Posamezni hs>o3 30 feroSer, mesečna naročnina 1 SUing
;<^PC
SLOVE«

|JIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll)llllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIHItlllllllllllllll!ll!l!lll,llllll!l|llllllllll!|IIIH^
TEDDIK' Zfl SLOVEnSKO KOROŠKO'
IZ VSEBINE:
| SLOVENSKA KOROŠKA SE \ 1 JE POKLONILA SPOMINU f PADLIH PARTIZANOV I V DEJANJIH SPOZNAMO ! RESNIČNE ZAVEZNIKE KAKO ŽIVI SLOVENSKI ŠTUDENT
O SVOBODI VERE V SZ
~§	š
3S
S
LETNIK I.
DUNAJ, V PETEK 22. XI. 1946
ŠTEV. 24
Narod se osvobodi samo z borbo
Ob odprtem grobu, v katerega je bilo položenih 8.1 krst s trupli naših pa* dlih partizanov na Svinji planini, se je zadnjo nedeljo v Št. Rupertu pri Ve* likovcu poslovil v imenu Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško od naših borcev za svobodo tovariš dr. Luka S i e n č n i k in med drugim izvajal:
»Svet naj danes vidi, da tu v Veli* kovcu pokopujemo 81 borcev, ki so padli v borbi proti fašističnemu nasilju, za svobodo slovenskega naroda, 81 borcev, ki so se borili v sestavu Ju* goslovanske armade pod vodstvom maršala Tita. In svet naj končno enkrat prizna, da je bil tu na Slovenskem Koroškem edini oboroženi odpor pro* ti nacizmu na ozemlju nekdanjega ve-likonemškega rajha. Ta boj pa se je mogel biti samo tam, kjer je stalo tu* di prebivalstvo na strani borcev v boju proti nacizmu-in zato naj tudi svet končno prizna, da so koroški Slovenci trpeli in umirali pod nacizmom za to, ker so bili Slovenci in dosledni antita* šisti. V naših vrstah ne najdete ubijalcev zavezniških padalcev, ne prenapc* tih in nestrpnih šovinistov, ki bi bili izseljevali in preganjali druge narode, ampak naše ljudstvo je reševalo zavezniške ujetnike iz taborišč in je širokogrudno prožilo roko tudi vsem avstrijskim antifašistom, ki so našli v slovenskih partizanih svoje najiskre* ne j še zaveznike in podpornike.«
Za njim pa se je poslovil v imenu partizanov od svojih padlih tovarišev sekretar POOF-a za Slovensko Koro* ško, tov. Karel P r u š n i k — Gašper, ki je dejal:
»Govorim vam v slovo kot zastopnik koroških partizanov. Običaj je, da s,„ pri pogrebih z žalostjo in obupom spominjamo umrlih. Tudi meni je tes* n % pri srcu, ko vam govorim. Bil sem vaš tovariš v borbi. Močnejša od za* losii pa je zavest, da ste junaško pa*-dli, da ste s svojo smrtjo potrdili resnico.; da se narod lahko osvobodi sa* mo z borbo. Težke so bile takrat raz* mere, ko ste šli v borbo. Toda vaša vera, da mora narod zmagati, narod, ki se bori za svoje najosnovnejše pravice, je bila močnejša od teh težkih razmer, celo močnejša od smrti.
SLOVENSKA KOROŠKA ŠE NI SVOBODNA
\ Slovenska Koroška pa danes še ni svobodna kakor drugi deli Slovenije in Jugoslavije, ki jih je osvobodila Jugoslovanska armada pod vodstvom maršala Tita, katere del ste bili tudi yi. Zapustili pa ste nam vsem oporo* ko, da se je treba za svobodo boriti tako dolgo, dokler ni dosežena. Borba koroških Slovencev za osvoboditev in priključitev je osnovna zapoved za vsakega koroškega Slovenca. Vsakdo, ki je res Slovenec, mora izpolnjevati to zapoved. Kdor tega ne dela, je mlačnež in pomaga tistim, ki hočejo pod kakršno koli pretvezo uničiti naš narod in skruni s to svojo mlačnostjo vašo veliko žrtev, ki je žrtev borbe proti fašizmu. Vi ste .kljub temu, da niste bili .poklicni .politiki, razumeli, da
je rešitev naroda edinole v borbi. S tem ste'vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem in vsem, ki so hoteli kdaj ali pa hočejo še reševati koroško vprašanje, povedali, kako je treba to vprašanje rešiti.
SLOVENSKI NAROD ZA SVOJE ŽRTVE NE ZAHTEVA NIČ DRUGEGA KAKOR SVOJO SVOBODO
Dragi tovariši in tovarišice! Vaše borbe in vaše žrtve pa v svojih posle* dicah presegajo okvir slovenske koro* Ške zemlje. Vi ste se borili skupaj z avstrijskimi antifašisti, vi ste jim dali navdih za njihovo borbo, vi in osvobodilno gibanje na Koroškem ste jim dali vso pomoč. Res-je, da je sloven* ski narod na Koroškem žrtvoval so* razmerno zelo mnogo. Vendar pa slo* venski narod na Koroškem ne zahte* VSf za svoje velike žrtve njč drugega kot svojo svobodo. SlOvenšKemu osvo* bodilnemu gibanju na Koroškem so tuja vsa šovinistična stremljenja proti avstrijskemu narodu. Slovensko osvo* bodilno gibanje je želelo in želi av-aystrijskemu narodu samo popolno svobodo. Zaveda se, da narod, ki za* tira tuj narod, ne more biti svoboden. Zato avstrijski narod ne bo svoboden toliko časa, dokler sam v sebi ne bo zatrl vseh zagovornikov zatiranja slo* venskega naroda na Koroškem. Av* strijski narod bo takrat popolnoma svoboden, kadar bo priznal slovenskemu narodu popolno pravico do svobode. Svoboda pa ni v dajanju lepih ob* ljub in izjav, niso ponemčevalne dvo* jezične šole; priznati svobodo koro* škim Slovencem se pravi: priznati jim pravico do priključitve k materi Ju* goslaviji.
SKUPNA ANTIFAŠISTIČNA BORBA JE SLONELA NA NAČELU ENAKOPRAVNOSTI IN SAMOODLOČBE
Antifašistična borba je slonela na načelu enakopravnosti in samoodloč* be vseh narodov. Vi in pa Avstrijci, ki so se borili z vami proti fašizmu, ste jasno povedali vsem Avstrijcem, na kakšen način naj rešujejo koroško vprašanje. Mi, ki smo preživeli oboro* ženo borbo, danes samo nadaljujemo vaše delo'. Ustvariti hočemo borbeno enotnost z avstrijskimi naprednimi si* lami in s to skupno borbo, ki se mora iznebiti vsake nacionalne prenapeto* sti, moramo ustvariti svobodo-hkrati za slovenski narod na Koroškem in ža Avstrijce same.
VSE SVOBODOLJUBNE IN MIROLJUBNE ŠILE NA SVETU SO NAŠE ZAVEZNICE
Vaša in naša najdoslednejša zavez* niča je bila SZ, dežela, kjer vlada ljudstvo, dežela, ki ne pozna ne soci* alnega in ne narodnostnega zatiranja. Milijonske žrtve Rdeče armade, Jugo* slovanske armade, vas in vseh resnic« nih borcev proti fašizmu so najtrdnejši temelj za resnični mir. Mir bo pa tem bolj trden, čim močnejša bo po vsem svetu borba proti imperializmu,
ki hujska na novo vojno; čim močnejša bo borba proti vsem vrstam reak* cije po vsem svetu in čim enotnejša bo fronta vseh svobodoljubnih in mi* roljubnih sil na svetu. Antifašistična borba, v kateri ste vi sodelovali in pa* dli, je začetek velike borbe za trajen mir. To borbo za mir, katere del je borba za naše pravice, bomo nadaljevali.
NAŠIH ŽRTEV NIHČE NE MORE ZANIKATI
Mislim, da nihče, ki je resnično demokrat, ne more zanikati vaše žrtve in osvobodilne borbe na Koroškem. 81 mladih življenj, katerih trupla po* čivajo v tem skupnem grobu, je samo eden izmed mnogih dokazov velike osvobodilne borbe na Slovenskem Ko* roškem. Niso pa samo grobovi za nas jdokaz- borbe, Nih,če ne ločno preceniti, kakšno ogromno škodo je prizadejala borba koroških partizanov nemškemu fašizmu, borba, ki se je bila v mejah nemškega rajha. S tem ste vi in vsi koroški partizani nudili veliko vojaško pomoč zaveznikom. Kdor bi poskušal danes omalovaževati vašo žrtev ali pa jo proglašati za neorgani* zirano aktivnost dvomljivih ljudi, ho* di po stopinjah Gobbelsove propagande in bo doživel isti konec kot Gob-bels in njegova propaganda!
NA KOROŠKEM IMAJO NACISTI ŠE VEDNO OGROMNO BESEDO
Danes bi se zelo začudili, dragi to* variši in tovarišice, če bi hodili po ko* roški zemlji. Kljub temu. da je minilo že skoraj dve leti od vojaškega poraza nemškega fašizma, se dogajajo po- vam!
dobne reči, kakor so se dogajale ta* krat, ko ste šli vi v borbo. Ječe so pol* ne antifašistov, nacisti imajo ogromno besedo v javnem življenju, Slovenci so preganjani zaradi svoje sloven* ske zavesti. Mi pa, tovariši in tovari* šice, vemo, kaj je treba napraviti. Hodimo po poti, ki jo je začrtala OF: po poti dosledne borbe za končno osvoboditev Slovenske Koroške in njeno priključitev k Jugoslaviji, po poti so* delovanja z naprednimi silami v Av* striji, po poti graditve miru, ki teme* lji na načelih enakopravnosti in bratstva. med narodi, ki izključuje misel tlačenja in zatiranja narodov in človeka.
OSTALE SO IN ŽIVIJO NAPREJ IDEJE, ZA KATERE SO PADLE ŽRTVE
Tovariši in tovarišice! Vi ste padli, vaše delo je ostalo. Vaš« ž«*+ev bo;*?r«i ali slej rodila popoln uspeh, tega ne bo mogla preprečiti nobena temna na* kana reakcije. Nauk zgodovine je, da resnica in pravica vedno zmaguje. Pravica pa je brez dvoma, da mora biti Slovenska Koroška svobodna. In pravica je tudi, da se ustvari pravičen mir, za katerega ste se vi borili. Kp .se tako poslavljam od vas, mi je zelo težko pri srcu. Zelo zgodaj ste kon* čali svoja mlada življenja. Težko mi je, ker smo bili dobri tovariši. Partizanu namreč tovarištvo ni prazna beseda, ampak mu pomeni človeka^ki mu je resnično blizu v vsem. Vaše živ* ljenje je končano, živijo pa ideje, ža katere ste se vi bor Hi. Živijo in vedno več je borcev zanje. Živijo in z njimi boste živeli vi in vaš spomin. Slava
Govor delegata JA majorja Milaniča
Jugoslavija bo zastavila vse sile za demokratično rešitev koroškega vprašanja
»Tovariši in tovarišice!
V sestavu v bojih preizkušene Jugoslovanske armade so se ti naši naj* boljši sinovi ogorčeno borili proti nacističnemu nasilju. Težka je bila bor* ba Jugoslovanske armade, trudapolna njena pot po vrhovih Balkana in bregovih Drine in Morave. Nič lažja ni bila pot po vrhovih Svinje planine Zato uvrščamo, borce iz Svinje, plani* h e med “tiste slavhe borce Jugoslovanske armade, ki jih občuduje ves svet! S-ponosom jih-postavljamo ramo ob rami- borcem bratske-Sovjetske arma* de, ki so edini .postavili nepremagljivi jez hitlerjevskim hordam in jih odločilno tolkli-
Padli ste. da bi mi živeli. Dali ste svoja življenja, da bi živela v narodih velika misel demokracije. Vodila vas je zavest, da- je bolje stoje umirati, kakor kleče živeti. Slovenski narod je bil ponižan in razcepljen. Nacisti so že slavili zmago, nad poraženim in ukročenim narodom.-Toda mi vsi smo tedaj vedeli samo eno: Enotno začet; borbo proti sovražniku. y času naj*
težje preizkušnje smo se znebili naše hude napake: razdrobljenosti. V začet* ku borbe se je rodila Osvobodilna fronta in se je rodila Jugoslovanska armada, oborožena pest naših naro* dov, naše najboljše orožje v boju za demokracijo. Jugoslovanska armada je zmagovala v neštevilnih borbah, dokler ni osvobodila vse Jugoslavije. Naši sovražniki vedo, da smo zaradi tega, ker se borimo za pravico in ,de* mokracijo, nepremagljivi/ -Borba jugoslovanskih narodov ni bila samo borba za osvoboditev, ampak je bila borba za demokracijo, bila je borba za pravice 'delovnega ljud* stva, borba za pravično razdelitev zemlje, borba za iskreno sožitje med narodi. S tem smo presegli ozki nacio* nalni okvir. Na Primorskem so spoznale italijanske demokratične mno* žice vso zločinsko podlost fašizma in šle z nami skupno v borbo za zmago demokracije. Na Koroškem so se naši pravični borbi pridružili mnogi iskreni Avstrijci — antifašisti, ki so spoznali, kam vodi hitlerizem Avstr:*
jo. V tej vojni smo bili zato Slovenci zgled, kako se mora zasužnjeni narod boriti za svojo svobodo.
Prav zato pa moramo poudariti, da bo Jugoslavija zastavila vse svoje sile, da Se koroško vprašanje reši na demokratičen način in da vsi Slovenci pridejo pod skupno streho. Jugoslavi* ja se živo zanima, kaj se dogaja na Koroškem in kako teče borba za narodne pravice.
Spominjamo se ob tej priložnosti, da vas padlih niso oplašila še taka div*
janja nacističnih zločincev. Prav tako ne smejo oplašiti nas danes še take nakane in napadi reakcije. Zato se tem bolj svečano poklanjamo spominu 81 herojev, ki ste padli v borbah na Svi* nji planini. Pokazali ste, da vam je bila ljubša svoboda in smrt v borbi, kakor pa suženjsko životarjenje od nacistične miloščine. Na vašem grobu slovesno obljubljamo, da bomo nadaljevali vašo borbo za pravo demokra* cijo in da se nikdar ne bomo izneverili idejam, za katere ste žrtvovali svoje življenje.«
Govor predstavnika sovjetske armade polkovnika Konovalova
Sovjetsko ljudstvo in borci sovjetske armade sklanjajo glavo pred padlimi
slovenskimi partizani
Človeštvo je doprineslo velike žrtve v borbi s fašisti. Vendar te žrtve niso bile zaman, čeprav so bile še tako tež* ke za svobodoljubno človeštvo. Kajti danes je uničen fašizem, danes so zdrobljeni v prah njegovi glavni nosi* telji in njegova glavna žarišča — hit* lerjevska Nemčija in imperialistična
•™aaaac^
In glejte, danes pokopujemo 81 hrabrih in smelih tovarišev, naših slovanskih bratov, ki so žrtvovali svoje kras* ne mlade moči in življenja v borbi z zasovraženim fašizmom, ki so smelo zgrabili za orožje, da bi se borili za svobodo in srečo svojega naroda in • Všfega 'svobodoljubnega SfoveštVaj'Do* bro so vedeli, kakšna trda borba jih čaka- vendar niso klonili, niso zapu* stili svojega naroda, niso zapustili svoje domovine in niso izdali velike mi* sli svobode in demokracije.
