Leto. VII, it. 61.
PoBtnlna platana « gotovini.
¥ liubljani, v soboto 17. marca 1923.
Posam. št. 1 Din.
NAPREJ
Glasilo Socialistično stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: L j u b 1 j a n a , Frančiškanska ulica 6-L Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št 312. Ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Združevalcem v eno stranko z desetimi
skupinami.
Pred kratkim se je v Ljubljani osnovalo nekako »središče« socialistov, ki hoče potom svojega časopisa »Rdečega prapora« doseči mir med slovenskimi socialisti. Pravi, da morajo vsi. ki so za socializem in ki delajo socialistično v enoto, da ojačijo socialistične vrste. Torej se je našel posredovalec, ki si je nadel nalogo posredovanja med narodom in njega voditelji, po njegovem mnenju za dobro stvar. Pa od vsega začetka je začel vede ali nevede grešiti in ob priliki volitev nam priporoča volitve tako. da lahko volimo ene ali druge socialiste, čeprav so si v nasprotiu. Kam naj nas to privede? V brezpogojno anarhijo. Vsaka sprava, ki sloni na medsebojnih koncesijah, pri katerih program trpi, ni socialistična in škoduje. Sprava med sedanjimi socialističnimi frakcijami bo šele tedaj mogoča, ko bodo vsi socialistično Marksistično delali in ne priznavali socializma desetih vrst ker socialističen nazor je samo eden. ta pa ne pozna v slabem smslu individualističnih socialistov-
Vse skuoine. ki so se ločile od naše oficielne stranke, so imele zato svoj posebni vzrok. Ločene od naše stranke, pa se izven tega okvira ne zlagajo in bijejo medsebojen hud boj. Sprava meni nič tebi nič med temi skupinami je torej nemogoča ali pa gnila. Kaj nas je pa ločilo? Odgovor ni obširen:
Delo bivših vodnikov ni bilo reelno, še manj oa pozitivno, zato se je omogočila pospešitev silne reakcije v državi. In
o C E.
(Dalje.)
V razredu ie nastala grobna tišina. Vsi učenci so uprli oči najprej na mojega očeta, ki je stal sredi sobe in mi ponujal rokavice, potem sem začutil zlobne, Škodoželjne in prezirajoče oči na sebi. Cul sem. kako se je v zadnji klopi nekdo zasmejal, kako je ta smeh. ki me je zbodel v dno duše. skočil v drugo, tretjo, četrto klop. kako se je polastil celega razreda, videl sem. kako je učitelj pokazal plemenitemu siromaku v oguljenem kožuhu vrata in zamrmral nekaj pod nos, menda, da ni dovoljeno motiti šolski pouk; potem sem začutil na sebi še njegov pogled, ki me je spekel še bolj. Nevidna sila ]e oklenila moje roke in noge. stiskala mi je glavo in slišal sem. kako utriplje srce, kri pa je bila menda vsa pod kožo na obrazu- Nisem se mogel ganiti in zaman je držala očetova roka rokavice — nisem
ljudstvo si je to dobro zapomnilo in ve, da so sedanje razmere tudi posledica tega, ker se je socialistični nazor izrabljal v vse kaj drugega nego za to. za kar nosi svoje ime.
Na zunaj socialistično govoriti in na znotraj nesocialistično delati, se ne ujema, in dokler bodo neki elementi izrabljali socializem samo. dejanja pa bodo nesocialistična bomo takšen socializem odklanjali in ne bomo zanj nikoli delovali-
Ni »okusno« baviti se z grehom posameznikov. pravijo, vendar oa bomo mi čutili vedno kot našo socialistično dolžnost, povedati javno in jasno, če kdo greši in čeprav bi kak socialist grešil, bi storili greh če bi od njega ne zahtevali, naj svoj greh popravi. Če kaka oseba stori Rreh samo oboti eni osebi. Je to že veliko zla kaj šele, če kaka oseba greši nad velikim številom naroda! To ni po načelu: eden za vse in vsi za enega — pač pa nasprotno: vsi za enega, ta pa proti vsem!
Govorimo konkretno.
