Naslor — Addraaa: "NOVA DOBA” til? St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880) j (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Delo narave se kaže v njenih sadežih, delo članov J. S. K. Jednote pa v rasli in napredku »rganiza ije. « ®w«ret| An Second Clua Matter April 15th, 1926, at The Poet Office at C1«Teland. O, Under The Act »f March Srd. 1*78. — Acceptance for; mailing at special/rate of po«ta*e, provide for in Section 1103. Act of October 3rd. 1917, authorized March 13th. 193S- CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 9TH, 1927. — SREDA, 9. NOVEMBRA, 1927. VOLUME III. — LETNIK HI. in*1 * E CLEVELANDA 1 sob°to, to j( je 12. novembra ica Vr®^a se bo velika vese-Domu na ^ečer, Nin' ^ovenHkem V L !es Ave., v Collinwoodu. Lil 1Co Priredi zveza cleveland- 1 drivšt ;ev J. S. K. Jednote. li. novembra se bo A.^ek upravnega in nad-feKf“ 0(lbora skupnih društev . , PH .s, I!67- st. zvočer pik sosestri Bokal, na 731 Začetek točno ob Tako sporoča ta j- pevsko društvo jf, ,S ’ katerega pevovodja je Ijog*. uu'- Perdan, je I’ nede- sSmbr- °priliki svoj iipelii, lce priredilo dobro I^He °ncert v Slovenskem Na-Dofnu. K pestrosti pri-ftifi j • So Pripomogli pevski 4,’a> Zarja, Zorislava in 1' ’'metni plesi sestric Pod- IS«, 'n Uubki samospevi Miss ove. NEKA.) 0 SMEHU Znanstveniki, ki proučujejo vse mogoče pojave v naravi, samoumevno tudi smehu niso prizanesli. Smeh se v glavnem deli v dve vrsti. Prvi je glasen smeh, za katerega ima angleščina izraz laughter. Smeh, ki se ne izraža glasno, imenujemo smehljaj ali nasmeh, v angleščini: smile. Glasen smeh je, po izjavi znanega psihologa, profesorja Boltona glasen izraz našega zadovoljstva, če vidimo ali slišimo nekaj zabavnega ali šaljivega. Smehljaj pa navadno izraža zadovoljstvo, prijateljstvo in simpatijo. Mnogi znanstveniki sodijo, in tudi profesor Bolton se strinja z njimi, da je smeh zelo zdravo gibanje telesa. Za glasen smeh je potrebno globoko dihanje, ki poživi obtok krvi in splošno razvedri človeka. Smehljaj je tihi izraz zadovoljstva, prijateljstva in simpatije, kar vse blagodejno vpliva na razpoloženje duše in telesa. Smeh i ili smehljaj je tudi takorekoč i nalezljiv in v kratkem času razširi svoj blagodejni vpliv na vso okolico. Profesov Bolton trdi, da se !smejijo tudi živali, toda le tiste, ki so zmožne simpatije. Smeje- MRAVLJE IN NJIH UNIČEVANJE ALI SE JE BATI LAKOTE? pA0 ?re Kat' v Kateri ,rol' t . tisk, še ni zna- hllorti** S° izvol’ieni Koncil-itVoi v mestno zbornico \ >sko. %it Va postava je, po N?. V). Poročilih, poražena ^ 'ko večino, kar je klo-% ^ntisaloonsko ligo. :ko;ni ^ai'ter najbrže osta-■|e bil dozdaj. ■A. * ^stv” sobrata Ant. Collimvooda se je i-^i'-iittevi v a redni- L 'at John Žigman, član iaVprat«Ua Sloga, št. 149 i? pl hnonsburg, Pa. Na str° ■! rfi fA cO ^caga, kjer se je mudil Wii, s e.Secev, proti Canons-^ *e Mr. Žigman ustavil %0].‘ v slovensko-ameriški ^'ski'o ,er *ma raen(*a vsak ,°Venec kakšnega sola, ’ Prijatelja ali ožjega ro- V K do g. . -• novembra je slo- Binar^n*Ca ^ Interna‘ Dr * & Loan Associ- vil. svojo desetlet-!’>>a ° družabno prireditvi- . ^rj1- Gro so bili povabljeni je i-i *n Prijatelji. Udele-^«ah. u Nenavadno številna K niki je pokazala, da so , i‘°jai.',c gospodarske usta-' Di--' VSe^ «lojev. Za vse vr(‘JraVljena večerJa’ ki t' a^ ti: Z* \0$] -------- ,, Wse(j . Svo,jega imena in L^cvpj6’ 'n (la n’ manjkalo niv0 Petja in govoranc, i/ ia o P it)ftlik(lvSamo s°bi. Vrsta ' ',e °^rtala začetek in V 0(1 različnih stra- J^ie J Podrobnostih. Naj-jfo, (jj1 So bile številke, ki N iet J° hranilnica imela .Na, J 19l7 $8,929,00 pre-s °ktok let pozneje, to ^ DreJa 1927 pa je znašalo ‘jboij °Zen.ie $1,700,004.00. ' Užl^110 kaže, da je hra-a*a in še uživa za-Parodom in da naši in (. Ji 4 k lk ’H ■sv, • 'f' (jJ° C(‘niti vrednost do VaK-nih zavodov fc J je tj] Ce.Vanja- Zel° pri‘ J)r' tej priliki govor »5 du J°rmana, ki je pov-Se vrednost vsake t„itl’’SbeK-ukupine ceni po b'^ih 'b gospodarskih in ^IW n0v tUre, ne Sam denar, prinese sreče toda tudi Caro barometer avtomatično označa. Za nepretrgane polete rabijo posebne vrste barometre, ki tud’ označijo, če je letalo medpoto-ma kje pristalo. Ali bi mogla letala rabiti za gonilno silo paro, mesto gasoli-na ? — Porabna bi bila v to svrho tudi para, toda voda za parne stroje bi zvišala težo opreme; letalci pa se žele odkrižati vsake nepotrebne otežit ve. Vendar se neki iznajditelj v New Jersey bavi z izdelavo osem ton teškega letala za prekooceanski polet, katerega naj bi gnale parne turbine. Ali so modernim letalom viharji nevarni? — Piloti modernih letal se boje samo najhujših viharjev in neviht; pa še tistim se zamoreja navadno izogniti. Največjo nevarnost predstavlja megla, kadar je treba pristati. Tej nevarnosti pa bo mogoče v okom priti z boljšimi instrumenti in boljšimi svetilniki. Kaj je z letali, ki se morejo vzdigniti navpično v zrak? — Od leta 1924 pa do zdaj je zvezni patentni urad izdal že 23 pa- jo se opice, psi, konji, morski psi, žabe in celo mačke. Opice in psi imajo na primer simpatije s svojimi ranjenimi tovariši in jim skušajo pomagati. Goveja živina se ne meni za usodo svojega ranjenega tovariša, in se tudi skoro nikoli ne smeji. Pes, ki spremlja svojega gospodarja, kaže z nasmehom svoje prijateljstvo in zadovoljstvo. Cernu se smeji žaba, ki ima sicer dovolj velika usta za to, profesor Bolton ne pove. Morda je videla svojo to-varšico, ki je skočila za muho, pa ji je izpodletelo in je čofnila v mlako. Tako se smejimo človeku, ki se na lepem prav nerodno prekucne. Bivši profesor na harvardski univerzi, Boris Sidis, je dejal, da zmožnost smeha narašča v posamezniku kot v narodu kot kazalo drugega splošnega razvoja in napredka. V smehu najdemo simpatijo, ljubezen, prijateljstvo in sočutje. Zato prijatelji, mladi in stari, ne varčuj te s smehom in smehljaji. To bo koristilo duševno in telesno vam, ob enem pa bo blagodejno vplivalo na vso vašo okolico. Vpliv prisrčnega smeha je kot vpliv zlatih solnčnih žarkov, ki se vsujejo izza oblakov. Saj simbolično pravimo, da se smeje vse, kar je lepo in prijetno: smejejo se polnočne zvezde, smejejo se oči deteta ali lepe deklice, smeje se po mlad, smeje se zlato solnce, smeje se lepa pokrajina in smeje se celo vince v iskrečih čašah. Pomagajmo našim bratom na št-rajku, da ne bodo črtani radi neplačan ja asesmentov. Vsi tozadevni prispevki naj se pošiljajo na glavni urad ,/. S. K. Jednote. PREDSEDNIK NADZ. ODBORA J. S. K. J. UMRL Iz Chicaga je dospelo brzojavno poročilo, da je sobrat Mohor Mladich, predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jednote, umrl* v torek 8. novembra opoldne. tentov na “helicoptre,” to je letala, ki se vzdigajo brez zalet? navpično v zrak. Zvezni entomologični urad, ki ima opraviti z najrazličnejšimi koristnimi in škodljivimi žuželkami, ima v svojih knjigah označenih 19 vrst hišnih mravelj. Te mravlje na en ali dru-( gi način delajo neprilike v stanovanjskih hišah. Dvanajst vrst se jih je vtihotapilo na ladjah iz Evrope, pet vrst smo jih dobili u tropične Amerike in samo dve vrsti imate domovinsko pravico v Zedinjenih Dravah. Dalje imamo v naših državah pet vrst poljskih in vrtnih mravelj ;od teh so štiri domačega pokolenja, ena vrsta se je pa priselila iz Evrope, Mnogo se je že pisalo o modrosti, pridnosti in splošni inteligenci mravelj, ki so res vrlo zanimive živali. S stališča povprečnega človeka pa so mravlje vsiljivke, ki nam povzročajo le sitnost, škodo in neprilike. Vrtne mravlje na primer imajo svojo “molzno živino”, to je rastlinske uši, katere pozimi v gorkih mravljiščih pod zemljo varno prezimijo, pomladi pa jih peljejo na pašo na sočne rastlinske mladike. V zahvalo te uši izločujejo nekako sladko tekočino, katero mravlje slastno srkajo. Te uši zamoremo uničiti z raztopnino imenovano “nicotine sulphate”, katere zmešamo eno kavino žličko v galoni vode. S to, vodo dobro zmočimo ušive rascUne in zaje-dalke bodo uničene. Ko bode uničene uči, izginile bodo tudi mravlje. Gospodinjam delajo mnoge neprilik male rdeče mravlje, ki se včasi imenujejo tudi faraonske mravlje, ki rade prihajajo v jedilne shrambe. Ako najdemo njih gnezda, jih polijmo z gasolinom ali petrolejem, kar jih navadno uniči. Hotele in partmente velikih mest rade obiskujejo takozvane “bedaste mravlje”, ki so dobile to ime. ker drvijo okoli kakor brez smisla in v nekakih pretrganih skokih. Tudi “tatinska mravlja”, ki ima domovinsko pravico v naših vzhodnih in severnih državah, dela sitnost in škodo v sta-novanjskih hišah. Druga domačinska mravlja se imenuje “carpenter ant”. Ta je črno rujava ali črna in četrt do pol palca dolga in povzroča mnogo škode s tem, da izpodjedava lesene stebre ali podpore hiš in drugih stavb. Najboljša obramba proti te vrste mravljam je, da se stavbeni les, ki pride v dotiko z zemljo, prepoji s creosotom. Mravlje privablja v hiše posebno kruh, sladko pecivo, kuhano meso, sladkor, sadje, siru]) in druge sladke jestvine. Nekoliko se jih ubranimo s tem, da take jestvine shranjujemo v trdo zaprtih shrambah ali posodah in da vedno pospravimo vse drobtinice. Najboljši način, da se odkrižamo mravelj pa je, da uničimo njihova gnezda ali mravljišča. V vsaki lekarni lahko poceni kupimo pra šek imenovan “sodium flouri de”, katerega potrosimo po mravljiščih in po vseh potih, katere rabijo mravlje. Ta prašek uniči vsako mravljo, ki pride z njim v dotiko. Mravlje, ki so se zatekle v kakšno omaro, najlažje polovimo s tem, da jim: nastavimo male gobe, namočene v sladkorno vodo. Ko se mravlje nalezejo na gobe, pomečimo jih v krop. Pesimisti nam že dolgo časa pojejo, da bo zemlja v doglednem času tako obljudena, da ne bo mogla več prerediti svojega preštevilnega prebivalstva. Optimisti pa jim ugovarjajo, da more zemlja prehraniti neprimerno večje prebivalstvo kot ga ima zdaj, ker je še milijone in milijone akrov rodovitnega sveta neobdelanega, številna močvirja in puščave bo zamogla moderna znanost spremeniti v rodovitna polja, ko bo potreba zahtevala. Morja nam dalje nudijo skoro neizčrpno zalogo ži vil. Dr. John M. Arthur na Thom-sonovi instituciji za rastlinska raziskavanja trdi, da danes človeštvo porabi letno samo eno dvestotinko živil, ki jih rodi zemlja. Vse živali, velike in male skupaj pa porabijo šest dvestotink zemeljskega pridelka. Iz tega izhaja, da zemlja rodi nad 96 procentov več kot porabijo za življenje ljudje in živali. V slučaju, da bi kakšna katastrofa uničila rastlinske pridelke, zamorejo kemisti izdelati vso potrebno hrano umetnim potom. Da tega ne delajo v veliki meri že zdaj, je vzrok dejstvo, da je rastlinska hrana neprimerno cenejša, kot bi bila umetno izdelana. Če bi postala rastlinska hrana dovolj redka in draga, da bi se umetno izdelovanje nadomestil za isto izplačalo, imeli bi na trgu kmalu dovolj umetnih jestvHi. Nemški kemist Haber je iznašel način, potom katerega more uspešno pridobivati iz zraka dušik ali nitrogen, ki je izvrstno “gnojilo” za različne poljske pridelke. V bližnji Bodočnosti bomo torej morda vsa umetna gnojila za farme in vrte dobivali iz zraka. v IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Dne 15. oktobra je v Ljubljani za vedno zatisnil oči najstarejši slovenski umetnik slikanja in ribištva, profesor Ivan Franke, star nad 86 let. Doma je bi’ v Poljanski dolini kakor Šubici. Zajc, Ažbe in ribič dr. Tavčar. Oče mu je bil finančni lovec iz Heba na češkem, mati pa Koša-nova Micka iz Dobja. Iz ljubljanske gimnazije se je podal na slikarsko akademijo na Dunaj in potem v Benetke; od tam je odpotoval na Kitajsko. Pozneje je poučeval risanje na gimnaziji v Kranju. Opisal je najzanimivejše starine starih cerkvic v Sloveniji. Njegovih naravnih in nabožnih slik ima Slovenija mnogo. Pokojni Franke je posebno ljubil Savo in njeno okolico. Mnogo je pisal o ribah in ribištvu v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, da so ga celo Američani pripoznali za prvovrstnega strokovnjaka. Domačemu ribištvu je mnogo koristil z ustanovitvijo vališč na Studencu pri Ljubljani, na Poljani pri Želim j ah in v Bohinjski Bistrici. Dne 16. oktobra je slavil svojo 70 letnico stari borec za učiteljske pravice, Luka Jelenc. V njem so bile nekako poosebljene vse težnje slovenskega učiteljstva za prosveto in moderno šolo. Slavljenec je hil rojen v Dražgošah v Selški dolini. Znanost je dozdaj uspešno rešila še skoro vse probleme, ki so bili velike važnosti za človeštvo, in bo nedvomno hodila po tej poti tudi v bodoče. V skoro vsaki veliki potrebi ali preizkušnji je znanstvo našlo odpomoč. Včasi je sicer padlo mnogo žrtev prej, toda končno je bila zna nost zmagovalka. Umrl je v Poljanski dolini domači slikar Tine Šubic, brat Janeza, Jurija, Pavla in Lojzeta, poslednji Štefanov sin, vnuk tistega Divjaka, ki ga je dr. Tavčar opisal kot del doline Brez vaškega slikarja in kiparja bi bile Tavčarjeve povesti iv loških hribov nepopolne. Dr. Tavčar je bil šolana poljanske korenina, Tine Šubic pa brez šolskih izpričeval, aristokrat Poljanske doline. Obdarjen z moško lepoto in močjo, s talen tom odkritega prešernega sme ha, z veseljem do življenja in srčno dobroto, ni imel sovražni ka v soseski. VSAK PO SVOJE Ko se bo enkrat danes vzdignilo zaspano novembersko soln ce izza sivih jesenskih pajčolanov, in se bo razkadil smrdljivi dim kampanjskega boja, videli bomo na bojnem polju z lovorje-vimi venci okinčane zmagovalce in politične mrliče, oziroma bube. Marsikateri navidezni mrlič se bo namreč še zbudil, podal sc v svoj wigwam in pričel brusiti britki meč za obračun v bodočnosti. * Mi