Imen junakov, ki jih pokopujemo danes, ne bo pozabilo hvaležno svo* bodoljubno človeštvo. Sovjetsko4jud* .istvo m-borcii sovjetske armade 'sklanjajo glavo pred padlimi slovenskimi partizani, ki so se požrtvovalno in junaško borili za svoj narod, za svobodo in neodvisnost proti fašistični kugi.
. Mi, ki smo ostali živi v tem smrto*
nosnem boju in ki smo zmagoslavno izšli iz njega, z bolestjo v srcu poko* pujemo svoje najboljše tovariše. In čeprav je fašizem uničen, vendar ne smemo nikdar pozabiti, da so še tu ostanki fašizma in do fašisti še niso iztrebljeni. Svobodoljubno človeštvo uporno vodi borbo, da izkorenini je* dro in ostanke fašizma in nacizma. Predstavniki svobodoljubnih narodov so se zato zbrali, da bi rešili veliko nalogo. — ustvariti trajen mir, katerega si tako želi človeštvo.
Med padlimi heroji je tudi petnajst Rusov. Ti so padli daleč od svoje domovine, padli so v krvavi borbi za * ŠVobodd in neodvisnost svojega naro* da m vsega svobodoljubnega člove* štva. In mii. predstavniki Sovjetske zveze, lahko rečemo, da mati domo* vina ne bo pozabila svojih hrabrih in predanih sinov; njih imena bomo sveto ohranili in spoštovali.
Spite mirno, bojni tovariši! Stvar, za. katero ste se borili in padli,- slavi daneš zthhgo' Ih hjd čtivhjd varne! roke milijonov preprostih ljudi.
Večna slava junakom, ki so padli za svobodo in neodvisnost svojega naro* da in za osvobojenje človeštva iz pre* kletega in krvavega fašizma!
Govor angleškega predstavnika
Dali so življenje za tako vzvišeno stvar, kakor je svoboda naroda
V. imenu britanskih, zasedbenih sil je spregovoril podpolkovnik Ford, ki je.dejal;.	. ...	.
»Posebna čast mi je, da smem v imenu britanskih sil v Avstriji spre* govoriti nekaj besed v počastitev borcev, ki jih danes polagamo k poslednjemu počitku v skupen grob. Do danes so bili njihovi grobovi raztreseni po planinah, v katerih so se z junaško požrtvovalnostjo borili za osvobodi* tev izpod nacističnega suženjstva. Ko* roški partizani so doprinesli velik de* lež k razkroju in uničenju našega skupnega sovražnika. Neustrašeno so se vrgli v boj proti hitl^rjevstvu, ki je uničeval njihove domove, moril in požigal ter ubijal narodno dušo. Prestali so mnogo zla in gorja, toda najhujši napori jih niso mogli zastrašiti. Koliko ledenih zimskih noči so prečuli v gozdovih, kjer jih je obdajala nepre* nehna nevarnost. Koliko strmega ska* lov j a in pečin so preplezali kakor pla* ninska divjad, ki jo preganja lovec. Le malo je bilo med domačini takih, ki bi sedeli v varnem zavetju in ne bi
s srcem in dušo sodelovali pri tem boju na življenje in smrt. Za življenje naroda in za smrt nasilja. Slovensko podeželsko ljudstvo, staro in mlado, možje in žene, vsi so pomagali. Pa če je bila pomoč še tako majhna, če je bil to le krožnik juhe, ki ga je kmetica postavila pred premraženega par* tizanskega borca, je lahko ponosna na ta prispevek, kajti iz tisoč in tisoč ma* lih dejanj se razvije veliko gibanje.«
Nato je poudaril da so se ramo ob rami s slovenskimi partizani borili tu* di člani zavezniških dežel za zmago pravice. Poklonil se je spominu britanskega majorja Cahusaea, ki je kot zvezni oficir prav tako kakor slovenski partizani nesebično žrtvoval svoje živ* ljenje na Svinji planini v boju proti nacizmu. Končal je z besedami:
»Mnogo mi je še na srcu, kar bi hotel povedati, a nimam besedi, da bi iz* razil, kar čutim, ko stojim ob grobu mož, ki so dali življenje za tako vzvišeno stvar, kakor je svoboda naroda. Slava junakom, ki so padli, du morejo drugi živeti!«
NACISTIČNA IZZIVANJA NA AVSTRIJSKIH VISOKIH ŠOLAH
V teh dneh sq bile na avstrijskih univerzah volitve za predstavništvo študentQV.Na volivnih zborovanjih je prišlo do nacističnih izgredov, ki so pokazali, kako močno so avstrijske vi* šoke šole še okužene z nacisti in na* cističnim duhom. Bivši oficirji nemške vojske in celo SSovski oficirji so želi navdušeno priznanji; velike večine študentov, ko so nastopili na zborovanjih bodisi kot govorniki'ali v de* batah. Hkrati pa so študentje psovali
in grozili vsem tistim tovarišem, ki so izjavili, da so se borili za neodvisnost Avstrije.
Zaradi takih izzivanj je nastalo med dunajskim delavstvom veliko ogorče* nje. Razne strokovne organizacije so poslale protestne resolucije na pred-stojništvo univerze, v katerih zahtevajo, da se morajo nacistični elementi med profesorji in akademiki energič* no odstraniti z visokih šol. Pred du* najsko univerzo sc je zbralo več tisoč delavcev, ki so s svojo prisotnostjo podprli delavske zahteve.
Molotov zahteva splošno
omejitev oboroževanja
Zveza inozemskih novinarjev je pri* redila v New Yorku banket na čast Združenim narodom. V navzočnosti vodilnih osebnosti Združenih narodov je imel govor zunanji minister Molotov, ki je med drugim dejal:
»Člani te mednarodne organizacije si morajo biti vedno svesti svoje od* govornosti do narodov.«
Govoril je nato o važnosti in odgovornosti tiska ter poudaril, da je moč tiska velika zlasti tedaj, če si resnično prizadeva ustvariti mir med narodi, skrbi za dobrobit narodov, njihovo narodno neodvisnost in svobodo. Nje* gov govor je bil prežet z zaupanjem v miren razvoj:
»Že sedaj lahko spoznamo, da je mogoče privesti predloge sovjetske in ameriške delegacije do soglasja. Vsi moramo resno delati za rešitev te velike naloge.«
Prešel je nato na problem razoro* žitve in dejal, da je to vprašanje, katerega bomo lahko pretresali že na tej konferenci. Tisk lahko mnogo dopri* nese k ugodni rešitvi. Nato je izvajal:
»Nesporno je v interesu vseh svobodoljubnih narodov, da se uvede splošna omejitev oboroževanja in iz* delava ter uporaba atomske energije v vojaške namene. Ker je omejitev oboroževanja in prepoved atomske bombe nekaj splošnega, zato se nobena dežela ne bo mogla odtegniti takim ukrepom in prav tako ne bo mogla imeti privilegiranega položaja. Sedaj, ko smo uničili skupnega sovražnika in ga razorožili za dolga leta, lahko tudi v naših deželah pričnemo z razorožit* vijo. Tako bomo končali z začetim tekmovanjem v oboroževanju. Splošno omejitev oboroževanja moramo iz* . vesti, po skupnem načrtu in pod nepo-srednitii1 voastvoin Združenih 'naro* dov. Omejitev oboroževanja bo bistveno zmanjšala število vojakov in ar*
mad, vojne mornarice ter zračnih sil. Ti ukrepi bodo močno zmanjšali državne izdatke v vojne namene in s tem tudi težko breme davkov. Vse to bo izboljšalo življenjske razmere delovnega ljudstva. Splošna omejitev oboroževanja bo prispevala k utrjevanju mednarodnega miru in varnosti narodov, prav tako malih kakor tudi velikih dežel.
Svet zunanjih ministrov je nato ob« ravnaval vprašanje mirovne pogodbe z Italijo. S tem v zvezi so ugotovili, da je italijanska delegacija omenila možnost neposrednih pogajanj z Jugoslavijo v zvezi z mirovno pogodbo. Molotov je k temu vprašanju izjavil:
»Sovjetska delegacija je mnenja, da so pogajanja med Jugoslavijo in Ita* lijo stvar obeh prizadetih vlad. Ce pa bi sovjetsko delegacijo vprašali, kakšno je njeno stališče do neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo, tedaj moram izjaviti, da bi mi taka pogajanja podprli, če bi pripeljala do obojestransko sprejemljive rešitve. Napačno bi bilo, če bi prešli ta novi moment pri reševanju spornih vpra* sanj v mirovni pogodbi z Italijo. Be-vin je nato pripomnil, da bi morali vsak novi jugoslovansko*italijanski sporazum natančno proučiti. Pri obravnavanju statuta svobodnega mesta Trsta je Molotov izjavil, da se morajo pri tem načrtu upoštevati sledeča na* čela: 1. Guverner je dolžan, da jamči za natančno izpolnjevanje statuta svobodnega mesta Trsta. V ta namen mo* ra imeti guverner pravico, da lahko razveljavi take zakone in določbe, ki bi kršili pravila statuta. 2. V določenem roku potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba z Italijo, se morajo odpoklicati vse inozemske čete, ki so -na. ozemlju svobodnega mesta Trsta. Bevin je ic temu pripomnil naj bi rok za odpoklic teh čet določil Varnostni svet.
ZASEDANJE USTAVODAJNE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
18. novembra je bilo prvo zasedanje slovenske ustavodajne skupščine. Med poslanci sta bila tudi podpredsednik vlade FLR Jugoslavije Edvard Kar* delj in zvezni minister Boris Kidrič. Zasedanje je otvoril predsednik Pred* sedstva slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Josip Vidmar. Za začasnega predsednika ustavodajne skup* ščine LR Slovenije je bil izvoljen pesnik Oton Župančič.
novice
Uradni izidi volitev v LR Srbiji. Od
3,776.158 volivnih upravičencev je v Ustavodajno skupščino LR Srbije vo* lilo 90,79 odstotka. Na avtonomnem ozemlju Kosova in Metohije se je volitev udeležilo 95,15 odstotka, v Voj* vodini pa je glasovalo 90,41 odstotka vseh volivnih upravičencev. Vsi volivci so glasovali za kandidate Ljudske . fronte.
Preteklo nedeljo je bilo v Postojni zasedanje Okrožne skupščine Pokra* jinskega narodnoosvobodilnega odbora za Vzhodno Slovensko Primorje. Navzočih je bilo 316 delegatov iz vseh okrajev, poleg tega so prisostvovali predstavniki OF, predstavniki organi* zacij iz LR Slovenije in iz cone A Ju* lijske krajine. Na zasedanju so pregledali uspehe preteklega leta in sestavili načrt za bodoče delo. Zasedanje je bilo velika manifestacija za priklju* čitev Julijske krajine k Jugoslaviji, hkrati pa manifestacija bratstva, edin-Stva in poVezanosti demokratičnih ljudskih množic Julijske krajine'.
7. novembra je vozil prvi vlak po obnovljenem* mostu čez Donavo pri Pan* čevu. Takoj po osvoboditvi so pričeli s pripravljalnimi deli za obnovitev izredna važnega mostu čez Donavo v bližini Beograda. Pri delih so sodelo-
Q__Drobne
vali tudi strokovnjaki in strokovni de* lavci iz Sovjetske zveze. Lansko jesen so delavci sklenili, da bodo dokončali z deli do 1. decembra 1946. S skupnimi delovnimi napori pa se je posrečilo obnoviti most 21 dni pred določenim rokom. Prvi vlak, ki je vozil čez novi, 1066 m dolgi most, je peljal žito za mladinske brigade, ki so delale na Mladinski progi, od tam pa bodo v bodoče vlaki vozili premog za banatske tovarne.
Beograjska univerza je v glavnem obnovljena. Med vojno je bila beo* grajska univerza skoraj do tal porušena. Sedaj so obnovitvena in gradbena dela že skoro končana. Za dela so dosčdaj porabili nad 15 milijonov dinarjev iz kredita, ki je bil določen za obnovitev in povečanje univerze. V prvi semester šolskega leta 1946*47 se je vpisalo 16.862 študentov. Največ slušateljev imata tehnična in medicinska fakulteta.
30 milijonov din za obnovo živinoreje v Dalmaciji. V Dalmaciji je bilo med vojno uničene veliko živine. Da bi sc čimprej vzpostavilo predvojno stanje, so oblasti odobrile 30 milijo* nov dinar jev za nakup živine. Doseda j so iz teh kreditov nakupili: 11.005 ovac, 994 mul in 1000 kon j. V Sinju je bila ustanovljena Zveza živinorejskih zadrug* ki je priredila razstavo plemenske živine, da bi se čimprej dvignila kakovost pasme.
Novi strokovni kadri za slovensko fekstilno industrijo. V okviru letošnje* ga tekmovanja so slovenske tekstilne tovarne ustanovile razne tečaje za strokovno usposobljenost delavcev. V tečajih so predavali mojstri, tehniki in udarniki. Vsega skupaj se je nad 200 delavcev strokovno izobrazilo, v šestmesečnem tečaju pa se je 22 delavcev usposobilo za tekstilne mojstre.
V Ljubljani so odprli Zavod za Kz-kulturo, kjer se bo 30 moških in žen* skih kandidatov izobrazilo za delo in pouk v fizkulturnih organizacijah.
Kako živi jugoslovanski študent
Stara Jugoslavija je — kakor vse 'dežele z nepravičnim družabnim re* dom — poskušala z vsemi sredstvi ohraniti študij na visokih šolah kot privilegij vrhnjih, izkoriščevalskih slojev. Šolanje in šolnine so bile tako visoke, da jih je zmogel le sin ali hčerka iz bogate družine. Načelo šolske po* litike v stari Jugoslaviji je bilo: Stu* dirajo naj gospodje, delavci in kmetje naj pa delajo. Izobrazba zanje nima pomena; nasprotno, izobraženi delavci in kmetje so lahko nevarni izkoriščevalski gospodi. Za študenta iz de* lovnega ljudstva so bila leta študija zmeraj leta velikega pomanjkanja.
Danes, v novi Jugoslaviji je študij na vseh šolah načelno brezplačen. Nova ustava jamči brezplačnost in enakopravnost študija za vse nadarjene mlade ljudi. Jugoslovanska demokracija pa ne postavlja samo lepo zvenečih načel, ampak pomaga s finančno in gospodarsko podporo, da se v resnici izvajajo. Študentu iz delovnega ljudstva daje ne samo pravico do študija, ampak vso denarno pomoč. Podpora je dvojna: neposredna državna pomoč v obliki štipendij in prostovoljni pri* spevki, ki jih zbirajo tako imenovani patronati sindikalnih podružnic v to* varnah in uradih. Vzemimo za primer Dom visokošolk v Ljubljani. V njem stanuje približno 30 študentk. Za vzdrževanje doma in hrano rabijo na mesec približno 25.000 dinarjev, 20 študentk dobiva na mesec štipendijo po 1.000 dinarjev, 10 se jih vzdržuje samih. Vsaka študentka se obveže, da bo dajala v dom mesečno 700 dinarjev. To je vsega skupaj 21.000 dinar* jev, potrebnih pa je 25.000 dinarjev. Sindikat uradnikov na predsedstvu vlade in notranjem ministrstvu daje na mesec 6.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, ker ima patronat nad Do* mom visokošolk. Študentke v Domu visokošolk imajo na ta način plačano vso hrano in stanovanje in jim še ostane 2.000 dinarjev za priboljšek.
