločen sistem kanalizacije. Vse trase bodočih kanalov se predvidijo v načrtovanih prometnih površinah. Kanalizacija mora biti v celoti izvedena vodotesno, kar mora biti dokazano z atesti izvajalca. Na povoznih površinah se predvidijo okrogli litoželezni pokrovi za srednje težki promet. Posamični objekti se na javno kanalizacijo, locirano v načrtovani prometni površini, priključujejo preko revizijskega jaška. Za priključitev na javno kanalizacijo oziroma zbirne kanale in čistilno napravo je potrebno upoštevati naslednje: Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 6/2001). - Določila iz soglasja Komunalnega podjetja Ptuj. - Pred priključitvijo kanalizacije na obstoječi kanalizacijski sistem je potrebno izdelati hidravlično preveritev prevodnosti in geodetski posnetek obstoječe kanalizacije. 14. člen Za elektroenergetsko omrežje so podani pogoji Elektro Maribor. Električna napeljava se poveže na transformatorsko postajo 20/0,4 TP Drstelja 1. Potrebno je zamenjati obstoječi transformator – moči 100 kVA v TP ter zgraditi nizkonapetostni razvod od TP do objektov naselja. Vse napeljave morajo biti kablirane, podzemne in zaščitene z ozemljitvijo. Priključna moč naselja je ocenjena na 65 kW. Priključne merilne omarice morajo biti nameščene tako, da omogočajo nemoteno odčitavanje števcev, in morajo biti pod ključem upravljalca. Ob javnih poteh je predvidena postavitev drogov za javno razsvetljavo. Razvodi se izvedejo podzemno ob cestah in poteh, usklajeno z razvodi šibkega toka in zunanje razsvetljave. Za izvedbo električnega omrežja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo v skladu s pogoji upravljavca elektroomrežja Elektro Maribor. 15. člen Telefonsko omrežje in CATV Telekomunikacijsko kabelsko omrežje na obravnavanem območju je vključeno na TC Destrnik 2073. Za izvedbo TK omrežja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo v skladu s pogoji Telekoma Slovenije, PE Maribor. 16. člen Ogrevanje in priprava tople vode Predvidena je individualno ogrevanje objektov. Ogrevalni viri so lahko kurilno olje, zemeljski plin in obnovljivi energetski viri. Rezervoar za gorivo mora biti v podzemni izvedbi. Celotno naselje bo pokrito z mrežo razvoda Celotna mreža razvoda zemeljskega plina mora pokriti toplotne potrebe celotne ureditve. Predvideno je plinsko omrežje do potrošnikov, ki se bo napajalo iz plinske podpostaje kapacitete 2 x 5,0 m3 utekočinjenega naftnega plina. Občan - 13. julij 2005 Uradni vestnik Predvideno je individualno ogrevanje objektov. Ogrevalni viri so lahko elektrika, kurilno olje ali utekočinjen naftni plin iz podpostaje, ki je locirana na severnem robu območja obdelave. 17. člen Komunalni odpadki in ostali odpadki V skladu z odlokom Občine Destrnik o ravnanju s komunalnimi odpadki je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Ob prometnicah je potrebno postaviti zadostno število košev za smeti. Na obravnavanem območju je predvidena površina za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov – ekološki otok. Ostali odpadki, glede na naravo in lastnosti, morajo biti obravnavani v skladu z veljavno zakonsko regulativo. Zahodni del območja – prvo funkcionalno območje je že delno pozidano z enodružinskimi stanovanjskimi hišami. Predvidena je ureditev spremljajoče komunalne infrastrukture. Sredinski del – drugo funkcionalno območje je že delno pozidano s stanovanjskimi in počitniškimi hišami, ki jih je potrebno legalizirati v skladu s pogoji iz LN. Ob rekonstrukciji obstoječih počitniških objektov se bodo izvedle potrebne dozidave za uskladitev s predvidenimi gabariti. Predvidena je ureditev spremljajoče komunalne infrastrukture. Vzhodni del območja – tretje funkcionalno območje je predvideno za parcelacijo in izgradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš. Predvidena je ureditev spremljajoče komunalne infrastrukture. X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV VII. POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 18. člen Na območju kompleksa ni evidentiranih objektov naravne niti kulturne dediščine. VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA NAČRTA 19. člen V ureditveni zasnovi so upoštevani pogoji varstva pred požarom. K vsem objektom je omogočen dovoz urgentnih vozil. Predvidena je zadostna oskrba z vodo za gašenje ter postavitev zunanjega hidranta. Odmiki med objekti zagotavljajo pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. 20. člen Področje leži na območju 7. stopnje po MCS lestvici. Glede na višinsko razgibanost zemljišč je izdelano geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal in pogojih temeljenja (Apros d. o. o., Maribor, št. 928-1, z dne 24. 5. 2003), ki ga je potrebno upoštevati pri izdelavi projektov in izvedbi objektov. 21. člen Na obravnavanem območju je predvidena razmestitev 28 enodružinskih stanovanjskih hiš s koristno etažno neto površino pribl. 120 m2. Glede na predvideno namembnost objektov je vpliv na okolje majhen in ne posega na širše okolje zunaj obravnavanega območja. IX. OBMOČJA IN ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA 23 člen Investitorji morajo pri izvajanju LN, gradnji in uporabi objektov, naprav in rabi zemljišč upoštevati: - pogoje in zahteve soglasjedajalcev, ki so sestavni del LN - določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka - ohraniti morajo namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem odlokom Za komunalno opremo zemljišč je odgovorna Občina Destrnik. XI. KONČNE DOLOČBE 24. člen Površine se smejo uporabiti le v namene, ki so določeni v LN iz 1. člena tega odloka. 25. člen Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del LN. 26. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 27. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.:032-01-5/2005-21R-4/8 Datum: 1. 7. 2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. 2. 22. člen Predvidena je izgradnja v več etapah – glede na območja pozidave. Obravnavano območje zajema tri funkcionalne celote, ki jih delijo javne poti: Občan - 13. julij 2005 Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 45/94, 8/96, 18/98 in 36/00) in 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03) je Občinski svet Občine Destrnik na 21. redni seji 1. 7. 2005 sprejel ODLOK o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Ι. UVODNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom: Mestna občina Ptuj, s sedežem Mestni trg 1, Ptuj; Občina Destrnik, s sedežem Vintarovci 50, Destrnik; Občina Dornava, s sedežem Dornava 125, Dornava; Občina Hajdina, s sedežem Zgornja Hajdina 45, Hajdina; Občina Juršinci, s sedežem Juršinci 3 b, Juršinci; Občina Kidričevo, s sedežem Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo; Občina Majšperk, s sedežem Majšperk 32 a, Majšperk; Občina Markovci, s sedežem Markovci 33, Markovci; Občina Videm, s sedežem Videm pri Ptuju 54, Videm; Občina Zavrč, s sedežem Zavrč 11, Zavrč in Občina Žetale, s sedežem Žetale 1, Žetale (v nadaljevanju besedila: ustanoviteljice) na področju osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja ustanavljajo Javni vzgojno-izobraževalni zavod Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (v nadaljevanju: zavod). ΙΙ. STATUSNE DOLOČBE 1 Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen Zavod posluje pod imenom: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Sedež zavoda: Dravska ul. 11, Ptuj Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi podružnični šoli ali organizira oddelek pri osnovni šoli ali ukine obstoječega, če so za to podani zakonski razlogi. 3. člen Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Podružnične šole v pravnem prometu nimajo pooblastil. 4. člen Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/364-00. Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 9 Uradni vestnik 2. Pečat zavoda 5. člen Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Dravska 11, Ptuj. Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike, premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, občinam, učencem, občanom in uporabnikom. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod predvsem za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije. 6. člen Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi ravnatelj. 