Dr. Perič, pravijo da je socialist On je bil kot tak žuroan v Ljubljani, po buržoaznem sistemu vržen, danes zopet postavljen. Kot župan je imel za seboj večino in vendar se mu ni zdelo s kopico od ljudstva izvoljenih »-socialističnih« odbornikov umestno dati pred plenum občinskega sveta od večine ljudskih organizacij predloženi socialistični progresivni davek na stanovanja. Kot župan je imel moč za rešitev stanovanjskega vprašanja v Ljubljani v svojih rokah, podpiral pa ni
upravičenih teženj brezstanovalcev, temveč si je rajši pustil na fijih škodo suiti* rati svoje delovanje od pisarniškega oddelka stanovanjskega urada.
Navedimo samo en slučaj, ki se nikakor ne ujema s socialističnimi načeli in pustimo na strani armado drugih slučajev. ki jih ljudstvo dobro pozna- Takšne in podobne napake delajo socialisti, ki so se ločili od oficielne in ustanovili nove socialistične stranke, katere bi naj ljudstvo z zaupanjem volila
Na dan delavskega praznika I. maj-nika 1922 je dr. Perič (takrat tudi župan), kot socialist podpisal in odposlal pred-* sedniku pokrajinske uprave za Slovenijo Ivanu Hribarju uradno obsodbo zopet! socialista, ki je iskal svoje pravice naj-prvo ipo uradih, potem, ko nič dosegel ni, oa potom »Napreja« javno. (Omenjeni so« cialist je v Ljubljani uslužben od 6. aprila 1921 in do danes še ni dobil zase in svojoj bolno družino stanovanja).
Perič je raje verjel človeku, M mn ja bil podrejen, nego pa brezstanovalcu, da* je stanovanja v resnici potreben, in ja pod štev. 2180/22. predsedstvu pokrajini« ske uprave med drugim povedal dobe** sedno tole: »Sicer pa je Ivo Meznarič ko$> glavni urednik »Vojnega invalida« stanovanjski urad in druge oblasti že večkrat napadel tudi v drugih časopisih, tako zlasti v »Novem času« z dne 22. dec. 1921.*
Že sam ta odstavek pove. da ga nf1 mogel pisati socialisti pač pa najhujši nar* sprotnik revnega sloja, ki išče legalnim potom svojih pravic. Socialist revež, kS se bori javno proti koruptnemu sistema, naleti na odpor visoko stoječega socialista in ta ga zatoži oblastvom, češ. pre-
segel oo njih- Oče je povesil oči, položil je rokavice v žep. roka je sama segla in snela z glave kučmo, potem se je obrnil, odprl okorno vrata in odšel. Po hodniku so odmevali težko okovani škornji.
»Kmet, neroda, ne ve, da je treba potrkati, da ne sme v razred, če mu ne dovoli gospod učiteli! In kakšne škornje nosi, si videl? Kožuh je star kakor zemlja, kučma pa mu seda na glavi, kakor sračje gnezdo v grmovju. Ha, ha. ha! In to je njegov oče, tak je! Ni čudno, da tudi sam ne ve, kaj je lepo vedenje.«
Kakor ose so se zaletavale te besede v moj obraz- Zatiskal sem oči in ušesa, mislil sem. da bodo šle mimo. pa so čakale da sem spet odprl oči in videl sem jih, kako stoje pred menoj in se mi reže v obraz. Kmeti neroda, tak je njegov oče! In takrat je leglo v mlado, nedolžno otroško dušo ostudno in nizkotno čustvo —
med domače bukve in smreke, kjer mi veverice in polhi niso nikoli očitali, da je moj oče kmet in neroda, v duši pa je divjal vihar in ko satan je šepetal glas: glej, drugi imajo izobražene, lepo oblečene očete, ki znajo trkati na vrata, prikloniti se gospodu učitelju, ki hodijo s sinom po mestu, ki ga uče. kako se mora vesti v družbi izobraženih ljudi. Ostani med njimi, pusti očeta, naj vozi gnoi in orje zemljo. ti pa na se uči od njih in postal boš njim enak!«
In ni bilo glasu, 'ki bi bil zaklical: stoj, sin, nikar! Oče je tvoj, v okornem telesu nosi plemenito dušo. njegova ljubezen je ko biser, ki ga školjka ne more dati iz sebe. pod staro kučmo so skrite misli, ki nihče ne ve zanje, ker jih obdaja debela skorja, žuljave roke pridobivajo iz zemlje kruh tudi gospodu učitelju in vsem. ki jih zasmehujejo, oguljeni kožuh pokriva človeka, ki mu ni v svilenih oblačilih niso dostojni sezuti okornih škornjev.
sram me ie bilo lastnega očeta. Pogreznil bi se bil najraje v zemljo, bežal bi bil
Volilci, ki se zavedate svojih pravic, vrzite kroglico dne 18. marca na Štajerskem
v 8. skrinjico na Kranjskem v zadnjo, ki je tudi 8!
vraten element te In deta javno proti sedanjemu sistemu!
