Orači bele ledine Smuk, železnica in druge nezgode Najprej treba ugotoviti, da je zavzelo smučanje med vssmi športnimi panogami v zadnjih letih največji razmah. Konkurz- ne in poravnalne statistike se lahko skri- jejo pred onimi belega športa. Vsako leto je število smučarjev, ki dirjajo a la Nurmi ob sobotah zvečer ra kolodvore in napol- nijo železniške vozove do zadnjega kotička, večje; niti na prtljažnih policah jih ne manjka. Tega še obče znana Miss Kriza ne more preprečiti. Potem: glavni dobiček ima pri tem že- leznica — kajti smučarji, ta velika druži- na III. razreda, se sigurno vozi ob vsakem vremenu. — Pravijo in pišejo, da imajo drugod posebce zimskosportne vlake, po- sebno spalne klopi tudi v III. razredu, po- lovične in celo četrtinske vozne olajšave zavarovane smuči in slične udobnosti. Baje se temu pravi: praktična propaganda za tujski promet. Baje! Pri nas src o skromnejši. Veselimo se, da nam da včasih železniška uprava posebne vozove III. razreda pri osebjih /la«iih r.a razpolago, :n da nam ne grozi s IV. razre- dom. Kakor rečeno, smo skromni. Taki vozovi pa niso za navadne civili- ste, v njih najdeš le 100% smučarje. Spo- znaš jih takoj: modri dres, široka hoja, iz pipe se vedno kadi, obrazi so ožgani, miši- ce" kakor na razstavi, duhtijo po katranu, dišijo po parafinu in smrdijo po razrih kre- mah. Razpravlja se večinoma o vremenu, snežnih poročilih, o tehniki mazanja smu- či. o opremi, zvinjenih nogah in o »-asni prednosti enih smuči pred drugimi. če si pravi rutiniran smučar, boš vedno pazil na nastop. Kajti šele nastop * itj! t.e- rizira tipičnega viteza belega športa. Pri- diriaj na postajo po možnosti vedno v zad- njem trenutku — že zaradi treninga. Nosi smuči vedno na desni strani, da ne bi zadel slučajno nasprotnega pasanta v slepič (če ga še ima!) in ga tako predčasno operiral namesto zdravnika. Boj se paragrafov! Pred vlakom premeri progo parkrat gor in dol; potem pa v vagon! Prostora boš ! vedno našel dovolj, kajti po mnenju želez- niške uprave so vagoni prilično zasedeni j nikakor pa ne prenapolnjeni; O tem- j .o moreš! To se pravi: vsak stopa so- j po nogah! Kurja očesa tulijo in zrak j nasičen s v>eau de mille odeurs«. — I renapoljerih vozov še ob prevratu j videti. Res ne! — če je še kak pro- nezaseden, nastane v vozu prav- žavljanska vojna. Mobiliziraj ob prilikah vse svoje moči! Glavno komolci, saj kavalirstvo takrat no prestane. Od čel curlja pot, pa kaplja na pleše in dečje gla- an ali tekoči »Dunzirger A 21«. smodijo na kurilnih ceveh, revi- hripavim glasom predava nekaj o radi tega ne, ker se vlak po mnenju smu- čarjev že itak prepogosto ustavlja. -Ne po- zabi med vožnjo na krmljenje — če imaš količkaj proste roke. če ponuja kdo jestvi- ne, vzemi po možnosti največji kos. Dame — oziroma »fantki« — si morajo že pred vstopom v tak »smučarski« voz biti na jasnem, da se tu neha vsaka udobnost. O »Rui_bi« ali »Sex appealu« niti govora! Konverzacija se suče edino okoli prečnih skokov, skupnih ležišč, jetercih paštet in okoli števila ažuriranih odej v koči! Ljube- zen ne sodi v športni vlak. Ža zaradi tega ne, ker obleka nikakor ni ukrojena po mo- di — torej ne dovoli nežnim linijam, da bi se uveljavile. Kljub prenapolnjen ju oddelkov je razpo- loženje v takšnih vozovih boljše, kakor raz- položenje onih, ki se vozijo v modernih Pullmanih kakšnega ekspresa. Zakaj? Vse pač hrepeni po oni beloblesteči krasoti. Vsi stremijo za enim ciljem — v belo naravo. Kljub krizi se je razvil letos pri nas ta