3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 7. člen Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj brez omejitev in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in nadomešča ravnatelja v njegovi odsotnosti. Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblačeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. 4. Območje zadovoljevanja vzgojno-izobraževalnih potreb – šolski okoliš kongresov Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. 10. člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom. 11. člen Zavod izvaja vzgojno-izobraževalno dejavnost v skladu z Zakonom o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 29/00). Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanoviteljice ne dajo soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela in s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. 12. člen Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. IV. ORGANI ZAVODA 13. člen Organi zavoda so: - svet zavoda - ravnatelj - strokovni organi - svet staršev Zavod lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon oz. statut. 1. Svet zavoda 8. člen Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje potreb po osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju in obsega območja občin: Mestna občina Ptuj, Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale. 14. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje 11 članov, od tega so: - 3 predstavniki ustanoviteljic, - 5 predstavnikov delavcev zavoda in - 3 predstavniki staršev. ΙΙΙ. DEJAVNOST ZAVODA 9. člen Dejavnosti zavoda so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije razvrščene v: - M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol - O/92.511 Dejavnosti knjižnic - K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem - K/74.852 Fotokopiranje in razmnoževanje - K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in 10 Predstavnike delavcev se voli na naslednji način: - 4 predstavnike delavcev zavoda in - 1 predstavnika izmed upravno-administrativnih in tehničnih delavcev. Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani največ dvakrat zaporedoma. Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti, enega Mestna občina Ptuj, enega občine z levega brega Drave (Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci) in enega občine z desnega brega Drave (Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale). Predstavnik, ki zastopa več občin v svetu, mora biti vsaki mandat iz druge občine. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporablja določba tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. Mandat predstavnikov staršev v svet zavoda je povezan s statusom njihovih otrok oz. varovancev v zavodu. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo zaposleni delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom. 15. člen Svet zavoda: - imenuje in razrešuje ravnatelja, - sprejema program razvoja zavoda, - sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, - odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, - obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki, - kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, - odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, z obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, - obravnava zadeve, ki mu jih je predložil učiteljski zbor, - odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli, - sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, - določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune, - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, - daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, - razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, - sprejema program razreševanja presežnih delavcev, - odloča o najemanju kreditov, - imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, - v soglasju z ustanoviteljem odloča o povezovanju v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del, - opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda 16. člen Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom Občan - 13. julij 2005 Uradni vestnik mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico.Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 17. člen Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 18. člen Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov, z navedbo, koliko kandidatov se voli izmed kandidatov matične šole ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 19. člen Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. Odpoklic predstavnikov delavcev v sve- Občan - 13. julij 2005 tu zavoda 20. člen Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanja delavcev pri upravljanju. 2. Ravnatelj 21. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo zavoda in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je imenovan za obdobje 5 let. Imenovanje, obveznosti in pristojnosti ravnatelja določa zakon. Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti soglasje učiteljskega zbora in soglasje občin, ustanoviteljic. Učiteljski zbor o soglasju za imenovanje ravnatelja glasuje tajno. Če učiteljski zbor oz. občine, ustanoviteljice, ne dajo mnenja oz. soglasja v 60 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega soglasja oz. mnenja. Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja, ki mu pomaga pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in nadomešča ravnatelja v njegovi odsotnosti. 3. Strokovni organi 22. člen Strokovni organi v zavodu so: - učiteljski zbor - oddelčni učiteljski zbor - razrednik - strokovni aktivi 23. člen Pristojnosti učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora, razrednika in strokovnih aktivov so določene z zakonom. 4. Svet staršev 24. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Mandat članov sveta traja dve leti, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Svet staršev: - predlaga nadstandardne programe, - daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, - daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, - razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, - obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, - voli predstavnike staršev v svet zavoda in - opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V. SVETOVALNA SLUŽBA 25. člen Zavod v skladu z normativi in standardi organizira svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicno svetuje. VI. KNJIŽNICA 26. člen Zavod ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. VII. POSLOVNA TAJNOST 27. člen Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Za poslovno tajnost se štejejo predvsem podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodila interesu ali ugledu zavoda. Navedbo listin in dokumentov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljuje statut. Osebe morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. O delu šole obvešča javnost ravnatelj ali oseba, 11 Uradni vestnik ki jo pooblasti. VIII. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 28. člen Ustanoviteljice in država zagotavljajo pogoje za delo zavoda in sredstva v skladu z zakonom, s standardi in z normativi. Občine uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo. Občine, ustanoviteljice, pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane. Mestna občina Ptuj daje zavodu v najem naslednje nepremičnine: - par. št. 1272, kv. vl. 766, k.o. Ptuj, Nepremično premoženje, ki ga najema zavod, je last Mestne občine Ptuj. Občine, ustanoviteljice, zagotavljajo sredstva za delo zavoda na osnovi finančnega načrta zavoda po deležu, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Finančni načrti morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. Za upravljanje s premičnim premoženjem je zavod odgovoren občinam, ustanoviteljicam. Z občinami, ki ne želijo biti ustanoviteljice zavoda, zavod lahko sklene pogodbo o izvajanju in financiranju dejavnosti za posamezno občino za koledarsko leto, s kriterijem glede na število otrok, vpisanih na dan 1. januarja, ne glede na spremembe ob novem šolskem letu 1. septembra. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo v statutu. ne, ustanoviteljice, ki svoje obveznosti niso izpolnile. 31. člen Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z donacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od kateri so najmanj trije predstavniki zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. IX. ODGOVORNOST USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 32. člen Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda omejeno v mejah višine obveznosti do zavoda – glede na finančni načrt zavoda in delež, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Ustanoviteljice ne odgovarjajo za izgubo v zavodu. X. NADZOR 29.člen Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi sredstvi odtujiti nepremičnega premoženja ali le-tega obremeniti s stvarnimi ali z drugimi bremeni brez soglasja lastnice. 30. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo izdelkov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem dejavnosti vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače oz. delovno uspešnost. O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanoviteljice na predlog sveta. Če odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti občin, ustanoviteljic, primanjkljaj krijejo obči- 12 33. člen Gospodarjenje z nepremičninami v lasti Mestne občine Ptuj nadzira Mestna občina Ptuj. 34. člen Občine, ustanoviteljice, imajo pravico opravljati v zavodu nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dajejo zavodu za opravljanje dejavnosti. XI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 35. člen Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili, ki jih z dvotretjinsko večino članov sprejme svet zavoda. Zavod ima tudi splošne akte: - statut zavoda, - akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, - akt o varstvu pri delu in požarni varnosti, - splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno-finančnega poslovanja in - druge splošne akte. Splošne akte sprejema svet zavoda ali ravnatelj v skladu z veljavnimi predpisi. Pravila in akti iz tega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka. Zavod opravlja delo z delavci, ki so že bili zaposleni do uveljavitve tega odloka v skladu s sistemizacijo zavoda. 37. člen Ravnatelju zavodu in svetu zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero sta bila imenovana. Po izteku mandata ravnatelju se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenem z zakonom. 38. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka, ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 39. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/98). 40. člen Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin, ustanoviteljic, in naslednji da po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-01-5/2005-21R-9/12 Datum: 1. 7. 2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. 3. Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 45/94, 8/96, 18/98 in 36/00) in 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – prečiščeno besedilo) in Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur.l.RS, št. 54/00) je Občinski svet Občine Destrnik na 21. redni seji 1. 7. 2005 sprejel ODLOK o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Občan - 13. julij 2005 Uradni vestnik I. UVODNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom: Mestna občina Ptuj, s sedežem Mestni trg 1, Ptuj; Občina Destrnik, s sedežem Vintarovci 50, Destrnik ; Občina Dornava, s sedežem Dornava 125, Dornava; Občina Gorišnica, s sedežem Gorišnica 54, Gorišnica; Občina Hajdina, s sedežem Zgornja Hajdina 45, Hajdina; Občina Juršinci, s sedežem Juršinci 3 b, Juršinci; Občina Kidričevo, s sedežem Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo; Občina Majšperk, s sedežem Majšperk 32 a, Majšperk; Občina Markovci, s sedežem Markovci 33, Markovci; Občina Videm, s sedežem Videm pri Ptuju 54, Videm; Občina Zavrč, s sedežem Zavrč 11, Zavrč in Občina Žetale, s sedežem Žetale 1, Žetale (v nadaljevanju besedila: ustanoviteljice) na področju osnovnega šolstva ustanavljajo Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (v nadaljevanju: zavod). Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojno-izobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami. II. STATUSNE DOLOČBE 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Sedež zavoda: Raičeva ul. 2, Ptuj Skrajšano ime zavoda: OŠ dr. Ljudevita Pivka V sestavi zavoda delujejo: - oddelki osnovne šole - oddelki vzgoje in izobraževanja. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, s katerim razpolaga. 3. člen Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/239-00. Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 4. člen 2. Pečat zavoda Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, Raičeva ul. 2, Ptuj. Občan - 13. julij 2005 Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike, premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. Pečat mora vsebovati ime in sedež zavoda. Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, občinam, učencem, občanom in uporabnikom. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod predvsem za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije. Zavod ima še naslednje pečate: - pečat podolgovate oblike z enako vsebino, ki je namenjen za žigosanje ovojnic in druge sorodne namene - pečat podolgovate oblike z datumom in številko, pod katero je prejeta pošta evidentirana 5. člen Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi ravnatelj. 3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 6. člen Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj, ki je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 4. Območje zadovoljevanje vzgojno-izobraževalnih potreb – šolski okoliš 7. člen Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojno-izobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami za šolski okoliš, ki obsega območje občin: Mestne občine Ptuj, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale. III. DEJAVNOST ZAVODA 8. člen Dejavnosti zavoda so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije razvrščene v: - M/80.102 Osnovnošolsko izobraževanje – mobilna specialno pedagoška služba v rednih šolah – za učence s specifičnimi učnimi težavami - M/80.103 Dejavnost zavodov za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju - M/80.220 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje – pomoč strokovnih delavcev v poklicnih šolah s skrajšanim programom - M/80.422 Drugo izobraževanje, izpo- polnjevanje in usposabljanje - N/85.313 Dejavnost socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov - N/85.143 Druge zdravstvene dejavnosti, zdravstvena nega, logopedija, delovna terapija, fizioterapija - K/74.852 Fotokopiranje in razmnoževanje - G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah, prodaja lastnih izdelkov - I/60.212 Prevoz šolarjev – na tekmovanja - H/55.510 Dejavnost kuhinje - O/92.511 Dejavnost knjižnic - K/70.200 Dajanje lastnih nepremičin v najem Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. 9. člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom: - osnovne šole s prilagojenim programom za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju in v njenem okviru specializirano dejavnost osnovne šole za otroke s kombiniranimi motnjami - mobilno – specialno pedagoško službo za otroke s specifičnimi učnimi težavami v vrtcih in šolah - dejavnost vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju - tečaj plavanja ene generacije. 10. člen Zavod je devetrazredna osnovna šola in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine. Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanoviteljice ne dajo soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela in s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. 11. člen Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. IV. ORGANI ZAVODA 12. člen Organi zavoda so: - svet zavoda 13 Uradni vestnik - ravnatelj - strokovni organi - svet staršev Zavod lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon oz. statut. 1. Svet zavoda 13. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljic, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestavljajo: - 3 predstavniki ustanoviteljic - 5 predstavnikov delavcev zavoda in - 3 predstavniki staršev. Predstavnike delavcev se voli na naslednji način: - 4 predstavniki delavcev so izmed strokovnih delavcev, - 1 predstavnik je izmed upravno-administrativnih in tehničnih delavcev. Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani največ dvakrat zaporedoma. Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti: enega Mestna občina Ptuj, enega občine z levega brega Drave (Destrnik, Dornava, Gorišnica, Jurišnci, Markovci,) in enega občine z desnega brega Drave (Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale). Predstavnik, ki zastopa več občin v svetu, mora biti vsaki mandat iz druge občine. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo zaposleni delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določata zakon in ta odlok. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporablja določba tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. Mandat predstavnikov staršev v svet zavoda je povezan s statusom njihovih otrok oz. varovancev v zavodu. Člani sveta izmed sebe na konstitutivni seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom. 14. člen Svet zavoda: - imenuje in razrešuje ravnatelja, - sprejema program razvoja zavoda, - sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, - odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, - obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki, - odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, - odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, z obveznostmi in odgovornostmi delav- 14 cev iz delovnega razmerja, - obravnava zadeve, ki mu jih naloži učiteljski zbor, - odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli, - sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, - določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune, - predlaga ustanoviteljicam spremembo ali razširitev dejavnosti, - daje ustanoviteljicam in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, - razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, - sprejema program razreševanja presežnih delavcev, - v soglasju z ustanoviteljicami odloča o najemanju kreditov, - imenuje predstavnike zavoda v drugih organih in skupnostih, - v soglasju z ustanoviteljicami odloča o povezovanju v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del, - opravlja druge z zakonom in drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda 15. člen Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 16. člen Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 17. člen Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo na dan volitev odsotni, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov in z navedbo, koliko kandidatov se voli izmed kandidatov matične šole ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 18. člen Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda 19. člen Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanja delavcev pri upravljanju. 2. Ravnatelj 20. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ Občan - 13. julij 2005 Uradni vestnik zavoda je ravnatelj. Ta organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: - organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, - pripravlja program razvoja zavoda, - pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo, - odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, - vodi delo učiteljskega zbora, - oblikuje predlog nadstandardnih programov, - spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, - organizira mentorstvo za pripravnike, - prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, - predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, - spremlja delo svetovalne službe, - skrbi za delovanje zavoda s starši (govorilne ure, roditeljski sestanki in druge oblike sodelovanja), - obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev, - odloča o vzgojnih ukrepih, - v soglasju z ustanoviteljicami določa sistemizacijo delovnih mest, - odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, - imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodje podružničnih šol, - skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju s pristojnim državnim organom. Mandat ravnatelja traja pet let. Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in soglasje občin, ustanoviteljic. Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja glasuje tajno. Če učiteljski zbor oz. občine, ustanoviteljice, ne dajo mnenja oz. soglasja v 60 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega soglasja oz. mnenja. strokovnih aktivov so določene z zakonom. 4. Svet staršev 22. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Ta je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Mandat članov sveta traja dve leti, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Svet staršev: - predlaga nadstandardne programe, - daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, - daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, - razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, - obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, - voli predstavnike staršev v svet zavoda in - opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V. SVETOVALNA SLUŽBA 23. člen Zavod v skladu z normativi in standardi organizira svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda, pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicno svetuje. Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje. Občan - 13. julij 2005 VIII. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 26. člen Ustanoviteljice in država zagotavljajo pogoje za delo zavoda in sredstva v skladu z zakonom, s standardi in z normativi. Občine uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo. Občine, ustanoviteljice, pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane. Mestna občina Ptuj daje zavodu v najem naslednjo nepremičnino: - parc. št. 1019, zk. vl. 593, k. o. Ptuj. Nepremično premoženje, ki ga najema zavod, je last Mestne občine Ptuj. Občine, ustanoviteljice, zagotavljajo sredstva za delo zavoda na osnovi finančnega načrta zavoda in po deležu, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Finančni načrti morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. Za upravljanje s premičnim premoženjem je zavod odgovoren občinam, ustanoviteljicam. Z občinami, ki ne želijo biti ustanoviteljice zavoda, zavod lahko sklene pogodbo o izvajanju in financiranju dejavnosti za posamezno občino za koledarsko leto, s kriterijem glede na število otrok, vpisanih na dan 1. januarja, ne glede na spremembe ob novem šolskem letu – 1. septembra. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo v statutu. VI. KNJIŽNICA 24. člen Zavod ima knjižnico. Ta zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. Zavod ustanovi učbeniški sklad, katerega upravljanje določi minister. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister. VII. POSLOVNA TAJNOST 3. Strokovni organi 21. člen Strokovni organi v zavodu so: - učiteljski zbor - oddelčni učiteljski zbor - razrednik - strokovni aktivi Pristojnosti učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora, razrednika in na objava ali posredovanje bi škodila interesu ali ugledu zavoda. Navedbo listin in dokumentov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljuje statut. Osebe morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. O delu šole javnost obvešča ravnatelj ali oseba, ki jo pooblasti. 25. člen Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Za poslovno tajnost se štejejo predvsem podatki in listine, katerih nepooblašče- 27. člen Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi sredstvi odtujiti nepremičnega premoženja ali le-tega obremeniti s stvarnimi ali z drugimi bremeni brez soglasja lastnice. 28. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanoviteljic, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo izdelkov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem dejavnosti vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju občin, ustanoviteljic, pa tudi za plače oz. delovno uspešnost. O načinu in višini pokrivanja primanj- 15 Uradni vestnik kljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanoviteljice na predlog sveta. Če odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti občin, ustanoviteljic, primanjkljaj krijejo tiste občine, ustanoviteljice, ki svojih obveznosti niso izpolnile. 