Ne gre nam za osebo Meznaričevo, ki še danes nima stanovanja, pač pa za socializem in delo, ki bi naj bilo socialistično. Gre za družbo, ki trpi pod današnjim režimom, podpira jo pa nekdo, ki trdi, da je socialist, da, še več; ustanovi svojo lastno stranko in pravi, da je socialistična! Koliko greha ie bilo že storjenega nad narodom na ta in podoben način od lastnih vodnikov ! In ti vodniki so se odcepili, da na drugi strani nadaljujejo svoje prvotno delo. Njih delo pa je končalo in bo končalo vedno v smislu gori navedenega dejstva-
Mi smo dalpko ločeni od farizejstva socialističnih nedelavcev in gledamo stvar z bolj širokega obzorja za dobrobit naroda. Zato tudi gre počasi naše klasje kvišku, a gre in se delo izplača, ker vemo. da smo položili temelj zdravega socializma v srca ljudem, ki imajo namen biti pošteni in ki ne omalovažujejo iskrenosti, resnice in pravice.
S tem ciljem gremo in vemo, da korakamo do gotove zmage. Odklanjamo vse, kar bi nas skušalo združiti s koncesijami na škodo čistega socialističnega programa. Odklanjamo vsakega posredovalca. ki bi skušal doseči na tak način združitve' voditeljev in ne trpečega ljudstva. Želimo si združitve, hočemo skupnosti samo s trpečim ljudstvom in ne z demagogi, ki so krivi, da ljudstvo trni. Ljudstvo naj pride samo do spoznanja, kaj je prav in kaj je krivo, kdo socialist in kdo dela socialistično in kdo preprečuje razvoj. Kdor se tega boji in kdor misli da bodo voditelji sami rešili narod, mu je dana prosta pot delati drugače, dokler ne pride do spoznanja, da je delal krivico sebi in narodu. Nas pa naj le mirno ob strani pusti.
Mrtvi roki!
Klerikalno zmašilo »Slovenec« je ponudilo slovenski javnosti v eni svojih zadnjih številk tale neprebavljiv in s posebno žumalistično mastjo zabeljen »cmok«: »Bemotova socialistična stranka pomeni na Kranjskem sinekuro na račun delavskih žuljev.«
Vsem, ki imajo oči. da vidijo in ločijo pleve od zrna, lahko toplo priporočamo
Spoštuj ga, ker je tvoj oče in povej njim, ki se mu smejejo, da bi poginili brez njega kakor osi od gladu!
Pa odkod naj bi bil prišel ta glas? Tu stojhno pred važnim vprašanjem, kako je treba vzgajati našo mladino, ko dela prve korake v življenje. Kdor bo čital moje vrstice, naj mi oprosti, če bom včasih segel po stvareh, ki se neposredno ne tičejo nobenega, najmanj pa mojega očeta. Naj že na tem mestu omenim, da imamo cele vozove knjig, ki se valjajo po hišah in skednjih, ki jih ljudje čitaio dan za dnem, na so dan za dnem bolj neumni in ne glede na to morje solznega stopanja in opevanja ljudstvu nerazumljivih in nepotrebnih bogov najdete v vsakdanjem, pristnem človeškem življenju vse polno vprašanj, ki se jih do danes še ni dotaknil noben pisatelj. To pa zategadelj, ker so vsi naši takoimenovani pesniki in pisatelji trdno prepričani, da morajo sedeti na Marsu ali na luni in da bo njihova umetnost tem bolj vzvišena in lepa. čim dalje zbeže njeni nosilci od pravega življenja	(Dalje prih.).