gledalci ob strani pa se bomo čudili, koliko so zalegli naši križi in cifre, in najbrže se bomo mal’ veselili, mal’ pa ne, mal’ jokali, mal’ pa ne, mal’ mi-šidušali, mal’ pa ne, mal’ ploska li, mal’ pa ne. * Potem se bomo izgubili v zimska taborišča in premišljevali kakšno vzorno bitje lahko postane vsak kandidat, če se skuša iznebiti vseh napak, na katere so ga tako blagodušno opozorili njegovi nasprotniki, in če pri tem seveda tudi objokuje vse pregrehe, katere so napravili njegovi predniki do devetega kolena nazaj. * V tem bo na jesenskih vihrah prijezdil v deželo nepremagani in vedno veseli junak Martin, mi si bomo umili roke in se ob sldvesnem zvonenju blestečih čaš pripravili na krščevanje naj plemenitejšega sadu narave. Iz iskreče tekočine kračevalni1, čaš se bo zopet nasmejala hčerka božja, Resnica, katere ni uničilo ali omadeževalo kampanjsko blato. Zopet nas bo objela pristna slovenska iskrenost in ljubezen do vsega lepega in dobrega, in morda bomo celo into-nirali tisto Gregorčičevo: “Duhovi vinski, hvala vam tedaj! Napolni Zopet kupe nam, točaj!” * Clevelandski člani J. S. K. Jednote se bomo pri tej priliki tudi zaobljubili, da gremo na romarsko pot v Slovenski Dom na Holmes Ave., ter prisostuje-mo martinovanju, ki se bo vršilo 12. novembra zvečer. Premogarski štrajk. Premogarski štrajk v zapadni Pennsylvaniji in vzhodnem delu države Ohio še vedno traja. Pre-mogarske družbe v pittsburškem okrožju bodo na podlagi sodni j-skih prepovedi kmalu začele izganjati rudarje iz kompanijskih hiš. Vodstvo U. M. W. A. unije je zavzelo korake, da se za pregnane premogarje zgradijo barake. To se mestoma že vrši. Unijski premogarji ne odnehajo od svojih pravic in tako utegne štrajk še dolgo trajati. V južnem Coloradu zavzema premogarski štrajk vedno večji obseg. Piketiranje ali postavljanje stavkovnih straž na cestah in prostorih obrata .je prepovedano po coloradskem zakonu. Governer Adams je stav-karje opozoril na to postavo in isti so sklenili, da se ji bodo pokorili. Ob enem pa je governer štrajkarjem zajamčil, da jim ne bo prikrajšana svoboda govora in mirnega zborovanja, bodisi v dvoranah, bodisi na prostem, štrajkarska zborovanja se torej zdaj vrše vsak dan, če le vreme dopušča, na prostem. Ta zborovanja baje dosegajo pri delavcih, ki se še niso odločili za štrajk, še boljše uspehe kot piketiranje. Gostilničar L. v Selih je radi nerednega plačevanja prenehal dajati delavcem v ciglarni Miller blago na kredit. Delavci so se nato maščevali s tem, da so mu v bližini hiše postavili en meter dolgo krsto s križem in z napisom “Puf je umrl” in ‘Naj počiva puf in L. v miru." Čudno krsto so najprvo opazili lovci, ki so šli mimo gostilne na lov. Obvestili so gostilničarja, ki je odstranil krsto s “pufom,’ ker za redne plačnike “puf” še vedno obstoji. Nad vrati uradne sobe okrajnega ekonoma na okrajnem glavarstvu v Novem mestu je na-(Dalje na 5. strani) Od mehiške revolucije ni slišati ničesar druzega kot tihoto. Morda so jo preložili za toliko časa, da so imeli priliko slišati direndaj volitev v Zedinjenih 1 Državah. * Nahajamo se v vrtincu debat, javnih debat, venbaciteljstva, obletnic, banketov in podobnih ljubeznjivosti. Vse kipi in se meša kot mlado vino v sodih. Pri tej priliki bi me zanimalo zvedeti ime posta voda j alea, ki je določil, da se banket ne more vršiti brez pohanih čiken, čiken v omaki, čiken v ajmohtu in čiken “tako,” brez kislih kumare ih ki-lometerskih govoranc. . . (Dalje na 2. strani) JVaJea rasti Ncvovstanovljeno društva “CoUimvcod Boosters,” Cleveland, Ohio, sprejeto v jednoto dne 22. oktobra 1927. Pristopili so: Rudolf Agnieh, 28C12; Frank Alich, 28013; Frances Baraga, 28C14; William Cimperman, 28015; Marv Godič, 28'J16; James Kastclic, 28017; Anthony Klun, 28018; Alice Kolcne, 28019; An^rer/ Krainz, 28020; Mary Krainz, 28021; Anthony Laurich, 28022; John Laurich, 28C23; Frances Mivsek, 28024; John Modic, 28025; Frank Rojc, 28026; John Rutar, 28027; Stanley Zupančič, 28028. Joseph Pishler, gl. tajnik. < ' B Ofil j c LVi ’TE art. loj> 'e ] Hrti ‘Vat Ni * */* o*da Doha99 GLASILO JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA /EDNOTH Lastnina Jugoslovanske Katoliška JMnott. IZHAJA VSAKO SREDO. Ooiitt oylftooy po dogovoru Naročnina ta ilan« $0.73 letno; M nečlane $1.50, ga inoremstvo $3.00 OFFICIAL ORGAN ni the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mina OmxfJ mi Published by the South Slavonic Catholic Unim, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members 81.5a per year Advertising: rate« on agreement NOVA DOBA, Naslov ia vse, kar sc tiče liata: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Voloma III. NO. 45. IZ URADA GL TAJNIKA II. SEZNAM DAROV ZA ŠTRAJKARJE Društvo sv. Alojzija, št. 13, Baggaley, Pa. $10. Mr. John Fridel, Latrobe, Pa $1.00. Brat, John Resnik, Hostetter Pa., $1.00. Društvo sv. Alojzija, št. 18, Rock Springs, Wyo., $10.10. Društvo sv. Štefana, št. 26, Pittsburgh, Pa., $25.00 Brat, John Cek, Cornwall, Pa., $1.00. Društvo sv. Martina, št. 44. Barberton, Ohio, $10.00. Skupaj ... $58.10 Poprej izkazano 62.45 Skupaj dosedaj prejeto $120.55 JOSEPH PISHLER, glavni tajnik. --------------O------- IZ URADA GLAVNEGA POROTNEGA ODBORA IZPOZNAJMO SE MED SEBOJ! Čim bolj se ljudje medsebojno izpo.znajo, tem manj vzroka imajo navadno za mržnjo, nezaupanje in prepire. Kako brez vzroka so se včasi mrzili prebivalci dveh sosednih vasi, to smo imeli priliko večkrat videti v stari domovini. Se bolj mr.zlo je bilo navadno razmerje med Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošči, Gorenjci, Dolenjci itd. V splošnem pa ie bila ta mržnja popolnoma brez podlage. To se najlepše vidi v tej deželi, kamor nas je usoda nanesla od vseh vetrov. Mesto, vas ali dolina, iz katere kdo prihaja, pride zelo malo v poštev. Da se le moremo pogovoriti med seboj; postanemo lahko prijatelji. Celo med pripadniki drugih narodov najdemo dobre prijatelje, kakor hitro se moremo pogovoriti in do dobra izpoznati medsebojno. Dokler sosedov ne poznamo, pa naj bodo posamezniki ali večje skupine, smo kolikor toliko nezaupni proti njim. To je naravno in logično. Ko se medsebojno izpoznamo, izgine nezaupanje. Povsod najdemo med ljudmi nekaj slabega, pa tudi precej dobrega. Vsi imamo svoje napake, pa tudi svoje vrline. Popolni nismo in ne bomo, ker smo pač ljudje. Sicer si pa tudi popolnost predstavljamo na mnogo različnih načinov. Nam povprečnim zemljanom ni daw, da bi mogli tuje narode izpoznati ko.t celoto, ker smo navadno preveč obloženi-2 delom za vsakdanji kruh. Imamo pa vendar prilike, da se nekoliko izpoznamo z večjimi in manjšimi skupinami naših lastnih rojakov. Marsikatera mržnja, marsikatero nezaupanje bi izginilo, če bi se potrudili izpoznati vsaj rojake v naselbini, kjer živimo. Dostikrat gojimo nezaupanje do te ali one osebe ali skupine oseb, ne da bi imeli pravi vzrok za to. Če bi to osebo ali skupino pobližje poznali, pronašli bi, da ni vzroka za mržnjo in življenje bi bilo lepše za vse. S tem seveda ni rečeno, da bi morali mešati in premlevati privatne zadeve posameznikov, ker to nam ne'bo pridobilo prijateljev. Skušajmo pa pronajti, koliko si ta ali oni prizadeva dobrega storiti za človeštvo,'za narod ali za ožjo skupino, v kateri se udejstvuje. Morda bomo pronašli, da ni uspešen, da pe rabi pravih potov in načinov, toda ima dober namen. In tak človek je vreden spoštovanja in prijateljstva, četudi hodi pota, ki so različna od naših. Če pa najdemo tuintam sebičneža, ki pozna le sebe in svoj žep in nikogar drugega, takega se bomo vedeli izogibati. Kar velja glede medsebojnega izpoznavanja o skupinah, katerih ne obkrožajo točno določene meje, velja še v večji meri glede članstva J. S. K. Jednote, posebno tam, kjer je v eni naselbini razdeljeno na več društev. Za velike naselbine največkrat ne zadostuje eno samo društvo. Če jc več društev, se delo bolj podrobno razdeli in agitacija je živahnejša. Mikavnost nekoliko lokalne samovlade se včasi zelo dobro izkaže; poleg tega pa imajo prospektivni člani priliko izbirat' p0 okusu, po prijateljstvu in celo po krajih zborovanja. V Clevelandu, ki je največja slovenska naselbina v Ameriki, ima J. S. K. Jednota devet društev, če namreč prištejemo še predmestje Euclid. Razume se, da šo v milijonskem mestu ti člani precej na dolgo in široko raztreseni. Do letos so ta društva večinoma hodila le bolj svoja pota, in tisto malo skupnega delovanja, kar ga je bilo, je prišlo na redke čase. V preteklem poletju pa se je formirala zveza teh društev, in zastopniki teh se shajajo po potrebi na sejah, kjer ukrepajo o skupnih zadevah. Priznati je treba, da so člani in članice, ki zastopajo društva te zveze pokazali izredno navdušenje in agilnost in tudi prav lepe uspehe. Sešli so se, izpoznali se medsebojno in pronašli, da imajo vsi eno željo, en cilj: večjo J. S. K. Jednoto! Lepe načrte imajo in izvedli jih bodo, če jih bo ostalo članstvo podpiralo moralno in — finančno! Oboje je ne-obhodno potrebno. Zato bo ta zveza clevelandskih društev J. S. K. Jednote priredila na Martinovo soboto, to je 12. novembra zvečer, veliko skupno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Na tej veselici bomo imeli člani, posameznih društev J. S. K. jednote priliko izpoznati drug drugega in po možnosti pripomoči, da se v blagajni nabere nekoliko posvetnega mamona, ki je na vsak način potreben za uspešnost bodočega dela. Člani in članice J. S. K. Jednote v Clevelandu ne pozabite večera 12. novembra! Ne gre se za kakšno posamezno društvo, ampak gre se za to, koliko more največja slovenska naselbina v Ameriki storiti za napredek J. S. K. Jednote! Zadeva sobrata Johna Štru-kela, člana društva sv. Feliksa, Št. 101, Walsenburg, Colo., kateri si je zlomil hrbtenico v avtomobilski nesreči dne 16. julija, 1925. Društvo mu je nakazalo bolniško podporo do 10. julija, 1926 in potem mu je društvo ustavilo podporo, ker se je ponesrečil v pijanosti, in ker je / bil večkrat pijan in vodil avtomobil. Sobrat Štrukel pa ni bil zadovoljen s sklepom društva in se je pritožil na glavni porotni odbor in ob enem .tudi vprašal za odškodnino za zlomljeno hrbtenico. Ker po izjavi sobrata Štruklja ni dobil zdravniških listin pri društvu, mu jih je dal predsednik porotnega odbora, da jih je dal izpolniti zdravnikom, kateri so ga zdravili in kateri so izjavili, da ima v resnici zlomljen hrbet. Ko je porotni odbor poslal zdravniška spričevala društvu It. 101, ni hotelo društvo nič slišati ali razpravljati o tej zadevi. Sobrat Štrukel se je preselil v Elkhart, linj., in je po lasvetu porotnega odbora bil še enkrat pregledan po dveh zdravnikih v Chicagu, 111., pri cateri preiskavi je bil navzoč sobrat Mohor Mladich, predsed-lik nadzornega odbora J. S. K. Jednote. Ko je porotni odbor ;opet poslal zdravniške nakaz-lice od zdravnikov iz Chicaga 11 ko se je predsednik porotnega odbora udeležil seje pri društvu št. 101 meseca avgusta, je Iruštvo zavrglo vse, in ni nakazalo sobratu Štrukel odškod-line zato, ker je bil omenjeni 3obrat pijan, ko se je ponesrečil, ko ga je peljal sobrat Joe Dolenc ob času nesreče in cer ni sobrat Štrukel vprašal Iruštvo za .odškodnino. Po večjem dopisovanju in j >reiskavr je prišel glavni po-otni odbor soglasno do zaključ-i H- Sobrat Andy Syko si je v pretepu zlomil 110-50 in društvo mu ni hotelo nakazati podpore ali sobrat Andy Syko ni bil zadovoljen z društveno poroto in se ie pritožil 11a glavni porotni odbor in izjavil, da je bil.napaden ali ta-korekoč primoran od svojega prijatelja, da se je šel z njim metati. Po večji preiskavi in po več prfčah, katere so bile za-orisežene po mirovnem sodniku (Justice of the Peace), je prišel glavni porotni odbor do za-1 ključka sogkl'sno> da se potrdi | sklep društva in se ne plača sobratu Andy Syko nobene pod oore. A.nton Hoefievar, predsednik; t Leonard Slobodnik, Louis Rud-' man, Joseph Plautz, Frank Ka-| čar, porotniki- (A. J. T.) Indijansko poletje je zelo lep letni čas, kadar se pojavi. Pa ga ni vsako leto na izpregled. Navadno poletje imamo vsako leto, pa če je že slabo ali dobro Indijanskega poletja pa ne pove nobena pratika, ampak pride samo od sebe, če pride. Začne se enkrat v pozni jeseni in konča kadarkoli. Včasi je indijan skega poletja samo nekaj dni, včasi nekaj tednov, včasi celo oar mesecev. Nekoliko nočne slane indijanskemu poletju ne škodi, če so dnevi suhi in gorki. Najlepši čar zgodnjega indijanskega poletja je drevesno listje, ki se preliva v neštevilnib nijansah vseh mogočih barv. Poleg bujno zelenih dreves stoje zlatorumena, dalje rudečkasta, kostanjevo rjava, škrlatno rdeča i n tako naprej; saj ni mogoče najti izrazov za vse te barve Kadar je v naravi indijansko poletje, ne vidimo jesenskega umiranja, ampak samo nekako sladko uspavanje. Nekega popoldneva začetkom novembra sem sedel na parobku v mestnem parku. Bukve in javorji so se bili že večinoma osuli, vrbe in platane so bile še živo zelene, topoli so bile potresene 3 trivoglatimi cekini. Najbolj demokratični so bili hrasti, kajti vsak je pripadal drugačni po-litični barvi; vse od sivorjave do škrlatno rudeče. Pa se je kakor v sanjah lahno odločil žarnoru-deči list s hrastove vejice in se počasi, kakor metuljček prizibal v sočno zeleno jesensko travo. Tam bo spal in si odpočival zaspani gizdalin. Zlatocveteči regrat mu je luč držal in zapozneli muren mu je čričkal uspavanko. Letošnja jesen je bila nenavadno lepa in gorka. Začetkom septembra smo se bali, da se bo čmeril in kisal, kakor lansko leto. Pa nas je iznenadil s krasnim in gorkim vremenom; oktober ga je hotel pa še prekositi. Proti koncu oktobra smo skoro vzdihovali po penzijoniranih slamnikih; saj je toplomer neko popoldne priplezal do 86 stopinj. Brez vseh vidnih znakov se je jesen spremenila v tipično indijansko poletje. V noči od 31. )ktobra na 1. november je bliskalo in grmelo in padal je gorak dež, kakor,o Kresu. Drugo jutro se nam je smejalo mlado solnce, kakor v maju. Neki dan začetkom novembra sem obiskal Shakespeare jev vr-tič v mestnem parku. To je lep košček sveta, kjer so posajena drevesa iz različnih delov sveta, rastline z grobov ali iz rojstnih krajev pesnikov, pisateljev in drugih odličnih oseb. Nekatera drevesa so posadili sloveči pisatelji, pesniki, igralci itd. A kar me je ta dan najbolj presenetilo sta bili dve japonski črešnji, posuti'z belim cvetjem. Ta drevesa običajno cveto le pomladi, kot navadne črešnje. Letos pa so se okitila s cvetjem tudi na čast indijanskemu poletju. Videl sem dalje cvetečo japonsko kut-no, ki normalno cvete v aprilu ali maju. Ko sem še nekaj časa stikal okoli, opazil sem na pri-solnčni gredici par cvetočih vijolic in nekoliko proč cveteče trobentice. Nasad vrtnic v Wade parku, tam blizu muzeja je bil prve dni novembra še prav obilno potresen z duhtečim rožnim cvetjem Klobuk doli pred našo “Beautiful Ohio,” kadar jo objema slavno indijansko poletje! Ali nam je narava letos poslala košček večne južnocalifornijske pomladi? Ej, da bi jo le, in da bi je : ne zmanjkalo vsaj do Božiča! (Pripis: Z žalostnim srcem naznanjam, da jo je že zmanjkalo — tužna ji majka!) Jugoslovanska L 1S»» KatoL Jednota i»korporirsna SLATNI URAD V ELY, MINN. Gians! odborniki j Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P* Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box Ofll. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVHRN, 412—52th Ai*># Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 Amerkfn Sts** Bldf., «00 Grant Strest at Sixth Av«., Pittnbusgh, Pa. Nadsorttl edfeor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, l& 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, N*®1 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Mian. Poiret«! odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Puebla, Col* 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. ^ 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, 0. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O tve| 27. ten. de lltl; ft. lfij< Jodnotlno uradno gliud!«: NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. ^ Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P°^‘V . naj sc pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja flj.'jf Ohot sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in “ ■' »pričevala nsj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ],pi* Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov W jrf ft. c naembe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Cl*tr Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JuioslsfSji 1 ^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj 9« j ♦nintlfii hlivnipofl IQkr T 7o notn nn,. I +*».. nn.nV. 1 H; tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društsJ^j obrnite na gl, tafnika. Novo društvo se lahko ustanovi * * 4 članicami. KMEČKA PRATIKA Sveti Matija pogladil si brado je sivo, z živim očesom zagledal se v sneg je in zimo, pljunil si v roke, mogočno zavzdignil sekiro, mahnil po ledu: “Ej čas je že, pa ga razbijmo!” Jurij na čilem konjičku za njim se prismeje, poln zadovoljnosti tihe si roke pomane: “Bog ti obilo daj sreče, o brate Matija, jaz pa bom z novim zelenjem pregrnil poljane!” Pa ju pozdravi Krstnik z dobrodušnim nasmehom■ “Jaz pa potresel zelenje z žarečim bom makoin, nageljnov, rož po vrtovih bogato natrosil, svetle grmade zažigal z večernim bom mrakom “Hiti, moj dragi Krstnik, mene strašno že zebe v dalji prikaže veseli obraz se Martina: goska se ziblje pred njim z gugajočim korakom* on pa zakriva pod plaščem rpajoliko vina! (France Zbašnik) -------------O------------- i" VESTI IZ CLEVELANDA 1 Nad»lif’'snie il 1 »»ranit nji, bo spoštovan od drugorod-cev in bo najbližji sreči, ki si jo vsi želimo. Umrli so v Clevelandu: Louis Bizjak, 54 let star, doma iz vasi Mali Otok pri Postojni. Zapušča soprogo in devet otrok. Pokojnik je bil član društva št. 1 S. I). Z. Joseph Mačerol, doma iz vasi Podganja pri Žužemberku. V tej deželi je bival 40 let, torej je bil eden naših pijonirjev. Zapušča soprogo, dva sina in dve hčeri. iz uradaIlTtajnika RAZPIS IZREDNEGA ASESMENTA V RAZREDU ZA $3.00 DNEVNE BOLNIŠKE PODPORE Ker se primanjkljaj v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore vedno veča, je glavni odbor sklenil, da se razpiše izredni asesment po $3.00 na mesec in sicer za nedoločen čas; na vse člane ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore. Prvi izredni asesment se mora plačati v mesecu septembru. Vsi člani, ki niso zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore so izvzeti od izrednega asesmenta. Z bratskim pozdravom, JOSEPH PISHLER, el taj. Tretja nagrada ženska ura, pokrovi e ni 20 let. .,i ;j»r itf ^ J "in Sla Oo h Itlt • š btel »ir] lfolt *3*1 5, Dir 'ni tv, er okt \ %. \ Četrta nagrada, ni kovček. Peta nagrada, 3^°* ^ jednotinim znakom* , ^ Šesta nagrada, za knjige. Sedma nagrada* d' 4V % #tj. j k dno' »v gumbi z znakom )e' Osma nagrada* ( samopojnik ) in znakom jednote. Deveta nagrada* (samopojnik) in znakom jednote. Deseta nagrada« (samopojnik) in znakom jednote. ^p Društva imajo s® J volj časa, da s‘ ^ katero omenjenih n , f S ^1, % .VIK1 V društva so Zdravljenje nahoda. V Lyonsu, Francija, baje do-! sega lepe uspehe v zdravljenju nahoda dr. H. Bordier. Zdravi to nadlogo z električnim razgrevali jem nosne votline. NE POZABITE NAGRAD! Glavni odbor J. S. K. Jednote je na svoji letni seji meseca januarja določil za leto 1927 najagilnejšim društvom sledeče nagrade: Prva nagrada, pisalni stroj. Druga nagVada, žepna mož-ka ura, pokrovi garantirani 20 let. katera na delu, a prepoZtl°f nobeno. Nagrade nile častna odlikova1*^!1 i . štva, ki si jih bod° -O" JI Čuvajte se ’ d# 'A organizator ne sfl10 pristopnine ali ihS& novih kandidatov, ’Mj/ d člani JSKJ na} f°‘ jake svojega okoliš organizator ob enei11 ^ p štva. To je določe»°,V člen XIX., točka 2- ,/ poroča, da je neC^iVIlC P. par nabiral nove v okolici mesta ' ° je gon. Obljuboval J1^ ^ podpore in smrtri111 im i11 "istoP, v K if ■■ rip kirn asesmentom 111 .y ‘ A bi ral po $10 prisiw- ^ kega. Baje je na ljufal rojake za Lep ko« Iz Bostona je b*‘ ' Angeles železni ^^ fj kosu, tehtajoč ( Zbežal je na treh že ^ je, zavih in dotični v ■), r potovati po ^ kjer ni prevelikih oil »01 ... HM I I I | I—I. i Mill |’ GL. TAJNIKA 5/lo umrlih članov L\p C’ KOJIH POSMRT-Yp';,So bile nakazane lil i OKTOBRA, 1927. f( ,r“ ^rat, Joseph Virant 0:S!; IWOI, član društva sv. ie !Ja> 6, Lorain, O. Umrl r 1 avgusta, 1927. Vzrok možganih. ft. C«!* Hrti. ■ ,v'■ zrastek na • Van je bil za $1,000. 19 v Jednoto dne 21. okto- !a seRtra, Eva Rozman, • 9412, članica društva *2* Krstnika, št. 87, ’ O- Umrla 4. julija, len JA°^ srčna bo- ^varovana je bila za d Sejeta v jednoto dne vrbra- '9°6- tt-St ? ra, Mary Jamnik- ^ arjje članica društva Jo. ,,°ma&aj, št. 42, Pueblo, m,'la dne 15. septem-. • Vzrok smrti: krimi- bil,, °Peracija. Zavarovana ^°to T ^'00°- Sprejeta v W|; j'6 °ktobra, 1923. ^ at, Joseph Lovrina. Ofjj.' ^40, član društva sv. tori ith. J; 64, South Range, ,e *! 2|, y mr* dne 11. avgusta, smrti: izrastek na >i,Ooo o ^avarovan je bil za Vi, Hm H 1)6 2. oktobra, 1927 *J"nrti: sr^na bolezen Hjet n. je bil za $1,000. ** Jednoto dne 7. marca. s •J H 1906 re'et V 'e^no^° ^ '■»Hi u ' , jj. rat, Gregor Zobetz, .1 '^29, član društva sv. I 8t- 88, Roundup, Mont a Sestra, Terezija Dome-cert. st. 21111, članice J- Frančiška, št. 122, 1 dne ra. i a. Umrla Pin-, ■ ^27. Vzrok smr- 2a c’n'ca. Zavarovana je dtie J0' Sprejeta v jed- 'Ditijj februarja, 1921. c6tt !estra- Antonia Bur- T,.j' st- 8265, članica dru- ^ av> št. 144, Detroit, dne, 30. septem- %v ‘ Vzrok smrti: rak. i«tanil Je bila za $500. k il jednoto dne 1. ja-‘ ^06. c Sestra, Mary Spitz-št. ,n r dfl°' i t' dri 16392, sv. čla- ^Va Vitezi sv. Jurija, ie City, Kans. Umr- H' Julija, w e!'aciJ'a ^ ,.Je bila *1»' i f" , » flO a t:r-°iz 'Roglih SkuPa.j $19,378.96 \ sK, b o' & ra2' jo Vi” %n H lty 1927. Vzrok na golši. Zaza $1,000. Jednoto dne 24. mar- ^eseca oktobra se je Podporah kakor sle- | glavni tajnik. IN DRUŠTVI »S&82S5L ODDELEK) c oktober, 1927 °hodki ,ji S ! ,(i' 5 a<>e, m °’ p1 ne!. 14 M (K << rti'1 J (0r& J le// 3lf jt \$ ’ / an il> )Vin i 888.14 615.43 154.80 150.77 235.53 573.44 5n.76 iGO.OS 276.80 ios.si 64.12 **30.06 s0l.22 460.2] 415.38 392.36 475.82 671.28 116.20 109.29 224.14 605.98 279.82 82.18 3°8.49 2°2.68 $ Izdatki 353.00 60.00 21.00 44.00 98.00 1,015.00 441.50 29.50 74.17 30.00 206.50 101.50 134.50 219.00 121.50 257.00 110.00 15.00 346.00 169.00 196.50 71.00 33.00 48.00 142.00 36 723.91 84.00 174 94.34 42.00 37 1,126.61 635.00 175 52.14 39 415.89 446.83 176 138.59 24.00 40 351.52 220.00 177 38.39 41 91.83 178 32.47 15.00 42 290.79 1,021.24 179 55.76 43 128.10 15.00 180 95.87 44 393.65 138.00 181 37.18 45 510.40 573.00 182 35.23 47 141.86 24.50 183 52.80 49 280.67 1,075.00 184 33.89 50 161.74 185 33.23 51 40.54 186 52 63.69 14.00 187 14.86 53 304.47 18.00 188 29.86 54 101.70 50 za sept. 158.60 55 193.35 181.00 107 89.04 57 239.77 150.00 142 32.46 58 179.59 151 70.28 60 99.04 Joseph Pishler, glavni tajnik. 61 187.08 67.00 * 64 33.87 1,035.00 RAČUN MEI) DRUŠTVI 66 410.94 113.50 IN JEDNOTO 68 132.05 (MLADINSKI ODDEI iEK) 69 83.08 14.00 Za mesec oktober, 1927 70 341.69 14.00 Št. dr. Dohodki Izdatki 71 480.10 ' 164.50 1 $36.30 72 45.90 2 37.95 75 162.12 33.50 3 3.75 76 83.94 4 4.50 77 200.90 28.00 5 4.50 78 196.86 6 18.30 79 30.36 9 7.20 81 99.79 95.00 11 4.95 82 185.32 50.00 12 7.35 83 77.49 141.00 13 10.05 84 130.92 81.00 15 6.60 85 253.89 647.00 16 13.50 86 98.44 18 13.65 87 121.56 20 21.30 88 147.32 1,105.00 21 7.65 89 180.22 55.00 22 90 57.10 25 20.25 92 141.79 26 35.70 94 376.41 27 1.80 99 150.46 28 2.10 101 143.33 84.00 29 19.05 103 260.69 30.00 30 18.75 104 141.47 47.00 31 6.75 105 194.11 228.00 32 1.65 106 148.93 266.00 33 17.10 107 35 6.15 108 161.47 220.00 36 28.95 109 157.48 138.00 37 24.30 110 197.41 39 13.65 111 116.94 \ 40 10.65 112 95.84 17.00 41 6.15 114 387.48 56.00 42 10.35 116 125.05 22.00 43 3.30 117 52.29 44 13.50 118 88.25 494.00 45 26.25 119. 53.37 47 3.40 120 280.75 37.00 49 9.90 121 42.37 38.50 50 1.80 122 326.14 1,327.00 52 1.65 123 68.93 72.00 53 9.75 124 98.21 49.00 54 2.25 125 93.38 140.00 55 8.40 126 74.50 14.00 57 9.00 127 33.58 58 5.55 128 210.71 89.00 60 2.85 129 188.28 37.00 61 10.50 130 43.26 28.00 64 .45 131 117.21 76.00 66 21.20 132 242.51 48.00 68 7.50 133 190.10 65.00 69 4.50 134 86.74 28.00 70 9.75 135 60.00 71 14.70 136 107.58 23.00 72 .75 137 194.24 35.00 75 6.60 138 121.44 19.00 76 2.70 139 76.33 77 3.90 140 148.19 106.00 78 8.10 141 79.27 205.00 79 1.05 142 164.50 81 4.50 143 127.11 131.00 82 1.50 144 213.17 543.00 83 1.20 i 145 156.74 84 3.45 146 65.82 98.00 85 5.70 147 49.22 116.00 86 4.80 148 76.18 96.00 87 3.30 149 240.15 98.50 88 1.95 150 144.73 25.72 89 5.40 151 86.56 92 9.15 152 98.12 42.00 94 17.25 $450.00 153 17.24 61.00 99 8.10 154 233.75 138.00 101 3.30 155 42.78 103 4.50 156 49.24 104 5.10 157 37.62 'f 105 4.05 158 89.13 48.00 106 4.80 159 93.92 38.00 107 160 115.74 34.00 108 10.05 161 24.30 42.00 109 3.00 162 162.09 30.00 110 11.25 163 91.15 15.00 111 3.90 164 47.79 51.00 112 .75 165 65,43 114 15.30 166 101.62 316.00 116 9.45 167 63.29 22.00 117 2.55 168 73.29 143.00 118 1.65 169 45.36 119 3.30 170 18.18 120 9.15 171 331.30 359.00 121 3.75 172 44.66 12.00 122 13.95 173 60.99 123 3.30 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 182 183 185 188 50 107 142 151 za sept. 3.30 2.20 4.50 .60 3.45 9.90 3.30 2.25 9.30 2.40 4.50 6.30 4.20 3.45 .90 3.15 1.20 2.25 2.10 3.00 1.05 1.50 .1.80 9.60 3.75 .75 2.10 .15 4.05 1.05 .45 3.30 5.85 1.35 5.85 1.35 .60 2.40 6.25 1.95 1.95 1.50 .60 5.70 1.05 .90 3.90 .60 2.70 .60 .75 .60 .30 1.50 .90 .30 .15 1.80 .45 2.25 .75 Skupaj $946.25 $450.00 Joseph Pishler, glavni tajnik. o------------ PREMEMBE V ČLANSTVU ODRASLEGA ODDELKA ZA MESEC OKTOBER 1927 Dr. št. 1.—Pristopili: Steve Preshiren 28056, Frank Teka-vetz, 28057; Mary Fink, 28058; Anna Mayerle, 28059; Victor Novak 28055, John Lobe, 27954, Matt Stariha 28065. Suspendirani: John Agnich 25454, John Stepan 21564. Dr. št. 2.—Pristopili: Louis Ravnikar 27973, Josephine Ravnikar 27974, Frank Celes-nik 27972, Frank Praznik 27988, John Push 27985, Tony Kozar 27986, Luka Verhov-nik 27987, Jennie Kolenz 27955, Christine Lobe 28040. Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000: Louis Kastelic 24928. Dr. št. 3.—Umrl: Frank Je-ruc 586. Dr. št. 5.—Pristopila: Julia Morin 28060. Dr. št. 11.—Pristopili Mike Lehotyak 27956, Helen Sutej 28029. Dr. št. 12. — Suspendiran: Adolf Simončič 22860. Dr. št. 16.—Pristopila: Milica Povich. Suspendiran: Ge orge Nemanič 24458. Dr. št. 18.—Zopet sprejet: Joseph Notar 25681. Prestopil k dr. št. 28: Peter Oman 6268, Dr. št. 20.—Pristopili: John J. Germ 27975, Angela E. Yu-hant 28066. Zopet sprejeti: Jos. H]. Brula 21906, Anton Brule 26060. Prestopil k dr. št. 151: Matt Pechavar B153. Dr. št. 25. —• Pristopili: Frank Primozich 27957, Johana Kucler 28069, Anton Pe-char 28070. Dr. št. 26. — Pristopili: Frank J. Arch. M. D. 27992, John Bolte 27990, Mar.v Kovačič, 27991, Tony R. Kursar 28030, Zvonko Salamunac, 27989. Zopet sprejeta: Louise Pugne 22538. Suspendirani: Helena Kristich 24616, Jerry Mivsek 27791. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500: Joseph Klobčar 23560. Dr. št. 27. — Suspendiran: Sam Vjesti 25542. Dr. št. 29.—Pristopil: Frank Progar 28035. Dr. št. 30.— Suspendirani: Joseph Stephan 19456, Joseph Stariha 25830. Dr. št. 31.— Pristopili Alfred Sherman 27993, Steve Novak 27994. Dr. št. 33.—Pristopila: Jennie Snoznik 28041. Zopet sprejeti : Andrej Snoznik 3431, Andrej Snoznik Jr. 24195, Ivana Snoznik 10697, Frank Snoznik Bil. Dr. št. 35. — Suspendiran-Anton Zgonc 4268. T)r. št. 36.—Pristopili: Cecelia Tursich 28031, Frank Kobal 28032, Angeline Škufca 27958. Suspendiran: Anton Drenik 23704. Dr. št. 37.— Pristopil: Joseph Brne, 28005. Zopet sprejeti: Frank Podlipec 7904, Anton Zigman 17794, Angelo Vo-grig 21835. Prestopil k dr. št 30: Louis Nosan 16966. Dr. št. 39.—Pristopila: Dragica Tomljanovic 28071. Dr. št. 42.— Pristopili: Jo sephine Strauss 28007, Edward Prijatel 28006. Dr. št. 43.—Pristopil: Stan ley Sime 27959. Dr. št. 44.—Pristopili: Mary Platner 28042, Rose J. Lautar 28043, Angela Penko 28044. Matija Zakrajšek 28045, Anton Mišic 28046, Frances Poje 28047. Premenil zavarovalnino iz $250 na $1000: John Černe 21757. Dr. št. 45.—Pristopili: Mary Ule 27979, Anna Gazvoda 27977, Stanko Ule 27980. Louis Matelko 27978, Frani Gazvoda 27976. Prestopil k dr. št. 166: Frank Stroj 3874. Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000: Albert Mervar 27345. Premenila zavarovalni no iz $1000 na $1500: Josefa Barboric 19412. Dr. št. 49. — Suspendiran: Edward J. Špehar 19709. Dr. št. 50.— Suspendirani George Schutte 20000, Katarina Schutte 17107. Dr. št. 52.—Pristopila : Mary Praprotnik 27960. Dr. št. 54.— Premenila zavarovalnino iz $1500 na $500: Louise Bizal 19418. Dr. št. 55. — Prestopila k dr. št. 174: Mary Popovich 26892. Dr. št. 57.—Pristopil: John Kohosek 27995. , Dr. št. 61.—Pristopila: Edna Lukanich 28036. Suspendiran : Howard Fisher 26936. Dr. št. 64.—Pristopil: Matt Kroll 27996. Dr. št. 66.—Pristopili: Anton Pirc 27997, Frank Skul Jr. 27998, Rose Krall 28003, John Dragovan 28004. Dr. št. 68.—Pristopil: Martin Plevel 27961. Dr. št. 69.—Prestopili: k dr. št. 187: Anton Štucin 6144, Frank Poženel 3190. Dr. št. 70.— Pristopili: Joseph Lukanich 28061, Joseph Petek 28062. Dr. št. 71.—Zopet sprejet: John Velkaverh 17502. Dr. št. 76.— Suspendiran: Frank Pavlovčič 7601. Dr. št. 77.—Pristopila: Dorothy Flanick 28048. Dr. št. 83. — Suspendiran: Dan Goich 25666. črtan: Joe Zivkovich 25472. Dr. št. 84.—Pristopil: John Mareen 27962. Suspendirani: Amalia Tomsich 13038, Dick Balaich B92. Dr. št. 85.—Pristopil: John J. Turk 28049. Dr. št. 86.—Premenil zava- rovalnino iz $250 na $1500: Mike Padjen 21411. Dr. št. 88.— Umrl: Gregor Zobec 1329. Dr. št. 94.—Pristopila: Julia Turpin 28008. Suspendiran: Joe* Bartol 27487. Dr. št. 101.—Zopet sprejeta: Smilena Bokan 20019. Umrl: Tony Kos,, 26734. Suspendiran: John Strukel 24103. Dr. št. 103.—Pristopile: Mary Černe 28063, Jennie Gorjup 2fOG7. Suspendirani: Mary Barba 21356, Polona Cvelbai 21719, Josephine Juratovac 26369, Anna Zivkovic 26965. Dr. št. 104.—Prestopil k dr. št. 11: Frances Kastelec 21903. Dr. št. 106.—Pristopila: Annie Zalar 27963. Dr. št. 107.—Pristopil: Ernest Lepak 28072. Zopet sprejet: Peter Staudohar 13945. Dr. št. 108. — Pristopili: Frank Glavic 27999, Stephanie E. Kikel 28033. Suspendirana: Mary Svesko 23150. Dr. št. 110.—Zopet sprejeti: Aleks Košir 15255, Alojzija Košir 16301, Aleks Kosil 27326, Joe Mohar 24818. Dr. št. 114.—Pristopili: Steve Smrekar 28037, John Pe-trich Jr. 28068. Zopet sprejet: John Urbas 18394. Dr. št. 116. -— Pristopile: Frances Previc 28050, Rosic Primožič 28051. Dr. št. 120.—Suspendirana : Marie Boldine 21644. Dr. št. 122.—Zopet sprejeti: John Kresho 19894, Katarina Kresho 20409, Mary Lu~ chis 25117, Mildred Luchis 27503. Umrla: Terezija Dome-nickini 21111. Dr. št. 124. — Pristopila: Christine Pohar 28064. Dr. št. 125. —Suspendiran: John Polugnack 19260. Dr. št. 128.—-Zopet sprejeti: Math Gasperich 17529. Magdalena Gasperich 17685, John Bukovic 21942. Prestopili k dr. št. 54: John Lubina 22128, Mediljka Lubina 22127 Dr. št. 129.—Zopet sprejeta : Kristina Kaplan 22903 Suspendirana: Mary Carlson 21656. Dr. št. 131.—Prestopili k dr. št. 168: Frank Ermenc 11411 Frances Ermenc 13599. Dr. št. 132.—Pristopili: Jo ;eph Korencic 27964, Anna Pajk 27965, Edward Cecelic 27966. Zopet sprejeti: Mikt Gerdanc 22167, Filipina Ger dane 22167, James Robič 23821; Anton Dolinar, 23467 Mary Petek 16230, Mary Sku-be 27211. Suspendirani: Anton Slapko 22072, Anna Slapkc 22159, George Keliope 19287. Karolina Keliope 20259. Dr .št. 133.—Pristopila: Jo zefa Matzanich 27981. Suspendirana: Mary Fine 22088 Dr. št. 135.—Suspendirani: Mirko Bogunovic 22789, Radi voj Lezajec 21325, Milan Bo zic 23349. Dr. št. 136. — Prestopili dr. št. 185: Frances Ošaben 21446, Anton Ošaben 21445. Dr .št. 138.—Zopefsprejeti Frank Vranovic 23108, Sadie Vranovic 23154 Dr. št. 140.—Prestopil k dr št. 101: Joe Sinkovich 27897. Dr. št. 142. — Pristopili: Matthew Radocaj B196, Joseph Vlastelich 28052, Lucille C. Vlastelich 28053. Zopet sprejeti: Sam Kosanovich 25281, Bude Vlaisaljevich 25890. Dr. št. Katarina Prestopil Urankar Dr. št. 143.—Suspendirana: Rihtarich 24838. k dr. št. 37: Joseph 23914. 144.—Pristopil: Steve Vencelov 27967. Umrla: Antonija Burcar 8265. Dr. št. 145.—Zopet sprejeti: Mike Janko 25846, Chas. Prokop 26046. Dr. št. 146. —Suspendiran: Frank Gorenc 24411. Dr. št. 147.—Prestopili k dr. št. 168: Jacob Kočevar 24332 John Kočevar 25847. Dr. št. 149.—Pristopil: Louis Hrast 28054. Umrla: Antonia Slanovich 25019. Dr. št. 150. — Prestopila k dr. št. 137: Mary Marsic 26466. Dr. št. 151.—Zopet sprejet: Mike Hemovich 26634. Dr. št. 154.—Prestopil k dr. št. 108: Paul Kolesa 25175. Dr. št. 158.—Pristopil: Karl Lulich 28000. Dr. št. 160.—Zopet sprejeti: Joseph Magdalene 26057. Angela Zadnik 25(349. Dr. št. 162.—Pristopili: Anna Sinkovič 28009, Mary G. Petehnick, 28038; Ed. Siskar, 28039. Suspendirani: Tony Lu-binski 27332, Jenette Lubinski 27331. Dr. št. 163.-— Suspendiran: John Peternel 26183. Dr. št. 164.—Pristopila: Marie F. Stampohar 27982. Dr. št. 166.—Suspendirana: Pauline Behiraudt 27652. Pristopil k dr. št. 45: John Radez 26720. Dr. št. 168.—Pristopila Mary Ogrinc 27968. Dr. št. 169.— Suspendiran: Mike Lepchuck 26921. Dr. št. 171.—Suspendirani: John Bukovscak 26375, Tony Mavrovich 26292, George Mavrovich 26835, M,ary Mavrovich 26836.. Dora Mavretich i6883, Mary Mavretich 27716, Tony Zaletel 26295, Anna Mavretich B101, John Zoretich 382. Dr. št. 172.— Suspendiran: John Žnidaršič 25573. Dr. št. 173. — Pristopili: Frank Iskra 27969, Jennie Iskra 27970. Dr. št. 177.—črtana: Pauline Rubesa 27243. Dr. št. 179. — Pristopili: Frank Surina 27971, Rose Ple--sivc 27983. Dr. št. 180.—Suspendirane: Frances Merhar 27229, Mary Turk 27233. Pristopil: Jerry Brinovec BI97. Zopet sprejeli: Martin Ivlopcic B134, Joseph Kadunc B152. Dr. št. 184. — Pristopili: Axel Arola 28002, Stanley Push 28011, Louis Push 28010, Anna Rozman 28001. Dr. št. 185.—Pristopil: Nick Mahovich 27984. Dr. št^.186 — Suspendirani: Rudolf Gersin 27865, Anton Gersin 27866, Frank J. Kau-sek 27867, Joe Kausek 27868, Christ Mandel 27871, Joe Na-nyokas 27872, Frank Zibert 27879. Joseph Pishler, gl .tajnik. -------O------- Znamenita križanja. Pred kratkim so kazali v lon-Jonskem zverinjaku žival, kamere oče je lev in mati tigra žival je lepa in združuje v sebi lastnosti obeh roditeljev. Angleški listi poročajo dalje o raznovrstnem križanju, ki se je izvr silo z uspehom. S križanjem psov in volkov se je doseglo one neutrudljive in silno močne smučarske pse, ki so za eks pedicijo v polarskem ozemlju Kanade tako velike važnosti. V vzhodni Afriki so križali pony-ja s cebro in razvila se je nova žival, ki se imenuje cebrula. Ta žival je zelo močna in vztrajna, hitra in vzdržuje vsako podnebje lažje kakor pa kon.i ali mula. V Kanadi so križali divjega bivola z domačo kravo in dosegla se je izredno za delo sposobna žival, katere meso je izborno. Lisica, ki je bila privedena v Avstralijo v svrho uničevanja zajcev, se je skriža-la 7. divjim psom, dingom, iz česar je nastala zelo nevarna žival, ki napada ovčje črede in imajo farmarji sedaj žnjo več dela kakor z dingom. Slednjič se je dingo skrižal z dogo in sedaj je po vsej Avstraliji prepolno divjih psov. člani J. S. K. Jeclnote v Cie-velandu, rezervirajte si rečet 12. novembra za veselico skupnih društev JSKJ v Slovenskem Domu v Collinwoodu! Chicago, 111. KONVENCIJA STAVBIN-SKIH IN POSOJILNIH DRUŠTEV DRŽAVE ILLINOIS. Dne 11„ 12. in 13. oktobra t. 1. se je vršila v prijaznem mestecu Oak Park, 111. poleg Chicage 48. konvencija stavbinskih in posojilnih društev v državi Illinois. Te konvencije se je udeležilo 426 delegatov in 92 gostov, ki so zastopali 926 stavbinskih in posojilnih društev, katerih skupno premoženje je znašalo ob zaključku leta 1926 $335.509. 300.71. V okraju Cook, kjer se nahaja tudi mesto Chicago, 111. je 440 stavbinskih in posojilnih društev, v ostalih okrajih države Illinois pa 486. Te konvencije so se udeležili poleg illinojskih tudi zastopniki stavbinskih in posojilnih društev, iz drugih držav. Ti so dali konvenciji splošna in zanimiva poročila o delovanju teh gospodarskih ustanov širom Zdr. držav, iz katerih posnemamo sledeče: Vseh stavbinskih in posojilnih društev v Ameriki je 12.626, ki imajo 10, 665,705 članov in imajo $6,334,-103,807 premoženja. V teku leta se je imovina stavbinskih in posojilnih društev pomnožila za približno 15'<, na članstvu pa za 8'« . Percentualno je v Zdr. državah 10% ljudstva, ki pripa da stavbinskim in posojilnim društvom. Prvo stavbinsko in posojilno društvo v Združenih državah se je ustanovilo pred 96 leti v Philadelphia, Pa., leta 1831, in od tedaj naprej se neumorno deluje na tem polju. Potom te gospodarske ustanove je omogočeno delavskemu ljudstvu, da si z malimi tedenskimi ali mesečnimi prihranki vsaj deloma preskrbi za deževne dni in za vsak slučaj krize, ki je tako zvesta spremljevalka delavca in njegove družine. Ti prihranki v obliki vlog pri stavbinskih in posojilnih društvih so investirani v posojilih na posestva in sicer na prvo knjižbo, kar nudi članom popolno varnost za njih vloge. Poleg tega se vloženi denar obrestuje po tako visoki meri, kot pri nobeni banki ali drugem denarnem zavodu in v tem obstoji ogromna vrednost stavbinskih in posojilnih društev, za delavce in sploh za ljudi, ki imajo male dohodke. Senator Deneen in kongresnik Longworth sta se zelo pohvalno izrazila o delovanju stavbinskih in posojilnih društev, kakor tudi o njih koristih za splošno ljudstvo, kakor tudi državo-Naglašala sta, da sta tudi člana stavbinskih in posojilnih društev, in vsled tega vesta cenit’ delo in koristi teh gospodarskih ustanov za splošni blagor delavnega ljudstva. Priporočala sta večje zanimanje za te ekonomske institucije, ki so delavcu ne-obhodno potrebne za izboljšanje svojega položaja, kakor tudi za eksistenco svojih potomcev. Roj akom -delavcem priporo- čam, da si ustanove taka društva povsod kjer jih še nimajo in kjer je prilika za to ugodna ter ako so pogoji za utrditev, da bodo iz njih postale močne gospodarske enote, ki bodo v korist vam in vašim potomcem. Naše Jugoslovansko in stavbinsko društvo je imelo 30 septembra t. 1. 355 delničarjev 2 6803 delnicami in $314,363.81 premoženja. Poteklih ali dozorelih delnic je bilo v času obstoja tega društva 1839, in svota, ki je bila izplačana na te potekle delnice, jmaša §183,900.00, kar znači, da je društvo na 'solidni podlagi. Naše društvo jc dne 7. oktobra izdalo 36. serijo delnic, ter se priporoča in vabi naše delavstvo Slovence kakoi tudi ostale Jugoslovane, da pristopite k nam v obilnem Številu! kar vam bo v vašo lastno korist in napredek. Direktorij zboruje vsak petek večer ob 8. uri v dvorani S. N. P. J. na 2657—59 So. Lawndale Ave. (vhod z 27. ulice) kjer se lahko vpišete in dobite vse potrebne informacije ali pa ako se obrnete na tajnika Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva na naslov: Joseph Steblay, 2636 So. Ridgeway Ave. Chicago, 111. Telefon : Lawndale 9562. Pozdrav! John Zvezich, direktor. Homer City, Pa. Članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 122 JSKJ naznanjam žalostno vest, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja naši članici Tereziji Domenicki. Umrla je baš na svojega godu dan, to je 15. oktobra. Pokojnica zapušča soproga in 11 otrok, katerih najstarejši je 18 let, naj mlajši pa sedem dni star. Vsi so člani našega društva, razen najmlajših dveh. Naše društvo izreka sožalje ostalim, pokojnici pa naj bo lahka ameriška gruda. Pogreb se je vršil 17. oktobra iz hiše žalosti v cerkev v Coral, odtam pa na katoliško pokopališče sv. Bernarda v Indiano, Pa. Na redni mesečni seji dne 16. oktobra je bilo sklenjeno, da se morajo vsi člani in članice udeležiti pogreba. Kdor se pogreba ne udeleži plača kazen dva dolarja v društveno blagajno; kdor se temu protivi, oziroma ne plača te globe, bo za en mesec suspendiran. Prosim torej vse člane in članice, ki se pogreba niso udeležili, da v mesecu novembru poravnajo tudi globe, da ne bo potem kakšnih sitnosti in neprilik. Opomnim naj, da so izjeme glede kazni sledeče : Ako sta mož in žena člana društva, zadostuje da se pogreba udeleži eden; tako mož oprosti ženo, ali obratno. Izvzeti so dalje bolniki, ki so na bolniški listi. Sicer pa mora plačati vsak, ali pa bo suspendiran. — Toliko