29. člen Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, s sponzorstvom, prispevki staršev in z drugimi viri, določenimi z zakonom. Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. IX. ODGOVORNOST USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 30.člen Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda omejeno, v mejah višine obveznosti do zavoda – glede na finančni načrt zavoda in delež, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Ustanoviteljice ne odgovarjajo za izgubo v zavodu. X.NADZOR 31. člen Gospodarjenje z nepremičninami v lasti Mestne občine Ptuj nadzira Mestna občina Ptuj. 32. člen Občine, ustanoviteljice, imajo v zavodu pravico opravljati nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dajejo zavodu za opravljanje dejavnosti. nosti, - splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja in - druge splošne akte. Splošne akte sprejema svet zavoda ali ravnatelj v skladu s veljavnimi predpisi. Pravila in akti iz tega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Zavod mora svojo organizacijo in organe zavoda uskladiti v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka. Svet zavoda opravlja svoje naloge do izteka mandata. Zavod opravlja delo z delavci, ki so že bili zaposleni do uveljavitve tega odloka, v skladu s sistemizacijo zavoda. 35. člen Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Pred iztekom mandata ravnatelju se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenem z zakonom in s tem odlokom. 36. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka, ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 37. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97). 38. člen Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin, ustanoviteljic, in naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. XI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 33. člen Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili, ki jih z dvotretjinsko večino članov sprejme svet zavoda. Zavod ima naslednje splošne akte: - statut zavoda, - akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, - akt o varstvu pri delu in požarni var- 16 Številka: 032-01-5/2005-21R-8/11 Datum: 1. 7. 2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. 4. Na podlagi drugega odstavka 40. člena, četrtega odstavka 42. člena in drugega odstavka 45. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS št. 44/97, 110/02), Navodila za izračun komunalnega pri- spevka (Ur. l. RS, ŠT. 4/99), Navodila o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS št. 4/99), Navodila o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav (Ur. l. SRS št. 27/85 in Uradni list RS, št. 44/97 in 110/02) ter 6. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99) je Občinski svet Občine Destrnik na 21. redni seji 1. 7. 2005 sprejel ODLOK o komunalnem prispevku v občini Destrnik I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Komunalni prispevek predstavlja plačilo sorazmernega deleža stroškov opremljanja stavbnih zemljišč, s tem odlokom pa se določi zavezance za komunalni prispevek, način izračuna komunalnega prispevka, njegovo višino, oprostitve in način plačila. Komunalni prispevek je določen z višino vseh stroškov opremljanja stavbnih zemljišč z javno infrastrukturo, pri tem pa je upoštevana površina stavbnega zemljišča, koristna površina objekta, možnost priključkov na javno infrastrukturo in njene zmogljivosti. Komunalni prispevek ne zajema stroškov priključkov objektov na javno infrastrukturo (izvedba priključkov, priključne takse in soglasja za priključevanje na komunalne objekte in naprave). 2. člen Komunalni prispevek se odmeri na tistih območjih opremljanja, kjer je potrebna zgraditev komunalne opreme, rekonstrukcija ali povečevanje zmogljivosti obstoječe komunalne opreme in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovanih sistemov na podlagi programov opremljanja, izdelanih po posameznih območjih opremljanja. Na območjih, za katera še ni osnov za izdelavo programa komunalnega opremljanja, kakor tudi na območjih, ki so do določene stopnje že komunalno opremljena, se komunalni prispevek izračuna na način, določen s tem odlokom. 3. člen Izračun komunalnega prispevka je osnova za odmero komunalnega prispevka. Vplačane komunalne prispevke bo Občina Destrnik namensko vlagala v nadaljnje opremljanje stavbnih zemljišč na območju občine, na podlagi sprejetih programov opremljanja stavbnih zemljišč oz. investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč. V občini Destrnik velja stavbno zemljišče za opremljeno, kadar obstoji na njem komunalna oprema oz. so zagotovljeni priključki na najmanj naslednjo javno Občan - 13. julij 2005 Uradni vestnik infrastrukturo: - javno vodovodno omrežje, - javno kanalizacijsko omrežje (v kolikor ni dovoljena gradnja greznic), - javno elektroenergetsko omrežje, - dovoz na javno cesto. Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča lahko poleg navedenih priključkov vsebuje tudi priključke na druge infrastrukturne objekte in naprave (javna razsvetljava, odvodnjavanje, hidrantna mreža ...). 4. člen a) Zavezanec za komunalni prispevek je investitor, ki namerava: - zgraditi nov objekt, za katerega potrebuje gradbeno dovoljenje oz. enotno dovoljenje za gradnjo, - prizidati ali nadzidati obstoječi objekt in za to potrebuje gradbeno dovoljenje oz. enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo, v primeru, da bo potrebno povečati obstoječe – urediti nove priključke na javno infrastrukturo oz. njene zmogljivosti ali pa bo s posegom nastala nova funkcionalna enota, - spremeniti namembnost obstoječega objekta ali ga rekonstruirati, če je zaradi spremembe potrebno povečati tudi priključke na javno infrastrukturo oz. njene zmogljivosti, če je korekcijski faktor nove namembnosti iz 5. b čl. tega odloka višji od obstoječega ali pa bo s posegom nastajalo več funkcionalnih enot kot pred njim. b) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi lastnik že zgrajenega objekta na neopremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja. c) Lastnik obstoječega, zgrajenega objekta, ki je priključen na komunalno infrastrukturo in je namenjen rušenju ali nadomestni gradnji, ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, če zaradi posega niso potrebni novi ali razširjeni priključki na javno infrastrukturo. Za delež morebitnega povečanja oz. novega priključka na javno infrastrukturo je investitor zavezanec za plačilo pripadajočega dela komunalnega prispevka. d) Investitor iz točk a), b) ali c) tega člena je zavezanec za komunalni prispevek za vse objekte oz. naprave kolektivne rabe, na katere je objekt možno priključiti ali pa bo priključitev možna v naslednjih dveh letih po že sprejetem programu opremljanja stavbnih zemljišč ali pa investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč. II. IZRAČUN IN ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA Občan - 13. julij 2005 5. člen Višina komunalnega prispevka (sorazmernega deleža stroškov opremljanja stavbnih zemljišč) oz. izhodiščna cena se ugotovi: a) s programom opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga sprejme Občinski svet Občine Destrnik, za objekte, ki bodo grajeni in priključeni na javno infrastrukturo na območju urejanja stavbnih zemljišč, b) z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč za naslednje objekte: - za nove objekte, ki se priključujejo na javno infrastrukturo na območju urejanja stavbnih zemljišč, - za obstoječe objekte, ki jih bodo investitorji prizidali ali nadzidali, rekonstruirali ali jim spreminjali namembnost, na območjih urejanja stavbnih zemljišč, pri izračunu pa se upošteva zatečeno stanje (obstoječih) priključkov, c) kot povprečje stroškov opremljanja stavbnih zemljišč z javno infrastrukturo, skladno s sklepom Občine Destrnik o določitvi povprečne gradbene cene, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in vrednosti stavbnega zemljišča na območju občine Destrnik, ki se določi letno, ter s sklepom Občine Destrnik o določitvi izhodiščne cene za izračun komunalnega prispevka za opremljanje stavbnega zemljišč s posameznimi vrstami komunalnih ter drugih objektov in naprav izven območij kompleksnega urejanja stavbnih zemljišč: - za nove objekte, ki bodo grajeni in priključeni izven območij kompleksnega urejanja stavbnih zemljišč, - za obstoječe objekte, ki jih bodo investitorji prizidali ali nadzidali, rekonstruirali ali jim spreminjali namembnost, izven območij kompleksnega urejanja stavbnih zemljišč. 