to trobilo, ki pri splošnem pomanjkanju humorja skrbi, da se človek tu pa tam tahko tudi zasmeje. V tem oziru sta si »Slovenec« in »čuk na palici« neverjetno podobna. Za nas socialiste, ki ne bolehamo na kurji slepoti, ne more biti ni-kakega dvoma, da so sovražniki proletariata tem bolj zviti in iznajdljivi, čim bolj se majejo pod njimi tla in čim večja postaja verjetnost, da se bo združenim močem ročnega in duševnega delavstva končno vendarle posrečilo strmoglaviti to gnilo in hinavsko družbo v prepad. Pri nas Slovencih, ki imamo med drugimi narodi to prednost, da smo blizu nezmotljivega in obenem lažnjivega rimskega papeža in se do danes še nismo mogli otresti omotice, ki je nam z južnim vetrom zasenčila oči in možgane, se razredni boj razvija na zelo čuden način. Stranke, ki operirajo z narodno, državno in tem podobnimi idejami, še životarijo med duševnimi hlapci po mestih, med delavstvom in kmetskim prebivalstvom pa so se jim polomile gnile noge in ne bo dolgo, ko bodo morale pobrati šila in kopita in prositi za državno utpokojtev. Toda kapitalisti in njihovi podrepniki nočejo zapustiti bojišča brez odločilnega boja. Ko so začutili, da omahuje desno krilo njihove armade, da delavec, kmet in zavedna inteligenca ne verjame več dosedanjim frazam, so se začeli umikati in zbirati svoje sile na levem krilu. Orožje, s katerim so se borili dosedaj. ni zanesljivo. ščit z napisom: deli, laži in vladaj, ie dobil že občutne poškodbe, treba ga je obrniti, da se popolnoma ne polomi. Kapitalisti. ki pri nas zaslužijo to ime bolj po duhu kakor po žepu, so dvignili novo zastavo in zavihteli nad glavami lačnih narodnih mas nov meč- Sneli so svileno togo, da bi ne motila siromaka v oguljenih hlačah in zlezli v črno žalno suknjo, češ, tudi mi smo reveži, skrbeli bomo za vas. samo zaupajte nam in hodite za nami.
Klerikalna stranka, ki se ne sramuje svoje preteklosti in si drzne nastopati danes kot zaščitnica in odrešenica delavnega ljudsva, je le sveže prebarvana kapitalistična firma. Kdo so njeni voditelji, od kod veje veter, ki hoče okužiti delavstvu tako krvavo potrebno čisto politično ozračje? Duhovščina, s papežem, kardinali in škofi na čelu, z onimi mogotci, ki so zatajili Kristove nauke, ki so spremenili njegovo vero v orožje za zatiranje nevednega ljudstva. Kje je pri nas in po drugih katoliških državah nakopičenega največ kapitala? Mar ne v rokah teh črnih navidez pobožnih pijavk, ki danes toliko kriče o bedi in pomanjkanju in cvilijo kakor pes. če mu človek stopi na rep? Oglejte si samostane, n. pr. v Stični na Dolenjskem, kjer so oblekle različne eksistence meniško kuto. spodile siromašne kmete iz rodovitne doline v skalovje sama pa redi po več sto glav goveje živine, prodajajo obširne gozdove in kopičijo v samostanskih stenah milijone! Oglejte si drugi samostan, kjer menihi mesto službe božje izdelujejo čokolado in služijo s trgovino mastne tisočake! Oglejte si posestva cerkvenih mogotcev, palače in banke, ki so last zvestih pristašev klerikalne stranke, zamislite se v njihovo vero ki se je spremenila v bero in odira že itak bedno ljudstvo! Poslušajte jih, kako vlačijo v cerkev politiko, kako agitirajo Kristovi namestniki na političnih shodih, kako se pote in begajo na vse strani. Čemu neki? Mar mislite, da se ti gospodje trudijo za ljudsko blagostanje?