Strah vseh študentov in njihovih staršev je doslej vedno bil, da po kon* čanem študiju ne bo mogoče dobiti
Študent pa se seveda ne sme zariti v svoj študij kot krt v luknje. Štu* dent mora biti obenem del ljudstva Jugoslavije, ki gradi svojo oblast in svoje gospodarstvo, ki se bori za svoje pravice. Študent mora biti tudi politični delavec, športnik, kulturni in prosvetni delavec, sicer izgubi neposred* ni stik z ljudstvom. Organizacija, ki nudi jugoslovanskemu študentu vso
gostanje na znotraj, pravica in mir navzven. Za borbo, za take koristi pa je potrebna študentom samo ena enot* na in močna organizacija, to je Ljudska študentska mladina Jugoslavije. Vsaka neenotnost — tudi organizacijska — bi škodovala ljudstvu jugoslo* vanskih narodov in s tem seveda tudi jugoslovanskemu študentu.
Jugoslovanskemu študentu je ljud*
Djekše na vznožju Svinje planine
možnost javnega udejstvovanja, je ska oblast dala pravico do študija in Ljudska študentska mladina Jugosla* vse materialne pogoje zanj, jugoslo-vije. Danes je v Jugoslaviji samo ena vanski študent pa z vztrajnim cUlom študentska organizacija, ki imajo v in javnim udejstvovanjem izkazuje njo dostop vsi študentje brez ozira na ljudski oblasti svojo hvaležnost. Hva-svetovni- nazor. Ljudska študentska ležen je samemu sebi, on sam je del mladina Jugoslavije vključuje jugoslo- ljudske oblasti. S poklicnim in javnim vanskega študenta v delo za korist delom ustvarja samemu sebi in svoje* jugoslovanskega ljudstva. Korist ljud- mu ljudstvu boljše pogoje življenja, stva Jugoslavije pa je samo ena: bla*
V dejanjih spoznavamo resnične zaveznike
Ko so koroški-Slovenci' ječali’ pod	Y'nj6j‘kbihuriištlcna frikclja!tigotav-
bremenom nacističnega nasilja in so	lja, da se odredba z dne 3. oktobra
se končno odločili za borbo proti nad*	1945 o dvojezičnih šolah na jezikovno
, , . .	močnemu sovražniku, so spoznali, da	mešanem ozemlju Koroške doslej n*
čanem	študiju	ne	bo	mogoče	dobiti	v svoji borbi niso samjt temveč da so	izvajala in da šolske oblasti tudi ne
službe. V Jugoslaviji	danes	študira na	na njihovi strani vsi demokratični na*	kažejo nobene volje, da bi
visokih šolah skoraj dvakrat več štu* rocb sveta. Po vsem svetu so se uprle r ”a dentov kakor pred vojno, vendar^ sc zcjrave ljudske in napredne sile proti
fašistični podivjanosti. In koroški Slovenci so v tej borbi za življenje tudi zmagali. Zato ni čudno, če so pričakovali, da si bodo lahko uredili svoje življenje po svoji volji. Toda v svetu še zdaleč niso izumrle sile, ki so za* radi svojih posebnih interesov pri* pravljene teptati pravice malih in se pri tem poslužujejo najrazličnejših metod odkritega in prikritega nasilja.
Spominjamo se, kako so avstrijske stranke pred volitvami v jeseni 1945 obljubljale koroškim Slovencem vse politične svoboščine in se zaklinjale, da bodo storile vse, da se popravijo
lah in zagotovila dvojezičnost v jav- šolah in da se zaščitijo v koroškem nih uradih Slovensko ljudstvo je pri* šolstvu interesi koroških Slo c čakovalo izpolnitev teh obljub, ker je skladu z zgoraj omenjeno šolsko odbilo mnenja, da so tudi drugi zavrgli redbo.	.	f .
razumljivo je, u* m pu,,™ Tgu,u £ impJeria]ističnega jn gospodar* Druga vloga komunistične fiakcije
prekiniti s starim odnosom do studi- ■ h :	Km ilu na ie moralo obravnava obnovo Slovenske zadruz*
ja. Nekoč je povprečen študent stre*	^ ^Ko^kem osSlo ne zveze za Koroško. Interpelacija
mel za tem, da čimprej napravi potre* “Jotomi ■ J	reakcionarne ugotavlja, da deželna vlada še vedno
bne izpite in se prikoplje do kruha. . nadaljujejo s staro politiko nem* ni izvedla pobude britanske vojaške Ogromni večini študentov je pomenil §k im Jerializma v novih oblikah, vlade, naj bi se v zadružništvu vzpo* študij pot do lažjega načina življenja, gg**™ 1 j prazne besede kakor stavilo predvojno stanje. Stan odbor Jasno je, da se je malokdo poglobil v JJb ju '	- P N rotno tist; Slovenske zadružne zveze se vedno
študij, ampak se mu je zdelo celo ju- f«Jn »P * hb dJ-uN j *	obstoja, zato ni nobene ovire, da bi
baviti niti polovice tiste živine, ki soj jo imeli pred izselitvijo. Pri prisilni oddaji živine za javno prehrano pa se to doslej sploh ni upoštevalo. Zato komunistična fr^Jccija predlaga, naj bi se prizadeti izseljenci sorazmerno z izgubami živine delno ali popolnoma oprostili oddaje živine.
Naslednja vloga komunistične frak* cije ugotavlja, da še vedno ni urejeno podpiranje vdov in sirot umorjenih in padlih borcev za svobodo. Komunistična frakcija predlaga, naj bi se napra* vil obsežen uradni spisek vseh nepre* skrbljenih, da bi se tako v proračun vnesla zanje podpora.
To so dejstva, ki govorijo sama zase, brez nepotrebnih besed. V dejanjih spoznavamo resnične zaveznike in slo* vensko ljudstvo ima danes dovolj pri* ložnosti, da se prepriča o tem, čigavim besedam lahko verjame in čigave so le sredstvo za kupovanje omahljivih duš. Interpelacija komunistične frakcije pri deželnem svetu jasno, kaže, kje naj iščemo prave zaveznike. Zato naše ljudstvo ne bo dvomilo v besede zastopnika komunistične stranke na velikem partizanskem pogrebu v \ e* likovcu, ki je dejal, da nas je borba za demokratične pravice združila v najtežjih dneh in nas bo družila vse dotlej, dokler ne bomo dosegli visokega cilja enakopravnosti in svobode vseh narodov.
...........
UvlllUV jvaivui i;i	» vnuui ov
jim ni treba bati, da bodo brezposelni, ko bodo doštudirali. Nasprotno, nova Jugoslavija potrebuje še mnogo več inteligence, potrebuje inženirje, potre* buje tehnike, potrebuje zdravnike, po* trebuje profesorje in pravnike, jrotre-buje močan kader strokovno izobražene inteligence, ki bo pomagala s svo* jim znanjem dovršiti obnovo in začeti ter nadaljevati delo načrtne gospodar* ske izgradnje, ki bo prinesla srečen jutrišnji dan delovnemu človeku Jugoslavije. Zaradi tega oblast v novi Ju* goslaviji želi, da čim več mladih ljudi študira.
Poklicna dolžnost jugoslovanskega študenta je, da vestno študira, da po* stane strokovnjak v svoji stroki. Jugoslovanski študent danes ne šudira več zaradi diplom, ampak zato, da se oboroži s čim popolnejšim znanjem. Razumljivo je, da ni povsod mogoče
_______ .	____ to vpra*
šanje zadovoljivo rešile. Dalje ugotav* lja vloga, da ni bilo ničesar ukrenje-nega za izdajo šolskih knjig, kakor jih zamišlja omenjena odredba. Isto se je zgodilo z dvojezičnimi tiskovinami. zato je upravičena sumnja, da je sedanje dvojezično šolstvo samo prehodnega značaja. Vloga ugotavlja, da odgovorne oblasti podpirajo nacistič* ne učitelje na tem ozemlju, medtem ko slovenskim učiteljem delajo težave Prav tako ugotavlja vloga, da se ne izvaja točka d) omenjene odredbe, ki določa, da morajo pri nastavitvah uč* nih moči sodelovati zastopniki koro* ških Slovencev. Interpelacija komunistične frakcije zahteva, naj bi deželni svet sklenil, da se takoj odpravijo vse
ki so največ obljubljali, se danes najbolj zagrizeno upirajo, da bi Slovenci naposled prišli do svojih pravic.
Edina častna izjema je Komunistična stranka Avstrije. Že v osvobodilni borbi je bila prav ona, ki je kot prva
ob
se mu ne izročilo premoženje. Komi* sarična uj^rava je v nasprotju z demokratičnimi načeli. Zato vloga predlaga, naj bi koroški dež. svet sklenil: 1. da se črta nacistični komisar, raj* hovec Karl Geisncr, iz trgovskega re* gistra; 2. da se uprava premoženja
naštvo, če je s čim manjšim znanjem napravil potrebne izpite. V Jugoslaviji, kjer je vsakomur zagotovljen kruh, ni nikomur potrebno, da študira zato, da bi se prikopal do kruha. Stu*
tz	sš
bo S svojim znanjem koristil delovne.	Tu5, sedaj se je k« p/eTa'staremu odboru; 3 'da se opol
mu ljudstvu. Državi delovnega ljud t	krivjcam, ki s0 jim izpo. nomoči Zadružna zveza, da obnovi vse
stva pa ne koristijo prigoljufam izp >	Slovenci.	nekdanje zadruge in 4. da dež. vlada
ti, ampak samo resnično znanje. Stu	,	• voroškeca deželnega odobri Zadružni zvezi zaradi utrpele
noč’starega odnosa do° pokSnega de' svS iT^bmTe&tkS škode primerno podporo za obnovo, noc starega oanosa uo j ku c&a	.	... frakciia pri deželnem svetu Tretja vloga obravnava položaj slo*
kov^Hk0odnos je vendar potrebna izročila predsedstvu deželnega zbora venskih izseljencev. Vloga komunisti* kov za tak odno., j	P	Več vlog v katerih ugotavlja nedemo* čne frakcije ugotavlja, da akcija za
KvSto^	kritično ravnanje s koroškimi Sloven- popravo škode izseljencem še ni bila
Tudnslaviii ie nokazalo v tej smeri za* ci in zahteva popravo krivic.	v zadostni meri izvedena in da si izse
dovolitveuspehe.	Prva vloga se tiče dvojezičnih šol. ljenci v večini primerov niso mogli na*
Oton Župančič:
Kakšen kožuh
Ni bilo druge, Martin je moral gna* ti stvar na pravdo. Po prebrani obtož* niči je sodnik dejal:
»No, Krištof, ali si razumel obtož* n;co?«
»Razumel, saj je slovansko pisanje in naše govorjenje.«
»Torej dne tega in tega si bil na semnju.«
»Bil«.	*	.... j . < »
' »Vračal si se peš domov in tvoj šo* vaščan Martin te je dohitel s sanmi, kajne?«
»Pricinglal je za mano, kakor bi bil baliž vozil.«
»Povabil te je, da sedi na sani in, ker nisi imel kožuha, te je začelo zeb* sti. Ali je tako, ali ne?«
»Je, kaj bi tajil, kar je res je res!«
»In Martin je imel dva kožuha, enega na sebi, drugega pa je bil kupil na semnju za svojega sina.«
»Ovčji kožuh, topel, bel kožuh z rde* čimi rožami na hrbtu in na rokavih. Kožuh in pol.«
»Martin ti ga je ponudil in ti si ga oblekel.«
»Oblekel.«
»Torej; in ko sta se pripeljala do Martinove hiše, ti je rekel Martin: .Zdaj boš pa že stopil peš do doma, Krištof, kožuh pa obdrži, ker je huda sapa, in jutri mi ga prinesi ali pošlji nazaj.’ Ali je tako?«
»Tako je, natanko tako.«
»No, vidiš, in zdaj je treba kožuh vrniti.«
»Kakšen kožuh?«
»I, tisti kožuh. Saj si bil na semnju?« »Bil.«
»In ko si se vračal, te je dohitel Martin.«
»Dohitel.«
»In te je povabil na sani.«
»Povabil na sani.«
»In ti je dal kožuh.«
»Dal.«
»In ti si šel od njegove hiše v kožuhu domov.«
»V kožuhu domov.«
»No, vidiš, Krištof, zdaj pa moraš kožuh vrniti.«
»Kakšen kožuh?«
Podobna je stvar z Italijo in z na* mi. samo s tem razločkom, da nam je fašizem na silo vzel edini kožuh, ki smo ga imeli in zdaj, ko bi ga bilo treba vrniti, se čudi:
»Kakšen kožuh?«
Kako sta dognala Krištof in Martin svojo pravdo, ne vem: vem pa, da je dobro sosedstvo brez vrnjenega kožuha nemogoče.
Svojo poroko naznanjata
DR. MIRT ZWITTER DANICA ZWITTER rojena Borovnik
Borovlje, dne 11. nov. 1946.
K ARETACIJI DANILA KUPPRA
V	zvezi z aretacijo Danila Kuppra je OF za Slovensko Koroško naslovila na britansko civilno upravo protest sledeče vsebine:
»Avstrijske oblasti so v torek, dne 12. novembra 1946, zaprle tov. Danila Kuppra iz Podjune, sekretarja Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško. Pri aretaciji av* strijski Varnostni organi niso navedli nobenega razloga, s katerim bi uteme* ljevali svoj postopek.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško kot predstavnik narodnega gibanja koroških Slovencev ostro protestira proti takemu ravnanju avstrijskih oblasti.
Aretacija centralnega funkcionarja slovenske mladinske organizacije, ki je v oboroženi borbi za uničenje nem* škega fašizma v okviru Jugoslovanske armade in na strani velikih zavezni* kov na Koroškem doprinesla ogromne žrtve, pomeni, da poskušajo avstrijske varnostne oblasti nasilno ovirati in zatreti protifašistično gibanje slovenske mladine. ' kar je podobno meto* dam nekdanjega nemškega fašistične* ga režima. Višek neupravičenih areta; cij, ki jih je vsak dan več, je areta* cija osrednjega mladinskega funkcionarja. Pokrajinski odbor OF za Slo* vensko Koroško prosi britansko civil* no .upravo za tokojšnje posredovanje in izpustitev Danila Kuppra.«
O omenjenem protestu je bil obveščen . tudi Medzavezniški kontrolni svet za Avstrijo na Dunaju, avstrijsko notranje ministrstvo in koroška dež. vlada.
. ARETACIJA SLOVENSKEGA 1'"1Mru' UČITELJA
Iz Velikovca poročajo:
V	petek H. novembra je bil po orga* nih varnostne službe aretiran Mirko S r i c n c , učitelj za slovenščino na šoli v Velikovcu. Srienc je bil dalj ča* sa partizan in je med ljudstvom poznan kot neustrašen protifašist.
Vzrok aretacije ni poznan in ga var* nostni organi pri aretaciji tudi niso navedli. Protifašistično prebivalstvo smatra, da je bil Srienc aretiran zato, ker je poučeval slovenščino tako, kakor to predvideva zakon o dvojezič* nem šolstvu, kar pa vclikonemško*šo-vinističnim elementom v Velikovcu ni Vtilo po volji.