6. člen Postopek za odmero komunalnega prispevka se začne na vlogo stranke (4. a in 4. c. člen) ali na zahtevo investitorja komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča (4. b člen). Za izračun komunalnega prispevka poda investitor zahtevo pri občinski upravi Občine Destrnik. Predpisanemu obrazcu je potrebno priložiti lokacijsko dokumentacijo in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del mora biti tudi izračun koristne površine objekta. III. OPROSTITVE IN ZMANJŠANJE ODMERE KOMUNALNEGA PRISPEVKA 7. člen Komunalni prispevek se ne odmerja za gradnjo javne gospodarske komunalne infrastrukture ter za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. Prispevek se odmeri tudi za gradnjo javnih objektov, katerih investitor je uporabnik občinskega proračuna, zavezanca pa lahko občinski svet na predlog župana delno ali v celoti oprosti plačila. Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka lahko pri oddaji vloge uveljavljajo olajšave – od izračunanega komunalnega prispevka se bodo odštela vsa prejšnja namenska plačila investitorja (ki se dejansko nanašajo na predvideno gradnjo), in sicer po revalorizirani vrednosti (indeks podražitev za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja GZS – Združenje za gradbeništvo in IGM). Tovrstna plačila lahko investitor dokaže le z originalno dokumentacijo o vlaganjih. Zoper odločbo o plačilu komunalnega prispevka je dovoljena pritožba županu Občine Destrnik v roku 15 dni od njenega prejema. 8. člen Do zmanjšanja odmere komunalnega prispevka je investitor upravičen v primeru, da se komunalni prispevek odmerja za objekt, ki leži v delu občine, v katerem je investitor prispeval k izgradnji infrastrukturnega omrežja in plačeval krajevni samoprispevek pod pogojem, da predloži dokazila o lastnih vlaganjih ter vlaganjih zakonca v posamezno infrastrukturno omrežje preko krajevne skupnosti oziroma občine (potrdilo krajevne skupnosti oziroma občine s priloženimi dokazili: pogodba, račun, virman, blagajniški prejemek ...), kar velja tudi za dokazila o samoprispevkih. Če je bila za odkup zemljišča sklenjena z občino pogodba, iz katere je razvidno, da je investitor ali predhodni lastnik že plačal določen strošek komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča, se od izračunanega komunalnega prispevka za novo stanje odšteje del pogodbene vrednosti (revalorizirane z indeksom rasti cen za ostalo nizko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije), ki jo ob upoštevanju določil tega odloka lahko štejemo kot del že plačanega komunalnega prispevka. V primeru, ko je investitor financiral izgradnjo javne komunalne infrastrukture v soglasju s pristojnim podjetjem, mora v zvezi s tem predložiti dokazila in pisno izjavo pristojnega podjetja. Vlaganja in samoprispevek se upoštevajo za zadnjih 20 let in se revalorizirajo glede na rast indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga izdaja Statistični urad Republike Slovenije. Vlaganja v infrastrukturo za posamezno komunalno napravo in neuveljavljene olajšave se v primeru že odmerjenega 17 Uradni vestnik komunalnega prispevka priznajo samo do višine, izračunane v skladu s tem odlokom. Vrednost posamezne komunalne infrastrukture se določi v odstotku ob upoštevanju ostalih določil tega odloka. Samoprispevek se odšteje na koncu izračuna komunalnega prispevka. Do zmanjšanja komunalnega prispevka so ob izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena upravičeni investitorji prizidav, dozidav, nadzidav, nadomestnih gradenj in podobnih gradenj na lokaciji, kjer že stojijo objekti, ki predložijo dokazila o vlaganjih, vendar le do višine še neuveljavljenega zneska. Investitor, ki je kupil nepremičnino, v povezavi s katero so predhodni lastniki že vlagali v izgradnjo komunalne infrastrukture, je do zmanjšanja plačila komunalnega prispevka ob izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena upravičen v primeru, ko predloži dokazila o predhodnih vlaganjih prejšnjega lastnika v posamezno infrastrukturno omrežje. 9. člen Pri izračunu komunalnega prispevka se v skladu s predpisi o telekomunikacijah ne upošteva opremljenost stavbnega zemljišča s telefonskim omrežjem in s tem povezanih vlaganj pri uveljavljanju pravice do zmanjšanja komunalnega prispevka. 10. člen Plačilo komunalnega prispevka je izvršeno z enkratnim nakazilom na žiro račun Občine Destrnik, na predlog zavezanca lahko tudi z akontiranjem odmerjenega zneska in končnim poračunom, vendar mora biti prispevek poravnan v celoti pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor. 11. člen Upravna enota lahko izda investitorju gradbeno dovoljenje oziroma Odločbo o priglasitvi del samo na podlagi pravnomočne odločbe, izdane na podlagi tega odloka, in dokazila o plačanem komunalnem prispevku. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12.člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 032-01-5/2005-21R-2/5 Datum: 1. 7. 2005 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, s. r. 18 5 Na podlagi 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), 42. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97, 110/02), 8. člena Navodila za izračun komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 4/99) je Občinski svet Občine Destrnik na 21. redni seji, dne 01.07.2005, sprejel sklepa. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 032-01-5/2005-21R-3/6 Datum: 01.07.2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. SKLEP o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in načinu izračuna komunalnega prispevka v Občini Destrnik I. Do sprejetja programa opremljanja stavbnih zemljišč po Navodilu o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 4/99) se komunalni prispevek v Občini Destrnik za individualno stanovanjsko gradnjo izračunava na podlagi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja na kvadratni meter (1m) vseh stavbnih parcel v občini v predhodnem letu. II. Povprečni stroški komunalnega opremljanja preračunani povprečno na stavbno parcelo 500 m2 znašajo 1090 SIT/m v predhodnem letu. Povprečni stroški komunalnega opremljanja za posamezne priključke na javne komunalne objekte in naprave znašajo: vodovodno omrežje 13 % - 141,70 SIT/m fekalna kanalizacija 19 % - 207,10 SIT/m meteorna kanalizacija 7 % - 76,30 SIT/m elektro omrežje 2 % - 21,80 SIT/m telefon 5% - 54,50 SIT/m cesta: - v asfaltni izvedbi 35 % - 381,50 SIT/m - v makadamski izvedbi 10 % - 109,00 SIT/m javna razsvetljava 8 % - 87,20 SIT/m kabeljska televizija 4 % - 43,60 SIT/m plin 7 % - 76,30 SIT/m2 III. Pri izračunu komunalnega prispevka se upoštevajo faktorji za posamezna območja in sicer: 1. I. Območje faktor 1,00 2. II. Območje faktor 0,85 3. III. Območje faktor 0,75 IV. Komunalni prispevek se zavezancem izračunava za površino stavbne parcele 500 m za individualno stanovanjsko izgradnjo in možne priključke na javne komunalne objekte in naprave za vsa območja v Občini Destrnik do sprejema programa opremljanja iz I. točke tega 6. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99 za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99) župan Občine Destrnik izdaja naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 82,41 SIT/kg - kalo 5 % 4,12 SIT/kg - marža 27,19 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 8. 2003 SKUPAJ: 113,72 SIT/kg ali Skupaj – plinasta faza 279,75 SIT/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 279,75 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina, št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 6. 2005. Štev.: 352-04-5/2005-2 Datum: 14. 6. 