Na jeziku da, v dejanjih pa skrbe le za!
svoj žep. Recite jim. nai spremene svoje besede v delo, naj dovolijo socializirati samostanska premoženja in zemljo, posestva. banke in palače, naj ločijo cerkev. ki nima s posvetno oblastjo ničesar opraviti, od države, naj služijo samo Bogu in izpolnjujejo samo Kristove zapovedi. pa se prepričate, kaj je ta hinavska družba v resnici. Ne ubijaj, ne kradi, je dejal Krist. Kdo je blagoslavljal trpine, ki so šli kakor klavna živina na bojno polje, kdo je pred vojno preklinjal s prižnic Turke kot sovražnike krščanstva in kdo jih je pod avstrijsko komando kmalu po tem blagoslavljal kot naše prijatelje? Kdo krade s pomočjo posvetnih zakonov iz žuljavih rok siromaka milijone in jih kopiči v večjo slavo božjo in zveličanje zaslepljenih ljudi? Mar ne tisti hinavci, ki hočejo dane® z lažjo in lepimi besedami zapeljati nezavedno ljudstvo?
Pri občinskih volitvah se je ta go spoda pobratila s komunisti, ki bi jih pošteni sodrugi v Rusiji že davno pobrcaH iz stranke. Ko so z niihovo pomočjo pridobili obupane in nespametne mase na svojo stran, so obrnili komunistom hrbet, češ, črnci so storili svojo dolžnost, črnci lahko odidejo. Zdaj kleče pred javnostjo in kriče, da je v nevarnosti čast slovenskega naroda. Ne. gospodje, v nevarnosti ni čast slovenskega naroda, ki jo je imel brez vas pa ste jo vi omadeževali, temveč vaši žepi, vaše banke, podjetja, samostani in laž. ki jo širite v cerkvah. To ie v nevarnosti in za to se vam tresejo hlače- Mar hočete ustvariti na zemeljski obli raj peščici ljudi kakor smo Slovenci, ne da bi segel naš prolteariat v roko poštenim trpinom v drugih državah? Zaman ste izvlekli iz stare šare gnile bogove ljudstvo jim bo verjelo in drvelo bo za vami samo dotlej, dokler ga samo življenje ne prisili, da sname krinko z vašega obraza. In ta trenutek ni več daleč, pa če si razbijete vse preobložene glave ob močno steno mednarodne proletarske solidarnosti. Niste zardeli, ko ste napisali v svojem trobilu demagoško frazo, da je naša stranka brezskrbno zavetišče na račun delavskih žuljev. Mar naj vam pokličemo v spomin da je po vaši in vam podobnih izkoriščevalcev zaslugi naš list v najtežjem gmotnem položaju, da smo omejeni na požrtvovalnost zavednih proletarcev in da s tem krvavo zasluženim denarjem komaj krijemo stroške za list. ki ga pošteno delavstvo noče in ne sme zapustiti? Od kod na dobivate vi okrogle vsotice za vaše liste, brošure, letake, za trumo agitatorjev, k! jih pošiljate na vse strani? Mar ti milijoni padajo z neba, mar jih niso zaslužili delavci, vi pa ste jih iztrgali iz žuljevlh rok s pomočjo delnic in različnih gospodarskih podjetij? Kdo vzdržuje vaše liste, s katerimi zastrupljate preprosto ljudstvo? Pošteno,, značajno in zavedno delavstvo kakor pri nas? Ne, temveč banke in bogati pristaši vaše stranke, ki se boje za svoie prigoljufane milijone. Če ste res tako plemeniti in pošteni, kakor so vaše besede, dokažite to na delu, stopite sami med reveže in trpine, kakor je štorih vaš (?) učitelj, da si zaslužite zveličanje na onem svetu, ki ga obetate samo ljudstvu, sami zase pa skrbite za nebesa na zemlji! Ker oa vemo. da niste, vemo tudi. da boste ostali na svoiih stolčkih in še nadalje varali in zapeljevali ljudstvo. Nas pa. ki nimamo bank in razkošnih palač, ki ne pasemo po samostanih lenobe in ne spreminjamo na prižnicah svoje barve kakor
Kameleon temveč smo navezan! samo na žuljave roke in pošteno politično nazira-nle, pustite v miru, ker niste dostojni, da bi govorili in zlorabljali žulje zatiranih in izkoriščanih delavcev.
Politične vesti.