Na šolah v Velikovcu je v učitelj* skih službah cela vrsta bivših NSDAP pripadnikov, ki vztrajno sabotirajo poučevanje slovenščine in ki jim nih* če ne skrivi lasu. Varnostni organi naj bi se v prvi vrsti brigali za to in ugodili zahtevam protifašističnega prebi* valstva, ki vztrajno zahteva odstrani* tev nacistov iz koroških šol.
NA KOROŠKEM VELJA ZA PRO* TIFAŠISTE DVOJNO MERILO
Oblasti na Koroškem dosledno od* klanjajo slovenskim protifašistom tudi pravice, ki jim po zakonu pripada* jo. Eden takih značilnih primerov se je dogodil pred nekaj dnevi.
Tovariš Hartman Zdravko iz Li-buč je bil 37 mesecev zaprt v končen* tracijskem taborišču Dachau. V tabo* rišču je bil poznan kot neustrašen protifašist. Kljub prepovedi taboriščnega vodstva je zbiral sotrpine in va* dil z njimi slovensko petje ter tako vzpodbujal tovariše, da so laže prenašali trpljenje v taborišču.
Zaprosil je za potrdilo po § 4 zako* na za socialno skrbstvo (§ 4 Beschei* nigung), do katerega imajo pravico vsi tisti, ki so bili iz političnih razlogov več ko tri mesece zaprti. Odgovorni uradnik R a m u s c h pri deželni vladi v Celovcu pa mu je izjavil, da potrdila ne dobi zato, ker je jugoslovansko usmerjen.
Najbrž veljajo tudi pri Ramuschu kot pri marsikaterem drugem uradni* ku pravila vojnih zločincev Kaibitscha
in Rainerja še vedno bolj kot demokratična načela, za katera so slovenski kmetje in delavci na Koroškem do* prinesli toliko žrtev in trpljenja v ča* su, ko je ogromna večina uradnikov deželne vlade zvesto služila Hitlerju in sedela, kot danes, na toplih stolč* kih v vladni hiši na Arnulfplatzu.
Bil bi že skrajni čas radikalno oči* stiti iz koroških uradov duh Kaibi-tschcv in Rainerjev.
TUJEC IN MIZAR — KMEČKI VODJA V SLOVENSKI OBČINI
Iz Blata pri Pliberku nam pišejo: Sedaj, ko smo že vse pridelke pospravili, imamo malo več časa, da se pomenimo o naših skrbeh in težnjah, o katerih med letom zaradi dela nismo imeli časa govoriti.
Tudi pri nas sc vse bolj opaža, kako izginjajo še tiste bore majhne pravi* ce, ki so nam jih priznavali po zlomu nacizma, ker so imeli črno vest in so se bali obračuna.
Po končani vojni je bil za polovico naše občine imenovan za kmečkega vodjo naš izseljenec in znan protifašist Lojze Milač. Svoj posel je oprav* ljal v popolno zadovoljstvo vsega prebivalstva. Toda takoj po lanskih vo* litvah so razni registrirani in neregistrirani nacisti začeli proti njemu gonjo. Ni jim šlo v glavo, da bi bil kme* čki vodja v popolnoma slovenski občini, kakor je Blato. Slovenec in povr* hu še protifašist. Ker pa možu niso mogli ničesar očitati, so se lotili tega vprašanja z nacističnimi metodami. Dan za dnem so pošiljali na policijo neutemeljene ovadbe in hišne preiskave pri Milaču so bile .na dnevnem re* du, čeprav nisO nikoli ničesar našli. Končno so se poslužili najbolj umazanega sredstva in podtaknili v slamo pokvarjeno flobertovko, nato pa stvar ovadili orožništvu. Orožniki so pre* metali kupe slame in so seveda zares našli, kar so iskali. 16-letni Milačev sin Ivan je tedaj romal v zapor in bil obsojen na šest mesecev zapora. Ven* dar pa se jim še ni posrečilo odstraniti Milača kot kmečkega vodje.
Letošnjo pomlad se jim je vroča želja naposled le izpolnila. Gospod Pav* lic je osnoval v občini »Bauernbund«. Na prvem sestanku je bilo navzočih nekaj bivših nacistov iz Repelj in Vo-grč, vendar pa so že na tem sestanku sklenili, da mora Milač odstopiti kot kmečki vodja, na njegovo mesto pa so predlagali nekega Rossmanna, p. d. Grossa iz Vogrč. Ker je predlog z vse* mi silami podprl župan Pavlič, je prodrl tudi pri okrajni kmečki zbornici. (Kako je gospod Pavlič postal župan, je poglavje zase in sc ga bomo ob pri* liki dotaknili.)
Omenjeni Rossmann se je priženil v naš kraj po zlomu nacizma, zato domačini ne vedo veliko o njegovi po* litični preteklosti. Zaenkrat vemo zanesljivo, da je doma iz nemških kra* jev, da ne zna niti besedice slovenski in da je po poklicu mizar; torej ima vsekakor zelo pripravne lastnosti za kmečkega vodjo v popolnoma sloven* ski občini.
Prebivalstvo je bilo nad tem imeno* vanjem silovito ogorčeno. Cc pomislimo, da šteje tisti del občine, ki spada v pristojnost tega kmečkega vodje, nad sto slovenskih posestnikov in le tri nemške kmete, potem si je mogoče to imenovanje tolmačiti samo z naci* stično miselnostjo odgovornih. Ni dovolj, da Rossmann ne zna niti besedi* ce slovenski, da je mizar in ne kmet, ampak povrhu še to, da odkrito sovraži vse, kar je slovensko, da ima za Slo* vence le žalitve in psovke, medtem ko uživajo pri njem nacisti vse ugodnosti. V občini je na desetine sposobnih in poštenih domačinov, ki obvladajo oba jezika in imajo dovolj izkušenj, da bi najmanj tako dobro kot gospod Rossmann zastopali naše koristi. To* da očividno si OeVP z g. Pavličem na
čelu domišlja, da lahko pri nas že uvaja diktaturo. Kajti kako si je mogoče tolmačiti tak položaj drugače, ko je vendar pri volitvah dobila OeVP samo 59 glasov, SPOe 60 glasov, KPOe 14 glasov, 40 glasovnic pa je bilo neve* ljavnih in 95 oseb sc volitev ni udeležilo.
Zaradi takega ravnanja so kmetje naše občine pri okrajni kmečki zbor* niči vložili protest in zahtevali krneč* kega vodjo, ki bo domačin in ki ob* vlada oba jezika. Razen tega so zahtevali krajevni kmečki svet, ki naj bi ga sestavljali zastopniki vseh treh strank. To zahtevo je podpisalo tri četrtine vseh posestnikov brez ozira na poli* tično pripadnost. Okrajna kmečka zbornica je obljubila, da bo prošnji čimprej ugodeno, toda vse do danes ' se ničesar ni spremenilo. G. Rossmann še nemoteno ustreza željam domačih nacistov in zmerja ter žali zavedne Slovence. Zares vzor demokracije, kakršna vlada na Koroškem!	—io
STRPNA VAS PRI ŠMIHELU
Prav v teh dneh obhajamo obletnico za rajnima tovarišema Lenčko Krai* gherjevo in Nantejcm Pojševim, ki sta postala žrtvi strelov inozemskega fašista. Kako hud udarec je bil s tem prizadejan prosvetnemu delu v šmi* helski okolici, občutimo šele sedaj v polni meri. Skoraj ni bilo igre in ne pevske prireditve, ki bi si jih mogli zamisliti brez rajne Lenčke in Nante* ja. Pokojni Nante je bil obenem z drugimi leta 1942 izseljen v Nemčijo. Tu* di tam je ostal zvest svojemu narodu in trdno veroval v zmago pravice. Domov .se je yrnil šele sredi lanskega pa* letja.' Toda kolrutj pol leta po povrat* ku je padel od roke fašističnega zločinca. Tudi to je posledica tega, da se na Koroškem zbira fašistična svojat iz vseh dežela Evrope. Kar so izpljunili svobodoljubni narodi iz svoje srede, to se potika sedaj po Koroškem in v ovčjem oblačilu sejejo ti zločinci raz* dor med ljudstvom, kakor bi jim še ne bilo dovolj gorja, ki so ga povzročili doslej.
OKOLI ZGORNJE VESCE
V	noči na nedeljo so pri Zdrčnjaku v Kovičah vlomili trije tatovi z zakri* timi obrazi. 70 letnega gospodarja so zaprli v izbo, njegova žena pa jim je ušla v gozd. Pobrali so vse, kar se je dalo odtrgati.
Pri Sv. Luciji je dobila cerkev novo streho iz deščic. Vse deščice je znosil na streho 73 letni France Reichmann iz Trcbinja. Le malokdo se lahko v teh letih kosa z njim.
»Kdor pravico seje, nesrečo žanje«, tako pravi stara ljudska modrost. Ali je krivica, če hoče biti slovenski narod na svoji zemlji sam gospodar, na zemlji, ki so jo njegovi predniki obdelovali že toliko stoletij? Tako smo se pomenkovali pri zadnji veselici, ko je nekaj razgrajačev napadlo mirne Slovence samo zato, ker so pač Slo* venci. Kako mogočna je bila stara av-stro-ogrska monarhija, toda ker ni pri* voščila pravic drugim, je propadla. Od nekdanje mogočne države je ostal samo neznaten del, vendar vse kaže, da se njegovi prebivalci iz zgodovine še zmeraj niso ničesar naučili, kajti še vedno iščejo svojo srečo le v gospo* stvu in nadvladi nad drugimi. Ali hočejo priklicati s svojim zadržanjem novo nesrečo nad svojo državo?
BOROVLJE
V	ponedeljek 11. t. m. smo obhajali v Borovljah slovesno poroko. Poročila se je tovarišica Danica iz ugledne Bo* rovnikove družine s tajnikom SPZ dr. Mirtom Zwittrom. Ze v soboto pred poroko so se zbrali naši pevci na Borovnikovem domu in počastili ne* vesto in ženina s prelepimi pesmimi. Pod vodstvom spretnega pevovodje Spruka so prepevali pozno v noč ve-
sele narodne in junaške partizanske pesmi. Tov. Valentin Vertič, katere* mu gre v prvi vrsti zasluga za to veselo presenečenje, pa je v imenu bo* roveljske slovenske družine kot star prijatelj Borovnikovc hiše in kot pred* sednik prosvetnega društva izrazil nevesti in ženinu iskrene čestitke in jima želel vso srečo na skupni življenjski poti.
V ponedeljek pa sc je zbrala vesela svatovska družba iz Roža in Zilje na poročni slovesnosti. Ob zapenjalci, ki so jo napravili boroveljski fantje svoji tovarišici, so se menjali rožanski in ziljski domisleki. V nabito polni cer* kvi je nato poročil mladi par č. g. dr. Janko Mikula, ki je za to priložnost izjemoma dobil enodnevno dovoljenje za prekoračenje zapornega pasu. Spet je odlično zapel boroveljski pevski zbor, nakar je v imenu prosvetnega društva mala Melita Šparovčeva v prisrčno podani deklamaciji voščila no* voporočencema srečo ter podarila kra* sno košarico cvetja.
Na Borovnikovem domu so nato svatje ob bogato pogrnjeni mizi, ob pesmi in namiznih govorih obhajali šc dolgo v noč do ranega jutra veselo že-nitovanje.
Novoporočencema, ki sta oba iz za* vodnih izseljenih družin, želimo vap srečo na skupni življenjski poti in, da se pridružimo besedam slavnostnega govornika, zavedno, junaško potomstvo.
DVOR PRI ŠMIHELU
Majhna je naša vasica, toda v njej živijo pridni ljudje in skoro bi rekli, da se lahko prištevamo k udarnikom. Kajti vse, kar nam je nacizem porušil in uničil, skušamo sedaj čimprej obnoviti.
Nacisti so nam iz naše cerkve od* nesli s silo kar vse tri zvonove. Toda danes naša mlada cerkovnica že vsak dan veselo pozvanja na dva. Enega smo dobili nazaj čez Tirolsko, za dru* gega pa sc moramo zahvaliti našemu vrlemu kmetu Skuku iz Libuč. Ko so bili zvonovi na pliberški postaji, se je pogumno splazil ponoči do njih in poleg drugih dveh odnesel tudi našega ter. jih vse skupaj zakopal na svoji zemlji. Po vojni pa nam je naš zvon zopet vrnil.
Stare ženice pravijo, da je pričako* vati hude zime, kadar se jeseni veliko ženijo. Upajmo, da sc to ne bo izpolnilo, kajti v naši vasi se kar pet pa* rov naenkrat ženi. Mi, preostali ženi* ni, pa tudi nimamo prav preveč v izobilju drv, da bi se v hudi zimi lahko pogreli. Pri nas nič kaj radi ne pušča* mo nevest iz vasi, pač pa jU* kar prijazno sprejemamo. Tako je tudi naš mladi Pungratnik pripeljal nevesto iz Šmihela, in sicer tov. Micko Hanino* vo, tajnico občinskega odbora OF v Bistrici.
Vsem mladim parom želimo obilo zakonske sreče in tudi to, da bi se teta štorklja s svojim jerbasom prav po* gosto oglašala.	Branko
RUDA
Pišejo nam:
Pri nas so spet začeli kopati rudo, ki po zadnji analizi vsebuje 37 odstot* kov bakra, 27 odstotkov srebra. 17 odstotkov živega srebra, 19 odstotkov antimona in 6 g zlata na tono rude. Vse kaže, da Ruda zasluženo nosi svo* jc ime in da bo to znova opravičilo.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V nedeljo, dne 24. novembra 1946 vDobrli vasi ob 14. uri v Narod* nem domu igra »Miklova Zala«. Gostovali bodo pliberški. igralci. Čisti dobiček gre za Jelenovo družino, ki je pogorela.