v prijazno naznanje. Z bratskim pozdravom Frank Farenchak, tajnik. svoj asesment potom pošte, prosim, da ne čakajo do 25. v mesecu, ampak pošljejo pravočasno. Priporočljivo je, da pošljejo denar naprej za tri mesece ali več, pa bo vse v lepem redu. Pošilja naj se direktno na tajnika ali blagajnika, ki bosta skrbela, da ne pride do suspenda-cije. Kar se tiče odgovarjanja članom, ki so na potnih listih (nekateri so že kar brez njih), moram izjaviti, da meni ni mogoče vsem ustreči in pisariti ria vse kraje. Moja roka je tudi neokretna za pero in vsak tudi ve, da nisem za to plačan toliko, da bi od tega živel. Toliko v prijazno' obvestilo tistim, ki enostavno želijo odgovor na vsako pismo. Bratski pozdrav! Louis Vesel, tajnik društva št. 20, JSKJ. ke prilike za pridobivanje novih članov. Bratje in sestre, bliža se konec leta, zato naj vsaki in vsaka skuša pridobiti vsaj enega člana ali članico za J. S. K. Jed-noto, da bo imel ali imela prijetno zavest, da je storil ali storila svojo dolžnost napram društvu in Jednoti. Bratski pozdrav in na veselo svidenje 12. novembra zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. v Collinwoodu! Frank Zorich, predsednik odbora združenih društev J. S. K. Jednote v Clevelandu, O. Gilbert, Minn. Poživljam člane in članice društva sv. Jožefa, št. 20, J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 20. novembra. Za rešiti imamo več važnih zadev in tudi glede iniciativnega predloga društva št. 1 še nismo razpravljali in odglasovali. To je skrajni čas, da storimo, ker pozneje bo prepozno. Nekoliko časa bomo morali vzeti tudi za pogovor glede naše društvene blagajne, ker svo-la, ki jo imamo zdaj, ne bo zadostovala za plač/iti odbornike in najemnino od dvorane. Torej prosim člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo seje 20. novembra ob deveti uri dopoldne v navadnih prostorih. Naznanjam tudi tistim članom, ki so bolj brezbrižni glede plačevanja asesrnentov, ali ki pravijo tajniku, naj kar 011 založi zanje, da mi v današnjih časih ni mogoče zalagati za večje število članov. En član je bil suspendiran v septembru, pa se še do danes ni zglasil. Nekaj malega sem bil založil zanj in dotičnik ima še do 25. novembra čas ostati naš član, če se oglasi in popravi, kar dolguje. Ako se ne zglasi do omenjenega dne, bo črtan in Vessel bo še ob svoto, ki jo je zanj založil. Vsled tega vas vse obveščam, da kateri plača do 25. v mesecu, je dobro, ako pa ne plača, mora vsak sam vedeti, da se sam suspendira, kajti tako je v pravilih. Zapomnite si to, in ne krivite tajnika, če tega ali onega zadene suspendacija. Tajnik mora tudi garati za groše in je še vprašanje, če jih dobi, ko delo izgotovi. Zato vas prosim, bodite točni še teh par mesecev, saj se pokorim že dolgo z nekaterimi počasnimi plačniki asesrnentov. Člane, ki so od društvenega sedeža oddaljeni, in plačujejo Cleveland, O. Komaj je minilo dobre tri mesece, kar so se clevelandska društva, spadajoča k J. S. K. Jednoti združila z namenom, da skupno nastopimo z agitacijo za novo članstvo, posebno pa da pridobimo našo mladino pod okrilje naše nepristranske Jednote. Delo, katerega smo započeli, ni tako lahko, kakor morda eden ali drugi izven Clevelanda misli. Marsikdo misli, da v taki veliki slovenski naselbini kot je naša, se lahko pridobiva novo članstvo, toda malokdo ve, da imamo tu nad 80 društev, ki spadajo k različnim slovenskim organizacijam; poleg tega so pa še slovenska društva, ki spadajo k tujini organizacijam. Kom-peticija je velika, toda z ener-žijo, vztrajnostjo in dobro voljo se da mnogo doseči. Da je mogoče s trdim delom in vztrajnostjo mnogo doseči, imamo tu dokaze, kajti v kratkem času se nam je posrečilo ustanoviti dvoje naših angleško poslujočih društev in upam, da ne bo dolgo, ko bo ustanovljeno še tretje. V teh društvih je večinoma naša tu rojena mladina, ki smo je pridobili za J. S. K, Jednoto. In baš v mladini je naša bodočnost. Namen skupnega delovanja društev je tudi, da se članstvo J. S. K. Jednote v Velikem Clevelandu pobližje spozna med seboj. Vsled tega so zastopniki skupnih društev sklenili prirediti veliko skupno veselico na 12. novembra, to je na Martinovo soboto zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. (Col-linwood). Vabljeni ste torej, sobrat j e in sosestre, da gotovo posetite to veselico in pripeljete seboj tudi vaše otroke. Ne pozabite povabiti seboj tudi vaše prijatelje, da se zabavajo z nami. se izpoznajo z našim članstvom in morda nekateri tudi postanejo naši bratje in sestre. Torej ne pozabite, da bo prav prijetna zabava na Martinovo soboto v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pripravljalni odbor bo skrbel, Ua bo vsak kar najboljše postrežen. Naš nežni spol pripravlja pa še nekaj posebnega, nekaj takega, da bomo izgledali vsi, kot da se ne nahajamo na veselici, ampak na ženitovanju. Zato bi pri tej zabavi ne smelo nikogar manjkati.- Eden ali drugi izmed članov morda misli, kaj bo z dobičkom veselice, če ga bo kaj. Zastopniki skupnih društev smatrajo, da se bo ta morebitni čisti dobiček porabil za plačilo zdravniških preiskav za nove člane. Nekatera naša društva ne morejo plačati zdravniških preiskav iz svojih premajhnih blagajn, zato uspeh agitacije ni vselej tako velik kot bi lahko bil. Naš namen je torej, da bi se iz skupne blagajne plačevali stroški zdravniških preiskav za novo pristople člane vseh clevelandskih društev J. S. K. Jednote. Ob enem bi se iz te blagajne pokrili stroški, ki so v zvezi z ustanovitvijo novih društev. Na ta način bodo imela vsa naša tukajšna društva ena- Canonsburg, Pa. Po daljšem odlašanju se zopet oglašam, ker že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbine v glasilu Nova Doba. Iz tega je razvidno, da vsak raj še čita kot piše‘. Veselih novic, žal, nimam za poročati, pač pa žalostno vest, da je nova zastava našega društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote prvič vihrala v žalnem sprevodu za prvo umrlo članico našega društva, sosestro Antonijo Slanovič, ki nas je za vedno zapustila dne 14. oktobra t. 1. Pogreb se je vršil dne 16. oktobra ob korporativni udeležbi našega članstva. Druga nevesela vest je, da se je naš sobrat Ignac Tomšič, blagajnik našega društva, tako poškodoval pri delu v tovarni, da se je moral podvreči teški operaciji. Zdravi se v bolnišnici v Washingtonu, Pa. Želimo mu skorajšnega okrevanja. Kar se tiče delavskih razmer, so, kakor povsod, tudi v tej okolici slabe. Imamo več članov, ki so prizadeti vsled premogar-ske stavke, ki traja že nad sedem mesecev. Ko smo čitali poziv našega glavnega predsednika za nabiranje prispevkov v sklad za podporo štrajkujočih članov, se jih je tudi pri našem društvu par zglasilo, ako bi bilo mogoče plačati zanje asesment iz omenjenega sklada, ker že ne delajo sedem mesecev in imajo večje družine za preživljati. Ko sem to sporočil na glavni urad, mi je glavni tajnik takoj poslal ček za svoto $9 iz omenjenega sklada v pokritje dotičnih ^ises-mentov. Torej prav lepa hvala onim, ki so prispevali v ta sklad! Z bratskim pozdravom Martin Žagar, tajnik društva Bratska Sloga, št. 149, J. S. K. Jednote. vamo. Z delom gre tukaj bolj poma-lem, a zato ni treba se samo peči tiščati, zakaj z malimi prispevki si včasih lahko napraviš veliko razvedrila, ki te poživi in ogreje v družbi tvojih prijateljev. Poštena zabava dosti koristi in prežene vsaj za en čas dnevne skrbi. Tudi na svatbi Miss Mary Svet z Vincent Lauterjem je marsikateri pregnal skrbi, ker se je nahajal v veseli in veliki družbi. Ta svatba se je zavr-šila sledeče: Ker je marsikateri vprašal: “Pa kaj je zopet tam pri Svet, kjer zbira se domači svet? Al’ prišel ni tja zopet zet, da odpelje hčer jim v daljni svet?” A ker je Mary “fajn” dekle, obrajtal so Lorainčan’ jo, zato branil’ sd jo močno, da ne odpelje ženin jo. In b’lo je tud’ precej težko, odpeljat mu nevestico. Pripeljal jih je celi “buss” da b’ Barbertončan’ b’li nam * kos. Gotovo boste vprašali: “Kaj b’lo tam dol’ je tak’ svetlo kaj b’lo tam dol’ je tak’ glasno, v Domu tam Slovenskem?” “Tam gostje so se zbiral’, ker godec jim je sviral, v družbi ženina, neveste, prijatelji jim zvesti! To srčno vsi želeli smo, ko 'krancelj’ dol’ jemali smo, da b’lo bi jima tak’ lepo ter se ljubila bi zvesto.” Pozdrav vsem! V. Kumse. člani in članice poskusijo prodati kar največ vstopnic in da povabijo na veselico kar največ svojih prijateljev. Prosim nadalje, da vrnejo preostale vstopnice in oddajo denar najkasneje do 18. novembra in da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne' seje 20. novembra. Purana, ki bo imel tako veliko “besedo” na naši prireditvi, je društvu daroval državni pravdnik Hjalmar Rehn. Bratski pozdrav! John Živetz Jr., tajnik društva št. 66, JSKJ S pota. Dne 2. novembra se je rojak in član J. S. K. Jednote, Frank Klun podal nič hudega sluteč in navidez popolnoma zdrav na delo v železni rudnik v Chisholmu, Minn. Okoli 11. ure dopoldne pa se je pri svojem delu naenkrat zgrudil in obležal mrtev globoko doli v rudniku, odkoder so ga pripeljali prestrašeni dru žini. Pokojnik zapušča soprogo, šest hčera in dva sina; vse od-raščene. Dve hčeri ste izučeni bolniški strežnici, ena se uči prava; drugi so na Chisholmu. Pokojni Klun je bil doma iz Zamostca pri Sodražici, star kakšnih 57 let. V tej deželi je bival mnogo let in je bil član društva št. 30 J. S. K. Jednote in tudi Hrvatske Bratske Zajedni Blag mu spomin! Matija Pogorelc. ■Tul jem nikomur za delom diti. Kljub slabim vendar tudi pri nas P0# vršijo veselice. Baš zdftj91 pravi j a jo vsa tri chicas** štva JSKJ, namreč Zvon-slovan in Zvezda, na se bo vršila 14. janusrj® Ta veselica se bo vršilazJ št. dinski oddelek in bo ce. Lorain, O. Zadnje tedne smo imeli pri nas prav lepo gorko vreme, le s kakšnim izjemnim hladnim ali deževnim dnem. Posebno nedelje se poznajo, da so gorke, vse hiti ven, precejšno zanimanje je sedaj v igranju “žogo-meta” (football). Parkwood Park, naj bližji slovenske naselbine, je poln igralcev in gledalcev. Da je toliko več zanimanja med nami Slovenci, sta pripomogla tudi naša fanta Mr. Jos. Mramor in Leo Virant, ki sta izmed najboljših igralcev pri najboljšem teamu “Mercuries,” če kateri kako bunko dobi, se še ne zmeni. Ker so Slovenci, oziroma Slovani ljubitelji lepega petja in godbe, priredi jugoslovanski pevski zbor “Zvezda” svoj drugi koncert 13. novembra v Slovenskem Narodnem Domu, na katerega vabijo vse Slovane in njih prijatelje, da jih posetijo omenjenega dne. Pravijo, da ne bo nobenemu žal in da je vse še boljše aranžirano kot zadnjič. Da pa ne bo predolgo za čakati za srbeče pete, misli društvo sv. Cink* in Metoda, št. 101 K. S. K- Jednote prirediti še eno veselico pred adventom dne 26. novembra v dvorani Slovenskega Narodnega Doma. Na to prireditev vabijo vse domače in njih prijatelje, posebno člane se prosi, da so vsi navzoči, da enkrat vidimo, kolika je naša moč, in se skupaj zaba- Universal, Pa. V naši slovenski naselbini je kar nekako tiho, četudi bi včasi kateri lahko kaj poročal v liste. Tu imamo tovarno za cement, ki še precej stalno obratuje, toda ni v nji zaposljenih dosti Slovencev. Več je Srbov, Hrvatov, Poljakov in tudi črncev se ne manjka. Imamo tu štiri slovenske trgovine in dvoje slovenskih društev. Dalje imamo slovensko dvorano za seje in različne zabave. Ker pa društva redkokdaj prirede kakšno zabavo, smo se domenili tukajšni fantje in dekleta, da priredimo na večer 12. novembra vinsko trgatev. Sicer je nekoliko pozno, pa nič zato. Torej prav vljudno vabimo fante in dekleta, može in žene in sploh kar leze in gre iz bližnjih in daljnih naselbin, s posebnim ozirom na Universal, Center, North Bessemer, Renton in druge. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Veselica se bo vršila, kot omenjeno 12. novembra, pričetek ob sedmi uri zvečer. Med deveto in deseto uro se bo vršila vinska trgatev. Rojaki in rojakinje, ne zamudite te zabave, ki je prva te vrste v naselbini. Za žejne in lačne bo dobro poskrbljeno z različnimi dobrotami. Kogar veseli ples, si ga bo tudi lahko privoščil, ker nam bo igral dober orkester. Vstopnina za moške je 75 centov, za ženske 25 in za otroke 1.5 centov. Na veselo svidenje 12. novembra vabi Odbor Slovenskih Fantov in Deklet. (Poslal: John Cisar). t,reW Kl>e prihodnjih sejah o tem ^ ,. Sl ti. (Poziv za sejo je |0 ' ker je pismo došlo v ui'e j, prepozno. Op. urednik' . 1 S sestrskim pozdravo"1 < Frances Laurich- _ predsednica dr. Zv , st 170 J' avc« 811 Po SI \ 1 V Milwaukee, Wis- ^ gotrajni bolezni umrl v ^ šni bolnišnici rojak An ce, star 38 let, doma >z kve, Stari trg pri Ložu'.