kra- ljevski šport kakor še nikoli poprej, in na tisoče in tisoče novih privržencev-začetri- kov orje v svežem zimskem ozračju belo ledino. Pri povratku vedno ista slika prenapol- njen ja. Večina leži izmučena v čudnih po- zah. Drug preko drugega. Raztrgane hla- če, jopiči, zlomljene dilce, podpludbe na te- lesih in praske na obrazih dajejo izpriče- valo trdega boja z naravo in smučarsko tehniko. Sprevodnik ima zopet normalno službo in izhaja brez »službenega« koraka! šele ko se bliža mesto, nastane v oddelkih zo- pet vrvenje: vrejujejo in vežejo se smuči, od katerih je malo popreje odkapljal zmrz- njeni sneg in blato na speče. Tam v kotu pa nenadoma skoči na klop mala blondinka in napravi zlomljeno pali- co za taktirko ter intonira pesem — ki jo spremljajo nekateri s smrčanjem: Z doma se poslavlja Smuk — tja v planinski zimski raj. Ves je nov, postran' klobuk: »Liza, saj bom brž nazaj!« Stopi v vlak; neroda stakne s pal'co luknjo v šipo 'vzad — župniku pa z deskam zmakne zvrhan cekar jajc za vrat! Srečno se znebi teh muk. V hribih smo, zdaj se začne! Pa pritisne solnce — jug, že cveto trobentice ... Da se reši revež jeze pa jo mahne v vinski hram. Ta se vinčka tak* naleze da gre kar po štirih dam! Nahrbtnik manjka, smuči ni! To pa njega ne ženira ko na pragu obsedi in mu ženka filozofira. »Prav si 'mela, draga Liza, naj se smuča kdor se zna! Ker povsod pritiska kriza, bomo rajši kar doma!!« A. Kopinšek. Iz zbirke „Med fsadar;i in zdravniki" 1 as .o ni stor cata takš- orož avtr od sr vice Čevl zor 2 bon Sp kih ! lanci smuč drugega majo sprevodniki v takšnih vla- stališče. Prerivajo se in ba- reko vseh nahrbtnikov, palic, avljanov iz enega oddelka do morajo vedro paziti na spo- štovanje zkona o ljubezni do bližnjega. To so žrtve svojega poklica, kajti čeprav no- sijo moder dres in delajo luknje v vozne listke (kakor mi smučarji v snegu), nima- jo vendar z nami nič skupnega. Ne more- jo razumeti čem a gremo mešati sneg — namestil da bi s- d !i doma za pečjo. Zato pa: niktr re jezi po nepotrebnem sprevodnika! Ne pokaži mu listka, ki je starejši od 14 dni. Nikdar ne rabi spre- vodnikovih klešč za preluknanje svojih jer- menov. Zapomni si, da je najstrožje pre- povedano zgladiti svoje smuči, namazane z norveško mažo, z zaveso v odde'kih. V ta namen visi časih na hodrikn sprevodnikov plašč! Isto velja tudi za čevlje. Ako slučajno razbiješ okno, zapusti do- tični oddelek pred prihodom sprevodnika, morda celo revizorja in jo odkuri v drug oddelek — da se ne prehladiš! če pade u-.'j nahrbtnik hote ali nehote na glavo :••• : iku. ki slučajno ni smučar, (torej ne . ; ;a v ta voz!) inu mirro obrazloži raz- :iko med Kristianijo in Telemarkom«. Ako to ne zadostuje, tedaj pa dokaži pred- nosti prečnih skokov z obema palicama. Gotovo bo zapustil oddelek — in dovolj prostora boš imel za svoje noge . Upoštevaj napise v vozu. Pazi posebno na ročaj zasilne zavore ter ne obešaj nanjo r.ad deset kg težkih nahrbtnikov — že za- Imel sem dobrega prijatelja Valentina Podobnika. Oba sva bila mizarska sinova in skupaj sva gulila hlače od aquilae dc Horaca. Vojna vihra naju je razdvojila za dolga leta. Ko sva se spet sešla, je bil Va- lentin Podobnik državni tožilec. Pogosto sem se zatekal k njemu, kadar so me mu- čili dvomi o skladnosti postav s človeško pravico. Kakor pouči dober spovednik pe- tošolca, ki mu pričenja poganjati prvi brezverski mah, tako je tudi meni Valen- tin Podobnik razpršil vse prevratne dvome in sem odhajal od njega potolažen in po- trjen v