Štev. 24
Slovenska Koroška se je poklonila spominu padlih partizanov Č/
Kljub dežju in snegu in kljub temu, da je koroško deželno varnostno rav* nateljstvo iz strahu, da ne bi zaradi preobilne udeležbe pogrebcev nastale demonstracije, dodelila za prevoz udeležencev samo štiti avtobuse za soboto in nedeljo, ko ni nobenega prometa, sc je naše ljudstvo v velikem številu zbralo zadnjo nedeljo v Št. Rupertu pri Velikovcu, da počasti padle parti* zane.— borce za svobodo. Ogromna množica ljudi iz vseh krajev naše zem* lje se ni ustrašila snežne burje in jesenskega deževja ter prihitela iz Zilje, Roža in Podjune, da se oddolži sporni* nu padlih junakov. Pa saj je bil tudi velik, celo za številnejše narode nadvse redek dogodek! 83 borcev, ki so v borbi proti fašističnemu nasilju pa* dli na Svinji planini za osvoboditev in priključitev Slovenske Koroške k ze* dinjeni Sloveniji in svobodni Jugoslaviji, je naše ljudstvo prekopalo in po* ložilo v posvečeno domačo zemljo ob farni cerkvi v Št. Rupertu pri Velikovcu. Deset metrov dolga in pet metrov široka jama je sprejela 81 krst zemelj* skih ostankov onih, ki so se dvignili nad svoj čas, premerili preteklost in bodočnost in se v pravem spoznanju uprli proti najhujšemu nacističnemu nasilju in najtemnejšemu duševnemu suženjstvu podivjanega hitlerizma, da osvobodijo ljudstvo stoletnega narod* nega in socialnega zatiranja. Ko so romale naše družine v izseijcništvo, ko so umirali naši najboljši na vešalih, ko so kljubovale naše najmočnejše duše v koncentracijskih taboriščih, so oni smelo zgrabili za orožje in zažgali vrh naših gora in po gmajnah plamene upora ter visoko dvignili zastavo svo* bode! In prepričali so naš preplašeni narod, da je prenovljen in očiščen madežev suženjstva krenil na pot borbe in odpora proti zatiralcem duha in je* zika, proti zavojevalcem zemlje in svobode, proti izkoriščevalcem delov* nega in ubogega ljudstva. Po njihovi zaslugi je naš narod opustil duhovno ozkost nacionalne prenapetosti in v bratstvu in enakopravnosti med narodi našel pot k narodnemu in socialne* mu osvobojenju. Naslonjeni na borbo jugoslovanskih narodov in oprti na pomoč zaveznikov in vseh svobodo* ljubnih množic sveta se naši partizani niso borili samo za svojo lastno svo* bodo, temveč tudi za osvoboditev vseh tlačenih in ponižanih. In v tem je veličina njihove borbe, je znak novega časa in napredne miselnosti, da so na
tisto zemljo, kjer je leta 1919 v ideal* ni borbi za pravice malega naroda pa* del pod kroglami nemških zavojeval* cev naš mladi junak Malgaj, zanesli visoko misel bratstva in enako* pravnosti. Iskrenost svojih visokih idealov so zapečatili s svojo junaško smrtjo. Oni so padli, a njihovi ideali so ostali in živijo naprej! To je poka* zal tudi veličastni pogreb.
Po umetnostno podani pesmi »Žrt* vam«, ki so jo zapeli podjunski pevci pod vodstvom tov. Zdravka Hartman-na, je bila slovesno prenesena krsta iz narodne šole k cerkvi, kjer jc bila po* ložena k ostalim 80 v skupni grob. Ob grobu, ob katerem je na pol droga vi* sela slovenska zastava in ki so jo na eni strani obdajale jugoslovanska, sov* jetska in francoska ter na drugi strani avstrijska, britanska in amerikanska zastava, so položili vgncc najprej zastopniki Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško, za njimi pa po vr* sti jugoslovanska, sovjetska in britan* ska delegacija in nato še zastopniki avstrijskih oblasti, Komunistične par* tije Avstrije, Zveze političnih internirancev in drugi. Ves prostor so pokri* vali brezštevilni venci, ki so na narod* nih trakovih nosili posvetila raznih narodnih organizacij iz vseh krajev Slovenske Koroške. Prekrasen je bil venec, ki ga je poklonila jugoslovan* ska delegacija spominu svojih padlih tovarišev. Po polaganju vencev je spregovoril č. g. dr. Zeichen, ki je ob asistenci sedmih duhovnikov opravil žalne obrede, in med drugim dejal: »Ob Vseh svetih, ko je naš narod ro» mal na tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanj.e, so ti borci za svobodo, ki jih sedaj polagamo v po* svečeno zemljo, ležali še zunaj po naših gmajnah in hostah, kjer so padli v nesebični borbi za visoke ideale. Naj bi te žrtve dokončno doprinesle k uresničenju bratstva in ljubezni med narodi,« je bila osnovna misel globo* kih izvajanj. Za dr. Zeichnom so sc poklonili padlim žrtvam v imenu Po* krajinskega odbora OF za Slovensko Koroško tov. dr. Luka Sienčnik — Trnov, v imenu partizanov sekretar POOF za Slovensko Koroško tovariš Prušnik Karl — Gašper, v imenu jugoslovanske delegacije major Milanič, v imenu sovjetske delegacij polkovnik Konovalov in v imenu britanskih za* sedbenih sil v Avstriji g. podpolkov* nik Ford, katerih govore smo objavili na drugem mestu.
Potem je govoril v imenu KPA to* variš Kazianka, ki je naglasil skupno borbo slovenskih in avstrijskih proti-fašistov v času vojne in dejal, da ho*, čejo biti komunisti prvi, ki bodo na* daljevali to, za kar so tovariši padli. Izjavil je, da bo KPA kot resnično demokratična stranka podpirala tudi borbo koroških Slovencev za njihovo nacionalno osvoboditev, kajti narod* na nestrpnost in nacistična ideologija sta šc vedno močni na Koroškem. Za* to je obljubil padlim borcem, da bo KPA izpolnjevala njihovo oporoko, ki se glasi: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Naslednji govornik ravnatelj Valentin Just se je v imenu nekdanjih političnih internirancev zahvalil pad* lim tovarišem, da so s svojo borbo skrajšali nepopisno trpljenje jetnikov po taboriščih, ki so se borili proti iste* mu sovražniku za iste visoke ideale človečanstva. Obljubil je padlim tovarišem, da hočejo nadaljevati vzvišeno borbo ne iz želje po maščevanju, ne iz želje po novem sovraštvu in razdoru, temveč za to, da bi končno zavladal mir med narodi. Da pa se bo to ures* ničilo, je potrebno zagotoviti vsakemu narodu njegovo nacionalno svobodo! Kot zadnja se je poslovila od mladih junakov — tovarišev v imenu naše mladine tov. Milena Mohorjeva, ki je med drugim dejala: »Ni nas vodilo narodno sovraštvo v naši borbi. Pozivali in kazali smo pot vsem od šoviniz* ma zaslepljenim. Naša mladina je šla v borbo za mir v svetu, za sodelovanje in za spoštovanje med narodi. Obvezujemo se, da bomo šli to pot tudi naprej. Opora in zgled na tej poti pa nam boste vi, ki ste za nas darovali najdražje — svoje življenje.«
Od omenjenih govornikov, ki so vsi govorili v znamenju sprave in visokih idealov svobode, bratstva in enako* pravnosti, sta se razlikovala le dva, ki sta se neprijavljena urinila v spored. Kljub temu, da sta stala ob grobu žr* tev fašistične in narodne nestrpnosti, se nista- mogla vzdržati tradicionalnega hujskanja in spletkarjenje, ki je značilno za koroške nemške šoviniste. Da je zastopnik Črnega avstrijskega križa poskušal prikazati iladvse težko in težavno delo prekopa in prevoza kot zaslugo ljudi in oblasti, ki s tem niso imeli ničesar opraviti, ni nič posebnega. Da pa se je zastopnik med* tem že razpuščene Avstrijske lige de*
mokratičnih Frciheitskiimpfer-jev dr* znil označiti padle slovenske partizane kot borce za ideale koroških vojnih zločincev Maicr-Kaibitscha in njego* vih zločinskih pomočnikov, ki so slepili ljudstvo s frazami o »Heimat-treue« in s tem mislili na Veliko Nem* čijo, je ob odprtem grobu žrtev te iste ideologije najbolj podla nesramnost. Toda naš slovenski narod in pošteni del avstrijskega ve, od kod prihajajo preroki in glasniki takih in podob* nih izjav. Naši partizani, ki so od sep* tembra naprej pod najtežjimi okol-nostmi iskali in zaznamovali grobove padlih tovarišev in sedaj zadnje dni sami izkopavali in prevažali trupla, dobro vedo, kdo jim je pomagal in či* gave so zasluge. Največja zahvala gre pač pripravljalnemu odboru pod vod* stvom dr. Luka Sicnčnika in še posebno partizanom Lucu, Krištofu in Ma* ksu ter tovarišu Štefanu Sienčniku, ki so posebno v zadnjih dneh opravili naravnost junaška dejanja. Omeniti moramo tudi posebej častite sestre v narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikov* cu in č. g. prošta iz Tinj Benetka, ki je osebno v gosti megli in v temni noči spremljal in blagoslavljal trupla treh borcev, ki so bili izkopani v njegovi proštiji, da dobijo svoje častno počivališče v skupnem grobu z ostalimi tovariši. Prav tako gre topla zahvala našemu dobremu ljudstvu, ki je brez razlike stanu in političnega prepriča* nja pomagalo našim partizanom pri težavnem prekopu, jih hranilo in pod* piralo. In to tem bolj, čim manj so naši partizani našli razumevanja za svo* je častno delo pri nekaterih nemških »Herrenbaurih«, ki so zahtevali visoko plačilo celo za prenočevanje v hlevih. Podoben smisel za vojne žrtve je po* kazal tudi velikovški »Kriegsopfef-verband«, ki je uprizoril na dan po* greba 83 padlih borcev za svobodo svojo zabavo pod geslom »Frohsinn — Heiterkeit — Tanz«, pri kateri je igrala godba z značilnim imenom »Berlin«. Slovenska prosvetna zveza je ta dan v počastitev padlih partizanov opustila vse prireditve, tudi kulfuthe!
Tako je počastil naš narod svoje borce za svobodo. Po vsej Slovenski Koroški in v srcu slehernega našega človeka pa je odmevalo prekrasno posvetilo partizanskim žrtvam:
Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin.
Do smrti svobodi je služil vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin.
A prišel bo dan, ko se ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi.
Vam, bratje, pa pesem ljubezni doni in večna zahvala Vam bodi!
—■ -----
Koroška
— i—*-----*—»-
| i	I .	I	' l\<;>
V BORBI
Moji partizanski doživljaji
(Pripoveduje partizan Luc)
Zvečer pa spet na pot. V teh krajih so hiše vse ograjene s plotovi. Dohod je mogoč samo skozi leso. Tisto noč nisem bil v predhodnici, zato sem malo zaostal. Ko je tovariš odprl leso, se je nenadoma nekaj posvetilo. Vsi smo odskočili in poiskali zaklon. Nekaj trenutkov smo napeto čakali, ker pa nihče ni vedel, kaj je bilo, sem šel k lesi in jo odprl. Poklical sem Gašper* ja, naj gre z menoj, ker je imel brzo* strelko. Previdno sva sc priplazila do hiše in hotel sem se dotipati do okna, da bi koga priklical. Okno pa je bilo tako visoko, da sem se moral povzpeti na hodnik pod njim. Komaj pa sem bil na tistem prekletem hodniku, se je iz vseh oken prvega nadstropja vsula toča krogel na tovariše, skozi duri pa name, ki sem stal na hodniku. Po stari navadi sem imel brzostrelko obešeno okoli vratu, pištolo v desnici in svetil* ko v levici. Ko so odjeknili prvi stteli, sem tudi jaz trikrat sprožil v vrata, za
katerimi je prežala polici ja, potem pa sem se pognal s hodnika kakih pet do šest metrov globoko na tla. Pri tem sta mi padli pištola in svetilka iz rok. Legel sem na tla in tipal za samokresom. Tedaj so začeli Nemci metati bombe. Prva se je razletela tako blizu moje glave, da me je skoro vrglo v zrak in me nekam zavrtelo. Medtem ko sta eksplodirali druga in tretja, sem našel svoje stvari. Drobec bom* be me jc ranil na levici, sicer se mi pa nič ni zgodilo. Planil sem pokonci in preskočil plot. Toda na tem vražjem plotu je bila razpeta bodeča žica in na njej sem si raztrgal hlače, pa še kožo na trebuhu. Stekel sem v smer, kamor je klical komandirjev glas. Bil je ra* njen v desno nogo. Tovariši so se zelo razveselili, ker sem ostal živ. Naš vodnik Gašper pa jc bil težko ranjen. Imel je prestreljen trebuh in je prosil, naj ga ustrelim. Seveda tega nisem mo* gel storiti. Tedaj me je prijel za roko
in dejal: »Luc, moral bom umreti, z menoj je konec. Vi pa me maščujte, maščujte in vztrajajte!« Vsakemu posebej je stisnil roko, opominjal je k vztrajnosti v borbi, vzel samokres in si ga nastavil na desno-sence. Trenu* tek je pomislil, potem pa je sprožil. Tako je končal tovariš Gašper.
Ko so Nemci užgali po nas, je bil naš desetar Pavle s strojničarjem in še enim tovarišem nad hišo. Ti so odprli tak ogenj na hišo, da so morali Nemci utihniti in smo se mi lahko umak* nili. Tudi iz sosednjega bivališča so prihajali Nemci na pomoč, toda z nji* mi se nismo mogli več spoprijeti, ker smo morali spraviti na varno svojega ranjenega komandirja. Oni trije tova* riši, ki so užgali po Nemcih za hišo, so bili nenadoma od nas odrezani in so se morali umakniti drugam. Ranjenega komandirja smo spravili čez hrib na varen kraj, kjer smo nato tri dni taborili. Tretjega dne zvečer smo šli štirje v patrolo. Jaz sem bil še vedno v nemški uniformi, medtem ko so bili drugi tovariši različno oblečeni. Ko smo prišli do neke gostilne, so tovariši napravili zasedo, jaz pa sem vstopil. Glasno sem pozdravil nemški in povprašal ljudi po papirjih. Kmetje so mi jih takoj pokazali, samo neki de* belušni gospod v kotu mi jc dejal, da bi ga moral poznati, saj je orožniški nadzornik in tajni policist. Povedal
sem mu, da sem posebna patrola iz Volšperka in poizvedujemo za »banditi«. Vprašal me je, kaj bom pil in ker mi je bilo vseeno, je gostilničar postavil predme vrč piva, potem pa še mošta. Premišljeval sem, kaj bi napravil. Policist je imel krasno lovsko puško in pištolo. Toda naš komandir je bil še zmeraj privezan na ležišče in ni mogel hoditi. Zato sem fašista pustil, saj sem ga dobro poznal in vedel, kje stanuje. Stopil sem za gostilničar* jem v kuhinjo, mu povedal, kdo sem, in ga zaprosil, naj mi da s seboj nekaj hrane. Gostilničar me je začel obje* mati, nato pa je stekel po hrano.
S tovariši smo šli v naše taborišče in se pogovarjali o tem, kaj naj napravimo s to gospodo v gostilni. Komandir sploh ni mogel stopiti na nogo. prejšnji dan pa je hodila tod okoli po* licija. Tako torej nismo mogli ničesar pametnega ukreniti. Zato smo prihod* nji večer napravili nosila in naložili nanje komandirja. En tovariš je hodil pred nami kot predstraža, štirje pa smo nosili komandirja po temni, deževni noči in hudih strminah. Kolikokrat smo padli, ne vem več. Prebredli smo neko vodo in krenili proti naše* mu staremu taborišču. Tam smo našli še one tri tovariše, ki so bili pred dne* vi v borbi od nas odrezani. Seveda je bilo pri srečanju veliko veselja in navdušenja.	C0*1*)
0 SVOBODI VERE V SOVJETSKI ZVEZI
Že v prvih dneh svojega obstoja je izdala sovjetska vlada celo vrsto od* redb, ki so zagotovile delovnemu ljudstvu demokratične pravice in popolno svobodo vesti. Med njimi jc bila tudi odredba z dne 23. januarja 1918 o ločitvi cerkve in države ter o ločitvi cerkve in šole. Osnovno načelo tega odloka je bila enakopravnost vseh verskih skupin v Sovjetski zvezi, ki od države ne prejemajo ne stvarne in ne politične podpore in pravno uživajo položaj zasebnih organizacij.