2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s. r. Občan - 13. julij 2005 Občan Državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije Srebrno državno priznanje V petek, 3. junija, je bilo državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije. Že pred tem datumom je tekmovalna komisija izločila precej nalog, ki jih avtorji niso imeli pravice zagovarjati v Murski Soboti. Na srečo mi nismo bili med njimi in smo lahko odpotovali na državno tekmovanje. Kot se za državno tekmovanje spodobi, je bila tukaj komisija strožja kot na regijskem tekmovanju. Toda to nas ni prestrašilo in smo v svojem slogu uspešno izvedli zagovor naloge ter uspešno odgovorili na stroga vprašanja komisije. Po zagovoru smo odšli na kosilo in na krajši ogled mesta. Nestrpni smo se vrnili na prizorišče tekmovanja (Gimnazija v Murski Soboti), kjer so kmalu zatem razglasili rezultate. V močni konkurenci osnovnih in srednjih šol smo na področju turizma in ekonomije dosegli srebrno državno priznanje. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam na naši uspešni poti – od Frama (21. marca) in Ivanjkovcev (6. maja 2005) na kakršen koli način pomagali in tako postali »sokrivci« za naš uspeh. Zahvala gre predvsem našim staršem, Mariji Šnofl, OŠ Destrnik-Trnovska vas in ravnatelju Dragu Skurjenu, občinama Trnovska vas in Destrnik, še posebej Miranu Čehu za karte občine, učiteljici Mileni Meznarič iz PŠ v Trnovski vasi za scenarij odrske predstavitve, učiteljicama Bojani Kolenko za slovnične popravke in Dragici Pešakovič za nasvete, Andreji Mlakar za pripravo in spenjanje geografskih kart ter nalog in vsem, ki so nam pomagali, a jih tukaj morda nismo omenili. Hvala! Aleš Mardžetko Foto: OŠ Destrnik Naravoslovni dan 8. junija smo imeli naravoslovni dan v botaničnem vrtu Hoče. Zjutraj ob 8.15 smo se z avtobusom odpeljali z Destrnika proti Hočam. Spremljali sta nas učiteljici Jasmina Caf in Andreja Mlakar. V Hočah nas je sprejela prijazna gospa, ki nas je popeljala po botaničnem vrtu. Najprej nas je lepo pozdravila in nam predstavila osnovne značilnosti botaničnega vrta (velikost, kaj vse ga sestavlja, kdo ga obdeluje itd.), potem nas je popeljala do kmetije s prašiči. Povedala nam je, da imajo prašiči tuše in vodne postelje, na katere jih dajo, ko se skotijo. Spodaj smo videli plastenjake, v katerih gojijo jagode in ostale rastline. Gospa nas je potem popeljala v glavni del botaničnega vrta, ki je odprt za obiskovalce spomladi, poleti in jeseni. Že na začetku smo dobili delovne liste, ki smo jih skrbno izpolnjevali. Povedala nam je pravila, ki smo jih morali upoštevati pri sprehodu. Začeli smo pri ginku in nadaljevali z iglavci. Med sprehodom in njeno razlago smo morali sodelovati, saj smo določene stvari ugotavljali tudi sami. Nato smo si ogledali vrtnice, skalnjake, ki so narejeni iz večjih skal, na katerih so rastline, značilne za gorato pokrajino, zdravilne rastline in plezalke. Za konec nas je še peljala na lovsko razstavo, na kateri so bile predstavljene tudi nekatere kamnine. Nato smo se poslovili. Ker smo bili pridni, smo se ustavili še na sladoledu, na Destrnik smo prispeli ob 12.30. Čeprav je v botaničnem vrtu pihal hladen veter, smo se zabavali in se naučili marsikaj novega. Občan - 13. julij 2005 Anja Golob, 8. a Foto: OŠ Destrnik 19 Občan Nagradni izlet Športni dan v toplicah Ponedeljek, prvi dan dolgo pričakovanih poletnih počitnic, so najuspešnejši učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas preživeli na kopališču termalnega kopališča Mali Moravci. Celodnevni izlet so si prislužili z uspešno udeležbo na medobčinskih, področnih ali državnih tekmovanjih, s sodelovanjem na prireditvah in s prizadevnim delom v razrednih skupnostih ali interesnih dejavnostih. Zbrali smo se ob 8.15 pred OŠ Destrnik, se odpeljali proti Trnovski vasi, kjer so nas čakali tamkajšnji učenci, in krenili poletnemu dnevu naproti. Dan je bil topel in sončen, ravno pravšnji za vodne pustolovščine. Kopališče je do 16.00 preplavil otroški živžav. Zadovoljni, morda malo utrujeni, smo se vrnili proti Pesniški dolini in destrniškim gričem. Ob slovesu smo si zaželeli še lepe počitnice in da se jeseni spet zberemo, polni novih moči za nove uspehe v novem šolskem letu. Vsi učenci, udeleženci nagradnega izleta, so dobili tudi majice, ki jih je podarila trgovina Pikapolonica, za kar se jim zahvaljujemo. V šolo sem prišel z avtobusom. V avli smo počakali učiteljico, da je prinesla malico in nam jo razdelila. Nato smo šli na avtobus, kjer so nas že čakali sedmošolci. Peljali smo se v Male Moravce. Pet minut smo še morali počakati, nato smo vstopili in se pripravili na kopanje. Z učiteljico Mileno smo šli najprej v večji bazen z mrzlo vodo, nato pa v manjšega s toplo. Tam smo ostali do konca kopanja. Vmes smo se namalicali in šli na sladoled. Bilo je zelo lepo. Sergej Polanec, 2. a Ponedeljkov popoldan V ponedeljek, ko sem prišel domov, sva z Žanom igrala nogomet. Bil sem golman. Nato je prišel David in naju povabil, da smo šli skupaj na igrišče. Streljali smo enajstmetrovke. Ko smo končali, smo šli domov. Ati mi je pred spanjem še prebral knjigo. Tekst in foto: OŠ Destrnik-Trnovska va Alen Karo, 2. a Obisk prijatelja Sebija V soboto je prišel na obisk moj najboljši prijatelj Sebi. Prinesel mi je lizalko in čokoladice. Skupaj sva igrala nogomet. Nato sva šla igrat igrice na računalnik in pozneje na potep k sosedovim. Ko sva se naveličala zibati, sva dekleti prepričala, da smo igrali nogomet. Nato je prišel Sebastijanov ati in moral je domov. Ob desetih sem se šel umivat in spat. Žiga Koletnik, 2. a Sobota v gozdu Izlet V torek, 7. junija, smo učenci tretjih in drugih razredov šli v Ljubljano v živalski vrt. Starši so nas pripeljali na železniško postajo v Ptuj. Prišli so vsi sošolke, sošolci in učiteljice. Vstopili smo na vlak, kjer nam je bilo zelo lepo. Peli smo, se igrali in celo ležali. Po dveh urah in pol smo prispeli v Ljubljano. Do živalskega vrta smo se odpeljali z avtobusom. Najprej smo si nekaj živali ogledali sami. Potem nas je pri igralih prevzela vodička, ki nam je veliko povedala o živalih. Videli smo opice, race, labode, žirafo, volka, zebre, kače, noje in druge živali. Prinesla nam je tudi kačo, ki smo jo lahko pobožali. Če smo želeli, nam jo je položila tudi okrog vratu. Po končanem ogledu smo si nakupili spominke. Nato smo se z avtobusom odpeljali do železniške postaje. Tam smo v Mc'Donaldsu pomalicali. Na vlaku na poti nazaj je bilo spet lepo. Starši so nas že čakali na postaji v Ptuju. Izlet mi bo ostal v lepem spominu. 20 Anita Cafuta, 3. b V soboto, osemnajstega junija, sem šel v gozd. S seboj sem vzel litrski kozarec. Z mamico in očkom sem tekmoval, kdo bo nabral več borovnic. Nabral sem jih prvi in največ. Nato sem šel k ribniku.Videl sem belouško. Mislil sem, da je strupena. Mami in očka sta mi povedala, da ni nevarna. Videl sem tudi žabo. Hotel sem jo ujeti, a je odskakljala. Bil sem tudi v čolnu. Voda je bila umazana, zato sem šel domov. Na poti sem našel gozdne jagode. Nabral sem jih in jih dal na vrh borovnic. Doma sem si jih dal na sladoled. Bilo je zelo okusno. Tako sem preživel ta zelo lep dan, ki mi bo vedno ostal v spominu. Sebastjan Emeršič, 2. a Srečanje s kačo Ko smo odšli v ZOO, smo dobili svojo vodičko. Rekla je, da gre po eno žival in ko sem zagledal kačo, sem bil srečen. Povedala je nekaj o kači in rekla, da ne sliši in ne vidi dobro. Potem je rekla, da ima takšne luske, da z njimi pleza po drevesu. Šla je okoli in vsak jo je lahko pobožal. Simon Koser, 2. a Občan - 13. julij 2005 Občan Občan - 13. julij 2005 21 Občan 22 Občan - 13. julij 2005 Občan Vrtec pri nas Princigina Nekoč, že davno tega, je po dolini pod Destrnikom tekel potok, ki teče še danes. Kdo ve, kako so mu takrat pravili – če je sploh imel ime! Pa saj potoku ni bilo mar za ime, vijugal je med drevesi in si utiral pot. Na tej poti si je izdolbel tolmun, kot bi se hotel malo ustaviti na lepi jasi. Ta tolmun je obiskoval mlad princ, ki je jezdil tam mimo. Rad je opazoval majhen slap, ki je padal na temno gladino in zapenil vodo pod seboj. Princ je napojil konja, si s hladno vodo osvežil obraz, zasanjano legel na obrežje, nato pa šel po svojih potih. Običajno ga je na poti spremljal tudi hlapec. Tako je tekel čas in z njim tudi potok, ki je spremljal prinčeve postanke ob bistri vodi. Nekega dne pa je princu zdrsnilo (morda je hotel opazovati ribe ali pa se je hotel ohladiti v vodi – kdo ve?) in padel je v tolmun! Začel se je utapljati, saj plavati ni znal. Hlapec mu je želel pomagati, a princ je zdrsnil predaleč od obrežja in hlapec si ni upal v vodo. Zato je stekel do prvih hiš in ves zasopel z zadnjimi močmi že od daleč v domači govorici klical: »Princ je gina (umrl)! Princ… gina!