pravičnosti svetnih postav. Dober poznavalec globin nemirnega človeškega srca je bil mo.j prijatelj in je raslo od leta do leta njegovo spoznanje in njegov ugled med postavarji. Hudo sem se zato začudil, ko sem ne- nadoma srečal na ulici Valentina Podob- nika, vsega spremenjenega. Nikoli ni bil veleposestnik po telesu, droben je bil ka- kor gosposko dete, plavolas in živahen v besedah in kretnjah Tistega dne je pa bil prijatelj ves pepelnat v obraz, upognjen v dve gubi. Samo zatisnil bi mu globoko udrte in temno okolobarjene oči, pa bi brez mrtvaškega lista ves svet verjel, da je Valentin Podobnik za vedno obložil rde- če obšiti tal ar in kazenski zakonik. Nemirno so blodile kalne prijateljeve oči po mojem zagorelem, neobritem obra- zu, ko mi je leno podal svojo velo desni- co. Spretno sem zatajil svoje presenečenje in mu krepko stisnil roko: »Kako pa, da si se še ti enkrat zatekel v naše stolno mesto?« Nič ni odgovoril na moj prijazni po- zdrav, kar za roke me je potegnil v bliž- njo kavarno. Ko sva že sedela v tihem ko- tu pri črnd kavi, me je vprašal kar s pol- nega: »Kakšna bolezen je pa to, pankreati- tis?« »Pankreatitis. To je vnetje trebušne žleze slinavke. Lahko je to vnetje akutno (sveže) ali pa kronično (trajno). Prvo se da pozdraviti že z dieto, drugo je pa že bolj trdovratna bolezen.« »Pa je mogoče tudi umreti za pankrea- titido?« je uprl vame pogled in nervozno otrnil pepel na podstavek. Prešerno sem se mu nasmejal: »Seveda! Rajni presvitli cesar Franci je umrl celo za nahodom. Kaj te pa zanima panlkreati tis? Saj še nisem slišal doslej, da bi bil kdo koga s pankreatitido zamečkal. Pa- darske konkurence mi pa tudi menda ne boš delal, če že ne iz prijateljstva, pa vsaj iz spoštovanja zakonov!« Bridko se je nasmehnil Valentin Podob- nik in zamahnil z roko: »Ne eno in ne drugo. Ti se lahko sme- ješ —« »Seveda, ko imam svoja usta. Mar jih ti nimaš?« sem za bodril in dražil iz oto- pelosti. »Seveda jih imam!« je prijatelj razdra- ženo pripomnil. »Pa še pankreatitis po- vrhu!« »Aha! Za tem grmom je ležal zajec!« sem se udaril po čelu. »Zajec sem, zajec tja! Ti se lahko nor- čuješ iz bolezni, ki trapijo druge,« se je zvil Valentin Podobnik v dve gubi in bo- lestno nakremžil svoj izmučeni obraz. Ko je napad odnehal, si je obrisal potno čelo in pripovedoval: »že tri mesece sem opažal, da ni nekaj z menoj v redu. Tek je ginil, ž njim se je poslovil spanec. Bolj stepen sem zjutraj vstajal, kakor sem zvečer legal spat. čez pas sem postal tako boleč, da me še hlač- ni jermen otrinja. Danes sem bil pri spe- cialistu. Pa me je preiskal in ugotovil, da imam pankreatitis. Sam si mi že večkrat pravil, da naj gledam, čs že mislim kdaj oboleti, da bom obolel na kakšni navadni plebejski bolezni, ker da ne more nič usodnejšega zadeti bolnika, kakor da po- stane »zanimiv slučaj«. Nikoli še nisem čul slične diagnoze in sem ves zavzet bleknil: »Gospod doktor, kaj je že sploh kedaj kdo bil tako bolan?« Vzvišeno se je nasmehnil zdravnik: »Vaš slučaj je si- cer res zanimiv (mrzlo me je polilo pri teh besedah po hrbtu), vendar je pankrea- titis prav stara bolezen, že oče zdravilstva Hipokrat jo je opazoval, Galen je pa ve- del že celo zdravilo za njo. Ne pijte, ne kadite, ne jejte ostrih jedi in redno jem- ljite zdravilo, ki sem vam ga zapisal, če se boste natančno držali mojih nasvetov, bo bolezen kmalu krenila na bolje in če boste imeli srečo, celo lahko ozdravite. Tako mi je rekel. Ko sem šel po stopnicah, sem se spom- nil nate in res sva se