Gori omenjeni odlok jc prizadel v prvi vrsti interese ruske pravoslavne cerkve, ki je imela pred revolucijo po* ložaj državne cerkve in je bila tako dejansko del državnega aparata Napredni sloji v pravoslavni cerkvi so sprejeli ta odlok kot nekaj pozitivnega, kajti z njim je bila cerkvi dana možnost, da krene s poti, ki ji jo jc vsilil carski režim. To stališče je za* stopano tudi v almanahu moskovskega patriarhata, izdanem 1942. leta, kjer se v članku »Resnica o veri v Rusiji«, glasi:
»Odlok sovjetske vlade o svobodi vesti in o svobodi verskega prepričanja je odstranil s cerkve tisti pritisk, ki jo je težil dolga leta, in jo s tem osvobodil zunanje nadvlade. To je neprecenljivo koristilo notranjemu cerkvenemu življenju. Odlok jamči popolno svobodo in nedotakljivost te svobode za vsa verska prepričanja.«
V podjetjih in na inštitutih, na dr* žavnih in kolektivnih posestvih in prav tako v armadi ne delajo nobene razlike zaradi vere. Pri nastopu službe ali pri sprejemu v kakršno koli druž* beno organizacijo ni treba navajati vere.
Sovjetski zakoni izključujejo vsako zmanjševanje pravic in vsako preganjanje .zaradi verskega prepričanja, prav tako pa izključujejo vsako žali* tev verskih čustev vernikov. Člen 130. ustave obvezuje vse državljane, da iz* polnjujejo ta zakon in da spoštujejo načela sooialistične družbe.
RUSKA CERKEV V DOMOVINSKI VOJNI
Že prvi- dan zahrbtnega nacističnega napada na Sovjetsko zvezo jc po* glavar pravoslavne cerkve, tedanji
upravitelj patriarhata metropolit Ser* gej, pozval duhovščino in vernike na obrambo domovine. Prav tako se je ruska pravoslavna cerkev aktivno udeleževala pri zbirkah dragocenosti in drugih predmetov za obrambo, kakor tudi za prebivalstvo ozemelj, ki so jih izropale in opustošile nemške zasedbene čete.
V tej vojni so sc izvedle v organi* zaciji cerkvenega življenja velike spremembe, ki so bile za cerkev največjega pomena.
4. septembra 1943 je generalisim J. V. Stalin sprejel poglavarje ruske pravoslavne cerkve metropolite Serge-

--'1

Da bi se vzpostavili čim bolj normalni odnosi med cerkvijo in državo, je bil v oktobru 1943 osnovan pri sovjetski vladi sosvet za zadeve ruske pravoslavne cerkve. Ta sosvet se ni* kakor ne vmešava v notranje zadeva cerkve, ker se ne dotika dogmatičnih in kanonskih vprašanj. Njegova nalo* ga je predvsem v tem, da vzpostavi zvezo med sovjetsko vlado in patriarhom v vseh vprašanjih, za katera je • potrebna odobritev vlade. Prav tako svet nadzoruje pravilno in sodobno izvajanje vladnih zakonov in odlokov, v kolikor sc tičejo ruske pravoslavne cerkve.
Svet podpira tudi cerkvene organizacije v vseh primerih, pri katerih je potreben stik z raznimi ministrstvi. Svet je tudi pristojen, da proučuje in priporoča prošnje vernikov za preda* jo cerkvenih poslopij, na novo otvor* jenih božjih hiš ali prošnje za postavitev novih cerkva. Na ta način sosvet za zadeve ruske pravoslavne cer* kve pospešuje vzpostavitev normalnih odnašajev med cerkvijo in državo. Stik, ki je bil vzpostavljen med sosve*
tom in moskovskim patriarhatom, je potrdilo, da se je tak način sodelovanja kar najbolje obnesel.
Trenutno je na ozemlju Sovjetske zveze 22.000 pravoslavnih cerkvenih občin. Število cerkva jc v posameznih okrožjih zelo različno; tako ima na primer viniško okrožje 839, kursko okrožje 320, moskovsko okrožje 240 cerkva itd.
Moskovskemu patriarhatu so tudi predali samostan sv. Trojice v Zagor* skem pri Moskvi, tako da upravlja danes vsega skupaj 89 pravoslavnih sa* mostanov.
Tečaje za bogoslovce in dušne pastirje kakor tudi semenišča so uredili v Moskvi, Leningradu, Odesi. Minsku, Saratovu in v mnogih drugih mestih Sovjetske zveze.
Letošnjo jesen pa bodo odprli v Moskvi, Kijevu in Leningradu bogoslovne akademije.
Episkopat ruske pravoslavne cerkve tvori sedem metropolitov in 75 nad* škofov in škofov.
Kakor v vojni koraka pravoslavna cerkev v Sovjetski zvezi tudi v miru ramo ob rami z vsem-ljudstvom in ga podpira pri izpolnjevanju ukrepov sovjetske vlade, da bi se čim hitreje obnovilo in razvilo gospodarstvo de* žele.	N. I. Slinov
Ilija Ehrenburg:
PO FRANCIJI
Pristanišče Chimka pri Moskvi
ja, Nikolaja in Alekseja, današnjega PAtai#rh&. Pri, tein,.razgovoru so za* stopniki cerkve obrazložili, zakaj bi bilo želeti, da se skliče koncil za vo* litve patriarha, in so pri generalisimu Stalinu naleteli na popolno razumevanje. Kmalu nato se jc sestal koncil nadškofov, na katerem je bil metropolit Aleksej soglasno izvoljen za mo* skovskega patriarha in za patriarha vse Rusije. Prav tako je koncil izvo* lil Sveti sinod, ki jc najvišji cerkveni upravni organ pri patriarhatu.
To leto je tu prišla jesen zelo pozno. Svetlo sonce, pisana slika mestnih na* sadov ter parkov in prav tako pisani lepaki so značilni za mesto. Na zidovih starih palač, sodnij, cerkva in knjižnic se bleste s kredo ali rdečo barvo napisane besede: »Da« in »Ne«, Tujec se je čudil visokemu odstotku volivcev, ki so se vzdržali glasovanja. Lahko si je mislil, da sc za tem skriva ravnodušnost ali pa da se volivci še niso odločili. Toda to jc napačno. Zelo mnogo Francozov sc jc samo zaradi tega vzdržalo volitev o sprejemu nove ustave, ker so bili prepričani, da jc od* ločitev že davno padla in niso mogli razumeti, čemu jih tako neutrudno sprašujejo; kajti od osvoboditve Francije niso bili nič manj ko sedemkrat povabljeni pred volilno skrinjico.
Bil sem na pariških boulcvardih, ko so zvočniki in transparenti oznanjali izide volitev. Ljudje, ki so bili zbrani
.         im   in m   mm,m,n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii       umi mm nun n   m  
»Dolarska demokracija" ali »dolarska diplomacija"
Pod tem naslovom jc pisal Georgi j c v v »Pravdi«:
»V ameriškem tisku jc zadnje čase moda, da veliko pišejo o demokraciji. To ni nič čudno, če pomislijo na moč demokratičnih idej med množicami. Za napihnjenimi razpravami o demo* kraciji pa se le prepogosto skrivajo razlogi, ki so vse prej kot skrb za ko* risti ljudstva. Tako sc spominjamo, da so na pariški mirovni konferenci amc-rikanski zastopniki v znamenju demo* kratičnih načel o »enakih možnostih« poskušali, da bi nekaterim majhnim državam vsilili neznosne mirovne po* goje in jih s tem spravili v popolno odvisnost dolarja.
Zelo zanimiva so v tej zvezi izvajanja senatorja Thomasa, ki je jav* no pozival, da jc treba uporabiti do* lar kot sredstvo zunanje politike ZDA in imenoval to politiko »dolarsko demokracijo«.
Senator Thomas si ne more pred* stavljati demokracije brez gospostva dolarja. Iz njegovega članka, objavljc* nega v začetku oktobra, je razvidno, da ne gre za nič več in nič manj kakor za proslulo »dolarsko diplomacijo«, ki jo ljudstvo pozna iz izkušenj zadnjih deset let in jo sovraži.
»Dolarska diplomacija« si je zastavila cilj. da na ta ali drug način spravi v gospodarsko odvisnost male države in pri tem lahko uporablja tudi oboro* ženo silo. Če se jc v kaki deželi, ki jo je snubil dolar, okrepilo stremljenje po neodvisnosti, tedaj je nastopila di* plomacija bajonetov. To je bila usoda Kube in drugih dežel centralne Ame-
rike, na katerih ozemlju so večkrat stale amerikanske čete.
Po drugi svetovni vojni se je okrepi* la težnja, da bi ameriško zunanjo po* litiko spravili na pot »dolarske diplomacije«. Zagovorniki te politike, kot senator Thomas, čisto odkrito poziva* jo, naj bi izkoristili gospodarsko moč ZDA, ki so v tej vojni tako pomnoži* le svoje bogastvo. Na ta način bi lahko podjarmili dežele, ki so bile v voj* ni opustošenc in oslabljene. Ko so le* tos podpisali finančni sporazum med ZDA in Francijo, so številni ameriški listi odkrito pisali, da šo politični nagibi narekovali amer. posojilo Franciji na predvečer volitev v ustavodajno skupščino.
Še ni dolgo tega, kar so italijanski listi prinesli poročilo Associated Preš* sa, po katerem namerava Amerika v začetku leta 1947, ko bo UNRRA prenehala s svojimi pošiljkami, posoditi 500 milijonov dolarjev Italiji, Avstriji in Grčiji. Na ta način si hočejo žago* toviti, da hi te dežele še v večji meri izpolnjevale cilje ameriške zunanje politike. Če se na eni strani dolarju zelo mudi, da bi podprl grške monar-iio-fašističnc tolpe, ki sc vnemajo za »dolarsko diplomacijo«, se na drugi strani ZDA obnašajo čisto drugače, kakor gre za države, v katerih vlada resnična demokracija. Kakor znano, so ZDA odklonile posojilo Čcškoslo* vaški.
Številni amerikanski listi so to odklonitev odkrito tolmačili kot represa* lijo proti Češkoslovaški enostavno zato, ker je češkoslovaška delegacija na
pariški mirovni konferenci solidarno s Sovjetsko zvezo in drugimi demokratičnimi deželami zagovarjala res* nično neodvisnost, kar je vzbudilo nejevoljo pri anglo*amerikanskem bloku.
Ameriški kapitalisti se ne morejo sprijazniti s tem, da sc je cela vrsta evropskih držav odtegnila njihovemu gospodarskemu vplivu. Ameriški listi poudarjajo, da izvira vmešavanje ZDA v notranje zadeve Poljske, Romunije, Jugoslavije in 'drugih demo* kratičnih evropskih dežel iz stremljenja monopolnega kapitala, da bi v teh deželah, ki so se otresle odvisnosti od tujine, obnovil svoje gospodarske po* stojanke.
Kakor koli si zagovorniki »dolarske diplomacije« prizadevajo, da bi zastrli pravi smisel svojih prizadevanj, jc vendar jasno, da te težnje ni mo* goče spraviti v sklad z interesi miru in s prijateljskim sodelovanjem med narodi. Ni noben slučaj, da prodiranje amerikanskega kapitala v gospo* darstvo različnih držav spremlja zgraditev vojaških oporišč v teh deželah. »Atomska diplomacija« jc samo druga oblika »dolarske diplomacije«. Ni se čuditi, da svobodoljubni narodi nočejo trpeti dolarske diktature, pa naj si nadeva še tako »demokratične« plašče. Demokratične sile so po uničenju fašističnih napadalcev narastle in se okrepile. V novem, spremenjenem po* litičnm položaju bodo narodi veliko hitreje in jasneje spregledali pravi pomen »dolarske diplomacije«, kakor je bilo to v dobi Teodorja Roosevelta in Tafta.	*
pred uredništvom »Pariš Presse«, so začeli navdušeno kričati, ko se je pokazalo, da sta Vendeja in Lotaringija zavrgli osnutek ustave. Zato pa so drugi ljudje pred poslopji levičarskih listov »Ce soir« in »Front nationale« navdušeno pozdravljali izide volitev v pariških delavskih predmestjih, ki so se izrekla za novo ustavo. Množice na boulcvardih niso bile enih misli, prav tako kakor vsa Francija. »Da« in »Ne« sta tekmovala med seboj. Zmagal je »Da«. In z njim je zmagala demokra* cija, toda le z neznatno večino. Glasovanje je še enkrat pokazalo, kako se je zaostril notranji boj v Franciji. Še tik pred vojno je vladalo v Franciji zelo zmerno podnebje; politični nasprotniki so si v kavarnah med seboj napivali, igrali skupno domino in pozabljali na medsebojne spore, ko so lovili ribe. Sedaj pa jc to vse drugače. »V to kavarno ne grem; njen lastnik glasuje z ,ne’,« pravi neki sivolasi viničar. »Rajši se peljem v mesto, toda k našemu lekarnarju me živa duša ne spravi: on je ateist in glasuje z ,da’,« tako razlaga častitljiva dama, žena notarja v nekem manjšem kraju. Celo ljubega Boga so pritegnili v službo za stvar; v zapadnih provincah, kjer je katoliška cerkev posebno močna, so duhovniki grozili s peklom tistim, ki bodo glasovali z »da«, in obljubljali odpuščanje smrtnih grehov za »ne«.
Kakor je znano, so tri velike vladne stranke — komunisti, socialisti in ljud* ski republikanci (MRP), to so katoličani, ki so se udeležili osvobodilnega gibanja — pozvale volivce, naj glasujejo z »da«. Kljub temu pa je mnogo Francozov, ki so prej glasovali za MRP, sedaj odgovorilo z »ne«. Nočem trditi, da so vsi. ki so odgovorili z »ne«, zavestni sovražniki demokracije. Med njimi so ljudje, ki so ogorčeni za* radi raznih škandalov. Njihov »ne« ni veljal toliko bodoči ustavi kakor današnjim »junakom škandalov« in pustolovcem. Med njimi jc tudi mnogo naivnežev, ki so prezrli razvoj dogod* kov. Ti ljudje še zmeraj verjamejo, da so radikalni socialisti resnični branilci republike in za velikim, toda nemočnim Herriotom ne opazijo malega, toda izredno aktivnega Daladiera.
Zelo poučen je zemljevid, s katere*
•	ga so razvidni izidi glasovanja po posameznih pokrajinah. Značilno je, da so glasovale z »ne« province, ki so se pred poldrugim stoletjem udeležile upora Vendcje. V zapadni Franciji in
*	na vzhodu v Lotaringiji in Alzaciji je zelo močna katoliška cerkev; tu niso toliko glasovali »črni« proti »rdečim«, temveč »beli« proti »modrim« (za časa revolucije so bili beli« privrženci kralja in cerkve, »modri« .pa republi*
kanci). To ni nič novega. Kajti tudi pred vojno sta bili Vendeja in Alza* cija trdnjavi reakcije. Novo vidim v nečem drugem: ogromno večino za »da« so dali gorati predeli. To se seveda ni zgodilo, ker imajo gore zmeraj nekaj romantičnega na sebi, term več zaradi tega, ker so se v gorskih krajih odigravali boji med partizani in fašisti. Centralna Savojska planota in Alpe so dale večino somišljenikom no« ve ustave, kajti prav v teh krajih so se ljudje, ki so prišli z vseh koncev
Francije, dve in tri leta borili proti Nemcem in proti izdajalcem. Ni mo-goče razumeti izida glasovanja, ne da bi pomislili na najnovejšo francosko zgodovino. Kajti preden so šli Francozi k volivnim skrinjicam, so se mo« rali odločiti že veliko prej in prečesto tudi s svojo krvjo.