« Ko so ljudje pritekli do potoka, o princu ni bilo več sledu. Tolmun, ki ga je tako oboževal, ga je za vedno potegnil vase. V spomin na princa in dogodek so potoku, ki je napajal nesrečni tolmun, dali ime Princigina. Zgodba o Princigini, ki sem jo slišala od domačinov (ti so se kot otroci tudi kopali v tolmunu!) in sem jo povedala otrokom v vrtcu, je razvnela domišljijo in prebudila željo, da si ta potok ogledamo. Teče v naši bližini, pa vendar je nekoliko dlje od naših običajnih poti, zato smo se odločili, da gremo tja na izlet. Starši so poskrbeli za malico v nahrbtniku, športno smo se obuli in oblekli, vzgojiteljice smo si najmanjše otroke oprtale na ramena in smo šli! Iskali smo stare poti, po katerih so naši starši hodili peš v šolo, a so zarasle, saj jih nihče več ne uporablja. Sami smo si utirali pot in se prebijali skozi visoko travo v smeri gozda. Hodili smo med njivami z žitom, ki je bilo višje od otrok, tako da je bilo videti, kot da se kolona palčkov giblje po polju. Končno smo prispeli do potoka. In bili malo razočarani. Voda je komaj pokrivala dno struge. Težko bi verjeli, da bi tu lahko kdo utonil. Več vode je celo v naši umivalnici, kadar si otroci privoščijo škropljenje pri pipah! Malo smo celo podvomili, da smo sploh pri pravem potoku … Odločili smo se, da nekaj časa spremljamo njegov tok in hodimo ob strugi. Ko smo prispeli do mostu (beri: deske, položene čez potok) in velikega hrasta ob njem, se nam je zdel kraj dovolj skrivnosten in v malem zajetju dovolj vode, da bi si, če bi zelo pretiravali, lahko Občan - 13. julij 2005 celo zamislili, da je mogoče res kdaj bil v bližini kak tolmun. Tudi če bi nas radovednost gnala naprej, so nas ustavile visoke koprive in vonj sendvičev iz nahrbtnikov je preglasil željo po nadaljnjih pustolovščinah. Pa smo odložili raziskovanje na kako drugo priložnost, namočili prste v vodo in v gosjem redu odcapljali iz gozda nazaj med polja. Glavno je, da smo našli potok! Pod veliko hruško smo si privoščili južino. Nahrbtniki so izpraznjeni obležali pod drevesom, napolnjene baterije so začele delovati in otroci so skakljali naokoli kot kozlički. Ko so navihani škrati (kdo pa drugi?) zabrisali kapo »šiltarco« na sredo njive z žitom in začeli preizkušati plezalne sposobnosti na bližnjih brajdah, smo pobrali culice in se usmerili navkreber – nazaj proti vrtcu. Ob poti smo si ogledovali živali in rastline, se orientirali, kje smo, in se nekajkrat spričkali, kdo bo šel spredaj in kdo prehiteva ali se vriva v kolono. Ko smo zagledali destrniško šolo in cerkev, smo si oddahnili – še malo, pa smo doma! Najmanjši trije škratje, ki so celo pot kraljevali v nahrbtnikih na ramenih vzgojiteljic, so bili seveda najbolj utrujeni in so že po poti dremuckali. Tudi večji otroci so po kosilu utrujeni legli k opoldanskemu počitku. Mogoče so sanjali o princesi, ki je zaman čakala princa, da se vrne. Žalostna zgodba. Je resnična? Kdo ve! Princigina pa mirno teče in v sebi skriva pravi odgovor o resničnosti ali pravljičnosti nastanka svojega imena. Tekst in foto: Majda Kunčnik Ata, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in svaka Alojza Fuksa iz Janežovskega Vrha 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji prerani poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Posebna zahvala patru Milanu Kosu za opravljen obred, Zvonku Zorcu za molitev in ganljive besede slovesa, pogrebnemu zavodu Jančič, društvu upokojencev in Rdečemu križu, zastavonošem, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi podjetjem Opte Ptuj, OŠ Destrnik-Trnovska vas, Moltelu Podlehnik in trgovini Živila. Žalujoči: žena Terezija, sin Lojzi in hčerka Milena z družinama 23 Prireditve ob 7. občinskem prazniku Tenis klub Destrnik Izvedli turnir in prvenstvo V Tenis klubu Destrnik so se letos odločili, da v okviru praznovanj občinskega praznika izpeljejo turnir in prvenstvo v tenisu. V soboto, 28. maja, so izpeljali tradicionalni turnir, ki je bil že 9. po vrsti in je eden prvih takšnih v Sloveniji: »+100 let« (pari moški) – par mora doseči skupno starost 100 let. Na turnirju je sodelovalo 18 parov: Ervin Maurič/Mitja Kosi, Marjan Ratajc/Mirko Svenšek, Milan Šteger/ Milan Zver, Bojan Zavec/Peter Furman, Dušan Rosič/Božo Turin, Vojo Gulin/Dušan Hazabent, Milan Jurič/Mirko Majal, Janko Nahberger/ Andrej Polanec, Janko Žnidarič/ Dušan Simonič, Marjan Rola/Mirko Prelog, Ivo Mazara/Urban Toplak, Ivo Gerjovič/Dušan Granc, Miro Vamberger/Filipič-Čelo, Slavo Vamberger/Božo Kovač, Rudi Vrabl/ Branko Plečko, Stanko Brodnjak/ Marjan Golob, Zoran Crnjakovič/ Srečko Škrjanc. Zmagovalca turnirja sta Miro Vamberger in Filipič-Čelo, ki sta na Destrniku zmagala že trikrat. Domačina Milan Šteger in Milan Zver sta zaigrala v četrtfinalu. Glavni sponzor prireditve je bil Opte Ptuj, Marjan Pišek je bil tudi vodja turnirja, za hrano pa so poskrbeli Marjan Šteger, Saška Šteger in Stanko Bac. Prvenstvo v tenisu posamezno je vključevalo rezultate treh turnirjev v juniju. Sodelovalo je 8 tenisačev. Igralo se je na 5 dobljenih gemov, zmaga je prinesla 2 točki. Če so bile točke izenačene so odločali o mestih gemi. Pokal prvenstva v tenisu/posamezno je prejel Miha Maurič z zbranimi 24 točkami in 75 gemi, sledijo Matjaž Šteger (18, 57), Milan Šteger (18, 55), Zoran Bedrač (16, 65), Boštjan Caf (16, 48), Boris Irgl (8, 34), Peter Kolenko (6, 23) in Matej Hauptman (4, 20). Tenis klub Destrnik je s svojo ekipo nastopil tudi v teniški ligi Petovio 2005, ki se je zaključila 24. junija, po spletu nesrečnih okoliščin (zaradi neodigranih tekem) so Destrničani dosegli 5. mesto. V juliju so pričeli z začetnim tečajem tenisa za odrasle in mladino – vsi, ki se želite naučiti osnove tenisa, vabljeni! Tekst: Nataša Žižek Foto: Boris Irgl Lovski dom na Drstelji Marjan Tašner postal prvak V soboto, 25. junija, je LD Destrnik nastopila v vlogi gostiteljice tekmovanja v streljanju na glinaste golobe z malokalibrsko puško, ki ga je organizirala ZLD Ptuj-Ormož. Tekmovanja so se udeležili lovci iz več kot 14 družin. Prvak v streljanju na glinaste golobe z malokalibrsko puško je postal Marjan Tašner, ki v LD Destrnik opravlja nalogo strelskega referenta. Tekmovanja sta se udeležila predsednik odbora za strelstvo pri ZLD Ptuj-Ormož Stanko Frangež in tajnik ZLD Ptuj-Ormož Miran Obran. LD Destrnik se aktivno vključuje v organizacijo tekmovanj – v petih letih je že drugič gostiteljica tega tekmovanja. V nedeljo, 26. junija, je LD Destrnik izvedla meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanje je s podelitvijo 24 prehodnega pokala Občine Destrnik obeležilo zaključek praznovanja občinskega praznika. Feliks Majerič je v pozdravnem govoru povedal, da je v družini ob osnovnih nalogah varovanja narave strelstvo pomembna panoga, pomembno pa je tudi druženje lovcev ter izmenjava mnenj in izkušenj. Tekmovanje izvaja društvo že peto leto, zato se bodo potrudili, da bo postalo stalnica v njihovem programu. Društvo je kupilo novi stroj za izstreljevanje golobov, lovci pa so pridobili 40 praktičnih nagrad, ki so jih prejeli udeleženci tekmovanj. Ker je to tekmovanje za prehodni pokal občine, hkrati pa prireditev, ki poveže okoli 200 strelcev iz vse Slovenije, bi pri izvedbi tekmovanja želeli še večjo podporo občine. Tekmovali so v treh kategorijah. Nagradno tekmovanje: 1. Franc Turnšek, LD Boris Kidrič – 40.000,00 SIT 2. Franc Mlinarič, LD Sevnica – 25.000,00 SIT 3. Bojan Rakuša, LD Polskava – 15.000,00 SIT Tekmovanje za prehodni pokal Občine Destrnik 1. Bojan Rakuša, LD Pol- skava 2. Sandi Petek, LD Jože Lacko 3. Mišo Rakuša, LD Polskava Ekipno tekmovanje: 1. LD Boris Kidrič 2. LD Ptuj 3. LD Destrnik Tekst in foto: Nataša Žižek Občan - 13. julij 2005