srečala, kakor da Izvirne francoske pastile ,,VALDA" obvarujejo Vas vseh zlih učin- kov mraza, megle, mokrote in dihalne organe. — Prodajajo vse lekarne in drogerije. Radivoj Peterlin - Petruška: Kcnda in njegova žena Teta Ju!a je udobno sedla, si porav- na'a predpasnik in nadaljevala: Konda se je vrnil iz Amerike. Bil je komaj trideset let s.ar, a denarja je imel. da ni vedel kam ž njim. Kupil je veliko posestvo z enonadstropno hišo in gostilno cb veliki cesti in zasjospoda- ril. Bil je veseljak, imel je dobro kap- ljico in ljudje so radi zahajali v njego- vo gostilno. Sicer je pa bila gostilna že •od nekdaj na dobrem glasu in stala na bejkem mestu, in stara, petinsedemde- seiletna vdova, od katere je Konda ku- pil. je zahtevala Ln tudi dobila lepe de- narce za njo. Starka si je kupila drugo hišo. da bi v miru preživela svoja leta, in vse bi b:!o dobro, da se niso našli svetovalci, k; so naerovarjali Kondo od jutra do pozne noči: Kcnda. bodi pameten! Vzemi staro, sai tako ne bo dolgo, pa boš imel po- sestvo in gostilno in ono hišo in še svoj denar nazaj!« Svetovali so mu in pili njegovo vino. Kr nda iih je poslušal, premišljal in se vdal navsezadnje. Babi je bil Konda všeč že takoj od začetka in je zagra- bila nonudbo z obema rokama. To vam io bila svatba, bogata da nikoli take. Svatov ie prišlo od blizu in daleč toli- ko. da se je vse kar trlo in svatovali so cel teden. Mlada« Kondovka se je preselila na- zaj na svoie staro mesto, kier je pre- živela mladost in vse do pet in sedem- desetega leta. Zadovoljivo so tekli dnevi in tedni mirno in srečno. In v miru in sreči bi lahko Konda do- čaka! smrt svoje žene in njeno boga- stvo, ko bi se le znal malo bolj vlada- ti; tako pa je stara kmalu opazila, da ji postaja nezvest. Bil je namreč velik babjak: nobene kikle ni pustil pri mi- ru, pa če je bila še tako grda in stara. Jaz sem bila tedaj pri njih za nata- karico. Rad me je videl in me nago- varjal. češ, počakaj, da stara umre. bom pa tebe vzel in boš zagospodinjila, da bo veselje. Toda njegovo početje mi ni bilo všeč in nisem ga marala. Tedaj se je spečal z domačo deklo. Bi- la je to debelo, nesramno babše, pa še škiljavo in kozavo povrh Nobene mere sposobnosti nista znala, kar vpričo sta- re sta se rada imela in neumnosti uga- njala. Žena se je nekaj časa togotila in mu delala očitke; hudo ji je b:lo seveda, ko je morala vse to gledati. Ko je pa spo- znala. da vse tn nič ne pomaga, noben jok iti krik. nobeno tarnanje, nobeno zmerjanje, se je lotila stvari z druge plati. Neka ciganka ji je namreč zago- tovila. da s čarovnijo človeka tako prikleneš nase. da potem nobenega dru- gega niti videti noče, kaj šele, da bi ga ljubil. Dala ji je tudi nekaj v papir za- vitega. ki da ima tisto silno moč. samo mora vse skupaj stresti možu, kadar spi. za srajco, pa bo takoj vse v redu. To je tudi uboga gospodinja storila. Ko je Konda po kosilu malo zadremal pri mizi. pa se je splazila od zadaj k njemu in mu stresla, kar je bilo v pa- pirju. za vrat. Ves jezen je skočil Konda pokoncu in se začel otresati. »Julka. poglej, kaj mi je stara nare- dila. Takole gadost mi je stresla za vrat.« Odorl je pest in mi pokazal med pepelom šno las. kovčke usira in cunj. nohte in nekaj zrn žita. — »Ah, ti pre- kleta coprnica!