Prepad med Francijo ljudstva in med drugo, ki bi jo rad imenoval ria« domestek Francije, ni nastal šele danes ali včeraj. Ta nadomestek Fran-
cije ni samo sovražnik francoskemu ljudstvu, ampak tudi sovražnik fran« coske države, kajti ti ljudje cenijo svoje osebne koristi mnogo, više ka«i kor koristi naroda, kulture in domovine. Zelo umestno je opozoriti na to, da Vichy ni bil zbirališče slučajnih pustolovcev in da Petain ni bil navaden plačanec: Vichy je bil samo nadalje« vanje Miinchena in nasprotniki nove ustave so nadaljevanje Vichy«ja. Ni važno, da so se inozemski pokrovitelji zamenjali.
IN TAKO TUDI BO!
Pod tem naslovom je inž. Vinko Sa« dar v »Kmečkem glasu« napisal daljši članek o bodočem kmetijstvu v Sloveniji, iz katerega posnemamo nekaj odlomkov:
»Mi Slovenci smo zelo nehvaležni ljudje. Tako nebeško lep košček zem« lje nam je naklonila prijazna usoda in vendar se tega sami ne zavedamo. Samo krepko bi morali poprijeti in ustvarili bi z lastnimi rokami prelep zemeljski raj, kakor ga zlepa niina tu« jina. Slovenskih goric ni nikjer dru« god na svetu, malo je Vipavskih dolin, Sorško polje s prekrasnimi gorami v ozadju je edinstveno. Ne mislim sa« mo na naravno lepoto, mislim pri tem na čisto stvarno gospodarsko vrednost. Trdimo, da smo reveži, da je na« ša zemlja skopa, malo rodna. In vendar smo bogatini, da nas bi marsikdo zavidal in nas tudi v resnici zavida. Po tujini se je klatil naš človek za kru* hom, prelepa slovenska zemlja mu je bila mačeha. Ali nas je že preveč rodila slovenska mati, da nas Slovenija ne *bi mogla prehraniti? Tako smo se otožno spraševali in begali v svet, pri nas doma pa je uspeval tujec.
Če se ozrem samo na naše kmetij« stvo in vse drugo pustim ob strani, se vprašam: ali je mogoče,, da ,se rj^še kmetijstvo intenzivira, naša zemlja še bolj izkoristi, kakor se je izkoriščala doslej, ali ne?
Če pišejo tujci, da pridelajo krmilna pese 1000 do 1200 q na hektar, jim 'a-hko povemo, da smo tudi mi letos p ji« delali po 10 vagonov pese, po 36 q pšenice, po 3 vagortfe krompirja na hekt« ar itd. In vendar nismo še uporabljali pri tem najvišje količine umetnih gnojil. Vina nam lahko dajo naše gorice 60 do 80 in tudi 100 hi na hektar. So to posamezna posestva, posamezni primeri, toda prav ti primeri nam ka« žejo, kaj je mogoče doseči na naši zemlji v našem podnebju. Če v vzornem vinogradu priteče iz trt 60 lil naj« boljšega vina, v sosednjem pa komaj 20 hi kislega, temu ni kriva priroda.
zemlja, podnebje, temveč je vzrok nekje drugje. Vzrok je v neznanju, prc« majhni uporabi gnoja, gnojil, strojev, del. sil, zaščitnih sredstev, znanja.
Za vse to je potreben denar, bi me kdo zavrnil. Res je. Toda tudi to je res, da denar ni nekaj takega, kar ti more dati samo priroda; denar je človeški izum, ki ima v socialistični družbi čisto drugačen značaj, kakor ga ima v kapitalističnem svetu. Ker naš kmet ni imel dovolj proizvodnih sredstev, zato je odganjal svoje otroke v svet za zaslužkom, zato je bila nje« gova kmetija vedno v istem in enakem stanju; kakor jo je podedoval od očeta, oče od deda in tako nazaj v preteklost.
Predaleč bi me zaneslo, ako bi opi« soval vse strokovne mere, ki jih bo treba podvzeti, da bomo dvignili našo
kmetijsko proizvodnjo. Le to pravim: Preobraziti moramo našo kmetijo tako, da je čez dvajset let ne bo nikdo več spoznal, če ne bo sam doživljal te spremembe. Kjer je pusta skala in go« ljava sedaj, bodo zeleni gozdovi, čeprav še^ mladi, pa vendar že gosti in zeleni. Zeleni gozdovi bodo odpravili poplave in burjo. Veter nam bo dajal elektriko, elektrika bo napajala njive. Močvirnatega sveta ne sme biti več v naši deželi. Najmanj 40.000 hektarov njiv, če že ne vrtov bomo pridobili z osuševanjem sveta. Potoke, reke in re« čice bomo zregulirali, zajezili in tako z njimi po potrebi priredili poplavo ali pa sušo, kakor bomo želeli. Tudi suhe krajine bomo odpravili. Dvignili bomo talno vodo, k jer bo to potrebno, in jo znižali tam, kjer mora tako biti. Trsi bodo stali v širokih vrstah na ži-
Napajanje živine

»Jeli je o tem sploh še potrebno razpravljati?« bo mogoče kdo začudeno dejal, »saj vodo živini pa vendar vsak« do zna dajati.« Pa ni tako. Res je, da ie čisto mehanično napajanje bolj ali manj enostavna stvar. Zadeva pa m več tako enostavna za tistega, ki mora vsej živini, vsaki živali posebej znositi dan na dan po trikrat toliko in to« liko težkih škafov vode. Tudi ni stvar enostavna glede vprašanja, če smo živini z našim napajanjem dali v resnici tisto množino vode, ki jo žival vsak dan potrebuje. Upoštevati moramo, da rabi srednje težka krava«molznica pri suhi krmi približno 50 litrov pitne vode na dan. Če žival ne dobi zadosti vo= de, trpi prebava in vse presnavljanje in posledica tega je — manj mleka in slabše uspevanje.
Najbolj idealno bi torej bilo, da bi imeli že v vsakem hlevu ob jaslih sa-monapajalnike, kakršne so začeli uva« jati pri nas že pred 50 leti in ki omo-
gočajo živini, da pije, kadar se ji zlju« bi in kadar je res žejna. Pri novo« dobnih Reautschniggovih stajah se oskrbuje živina z vodo navadno na ta način, da vodo kar med krmljenjem ali po krmiljenju spustimo iz cčvUv primerno nagnjene betonske jasli, oziroma korita iz žgane gline. Čim se je živina napila, pa vodo na drugem kon« cu jasli zopet spustimo iz korita.
Kakor so samonapajalniki raznih vrst bolj ali manj ugodni za preskrbo živine z zadostno količino vode, tako obstoja na drugi strani pri 'Pfjiftčvi uporabi posebno tam, kjer še ni teka-lišč in smotrnega spuščanja živine na prosto, velika nevarnost, da krave le« to. in dan ali vsaj v teku cele zime ne pridejo na zrak in na sonce.
Tej pomanjkljivosti se najlaže iz-ognemo na ta način, da namesto sa« monapajalnikov postavimo nekje zunaj hleva korito, kamor živino redno gonimo napajat. S tem odpade tudi ze*
co napeljani. Med vrstami pa bo brnel plug in okopavnik, Elektrika bo nosila gnoj, škropila trsje, stiskala grozdje, polnila sode in steklenice. Do vrh sad« nega drevja boš segel z golimi rokami in obiral sad. Med sadnim drevjem bo rastla zelenjava in jagode. Njive bo obračal traktorski plug, pridelke bo spravljal stroj. Kosec bo z eno roko zvijal cigareto, z drugo pa bo vodil samohodno kosilnico. Po zelenih, bujnih umetnih travnikih se bo pasla za« jetna živina, detelja bo glavna krma in pa seno z zasejanih travnikov. Na njivah se bodo žita umaknila drugim posevkom in nasadom. Pridelovali bomo razno semenje, ki ga dosedaj ko« maj najdemo po naših njivah. S semeni bomo dobro zaslužili. Pridelovali bomo seme detelje raznih vrst,' trav in zelenjadnic. Krompir nam bo zvest prijatelj in hvaležen plačnik skrbi, ki mu jo bomo posvečali.
Naše njive bodo lepo zravnane, pra« vilne oblike in velikosti. Potoki bodo tekli naravnost, brez ovinkov. Priroda postane še veliko lepša, če človek položi nanjo svojo delovno roko. Krotka m umirjena postane, izgubi divjino, neurejenost. Lepa je divja zmeda na« ših njiv in travnikov, koristna pa prav nič. Še lepše in koristnejše pa je lepo urejeno širno polje.
To niso prividi ali bolne fantazije, kakor bi kdo utegnil misliti, temveč čisto jasni pogledi v bodočnost Noivi red bo preobrazil zunanje lice naše kmetije, naše dežele sploh. Delo pridnih rok v načrtnem socialističnem go« spodarstvu bo ustvarilo čudež, ki ga danes že slutimo in občutimo.
• lo zamudno in težko delo z napajanjem iz škafov.
Nekateri se boje spuščati živino na prosto, češ saj mi čisto ponori, ko pri« de ven, pa še nesreča bi se lahko zgodila. Tega se nikar ne bojmo. Seveda, če je bila žival celo leto priklenjena k jaslim, pa jo nekega dne izpustimo, b.o res skakala kot nora. in,.s’e veselila ptbstdštl/sottča in z^aka. Če bat živtno redno vsak dan ženeš do korita, bo mirno in krotko hodila svojo pot. In čim daljša bo ta pot, tem bolj ji ho gibanje na prostem koristilo.
Neprecenljivo korist rednega go« njenja živine na napajališča na prostem mi je v moji nekdanji praksi, po« trdiUtudi napreden posestnik'drugih razlogov. Redno se je dogajalo, da so njegove krave in telice posebno po« zimi težko teletile. Ni bil redek primer, da je ob težkem porodu poginila ali krava ali tele. Ko pa je omenjeni kmet vrgel samonapajalnik iz hleva in začel živino redno goniti na precej od« daljeno napajališče na prostem; so krave in telice vselej z lahkoto teletile,
—K—
Juzef je govoril tiho, z zamolklim starčevskim glasom. Ko je Edvard nekoliko natančneje pogledal njegovo suho lice, z dolgimi sivimi zalisci, je šele zapazil, kako se je postarala v zadnjih treh letih.
»Zelo dobro, Juzef. Zdaj mi pa. pri« poveduj o tistem nemškem majorju. Kako mu je že ime?«
»Adolf Sonnenburg, milostljivi gospod. Major stanuje v sobi domačega učitelja. Ima slugo. Ta lenuh se stalno vrti po kuhinji in spi skupaj z Ada« mom v sobi za strežnike: Gospod major je plemiškega rodu in dovoljujem si vam povedati, da je pošten človek. Prepovedal je svojim vojakom, da bi stikali po kurniku, kajti začeli so že krasti naše gosi in kokoši...«
»Koliko Nemcev je na posestvu?« tou je Edvard segel v besedo.
»Cel konjeniški oddelek. Že mesec dni njihovi konji jedo naš oves. Nje« gova Prevzvišenost spočetka tega ni dopuščala, tedaj pa so Nemci zaprli
gospoda upravnika in žitnica je morala biti odprta. Zdaj, odkar se je pri« selil k nam gospod major, so si začeli Nemci oskrbovati po vaseh vsaj seno, a dotlej so jemali samo naše ...«
»Kje so vojaki razmeščeni?«
»Na pristavi.«
»Dobro. Kdaj boš šel k očetu Jeronimu? Hočem ga še danes videti.«
»Takoj pojdem. Ali mi še kaj uka« zujete?«
»N e.«
Pri vratih se je Juzef ustavil.
»Ali lahko povem očetu Jeronimu, da se je milostljivi gospod vrnil?
Edvard je bil nekoliko trenutkov v zadregi, potem je pritrjevalno prikimal z glavo.
Mogeljnickijeva sta ostala sama. Edvard je stopil k ženi.
»Oprosti mi, Edo, vendar nikakor ne morem razumeti, kaj potrebuješ očeta Jeronima? Res ne morem ver* jeti, da si se odločil izpovedati svoje grehe!« Nato se je glasno zasmejala,
Edvard jo je nežno objel.
»Ali ti je morda oče Jeronim neprijeten?«
»To ne, ampak nekoliko čudno mi je, Za tvoj prihod ne vedo niti oče niti brat niti Štefanija.«
»A oče Jeronim ima poseben poziv. Ne čudi se temu. Ponoči vendar nisem mogel vseh vznemirjati. Saj veš, da so v naši hiši Nemci, a jaz senj... fran« coski častnik. Menda razumeš to, Lu-dovika? Jutri moram odpotovati v Varšavo in čim manj jih ve za moj prihod, tem bolje.«
»Kako, ali hočeš spet odpotovati?«
»Saj se bom kmalu vrnil, Ludovika.«
»Vendar, namesto da bi prebil z me* noj te urice, pa kličeš tega zoprnega jezuita.«
Edvard se je nasmehnil.
»Očeta Jeronima nujno' potrebujem zaradi nekega sporočila. To so vsekakor stvari, ki te nikakor ne zanimajo. Vendar, oprosti mi, ko bo prišel oče Jeronim, se bom moral z njim pogo* voriti na samem. Ta je namreč nekaj zaprosil kardinala. Tako, neke cerkvene zadeve... To je njegova tajnost in zelo bi mu bilo neljubo, če bi bil kdor koli navzoč. A zdaj mi dovoli, da ti zastavim nekoliko vprašanj.«
»Poslušam, Edo.«
»Povej mi, ali ta major obeduje sku* paj z vami?«
»Da, papa in Štefanija ga vedno povabita k mizi. Vede se odlično. Precej dobro govori francoski... Vendar pa včasih privede s seboj še nekega čast* nika, poročnika Schmultkeja. Tako surov Bavarec je to. Če bi ti samo čiil njegove prostaške in neotesane poklone! In vedno da čutiti, da tukaj nismo gospodarji mi, ampak oni. Papa pra* vi, da mu Schmultke dela velike usluge, vendar mi je kljub temu zelo ne« prijeten.«
Edvard je razbral Jz njenih besedi dokaj več, kakor je ona povedala, in obrvi so se mu počasi namrščile. Ludovika je takoj začutila slabo voljo svojega moža, se dotaknila s konci pr* stov njegovih obrvi in božala izrazito povprečno gubo na čelu. Ta nemi dotik ju je vedno pomiril brez besedi. Ko so se potem približali njeni prsti njegovim ustnicam, so mu oči nehote obvisele na bleščečih se, dragocenih kamnih na njenem prstanu.
»Ludovika, kje ti hraniš svoj na? kit?«
Začudeno je dvignila svoje goste in mehke trepalnice.
»Čudno, Edo! Prav nič ne vprašaš, kako sem živela ta tri leta, ampak se zanimaš...«
»Ti si otrok, Lu... Vprašal sem te samo zato, ker moram vedeti, s kakšnimi dragocenostmi midva r&zpolaga-' ya, Ti bom že povedal, zakaj mi je to
□ PROBLEniH
(Po predavanju 1.1. Anisimova v Ljubljani)
sna stvar vsakega sovjetskega državljana. Ničesar takega se ne more reči domovino ameriškega pisatelja.