„faj ; riki je bival več let-največ v Chisholmu,®*^ Milwaukee je odšel Pie . in pol za delom, toda ta ^ |. šila trpljenja. PokogJJ i kef( srečala rešiteljica, ki ( šila trpljenja. Pok0'1" ' šča eno sestro v Ely, go v Chisholmu, Minn- ^ domovini pa mater. N lahka ameriška gruda • . t. Matija ™ U JSt ZAHVALA. — . bra je bila v Chisholm« ^ . ■/- jena igra “Stari grehi, ^ |? v korist blagajni žens J štva Danica, št. .dJ |j Hvala igralcem, ki so ^ pokazali svojo izurjen0' 1 ! suflerju Mr. Klančnik J ^ cu Mr. špenkotu, ki se " zal mojstra v šminkanj1 j pa ( % kiranju. Posebej tukaj šnemu štvom, Mr. Anton - je posodil fino po in potem prepustil Svwm* no za ples in drugo z‘ |j mr% Igra se je Waukegan, 111. Gotovo se bo čitateljem lista Nova Doba čudno zdelo, ko bodo čitali moj skromni dopis iz naše slovenske naselbine Waukegan in North Chicago, 111. Dolžnost me veže, da čitate-lje Nova Doba, oziroma članstvo J. S. K. Jednote širom Združenih Držav potom svojega glasila izve, da so njih člani v naši slovenski naselbini zelo aktivni pri delovanju na kulturnem in gospodarskem polju, za kar se jim mora dati vso čast in zahvalo. Ni moj namen s tem reči, da preziramo druge, pač pa se mi zdi pravilno, da se izražam nepristransko v njih lastnem glasilu Nova Doba, za kar upam, da mi bodo čitatelji oprostili. Ker se je že članstvo tolikokrat izkazalo velikodušno, z veliko požrtvovalnostjo pri velikih prireditvah za blagor in korist Slovenskega Narodnega Doma, se jih moram tem potom v imenu Slov. Nar. Doma najtopleje zahvaliti,. Želim, da bi še v nadalje ostali tej instituciji naklonjeni; ravno tako tudi vsem drugim rojakom in rojakinjam, za kar ne delam nobene razlike. Opozoril bi ob tej priliki, da bo v tednu Zahvalnega dne, to je 23., 24., 26. in 27. novembra t. 1. veliki sejm (bazar), katerega čisti prebitek je namenjen za izplačilo dolga, katerega imamo še na stavbi, in bi radi ’ nikom iz Montane: igri v šolski dvorani. -. Mr. Fr. Lavriču za J tipni in navdušeni g°v J K. Jednoto. Končno ^ J številnim posetnikom ‘ je za obisk — ODBOR" (Poslal: Matt * RAZPRAVE O Canon^ Na zadnji redni seJ1^ Bratska Sloga, št. 1; a Jednote smo razmotr"^ ciativnem predlogi' “ > 1 v Ely, Minn. je podpiralo predlog-vencija vrši v rojstn ( Jednote, ter ob enen1^ ^ tridesetletnica njene# ka. j, To iz razloga, kei J Jednota v državi j# li 25 društev. Ak° , j * $0 na 25 društev okoli tov in štiri glavne to skoro tretjina ^ zastopnikov, ki ne b° rti vili Jednoti nikakih v° škov, oziroma bodo stroški le malenkosti1^. ^ Joliet, 111. Zabavni večer, katerega priredi društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J.S.K. Jednote na 22. novembra, obeta biti res nekaj posebnega in neobičajnega. Vsaj tako se sliši tuintam med sobrati in rojaki. Seveda, vsak (z menoj vred) bi rad dobil 20 do 25 funtov teškega purana za 25 centov, pri tem se še ves večer zabaval. Kdor ne bo dobil purana, imel ,bo priliko do drugih lepih nagrad, katerih je precejšno število. O, to bo še vse več kot navadna “Card Party!” Torej nikdo naj ne zamudi te zabave, katero priredi v Slovenia dvorani na 22. novembra zvečer društvo št. 66 J. S. K. Jednote. Tem potom tudi prosim, da poravnali ta dolg, ako le mogoče, ob času ko se bliža deseto leto, odkar je stavba zgrajena. Zatoraj bi prosil, da se potrudimo vsi skupaj kolikor nam je mogoče in kolikor nam pripuščajo naše finančne moči, da bi se vdeležili tega sejma (bazarja). V resnici so delavske razmere v tem času zelo neugodne, vendar bi prosil, naj rojaki in rojakinje iz naselbine obiščejo vsaj z dobro voljo ta sejni. Vstopnina $1 je za vse štiri večere nepretirana, za kar bo zabave in plesa dovolj vsaki večer. To leto bodo na sejmu tudi naši umetniki nastopali vsaki večer, tako da ne bo nobenemu žal za vstopnino. Torej na svidenje dne 23., 24., 26. in 27. novembra! Z združenimi močmi za Slovenski Narodni Dom! M. C. Waršek, tajnik. tt! gon in Washington Minnesoto kot v ’ m ua J stopnikom iz Nebra® . % 'is y ■tol: Oti j • J V 0» terih drugih zapadn1 $ pot približno e11*1*40 ^ Minnesoto ali Indian j bi k?0'/ sem mnenju se preseli, ne sta**.^ kot nekateri naVfl^it' boljše bi bilo, da bi glavni tajnik dal v ^ ik H S Ž« y ^ nekaj pojasnil. *n. „ cija stane nekaj veCo0pl^ ^ to najbrže bogato reklamo v državi ^v| kjer je veliko našeg^fi Chicago, 111. Ker navadno vsak dopisnik začne z delavskimi razmerami, hočem tudi jaz. Tudi tukaj se delo teško dobi, torej ne svetu- r0v Drugi razlog, ^ da bi se konvencij3 P / liju je to, da se zija, katere se rn°1^ii',; glavni predsednik in ,L • zorniki, vrši lahko 1^ •it ^ konvencijo na Ely; se zanje prihrani'* ^ ški; bili bi le enkJ dvakratni. Z bratskim P Mart1 št. 149, (Dalje O* tajnik društva tj, J, y, k l*i, *%\ A •'ti * aška, ;OBi esei irja la*» tr< izp' DOPISI. a«aljevanje iz 4. strani) fu, .. Cokedale, Colo. ! .JSn° društvo sv. Jurija, leniio /' S‘ K> Jednote je ”> ua ne odobrava pred- Slede premestitve konven- Pnhodnje leto. Po 'čW k *'il Naš, 10 našem , ftaj ostane, kakor je bi-e^jeno na zadnji konven-va^e društvo se je odzva-11 e, W°S,ri'^’ ki smo jo prejeli iz J' l?.Sy vaniJe od V. Kremeno- chi 7,VC^ v v, l70JSiVcetn C stavkaj°čim de‘ TPo. Cenjene države. ,, t. i5‘Vljam vse člane društva i.JKhodr'J' S' K’ Jednote’ da se ^ ln smo odobrili in poslali agajne |15 (petnajst dolar- je P® v tat® Idor M# iz H J1 in ,red* tan1 n-* Nai n t nJe seje gotovo udeležijo. d vle Pride, plača en dolar s*««no blagajno. Pravom ijhiL , Joseph Frlan, dl'uštva št. 118 J.S.K.J. What ga a,r !s ‘ K., , agam’ '6fy Cleveland, O. ls going on in Cleve-There will be a ter »»port ant day on Novem- it there ■or i p<4 ck. for the members of J. • On November 12tb if o be a great holiday 6 Members of J. S. K. J. I^knd anc] vicinity. But oiK-i^k it\801ng on anyway? 1 e 3°'ff00 ad e,le are very few of ifoaf members of our or-*'<*> who do know what * to happen. Well, let’s j ,n November 12th the ' Lodges of J. S. K. J. Mnl ,^le*r first dance of k0 ' 1,1 Slovenian Home on Ave. tlU v? i,” sW 150 )0t .1)0$, kui# seie nj^lC "ill And what else Hfcd 'lave at above men-(a s ailCe • There will be s It ttll)Pecialty, which at pres- Vk' ^err‘a*n a secref- But ^•,les^> who will be presit win a special baked iw, am sure, I told you air, 10, ,V0 iVOf , *• n 2 R. . pop isb^j iej» ah'eady. j the members come to • Absolutely, and oth" have to meet ^,,er sometime, and why isth it on Nov^m- ‘ j. Slovenian Home? J[0r-' And if not, why1: ite.. he the first real We We ever had, and that’s all b e there on this 49 n°Pe rA dr*’5! ase A ,aa- tn^. /iti ni . that the members of ^Hsh 100'; Lod speaking Lodges present and that ges will not stay .■Ofd, arn sure writing this att K’ ^at all the members the dance. What ^an ion wi'l be? It will _ tw/ ^ree. only 35 cent? R> ^0)1 A r til; ^ ^ nd what we will n»e\ n n left Woney, which will 7 35' JiOf bod° ,1,5 rn0, °Ver our expenses . eoo(,y wiH he used for a ^urPose, namely for VRTNARSKI NASVETI Malokomu je znano, da je možno mnoge enoletne cvetlice posejati že v pozni jeseni, mesto pomladi. Nekatere enoletne cvetlice se mnogo lepše in hitrejše razvijajo, če so bile posejane v jeseni na prosto, mesto da bi jih vzgojili pomladi pod okni in potem na prosto posadili. To velja posebno za sladki grah (sweet pea), agera-tum, zajčke (antirrhinum), ka-lendule, kosmos, kitajske klinčke (dianthus), californijski mak (escholtzia californica), navadni vrtni mak, enoletni ostrožnik (larkspur), sladko dišeči vrtni tobak (nicotiana affinis), petunije, sanvitalije, pla-menke (phlox), mačehe (pansies) in več drugih. Najprimernejše je posejati take cvetlice na prisojne grede, ko začne padati prva slana, tako, da se ni bati, da bi seme vzklilo že v jeseni, ampak da ostane speče do pomladi. Zgodaj spomladi, ko še ni mogoče zemlje obdelovati, napravilo bo v jeseni posejano seme koreninice, in ko bo vreme dovolj gorko, da bodo mlade rastlinice vzklile, bodo mnogo čvrstejše od onih, ki so bile vzgojene v gorkih gredah in posajene na prosto. Jarke, v katere v jeseni posejemo sladki grah, moramo čez zimo' pokriti s slamo, listjem ali suhim gnojem. Jesenska setev je najbolj v skladu z delovanjem narave; saj vidimo v naravi, da pri večini rastlin odpade seme v jeseni, ostane speče do spomladi v zemlji ali pod listjem in požene spomladi. Narava pa je najboljša vrtnarica. Kjer se je bati, da bi v jeseni posejano seme uničile miši, je dobro grede pokriti z vejicami brinja, cipres, smrečja ali drugega igličevja. Predno začne zemlja zmrzovati, izkopljimo in spravimo pod streho gomolje kan in dalij ali georgin. Ko so se gomolji osušili, spravimo jih v hladnem in suhem prostoru, kjer pa ne sme j zmrzovati. i (j------- JOLIETSKE VESTI Kam se ljudje neki tako pripravljajo za 22. novembra? Nedvomno na “Card Party,” katero priredi društvo št. 66, J. S K. Jednote v Slovenia dvorani. Ej,. da bi imel srečo na strani tisti večer, si želi eden ali dru-ari, kajti javna tajnost je, da si >>odo “tasrečni” med seboj razdelili velikega purana, ki tehta 20 do 25 funtov in 30 drugih lepih nagrad. Puran, ki ga je daroval prijatelj društva, baje že teško čaka srečnega lastnika. In veste kaj še? Vsi tisti, ki so -caposljeni pri Phoenix Horse- Z delom gre v Jolietu nekako podobno kot drugod, to je bolj slabo. V večini tovarn delajo po štiri do pet dni na teden; ponekod samo tri dni ali pa nič. Federated Match Co. je zaprla vrata za en teden; lahko pa se te počitnice raztegnejo na dva ali tri tedne. Ruberoid Co. je nedavno odslovila 85 mož za nedoločen čas. General R. Brick Yards in nekaj drugih tovarn je storilo podobno. Tukajsnih pet tovarn za izdelovanje stenskega papirja in koledarjev še najboljše obratuje. Tako je, vidite! V nedeljo 20. novembra bo zadnja seja pred zabavnim večerom ali Card Party, katero priredi društvo št. 66 J. S. K. Jednote v torek 22. novembra. Ta seja bo precej važna, ker se bomo morali marsikaj pogovoriti o veselici in o drugih važnih zadevah, ki pridejo na dnevni red. Tajnik upa, da bo se-ia polnoštevilno obiskana. Nad 600 oseb se vsak dan vozi iz Jolieta v Chicago na delo. Med tema dvema mestoma vozi dnevno nad 70 potniških /lakov. for Medical examina-.B,. ,e new members and ‘I.^h cthe other expenses. S. 1(i With our federated o 4i ld»f bt> shoe Co., bodo sti večer vsak podkev v žepu, seveda. Torej Po, \ *e*}j ,, at s, ^eet on November V a 0venian Home! the Co “"‘»luee or i'ectei 3^ i!f %cl 0f J- S. K. J. i V K- •vicar. Secretary. >nv MOTIV. Hvi; 'Hi hln’°.i Pozdravljen Visita .■pen čeF cas! Wi n'^a v svatih ec V T^ih vratih laše v vas. : Jo ramena, 1 (Wr P :0f Ka Xt'S^^jani, a po!l7 fS1' I ž»hU p0strani — cU'l bokal! i11 * , ')^{J naflad Poganja, ^ »“ "aVan» - d kos! . S v®*1 II .A RT VA‘ "% Je naš gost. (Stano Kosovel). baje prinesli ti-ix> eno konjsko za ‘‘good luck,” le vsi na veselico društva sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote v torek večer 22. novembra, to je dva dni pred Zahvalnih dnem! Naš rojak in sobrat Frank Skul ml. je otvoril novo in moderno čistilnico oblek na 1015 N. Chicago St.. to je zraven delavnice našega kamnoseka S. Šetina. Mr. Skul ml., ki je iz dobro znane Skulove družine, bivajoč zadnja leta na Vine St., je precej aktiven na dramatičnem polju. Okrog pet let je bil v službi pri zdaj že pokojnem R. Požeku, pozneje pa pri Stoltz Cleaners & Pressing. Društvu št. 66 J. S. K. Jednote je podaril res potrebno pisalno mizo občeznani jolietski jpijonir Mr. Anton Nemanich st., oče Antona Nemanicha ml., j člana omenjenega društva. Lep dom si je kupil ha 609 Broadway St., naš rojak in sobrat Anton Šraj ml., bivši večletni zapisnikar društva št. 66 J. S. K. Jednote. Mr. Šraj je hišo popravil in olepšal, ker je mojster v zidarskem in mizar-skern poslu. Naj bi bila v novem domu sreča stalna prebivalka ! V novi jolietski jetnišnici se že 16 mesecev nahaja črnec William Jones, ki je bil obsojen od desetjh let do življen-skega zapora radi ropa. V vseh teh šestnajstih mesecih ni še z nikomur spregovoril niti besede. Uboga vse, kar se mu ukaže, toda govoriti ne mara z nikomur. Neki jetniški uradnik je izjavil, da je Jones najbrže slaboumen in da ga bodo morda premestili v norišnico za kaznjence v Chester. SL0raicA~PISiA (Josip Fr. Knaflič:) Zelo nerad zapustil Slovenec to lepo svojo zemljico, in vendar je toliko Slovencev zunaj po svetu, toliko jih gre vsako leto ven, od katerih se večina več ne vrne, večina tam zunaj pa tudi narod no izgubi. To je sila. Trda, bridka sila je, ki požene našega človeka ven v tujino. Domovina nam je pretesna, nima kruha za vso svojo deco. Po celem svetu smo Slovenci raztreseni. Kranjca in Pemca najdeš povsod, pravi pregovor; in to bo potrdil vsak, ki je ka.i bil po svetu. Jaz sem tq bogve kolikokrat doživel; naletel sem na rojaka v krajih, položajih in okolnostih, kjer bi tega ne bil nikoli pričakoval; dasi bi me moralo že dejstvo, da sem ja? tja zašel, dovolj uveriti, da Slovenca najdeš povsod. In kolikokrat sem prišel v dotiko z ljudmi, ki so se potem pri bližnjem poznanstvu razodeli kot Slovence ali pa vsaj slovenske krvi. Ogromno mora biti število Slovencev raztresenih po svetu; ogromno v primeri, kakor sme majhen narod.' Spominjam se, da se je pred dolgimi leti nekdo v nekem slovenskem časopisu že zanimal za to vprašanje, nabral tudi nekaj statistike in izračunal, da mora izid biti Slovencev zunaj po svetu najmanj toliko, kolikor nas je tu doma. Jaz bi temu verjel, saj mi je človek, ki je obhodil ves svet, celo zatrdil da jih jo še veliko več. O, to vam je bil zanimiv in redek ptič! In tega bo že kakih petnajst let, ko so se križala najina pota. Sprehajal sem se lepega majniškega večera po Ilid-ži pri'Sarajevu, ko mi je prestregel pot širokopleč zagorel dedec, po videzu potepuh, mi ostro pogledal v obraz, pisni! skoz zobe in me potrkal s palico po prsih: “Hoj, prijatelj, Vi ste pa Slovenec!” In se je za smejal in mi prožil roko. Seveda je bilo to zelo interesantno in seveda sem ga vprašal, kako je to uganil. Pa je dejal, da prepozna vsakega Slovenca že od daleč; Slovenec da ima v obrazu, kretnjah in vsem vedenju nekaj, kar ga razlikuje od drugih ljudi. Da pa moraš imeti za to “oko.” On da ima tako oko; v sto slučajih da se bo komaj enkrat zmotil. Kar tako mu tega nisem verjel in sem ga imel na sumu, da je za mojo osebo moral kje zvedeti. Ampak že par minut pozneje sem imel priliko na lastne oči se prepričati o njegovi umetnosti identificiranja Slovencev. Ko sva namreč stopala proti bližnji kafani, da se kaj več pomeniva, je tam