« — Ker tudi to ni pomagalo, jo je seveda še bolj jezilo. Nasprotovala in nagajala mu je, kakor je le mogla. Pride na pri- mer kakšen škric iz mesta, ali pa celo kak duhovni gospod z dežele in naroči vina. Stara prisede in začne pogovor o tem, o onem. Pa že nanese prilika, da sta v sobi tudi mož in dekla. Tedaj se nagne h gospodu in mu polglasno reče, pa tako, da slišita onadva oba: »Poglejte no. gospod, tale pa je ljubi- ca moiega moža! — Veste, tako se ima- ta rada, da ves dan dcug drugega išče- ta. Posebno Konda je ves nor nanjo. Le poglejte jo. kako je zala. Ha-ha-ha!« Dekla skoči iz sobe vsa zbegana in rdeča. Konda pa se dela, kakor da je vse to šala in pravi gospodu: •»Vidite, gospod, od samega brezdelja ne ve, kaj naj bi počela, pa si tako-le izmisli; kar iz trte jo zvije. Nič ne po- rajajte. prosim.« 2eni pa reče: »Kaj klepetaš prazne mareje in nad- leguješ goste. Pojdi rajši v kuhinjo in glej. da se kaša ne prismodi.« »Kaj pa ti tukaj rentačiš? Kar za dek- lo pojdi, saj te že zunaj čaka!« pravi žena, se zakrohota in t>rči z gostom: »Le pijte, gospod! Na Vaše zdravje! Je dobro vince, z Gadove peči. — Bom pa še iaz za enega dala. — Julka, kar prinesi ga!« Tako se je godilo dan na dan. cele tedne in mesece. Oba sta bila bolj in bolj nestrpna, oba zanemarjala delo. le prepirala sta se po starem in nagajala drug drugemu. Gotovi pijanci so ta pre- oir izrabljali v svoio korist in se hli- nili zdaj enemu, zdai drueemu. da so bili le pogoščeni. Le malokdo je bil od- kritosrčen. sva se domenila. Veš, česa bi te prosil? če imaš, ali mi morda lahko preskrbiš kakšne literature o pankreatitidi —s »čemu ti pa bo vendai; strokovna lite- ratura?« sem se zavzel. »Natančno hočem proučiti svojo bole- zen, saj sem vendar odgovoren za pro- speh svojega telesa!« me je poučil bolni prijatelj. »Hudo si že zlezel v proučevanje aktov. Toliko ti pa povem, da se tvoj zločinec Pankreatitis požvižga na vse tvoje pri- znane zanke in pasti. Pravde proti last- nemu telesu sam ne boš nikoli razsodil, temveč boš postal iz gorečega tožilca plah obtoženec, če pa že res hočeš v nesrečo, pa poprosi tovariša dr. Tineta za knjige. Sicer pa pomni: Der Mensch versuehe die Gotter nicht.. .c Vsa moja prepričevanja so kaj malo za- legla. Ko se je odpeljal Valentin Podob- nik domov sem se še večkrat spomnil nanj v skrbi, da bi se dobri prijatelj ne zaljubil v svojo pankreatido. Ni je nam- reč nevarnejše ljubice od lastne bolezni. Vampir je, ki izsesa zaljubljencu zadnjo kapljo preudarnosti. Kakor brlek (volk) se vrti bolnik na istem mestu, dokler se klaverno ne zvrne ... čez nekaj dni me je zaneslo po oprav- kih mimo Valentinovega doma in sem se oglasil. »Dobro, da si prišel! Ne vem, kaj naj storim s Tinom. že prej je vse te mesece malo jedel, ko je do dveh bedel nad no- vim kazenskim zakonikom, sedaj prebira pa kar do štirih cele skladovnice zdrav- niških knjig. Ves je proč!« mi je jadiko- vala žena. »Ga že imamo!« sem vesel vzkliknil in se nemudoma poslovil od začudene žene ter jo mahnil k prijatelju v urad. Začuden in zlovoljen obenem me je po- gledal Valentin izpod očal, ko sem ga vprašal, kdaj je hodil zadnje mesece spat in kako dolgo je spal. »Ob dveh. vstajal sem ob sedmih. Toda, kaj te to zanima?« »In koliko si jedel?« »Kaj bom jedel, če nisem imel teka!« »Ker nisi spal, nisi imel teka. Pankrea- tMjide sploh nisi nikoli imel, temveč si obolel na novem kazenskem zakoniku.« »Saj imaš menda res prav!