—-------;----7--77------;--------t	Zd uomovmo amerisKega pisatelja.
povojne kulture in umetnosti J Ameriški pisatelje torej mnenja, da
- ...—i. »i .1 »Pl... -m	i i' ■■■■■■ i ■ i ■    ^ nn talen c p. n mncHn nastati samn v
j Tovariš Ivan Anisimov je dejal:
' Vprašanje kulture in ljudstva je vprašanje kulture same. To vprašanje je globoko zanimalo tudi tako imenovane mojstre kulture, kakor je nazi* val našo literarno inteligenco Gorki. Po drugi svetovni vojni, iz katere je izšla Sovjetska zveza kot zmagovalka, se je marsikaj spremenilo. Pred kub turo so se postavile nove naloge.
Kako razumejo sovjetski mojstri kulture svoje naloge, kakšen je njihov odnos do ljudstva? Pri vpraša* nju, zakaj smo zmagali v tej vojni, ki je bila ena izmed najstrašnejših, se zavedamo, da je Sovjetska zveza zmagala zaradi sovjetske ureditve države. Bistvo te ureditve je, kar je povedal že Lenin, da je ena izmed prvih nalog, dvigniti najnižje plasti k zavestnemu ustvarjanju. To se je v Sovjetski zvezi tudi zgodilo. V tem tiči tudi skrivnost zmage sovjetskega ljudstva.
Objavljena petletka, ki bo obnovila deželo ter jo gospodarsko dvignila, b® izvedena zato, ker je za njo ljudstvo take dežele, v kateri so vsi za načrt, in kjer ni takšnih, ki bi stali ob strani.
V tako urejeni državi, kakor je SZ, ima inteligenca najugodnejše pogoje za ustvarjanje. Možnost in perspekti* ve ustvarjalnega dela sovjetske inteligence so neizmerne. Med sovjetskim ljudstvom in inteligenco ni nikakršnih pregrad.
Tovariš Ivan Ivanovič Anisimov se je dotaknil nalog, ki so danes pred sovjetsko umetnostjo.
- ”K'čemu'je težila sovjetska umetnost ‘med veliko domovinsko vojno in k če* mu teži danes po končani drugi svetovni vojni? Pokazati hoče bogastvo novega človeka, to je človeka — tvor* ca življenja, ki se je dvignil do ustvarjanja zgodovine. V Sovjetski zvezi se ysako leto bolj vidi, kako raste člove* canska polnost v nasprotju.z zapadno kuTtffrb; kjer jc vedno večji'ražktdj in propad.
Notranje bogastvo pri svojem ustvarjanju črpa sovjetski umetnik iz ljud* stva; v drugačnih okoliščinah bi bilo to težko mogoče. Odnosi med sovjetskim človekom in umetnostjo so zelo odkriti in jasni. Sovjetsko ljudstvo po* ve^natavnost, kaj želi od svojih mojstrov kulture. Tudi sedaj po drugi svetovni vojni zahteva ljudstvo, naj umetnik upodobi, kako se je sovjetski človek do in med drugo svetovno vojno spremenil, kako se je naglo raz* vijal, kako značaj novega sovjetskega človeka ni več tak, kakršen je bil značaj tuskega človeka do sedemnajstega leta. V letih velike domovinske vojne se je pokazalo, da se je sovjetski člo-
vek temeljito spremenil. Pokazal je primere vztrajnosti, kako zna najti pot iz najtežjih neprilik — a vse zato, ker je bistvo novega sovjetskega člo* veka v tem, da zna povezati osebno s splošnim. Samo tako je mogel sovjetski človek ustvariti na bojnem polju, kar se zdi človeško nemogoče. Za umetniško ustvarjanje pa je važno, da te odlike novega sovjetskega človeka niso samo odlike posameznika, ampak da so to odlike mnogih milijonov sov* jetskih ljudi. Zato je glavna naloga sovjetske umetnosti, prikazati spremembe ruskega človeka, in kaj je ta človek pokazal in storil v letih velike domovinske vojne.
Sovjetska umetnost teži za tem, da bi služila velikim idejam sovjetskega človeka, da bi služila ljudstvu. Sovjet* sko ljudstvo ceni tradicijo velikih ruskih pisateljev; ta tradicija terja od sovjetskih umetnikov, da so živo po* vezani z izkušnjami svojega ljudstva. Umetnost mora učiti in vzgajati. To je njen namen. Umetnost mora biti resnična, boriti se mora, da gre življenje naprej. Tako imenovana čista umet* nost, to je izrodek tega, kar naj bi umetnost bila.
Sovjetski ljudje, ki sta jih vzgojila Lenin in Stalin, se smatrajo za naslednike tradicije ruskih revolucionarjev in demokratov 19. stoletja, vedo, da je naša sovjetska kultura nastala, se raz* vila in dosegla razcvet na podlagi kritično obdelane kulturne dediščine pre* teklosti.
Ni težko dokazati, da je sovjetska literatura povezana s to literaturo. Sovjetska literatura pa se ne naslanja samo na tradicijo, ampak prikazuje tudi novega človeka.
Zanimalo vas bo, je nadaljeval tova* riš Ivan Ivanovič Anisimov, da prizna* vajo velike možnosti razcveta sovjetske umetnosti po vojni tudi onstran oceana. Predavatelj je omenil študijo nekega ameriškega pisatelja, v kateri piše o Tolstojevem romanu »Vojna in mir« in se vprašuje, kje se bo pojavilo po vojni delo s tako literarno močjo, kakor je omenjeni Tolstojev roman. Ameriški pisatelj ugotavlja, da se mo* re tako delo pojaviti v sovjetski literaturi.
Kako utemeljuje ta sklep?
Zato, ker je bila v Sovjetski zvezi ta vojna vojna vse Sovjetske zveze, ker je bila ta vojna v Sovjetski zvezi splo*
bo tako delo moglo nastati samo v ta* ki literaturi, ki se hrani s sokovi svojega ljudstva, ne pa v takih, ki se za* pirajo med štiri stene.
Tovariš Ivan Ivanovič Anisimov je ob koncu svojega predavanja izrazil misel, da je v Jugoslaviji pot kulture drugačna, da se odpirajo pred kulturo nove perspektive in možnosti. Vaša literarna tradicija in ljudska umet* nost, je izjavil, hrani sokove, ki dajejo možnost, da bo šla po drugačni poti kakor zapadna, ki je odtrgana od ljudstva.
Velika kulturna moč jugoslovanskih narodov in njihova samobitnost bo našla svoje poti nacionalnega in samo* bitnega ustvarjanja posameznih narodov. Ni treba, da bi se ozirali na za* pad, ki se zaveda svoje praznine. Jugoslovansko umetnost čaka velika bo* dočnost, kakor je imel priliko do sedaj videti v kratki dobi. Zato ji želi velikega uspeha.
Izdajatelj, lastnik In odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl. Wien XVI., Ottakrin* gerstrasse 83. — Tiska: »Globus«, Zeitungs«, Druck« uod Verlagsanstalt G. m. b. H„ Wien h FJeischmarkt 3—5.
Podružnica uprave >Slo*. vestnika«, Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21»L

POKRAJINSKI ODBOR Of
★
ZA SLOVENSKO KOROŠKO
izreka ob priliki pogreba 83 partizanskih borcev in bork svojo iskreno
ZAHVALO
slovenskemu ljudstvu od Zilje, iz Roža in Podjune, ki je kljub težavam v tako častnem številu počastilo spomin svojih najboljših sinov, borcev za narodne pravice in svobodo slovenskega paroda
na Koroškem ter za zmago resnične demokracije; zavezniškim delegacijam, predvsem zastopnikom Jugoslovanske armade, v katere vrstah so se borili padli junaki v boju za skupne ideale, predstavnikom bratske sovjetske armade, ki je s svojo nepre* fpag|jjyp siln npppsirdno omogočila in zagotovila zmago mehiškega prpžja nad fašističnim nasiljem, zastopnikom britanske armade, ki je v času oborožene borbe proti fašizmu požrtvovalno in Z razumevanjem podpirala slovenske partizane v boju proti skupnemu sovražniku; čč. duhovnikom, ki so spremljali trupla naših borcev ob prenosu v posvečeno zemljo in tako počastili njihov spomin., prav posebej pa č. g. župniku dr. Zeichnu za njegove iskrene in tople besede ob odprtem grobu; čč. sestram v narodni šoli v Št. Rupertu in posebej č. s. prednici Gabrijeli, ki so z nesebično ljubez-nijo pripomogle k počastitvi padlih; predstavnikom avstrijskih oblasti;
zastopnikom Komunistične stranke Avstrije, ki so v toplih besedah počastili spomin slovenskih antifa< šistov in tako manifestirali enotnost slovenskega in avstrijskega antifašističnega, prebivalstva; našim pevcem za občuteno zapete žalostinke in godbenikom za žalne koračnice;
delegacijam OF za Slovensko Koroško, predstavnikom Slovenske prosvetn e zveze in prosvetnih društev, Zadružne zveze, Kmečke zveze in vsem, ki so počastili spomin padlih junakov.
CELOVEC, DNE 20. NOVEMBRA 1946
POKRAJINSKI ODBOR Of ZA SLOVENSKO KOROŠKO
■ry:y '\
potrebno. Ali se še spominjaš, koliko zlatih rubljev so prej stali tvoji briljanti?«
»Nekoč mi je mama pravila, da na* kit, ki so ga dali za doto, je veljal do sto sedemdeset tisoč rubljev. A koli; ko so vredni briljanti, ki si mi jih ti poklonil — to veš sam.«
Edvard je hitro preračunal sam pri Sebi: »Sto sedemdeset in sto dvajset — dve sto devetdeset tisoč. Sodček z zlatniki po deset rubljev, zakopan v parku — še dve sto tisoč. Šest sto ti* soč frankov v Francoski banki. Dvanajst tisoč funtov na Ludovikino ime v Londonski banki. In še sedemnajst tisoč nemških mark v mojem žepu ... To je vse, kar lahko štejem za denar. Približno do milijon zlatih rubljev. Od tega meni in Ludoviki pripada samo polovica. In to je tudi vse, kar je ostalo od sedem milijonov mojega imetja! In zdaj, ko vse propada, jc težko šteti za kapital deset tisoč desetin zemlje, posestva in pristave, parni mlin, to* varno usnja in tisoč šest sto desetin gozda. Za vse to se bo treba še boriti. A za zdaj imamo pol milijona zlatih rubljev in to je navsezadnje bolje kakor nič.«
Na drugi strani vrat so se začuli ne* ki glasovi in smeh.
»Vladek", nauči se že vendar vesti se dostojno!« je nagovarjal nekoga ženski glas.
Namesto odgovora se je začulo hihitanje.
»To sta Štefa in Vladislav,« je za* šepetala Ludovika vznemirjeno. »Ju* zef jima je sporočil, da sem bolna, pa sta vendar prišla.«
Edvard je stopil v ženino spalnico in potegnil še njo za seboj. Hitro je odprl vrata svoje delovne sobe.
»Zdaj se ne pogovarjaj z njima, in glej, da se ju čimprej znebiš,« je dejal in zaprl ^rata.
»Kaj ti je neki, draga moja? Pravi* jo, da si bolna,« je zažlobudrala Šte* fanija, ko je stopila v sprejemnico.
Takoj za njo je priletel kakor na drsalkah Vladislav Mogeljnicki.
»Saj je še vedno tako dražestna, kakor je bila doslej na mojo čast,« je zadrdral in ko se je spretno umaknil Štefaniji, je poletel k Ludoviki. Ko so se mu lepljive ustnice dotaknile njene roke, je Ludovika, kakor vedno, začutila stud. Niti sama ni vedela, zakaj ji je ta plavolasi dečko vedno bolj zo* prn. čim bolj je doraščal.
»Kakor vidiš, Ludovika, zastonj smo potrošili cel kup denarja za vzgojo našega svaka. Kakor jockey na dir* kah, tako pazi, da vedno in povsod dospe prvi,« je rekla Štefanija z na pol zaničljivim nasmehom.
Vladek si je popravljal svojo metu-ljasto pentljo, zadovoljen sam s seboj.
»Brzina in napad — to je geslo veli* kih vojskovodij!« In da bi spremenil
neprijetno vsebino tega razgovora, je Vladislav dejal Štefaniji, naj pokaže Ludoviki pismo, ki ga je pravkar prejela od moža.
»Kaj piše Stanislav?« je z zanimanjem vprašala Ludovika, objela Štefa* nijo okoli ramen in se usedla poleg njega na divan.
Vladek se je usedel njima nasproti in z namišljeno izvedenostjo opazoval Štefanijina napeta meča v svilenih nogavicah ter vitke Ludovikinc noge.
»Mila moja Štefočka,« je čitala Lu* dovika namenoma glasno, da bi mogel Edvard v svoji delovni sobi vse sli* sati, »naš štab je zdaj v Kijevu. To je veliko in precej kulturno mesto, ima po priliki dobro opero. Včeraj, na pri* mer, smo poslušali .Fausta’ in naš pol* kovnik, striček Becklendorf, je vzkliknil: ,To je popolnoma kakor v Mona* kovem! In vendar smo na barbarski zemlji, polni banditov.’ Pisal sem ti že, ko smo zavzeli megto Ostrog, sem dobil dva tedna dopusta in odšel na na* še volinsko posestvo v Malih Borovi cah. Ne moreš si zamisliti, kako sem se razjezil zaradi vsega, kar sem tam videl. Hiša izropana, sobe prazne, ste* kla razbita. Še celo pločevina je odtrgana s streh. Vsi stroji so oplenjeni. S pristave so kmetje odpeljali konje in govedo, žitnice so razdejane. Nič ni ostalo, razen golih sten. Vse naokoli sama nesnaga in zapuščenost. Uprav* nika so ubili, sluge so se {azbežali. S
pomočjo enega voda Frankfurčanov, ki drže Borovico, sem napravil poizvedbe in preiskave. Oče Pajsij, ruski duhovnik, pri katerem sem se mudil, mi je natančno popisal, kako je bilo posestvo izropano in kdo se je tega udeležil. Po njegovem nasvetu smo napravili v vasi splošno preiskavo. Se* veda, kar smo našli — to so samo bedni ostanki. Vse je nameščeno v treh sobah. Povabil sem Frankfurčane. da se preselijo v našo hišo. Vodja het-manske straže (se spominjaš krčmar* jevega sina Mazurenka?) se je prav tako priselil k nam s svojo družino, Postavil sem ga za začasnega upravni* ka. Pokazal se je kot zelo koristen in uslužen služabnik. Zaklel se mi je, da bo obnovil posestvo vse do zadnje bilke. Boljšega upravnika za trideset mark za zdaj res ne bi mogel najti. Pozna vsakega v vasi in vse, kar se še da najti, bo tudi našel. Frankfurčanom in njemu je mnogo prijetneje, da prebivajo zunaj, vasi — tam so vsaj vsi skupaj in v primeru napada se lahko laže branijo. Mimogrede naj omenim, da tukaj vse naokoli kar mrgoli od partizanskih band. Žal. vsi tisti, ki mi jih je navedel duhovnik, so pobegnili v gozdove še pred našim prihodom. Ostalo je samo govedo. Mazurenku sem ukazal, naj prešiba največje škodljivce. da ne bi tem ničvrednežem več padlo v glavo ropanje. Seveda, izvršitvi te kazni se nisem udeležil...«