po železniškem tiru prihajal delavec, s krampom in lopato čez ramo, in obstal z radovednim pogledom na naju. Bil je mlad, okrogloličen fant, imel je svetle oči in kapo malo postrani. Moj deseti brat se je ozrl vanj in že je stal z enim korakom pred njim, nakar se je odigralo isto, kot prej z menoj: “Haj, brate, ti si pa Slovenec!” “Jok, brate,” je bil odgovor. “Jaz sem katolik, HrVat, Bosanec.” “Je pa tvoj oče.” “Moj oče je Hercegovec.” “Je pa majka Slovenka.” “Majka, bogme, ona je tam iz Kranjskega.” “No, vidiš, prijatelj, da je Slovenka.” Fant se je.zasmejal: “Jest, tam govorijo malo drugače kot mi. Majka pravi pri vsaki stvari: Lej ga spaka.” Deseti brat je fanta veselo objel m ga vprašal nato za maj-kino ime in njen dom. Vse to si je zapisal v velik, debel notes, fantu pa naročil: “Povej majki, da jo pozdravlja rojak in da jo bo kmalu obiskal.” To sem gledal in strmel! Kdo je bil ta čudni človek? Nič se mi ni hotel razodeti in čez dva dni je izginil bogve kam, niti zbogom mi ni rekel. Ostal pa je v neizbrisnem spominu. Kakšen interesanten človek in svoje vrste ženij! In kar mi je pripovedoval, to je bil slovenski roman vseh slovenskih romanov. Pripovedoval mi je, da roma po svetu okoli že petindvajset let in išče izgubljene Slovence, ki za nje ne ve domovina, oni pa za domovino ne. Pet pripomočkov da ima, s katerimi najde vsakogar, tako mi je pravil: slovenski jezik kot pozdravilo, lesen molek s svetinjico z Brezja kot priporočilo, rdeč pipec kot potrdilo, drenovo gorjačo kot mazilo, in še ta zlate bukve kot poslovilo. “Ta zlate bukve,” tc je bil njegov zavaljani debel' notes, kamor je zapisoval imt in bivališče vsake take srečno najdene in za domovino otete slovenske ovčice. Pravil mi je, da pozdravilno metodo, kakor sem je bil deležen tudi jaz, uporablja samo tam, kjer je popolnoma siguren; kjer stvar ni sigurna, tam je tudi postopek bolj kompliciran. Na primer pri kakšnem Fran-cozarju: Bon jour, Monsieur, Bog daj zdravje, prijatelj, con-naisse-vous un Monsieur, nomine kranjski Janez . . . Če to ne MŽge, potem ni nič. Včasi pomaga tudi naš imenitni primojduš in je to sploh beseda, tako me je zagotovil, i? katero Slovenec po svetu povsod skozi pride. Nekoč bi bil tam v Champs Elysees pri Parizu kmalu prišel pod avto. Komaj da se je še izognil in se je pri tem od strahu prav krepko pri dušil. Nakar je tista elegantna dama v avtu zavpila: “Jezus Marija!”, skočila ven in k nje mu, zaploskala z ročicami kot otrok: “Kranjski stric, jej, kranjski stric!” in vzela “strica” kar s seboj in ga pogostila in vsega na novo oblekla. In mu dala tudi denarja za domov, nakar se je popeljal naravnost v Afriko. V nekem prenočišču v Carigradu ga je iz spanja izdrezal sosed: “Hej, fante, kaj sc pa še v sanjah pridušaš? Rajši izmoli kak ootenaš.” Bil je Človek izpod Limbarske gore, ki je po Turčiji brusil nože in škarje po pravljal ure in marele. Bilo je tam v Teheranu — je pravil, — ko je malo legel v senčnat gaj in si za kratek čas za- pel: Na Gorenjskem ja fletno . . In se je izza visokega zidu naen krat pomolila glava pod širokim belim slamnikom: “Alo, prijatelj, le noter, da bo še bolj f letno!” Bil je pristen Krakovčan, ki je služil pri nekem perzijskem velikašu za vrtnarja in imel za ženo prav luštkano Per-zijanko. Ta ga kar ni hotel več pustiti od sebe, ampak “stricu” se je pač silno mudilo malo ver, v svet. . . “Vzel pa sem mu prisego na tale žegnani molek in na tole v Savi krščeno gorjačo, da bo svojo ženo in deco učil slovensko, če ne, mu jih namažem, kadar se spet zglasim.” In je bilo to v San Franciscu v Kaliforniji, ko je tako sedel pred neko pivnico in si s pipcem rezal kruh. Pa je pristopil k njemu gospod, visok, lep človek, a sila resen v obraz. Pa je vzel pipec v roke, ga nežno otipal, kot bi ga hotel pobožati, in okoli ust mu je nekaj zatrepetalo. A ni rekel nič, ampak položil z naglo kretnjo pipec spet na mizo, zraven desetdolarski bankovec in se izgubil med množico, preden ga je mogel stric zgrabiti za suknjič. “Ta mi je ušel in tega mi je najbolj žal. Ampak gotovo prideva enkrat Takrat mi ne je, ki — No, pa o tem se lahko pri drugi priliki kaj več pomenimo. Morda se povrne med tem tudi stric-romar s svojimi zlatimi bukvami, pa nam bo on povedal, kako bi se to najbolje naredilo. Jaz pravim za enkrat samo to: Naše najboljše sile so raztresene po svetu. Zberimo in združimo jih, pa boste videli, kako veliko, močan in bogat narod bo naenkrat zrastel iz Slovencev! (Po “Jutru”). o-------------- IZ ,NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje i* I. strani) pis: “Primite tatu, ki v tej pisarni krade! Zmanjkale stvari!” Informirali smo se in zvedeli, da je bil g. okrajni nom radi pogostih tatvin v ji sobi prisiljen obesiti nad ta omenjeni napis. eko- svo- vra- še kje skupaj uide več.” “Včasi pa” — je pravil — “more pomagati tudi drenovka. Tako sem tistemu fantiču, ki še je potepal tam po Kairu kot “vodnik za tujce” in se mi lagal, da je Italijan, moral dve tri pošteno primazati, da se je priznal za Slovenca, doma iz Trsta, od poštenih slovenskih staršev. Potem me je tudi vse ubogal in je kmalu dobil lepo službo pri neki agenturi.” — In pustil me je ta prezanimivi moj gost pogledati tudi v svoje zlate bukve. Strme sem obračal list za listom: na stotine imen in naslovov, ne: na tisoče in tisoče in tisoče. Sami Slovenci! Cel geografski leksikon se je razgrinjal pred menoj, cela zemeljska obla se je sukala pred mojimi očmi. Povsod, na vsaki točki je čepel kak Slovenec. Ču dovito! Tako majhen narodič, pa se je tako razlezel po vsem svetu. In ko sem tako prebiral ta lepo in skrbno spisani imenik neznanih bratov in sester v tujini, mi je hodila po glavi misel, ko bi se vse to povezalo ■/. eno močno duševno vezjo in združilo v eno narodno občestvo; ko bi se v Ljubljani postavilo ognjišče, ki bi grelo sleherno slovensko srce, še tako oddaljeno . . . Da bi vse enako, tistega bombažnega farmerja tam v Texasu kakor tisto guvernanto v Kalkuti, tistega hotelirja v Valparaisu kakor tistega šoferja na Kubi, tisto služkinjo v Amsterdamu kakor tisto soprogo veletrgovca v Smirni, — vedno nekaj priklepalo in spominjalo na domovino; da bi vsak Slovenec na tujem občutil domovino res kot dobro mater, ki vedno z ljubeznijo misli nanj kot na svojega otroka in skrbi, kje da je in kako .se mu godi. . . In se potem tudi nobeden ne be izgubil. Povedal sem to misel tudi stricu-romarju. Pa me je stresel za rame in se zasmejal: “Saj ravno za to pa hodim okoli in delam!” In je udaril s pestjo po knjigi: “Tole je prvi slovenski kolonijalni kataster. Kadar bo imela Slovenija svojega zunanjega ministra — je pomežiknil (v tistih časih še se je moglo o takih stvareh samo pome-žikovati) — pa mu celi ta ope-rat prinesem, — do takrat gn bom menda že dovršil (je pomežiknil) — da bo imel lažje delo. Potrebno konzularno osobje si bo tudi lahko kar tu izbral, da mu ga ne bo treba šele iskati. . . Od takrat sem veliko premišljeval o tem problemu in danes pravim: Zdaj imamo svojo državo in svoje ministre. Ampak takih stvari ne more in ne utegne narediti noben državni minister. Take stvari mora narod sam v roke vzeti. Zato pravim : tukaj treba narodne organizaci- S sodelovanjem zagrebškega društva za tujski promet se o Veliki noči prihodnjega leta priredi večji propagandni obisk angleški zdravnikov in novinarjev v Jugoslaviji. Angleški gostje si bodo pri tej priliki ogledali naj lepše jugoslovanske kraje. Angleži pridejo preko Slovenije v Zagreb ter obiščejo jugoslovansko primorje in dalmatinsko rivijero. V projektu je tudi obisk Crne gore. Predsednik Zetske oblastne skupščine, Radovič) je nedavne poselil ministra za socialno politiko v zadevi prehrane Črne gore. Minister je izjavil, da bo iz kredita v znesku 10 milijonov znaten znesek porabil za nabavo hrane gladujočemu črnogorskemu prebivalstvu. Radovič je ministru pojasnil, da Crna gora tudi nima vode. Cetinje, da je že deset dni brez vode, ki se mora dovažati šest ur daleč iz Reke Crnojevičev. Prišli smo tako daleč — je izjavil Radovič — da je v Črni gori al kohol cenejši kakor voda. Jaroslav H ost k: Dobri vojak Švejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) A maršal Radecki je sanjavo zrl raz svoj spomenik za odhajajočim dobrim vojakom Švejkom in njegovim rekrut-skim šopkom v gumnici, ko je krevsal na starih berglah, medtem ko je neki resen gospod razlagal ljudstvu po ulici, da peljejo “deserterja.” Dobri vojak Švejk je prišel v garnizijo, kjer so ga kot za-znamova'nea primerno sprejeli. Nadaljujemo tam, kjer se opisuje Švejkov prihod v garnizijsko pisarno. Povsem naravno se nam zdi, da je štabni profos Slavik premeril Švejka od glave do peta s strogim, nemo očitajočim pogledom, češ: Tudi ti si na slabem glasu, da so te poslali med nas. Ej, le počakaj, fantiček, ti bomo že primerno olajšali bivanje med nami, kakor vsem, ki so nam prišli v pest. Še boš spoznal, da naše roke niso tako mehke kot damske.” Da bi bil podprl tehtovit učinek svojega pogleda, je pomolil Šve.jku pod nos mišičasto, tolsto pest, rekoč: “Na, povohaj jo, tepec!” Švejk jo je povohal in rekel: “S to pa ne bi rad zobal čre-šenj; dehti po grobovih.” Mirna in odločna Švejkova beseda je štabnemu profosu ugajala. “He,” je dejal in suval Švejka s pestjo v trebuh, "stoj vendar ravno. Kaj pa imaš v žepu? Če so cigarete, jih osta-vi, ako pa imaš kaj denarja, ga kar izroči meni v shrambo, da ti ga ne ukradejo. Kaj, ali nimaš več? Zares ne? Nikar ne laži, zakaj laž se kaznuje.” “Kam naj ga damo?”, je vprašal narednik Repa. “V šestnajstko,” .je odločil štabni profos, “med one v spodnjih hlačah. Ali ne vidite, da je gospod stotnik Linhard napisal: ‘Streng behueten, beob- achten f’ Ja, ja, z gretimi grdo postopamo. Če pa se jame kdo upirati, ga k oj posadimo v ‘ajd’ in mu dodobra navijemo rebra, potlej pa ga pustimo ondi ležati, dokler ne pogine. Taka je naša pravica. Kako smo že naredili s tistim-le mesarjem, Repa?” “I no, ta bik nas je stal truda,” je odgovoril podremano narednik Repa, “tak hrust je bil, j da mu ne najdeš para. Več kot. i pet minut sem cepetal po njem, Spreden so mu jela pokati rebra j in se je kri vlila iz ust. Še de-jset dni po tistem je živel. Stra-I hovit ober!” “Ali si slišal, tepec, kako postopamo z nezadovoljneži,” je nadaljeval profos Slavik svojo pedagoško razlago, “ali pa če nam skuša kdo uteči. To ti je toliko kot samomor, ki ga tudi kaznujemo. Ip da tc ne bi vrag zmotil, tele zabito, da bi se pritoževal, kadar pride inšpekcija. Ko pridejo gospodje in vprašajo: ‘Ali imate kako pri- tožbo'*/’ se postavi ‘haptak,’ .salutiraj in se tako-le odreži, ti smrdim: ‘Pokorno javljam, da je nimam, sem popolnoma zadovoljen!” — Kako boš rekel, nesnaga, ponovi no!’-’ “Pokorno javljam, da je nimam, da sem popolnoma zadovoljen,” je ponovil Švejk s tako (Dttlie n« H strani! -------O-------- VeJike povodnji na vzhodu. j Pretečeni teden so silne po-I vodnji povzročile veliko razdejanje v državah‘Vermont, Mas-i sachusetts, Connecticut in Nev, : Hampshire. Človeških žrtev st računi dozdaj nad 125, materi-| .jaina škoda pa je še napreračun-ljiva; vsekakor bo znašala šle vilne milijone dolarjev. Neka 1 tera manjša mesta so skoro po j polnoma odrezana od ostalegj .1 sveta. Za prebivalstvo teh mes j prinašajo zdravila in nekater« j j druge nujne potrebščine v voja j ških aeroplanih. V nedeljo zvečer 15. oktobra i je v Radoviči 18-letni Stanko Bajuk do smrti zabodel v srce Josipa Petriča, bivšega župana v Radoviči, smrtno nevarno pa ; ranil njegovega sina Josipa, ki j je baje že tudi umrl na prevo- ] zu v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Vas Radoviča je oddaljena od j Metlike poldrugo uro hoda. | Okolica je (• kulturnem pogledu ■ precej zaostala. Pretepi med j fanti so na dnevnem redu. Tudi v nedeljo zvečer so domači I j fantje pohajkovali in razgrajali j : po vasi. Okoli 22. so naleteli na 44-letnega posestnika Josipa Petriča, bivšega župana v Radoviči, ko se je vračal iz Gradca domov. Fantje in Petrič so se sestali 50 korakov od Petričeve hiše. Petrič je opozoril fante, naj ne kale nočnega miru ter je, da podkrepi svojo zahtevo, zamahnil s palico in pogodil tri fante po glavi. Vnel se je splošen pretep, med katerim je pritekel očetu na pomoč njegov 18-letni sin Jože. Kmalu je padel kot žrtev spopada Josip Petrič, zadet z nožem v srce. Smrt je rnahuma nastopila. Tudi sin je obležal v mlaki krvi. Dobil je tri imrtno nevarne rane in je, kakor poročano, umrl na prevozu v kandijsko bolnico. Morilec, 18-letni Stanko Bajuk, posestnikov sin v Radoviči, je takoj po krvavem dogodku zbežal, a so ga še isto noč aretirali domači orožniki. Pri zaslišanju je priznal, da je zaklal očeta Petriča in njegovega sina Josipa. Pravi pa, da je izvršil oba uboja v silobranu. Petrič je pred spopadom zahteval od njega, da poljubi njegovo pali- ■ co. Ob enem s Stankom Baju-! kom so bili aretirani še štirj 1 ■ mladeniči, njegovi vrstniki, ki : so bili udeleženi pri pretepu. ’! Vsi so v starosti okrog 20 let. * Ingtislovanska Kat. Jednota. hi ■ jc dobra sa vos, je dobra tudi za l druge nujne potrebščine v voja- • vose prijatelje. j ških aeroplanih. DOBRI VOJAK ŠVEJK (Nadaljevanje iz 5. strani) milim izrazom na obrazu, da se je štabni profos zmotil in videl 'j tem iskrenost in poštenost. “Torej se sleci do spodnjih j hlač in pojdi v šestnajstko,” mu je velel prijazno, brez običajnega dodatka tepec, smrdun ali nesnaga. V šestnajstki se je sestal Švejk v. dvajset možmi, ki so bili vsi zgolj v spodnjih hlačah. Sem le so dajali one, ki so imeli v listinah opazko: “Streng behueten, beobachten!” Nanje so posebno skrbno pazili, da ne bi kdo pobegnil. Ko bi bile spodnje hlače čiste in če ne bi bilo na oknih mreže, bi človek mislil, da je vstopil v perilnico kakega kopališča. Narednik Repa je izročil Švejka “cimrkomandantu,” kosmatemu fantu v razgaljeni srajci. Le-ta je zabeležil Švej-kovo ime na kos papirja, ki je visel na steni in dejal: “Jutri imamo gledališče. Poj-demo, v kapelo k pridigi. Mi spodnjehlačniki stojimo tik pod prižnico. Boš videl, kako veselo bo ondi!” Kakor v v#eh ječah in kaznilnicah, je bila kapela tudi v garniziji na moč priljubljena. Kaj-pa, ni šlo za to, da naj bi prisilno obiskovanje kapele zbliževala grešnike z Bogom in navajalo jetnike k nravnosti. O tem ni bilo besede. ' Služba božja s pridigo je človeka iztrgala iz garnizijske eno-ičnosti in puščobe. Ni šlo za to, da si bližje Bogu, marveč za to, da utegneš najti med potjo na hodnikih ali na dvorišču kos cigarete in ogorek smotke. Misel na Boga je docela izrinil majhen košček, ki je brezupno jlaval v pljuvalniku ali se valjal (je v prahu. Ta majhen, vo-ijav predmet je zmagal nad Jogom in duševnim zveliča-ijem. Potem pa tista-le pridiga, za->avna in razvedrilna beseda vojnega kurata Otta Katza. vurat je bil prikupijiv mož. O ljegovih pridigah je šel glas, la so nenavadno zanimive in kratkočasne, če prideš iz garnizijske puščobe prerojen. Umel je na moč prijetno pripovedova- i o neskončnem božjem usmi-jenju in bodriti izprijene jetni-'iet in može, ki so izgubili dober glas. Umel je izborno psovati i izpred oltarja i s prižnice. Čudovit je bil njegov “ite missa est,” sploh je opravljal iužbo božjo na vrlo originalen lačin, izpuščajoč cele dele sve-e maše in izmišljajoč si, zlasti cadar je bil dobre volje, nove molitve in novo sveto mašo, kratka svoj obred, kakor ga ie ni bilo. In potlej tisto njegovo glu-naštvo, če se je spotaknil in adel s kelihom, z monstranco ii z mašno knjigo, glasno dol-eč ministranta iz kazenske stotnije, da mu je namenoma podtaknil nogo; nič se ni obo-avljal, da mu ne bi takoj pred zakramentom zagotovil “ajncl” In “španglov.” Vojni kurat Otto, najboljši vojaški duhovnik, je bil Žid po rodu. Študiral je na trgovski akademiji in služil kot enoleten pristovoljec. V šoli se je tako dobro naučil meničnega prava in barantanja z menicami, da je v ’enem letu spravil na kant trgovsko tvrdko Katz in tovariši. Bankrot je bil toli posre-čen in temeljit, da je stari Katz po dozdevni poravnavi s svojimi upniki brez njihove vednosti pobegnil v severno Ameriko, medtem, ko je njegov trgovski sodrug popihal v Argentino, Ko je tedaj mladi Otto Katz razdelil tvrdko Katz in drug v severno in južno Ameriko — reči moramo, da ni imel pri tej delitvi osebnega dobička — je obtičal v položaju človeka, ki ne more nič več podedovati in ki ne ve, kam bi položil glavo. Edini izhod je bil, da se da re-aktivirati v cesarski vojski. Katza so slovesno krstili v emavrijskem samostanu. V krstilnico ga je pomoril sam pater Al ban. Pogled na ta prizor je bil čudovit in izreden; navzoč je bil neki pobožni major iz polka, pri katerem je Katz služil, Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik ln založnik LUBASOVIH HARMONIK r Zdru*«*«. Državah £siiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiinisii:iiieiiuiur^ | Lepe | | tiskovine | za raža društva, za trgovce, E posameznike, za vsakovrst- E E ne prireditve dobite vselej E i po nizkih cenah | ▼ prvi slovenski unijski tis- E karni v ZJed. državah, kjer E dobite ob vsakem času za- = nesljivo in E | točno postrežbo f Se priporočam društvom, ro- E E jakom, trgovcem za vse pri- ~ like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela. E | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. | CLEVELAND, O. % M OZKE in ženske kras- | , ne najnovejše ure, g prstane, diamante, verižice | & in vso drugo zlatnino. Da- \ Ije prave glasne Victor 1 I gramofone, cena fl7.50 do | 4 $1,000; prave slovenske $ % Victor plošče in slovenske I $ in v vseh drugih jezikih \ 5 PIANO ROLE; zastave in ^ j, regali je za društva. Pišite | \ po brezplačni cenik, kar $ $ želite na vašega sobrata: x IVAN PAJK | 24 Main St., Conemaugh, | | Pennsylvania. | 5000 knjig za 5000 slovenskih družin. ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga vsebuj« račetn« nauk« o izgovorjavi anglefikih beaed; vaj« zn učenj« angleščine; berila in članke, pesmi t«r kratek anKle&ko-Blovenako jn slovensko-anglefiki slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjig* j* pripravna za ujcnje angleigin« in »lovenSSIn«. Kupit« jo »vojlm otrokom. Cena «3.0« ■ poštnino. Naroča ae pri "Amcrttki Domovini,” 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 8233 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Streti, Pittsburgh. ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, opofjJ® vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amer'*11 stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. PRVI DEL Sl ari morski razbojnik. PRVO POGLAVJE Stari mornar pri “Admiralu Benbo\v-u.” Ker so me naprosili mirovni sodniki Trelawney, dr. Livesey in ostali gospodje, da napišem vse podrobnosti glede “Otoka zakladov” od začetka do konca ter ne zamolčim ničesar razen lege otoka, in to edino radi tega, ker se tamkaj še vedno nahaja neizkopani zaklad, poprimem za pero v letu Gospodovem 17 in se vrnem v one čase, ko je imel moj oče gostilno pri “Admiralu Benbow-u” in ko se je nastanil rujavi stari mornar z zaceljeno rano od sablje pod našo streho. Spominjam se ga, kakor da bi bilo včeraj, kako je s težavo dospel do vrat gostilnice in so pripeljali njegov mornarski kov-čeg takoj za njim na samokolnici; bil je visok, krepak, neokreten in kostanjastorujav možak; njegova smolnata kita je padala preko ramen obnošene modre suknje; njegove roke so bile razpokane in brazgotinaste, s črnimi, zalomljenimi nohti in zaceljena rana od sablje preko enega lica je bila umazane modrikasto bele barve. Spominjam se ga, kako se je oziral po zalivu naokoli, žvižgal sam sebi in zapel nato s svojim visokim, starim in nezanesljivim glasom ono staro mornarsko pesem, ki jo je pel tolikokrat pozneje: “Petnajst mož na mrtvega moža zaboja — Ju-hu-hu, in steklenica ruma!” Nato je potrkal na vrata s svojim krepelcem, ki ga je nosil s seboj, in ko je prišel moj oče, je s surovim glasom naročil kozarec ruma. Ko so mu ga prinesli, ga je pil počasi kot strokovnjak, ki polagoma pokuša, se venomer oziral okoli sebe tor gledal proti klečevju in gori proti naši napisni tabli. “Prijazen zaliv to,” je spregovoril navsezadnje, “in lepe 'ežeča krčma. Mnogo družbe, tovariš?” Moj oče mu je odgovoril: ‘-Ne. zelo malo gostov.” “Dobro torej,” je dejal, “to je pravi prostor zame. Vi semkaj!” je zaklical možu, ki je vozil samokolnico, “sem gor prinesite moj kovček. Tukaj ostanem nekoliko časa,” je nadaljeval. ‘ Preprost človek sem; rum in slanina z jajci, to je vse kar potrebujem in oni prostor tam. da opazujem ladje. Kake me imenujte? Imenujte me kapitan. O, vidim, česa želite — evo jih,” in vrgel je tri ali štiri zlate po tleh. “Sporočite mi kadar to potrošim,” je rekel in gledal strogo kakor kak poveljnik. In v resnici, naj je bila njegova obleka slaba in njegovo govorjenje surovo, njegova zunajnost ni kazala, da bi bil preprost mornar, temveč se je zdelo, da je moral biti podčastnik ali celo kapitan, ki je vajen, da ga ubogajo, sicer udari. Mož r Samokolnico nam je povedal, da je dan poprej stopil iz poštnega vozu pri “Kralju JlirjU,” da je popraševal, katere gostilne še nahajajo ob obrežju, in ko je čul o dobrem glasu naše, mislim jo je izbral pred drugimi za svoje bivališče. In to je bilo vse, kar smo mogli zvedeti o našem gostu. Navadno je bil zelo molčeč. Cel dan je hodil ali ob zalivu ali po klečevju, z medenim daljnogledom v roki; cel večer je presedal v kotu sobe blizu ognja in jul zelo močen rum z vodo Večinoma ni hotel govoriti, če ra je kdo nagovoril; samo ozrl se je naglo in ostro kvišku ter puhnil meglen rog dima skoz: nos; mi sami pa, in k nam zahajajoči ljudje, smo se ga kmalu privadili in pustili pri miru. Vsak dan je povpraševal, vrnivši se s svojega sprehoda, če so šli mornarji mimo po cesti. V začetku smo mislili, da je pomanjkanje njemu enake družbe krivo da tako povprašuje po njih, polagoma smo pa spoznali, da se jim je hotel le izogniti. Kadar se je kak mornar oglasil pri “Admiralu Benbow-u” — kar se je včasih zgodilo, ako je bil namenjen po obrežni cesti v Bristol — si ga je vedno ogledal -koz zastrta vrata, predno je stctSil v sobo; in če se je eden ali ali drugi nahajal v sobi, je molčal kot miš. Meni vse to ni bila nikakoršna skrivnost, kajti bil sem v enem oziru deležen njego vib brig. Nekega dne me je bil namreč vzel na stran ter mi obljubil srebrno petico prvega dne vsakega meseca, če bom dobro pazil na nekega “mornarja z eno nogo,” ter mu nemudoma sporočil, kakor hitro bi se pokazal. Ko pa je prišel prvi dan meseca in sem se obrnil nanj glede svojega plačila, je pogosto same puhal v me skozi nos ter me hotel predreti s svojimi ostrimi pogledi; toda preden je minul teden dni, si je celo stvar premislil, mi prinesel petico ter ponovil svoje naročilo, da naj dobro pazim na “mornarja z eno nogo.” Kako me je strašila ta oseba v mojih sanjah, mi skoro ni treba praviti. V viharnih nočeh, ko je veter stresal vse štiri rogale hiše in je morje šumelo, in bobnelo ob zalivu in skalovju, sem jo gledal v tisočerih oblikah in s tisočerimi peklenskimi obrazi. Sedaj ji je bila noga odrezana v kolenu, sedaj v kolku, sedaj je bila pošastna podoba bitja, ki je imelo samo eno nogo in sicer sredi telesa! Videi sem ga skakati in tekati in me zasledovati čez drn in strn: to so bile moje najhujše sanje. Pravzaprav sem s temi strašnimi prikaznimi kaj drago plačal svojo mesečno petico. Pa četudi so me tako strašilo misli na mornarja z eno nogo, sem se veliko manj bal kapitana kakor kdorkoli, ki ga je poznal. Bile so noči, ko je spil nekoliko več ruma z vodo, nego ga more glava prenesti; tedaj je včasih sedel in pel svoje brezbožne pesmi, stare, divje mornarske pesmi in se ni brigal za nikogar: včasih pa je naročil pijačo za vse navzoče in prisilil celo trepetajočo družbo, da je poslušala njegove zgodbe ali v zboru spremljala njegovo petje. Pogosto sem čul, kako se je tresla hiša od “Ju-hu-hu-hu, in steklenica ruma!” ko so pomagali v smrtnem strahu na vse svoje grlo, kakor da bi šlo za življenje, prekriču-joč drug drugega, da bi se izognili vsaki opazki. Ob takih napadih je bil namreč najbolj nasilen družabnik, kar si ga le moreš misliti; udaril je včasih ob mizo in zaukazal mir, včasih pa je planil kvišku razi j učen vsled tega, ker ga nihče ni ničesar vprašal in je iz tega sklepal, da družba ni sledila njegovi povesti. Tudi ni nikomur dovolil zapustiti gostilne, dokler ga ni vsled preobile pijače premagal zaspanec in je opotekajoč se odšel spat. (Dalj« prihodnjič) Najnovejši pralni stroj -WOODROW- Pralni stroj “WOODROW” pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu. SKUPNIH DRUŠTEV J. S. K. JEDNO^ V CLEVELANDU IN OKOLICI Skupna društva J. S. K. Jednote prirej veliko plesno veselico “Martinovo soboto” ZVEČER V SLOVENSKEM DOM^ NA HOLMES AVE. Za postrežbo prve vrste bodo skr^e kuharice in ostali odbor. j Vse člane in članice, kakor tudi osta Slovane vljudno vabi na to veselico ODB^ POZOR! KADILCI! POZOR- Imamo pravi inportirani Turški, Grški in Balkanski TOP' cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizkin Cene funtu “F. O. B. Pittsburgh” so sledeče: ■, Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to >* poštnine. . Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi m0,1 Za več pojasnila se obrnite na: n EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CO 501 Wylie Ave. Pittsburgh, Pa. DOBRODELNA PREDSTAVA V sliki “HARD BOILED HAGGERTY” nastopijo Milton Sills in Mollie 0’I)ay (Sestra Sally O’Neil). POD AVSPICIJO KLUBA KATOLIŠKIH ŽENA V ELY Vsi dobrodošli! boste Vi tukaj najbolje postreženi, domovini pa pravočasno razveseljeni, aM obrnete za denarna nakazila bodisi v ^ jih, lirah ali dolarjih na zavod, ki ima J/f najboljše zveze in kojega mnogoletno P vanje je priznano širom Amerike. Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen in izdelkov dobite pri nas. frank cerne 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St, Cl.velnnd, O. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko oi spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio. dalje je prisostvovala stara devica iz plemeniškega zavoda na Hradčanih in še neki zastopnik konzistorija, ki je nastopil kot boter-. (Dalje prihodnjič.) ^ — .................... GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje sverovne novosti, najboljša izvirna ‘poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St, New York, N. V. ^ -:~/S | I ■ j Čistimo, barvamo, popravljamo ! I j NEW YORK Dry CLEANING j : ; I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVK. Pennsylvania 2063. ! Pridemo iskat in pripeljemo j na doml •L___________________________t Za božične praznike Skupno potovanje v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na cevi poti. Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1. da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikoli teden hočete, 2 da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%, 3. da dobavljamo denar iz starega kraja, 4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine, 5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CESARK 455 W. 42ND STREET NEW YORK, N. Y.