« se mu je razjasnil obraz in mi Je stisnil roko. Da je bila moja diagnoza prava, je priča sam Valentin Podobnik, ki je po uvedbi nove- ga zakonika tako svež in zdrav, da bi mu r!hče ne bi prisodil, da je bil kdaj tako- rekoč že z eno no«ro v grotbu. Tanko Kač. Radio s televizij" Radio postaja moskovskega sveta stro- kovnih organizacij oddaja vsak večer od polnoči do pol ene ure tudi slike in kakor poročajo, bodo isti postopek v kratkem uvedli tudi pri ljeningrajski radiopostaji. Zahvala Poapisana sem prejela ob priliki smrti mojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Din 20.000 ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Bor- štnikov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem, kot najcenej- ši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam. Marija Majerič, St Vid. »Konda!« pravi čevljar Martin, »čim- bolj te gledam, tembolj se čudim, da imaš tako pokveko, kot je ta tvoja dekla, rajši, kakor pa svojo ženo, ko je veliko lepša?..« Zadnje besede je izpregovoril Martin že med vrati, ker ga je Konda vrgel na cesto. Stara Kondovka pa se je sme- jal? dn so'z: »Vidiš, Martin ti je vendar enkrat poveaal resnico; pa kaj, ko resnica oči kolje! Ha-ha-ha-ha!... Julka, prinesi ga še pol litra!« »Konda!« je nadaljevala, ko je izpila kozarec. »Ali te res ni nič sram pred ljudmi, ko take počenjaš? Ves svet go- vori samo o tebi in o tvoji dekli...« »Kar molči, stara!« jo zavrne Konda. »Ti si vsega kriva sama, ko te stvari okrog trosiš, pa nobeden drugi... Konda se stare ni bal, le njenega je- zika. Vsakemu je pripovedovala Kondo- ve grehe in o njih je bila polna vsa fara in vse vasi daleč naokrog. Kdor je le stopil v krčmo in videl deklo, me je vprašal, če je to tista... Konda se nazadnje skoraj ni upal pokazati se v gostilni. — Par dni pred velikim sejmom je po- klical k sebi urarja Blažona in mu poto- žil pri litru črnine svoje gorje: Nikamor se več ne upam. tako sra- moto mi dela žena. Zdaj je pa še se- meni pred durmi: od vseh strani pri- deio ljudje m i*m bo pripovedovala svo- ie čenče Ti. Blažon. se precej razumeš na razne fokuse. Pomasraj mi, da se stare vsai čez semeni iznebim. da mi ne bo nastajala v gostilni...« Blažon izpije kozarec, malo pomisli, natoči zopet, izpile in reče: »Jo že •mam. Le /anesi se name, vse uredim. Samo molči«... Kolednik Marije Magdalene Koledovanje je star običai, ki je imel v davnini svoj lepi pomen. Zmago mladega sonca so oznanjali in praznovali koledniki. Se danes hodijo po Savinjski dolini o No- vem letu godci po hišah. Ljudje pravijo, da hodijo Novo leto voščit, ker se je izgubi pomen godčevskega obhoda. Drugod so zvezali kolednike, sam Bog ve zakaj, s sve- timi Tremi kralji. Menda jih niso imeli kam drugam obesiti. Kolednik svete Marije Magdalene je pa ostal še vedno v zvezi z naravo. Bela hod- na vreča mu jaše ramo. goriačo nosi v roki, za klobukom pa šopek umetnih cvetk od blagoslovljenega banderovega venca. Od mraza mu rdijo lica, ko vedro po- zdravi gospodarja: »Kolednik svete Marije Magdalene se vam priporoča za mernik pšenice ali pa za par kovačev.« Na debelo zaprosi, da dobi vsaj pletar (iz slame pletena posoda) pšenice ali red- ke?-, oguljenega koyača. Čeprav je dar pičel, je pa zahvala bolj koristna: »Skušnjav bo čuvala sveta Marija Mag- dalena vaše duše in telesa, polja bo varo- vala pred točo, pred bobnom dekleta od danes do drugega leta, ko pride spet njen kolednik po dar pred očeta.« Če je sadie v jeseni lepo obrodilo, dobi kolednik pred od- hodom še polič jabolčnika, da si dušo pri- veze in jezik namaže. Za njim si podajajo kliuko koledniki vseh mogočih podružnic. Še od Svetega Križa jo prireže kolednik v dolino, da kaj napro- si za večno zvečo. ki gori pred čudežno sliko, ki je priplavala kdo ve od kod in obvisela v rasohah smreke-dvojčka, kjer je našel pred njo pobožni pastirček svojega izgubljenega vola, ki ie klečal pred podo- bo pod smreko. Dolgo je namreč leto, drag je vosek, romarji redki... Zadnji ostanki mogočnih svečenikov solnčnega bogoslužja so naši koledniki prav, kakor so podružnice na naših hribih pozidane na svetiščih naših očetov, ki so verovali le v solnce, ki daje življenje. Ta- ko je tudi podružnica Svete Marije Mag- dalene na Homu najstarejša cerkev v doli- ni. Tisoč let je stara! Homski kolednik je pa zadnji nezavedni služabnik zapuščene- ga božanstva sonca... J. K- Zakaj so potegnili zasilno zavoro Angleške železnice so izdale poročilo, ki navaja tudi nekatere tipične primere, za- kaj so potniki potegnili zasilno zavoro. Lani se je to primerilo 200-krat. Neki gospod je potegnil zavoro zaradi svojega soseda, ki je nenadoma razstavil radio aparat in začel oddajati sporočila skozi okno. V ekspresu Great- Western je moral pri- ti vlakovodja v jedilnico. Tam je ugotovil, da je potegnil zavoro mlad visokošolec, ki je želel še nekoliko omake k nakipku. Mladi mož je zamenjal zavoro — z zvon- cem za signaliziranje strežniškemu osobju. V foraem vlaku Cornish-Riviera je po- tegnila za zavoro neka dama tik preden je vlak privozil na postajo. Uradniku je iz- javila: »Zavedam se. da mi boste zato na- ložili -pet funtov globe, vendar pa oddajte nemudoma ta brzojav. če dospe pravo- časno na mesto, mi ne bo žal za globo, kaj- ti ta brzojavka naroča zaporo za izplačilo čeka na 1000 funtov, ki sem ga izgubila med vožnjo. V Yorkshieru je potegnila zavoro mla- da dama. Ko se je vlak ustavil, je planila iz vagona, skočila na konja in odjezdila v svobodo. Ko je vlakovodja videl, da se ne vrne, je dal znamenje za nadaljevanje vož- nje. V Saint Albansu pa je bila pri nekem omizju sklenjena stava, da bo imel london- ski ekspres zamudo, čeprav se ni to še ni- koli zgodilo. Mož, ki je to trdil, je imel na ponudbo več stav in je skleni! stavo za 50 funtov. Ko je bila stava sklenjena, je sedel v ekspresni vlak, potegnil zavoro in po- vzročil zamudo. Plačal je 5 funtov globe, ostalo pa mu je še vedno 45 funtov. rrrr^ Takoj po kosilu je Blažon že zopet v gostilni. »Ala, Julka! Prinesi mi hitro pol li- tra, pa ta boljšega, pa dva kozarca; bo- va z vašo materjo pila in se malo po- govorila.« Ko sem prinesla vino in kozarce, me je poslal po gospodinjo. »Ah, dober dan, mamica! Kako se kaj imate? Sedite no sem k meni... Nate, trčiva! Na zdravje... pa do dna!« Starka izpije in se vsa strese: »To pa ni čisto vino, to si pa ti, Bla- žon, nekaj primešal, ko je tako zopr- no!« »To se vam samo zdi, mamica, pa tukai pokusite, iz mojega kozarca.« »Imam že tega dovelj!...« Stara Kondovka je začela dremati. »Kaj boš dremala v gostilni!... Jul- ka in Neža! Na vrh jo peljita, pa v po- steljo jo položita. Naj se naspi do ju- tri, ko bo semanji dan,« ukaže Konda in se spogleda z Blažonom. In stara Kondovka zaspi in spi ves popoldan in vso noč in ves drugi dan in vso drugo noč. Vsi smo v skrbeh, tudi Konda. kaj bo če se ne prebudi, če nam kar tako umrje? Dekla pa se že nosi po sobi kakor pav. ponosna in ošabna kakor kaka gospodinja. Naen- krat se odpro vrata in v sobo stopi stara Kondovka. Prespala je semenj... In življenje je šlo zopet po starem, dan za dnem. teden za tednom, mesec za mesecem. Neža je odšla domov, za Nežo je prišla Marta, za Marto Snela in tako dalje. Tudi jaz sem se omožila. Konda je pa še dolgo dolgo čakal, da ie oo ženo prišla smrt in ga rešila tež- kega jarma. Oženil se Da ni več.