4- »Enakost« številka 11. meče, kakor smo že včeraj o tem .poročali, vse polno volilnih odpadkov na sodr. Bernota-Koliko časti in poštenja imajo ljudje okrog tega lista v sebi in koliko so vredni bahati se z rdečo zastavo, naj dokažemo z enim samim slučajem: »Enakost«, poroča, kako je sodr. Bernot lansko leto, ko se je pripravljala stavka grafičnega delavstva skušal v mariborski Ljudski tiskarni dobiti stavkokaze, ki bi naj za stavke omogočili izhajanje »Napreja«. So-druge prosimo, naj držijo te fakte pred očmi: Tiste dni je v raznih ljubljanskih tiskarnah grafično delavstvo že stavkalo
v znak solidarnosti s stavkujočim knjigo-veškim proletariatom. Tudi »Naprej« je par dni izostal. Stavke v Mariboru ni bilo, za »Liudsko tiskarno« pa smo pozitivno vedeli, da v niej ne bo izbruhnila, ker se ie delavskim zahtevani uklonila. Tako smo stopili z njenim vodstvom v stike- Sodrugi naj premislijo, če tiči za tem sploh kako najemanje stavkokazov. Tiskarna je bila z našim ore jicgoni zadovoljna. vendar pa do kakega končnega dogovora ni prišlo, ker ie v tem graiično delavstvo v Ljubljani že doseglo, kar je hotelo. To so fakti. In sedaj pridejo spe-cielno goluhovske perfidije^ glavni urednik »Enakosti«, g. Viktor Eržen, je obenem zaposlen v »Ljudski tiskarni« in *je bil o vseh gori navedenih stvareh natančno poučen. Takrat mu niti v glavo ni padlo, da je na stvari kaj napačnega. Celo zadovoljen je bil. da se »Naprej« preseli v Maribor in z našim tedanjim mariborskim poročevalcem sodr. Kocjančičem sta imela takrat celo pogovor, v Katerem se je g.” Eržen izrazil, da si bosta »Naprej« in »Enakost« medsebojno pomagala z dopisi. Ni treba še na dolgo omenjati, da je bil Maribor takrat še v zvezi s pokrajinsko organizacijo in da naše medsebojno raz-merie še ni bilo doseglo tistega viška, ki ga ie po zaslugi Golouhovega hujskanja, nediscipliniranosti, žeje po samovladi kmalu nato moralo doseči. Gospod Eržen, ali je tako? Kdo nai svoj značaj preštudira v ogledalu morale: sodr. Bernot ali
vi in vsi. kar jih brez vsake misli caplja okoli vas? Kako oa je s tistim »ev. v boju« s tiskarsko organizacijo, v pismu sodr. Bernota, je stvar, ki jo bomo bolj na dolgo obdelali, ki jo vi dobro razumete in ki vam ne bo nič pomagalo, če jo zavijate.
Kapitalisti se dogovarjajo. Glasom časopisnih vesti se vrši danes seja »enot* nofrontarlev« s klerikalci, ker ne upajo nc prvi ne drugi na kak usoeh. 6e ne gredo skupaj v »enotno fronto«, kakor pri občinskih volitvah. Tako. delavec, ti pa presojaj vse to in si boš kmalu na jasnem. da je le edino prav skrinjica SS.j, ki je na Kranjskem zadnja (8.) In na Štajerskem tudi osma (8-). Danes se gosooda že pripravlia. da te zvodi na led kakor pri občinskih volitvah v Ljubljani, če občutiš, da Je potrebno, pa .11 ponudi svoj nos!
Kočevski občinski svet je bil 13. marca razpuščen po zaslugi radikalnih mogotcev. — Ravnokar pošilja g. Hribar na uredništva komunikeje, v katerih trdi.
da radikalci nikakor ne Izvršujejo takšnih nasilij.
Finančni minister Stojadinovič
prireja volilne shode v Vojvodini in po Bosni. V ta namen se prirejajo tudi sve-čanostni »banketi« na čast g. ministru, ker kakor on nravi, bo s tem v najkrajšem času uredil valutno vprašanje tako, da bo vse ljudstvo zadovoljno. To bo še rajanja in veselja, če bomo Imeli take ministre!
Zaroto irskega republikanskega komiteja so odkrili. Namen je imela umoriti več angleških državnikov.
Ljenlnova bolezen se je zopet poslabšala in ni uoanja več. da okreva. — Bogve kako dobro se mu godi!
Dnevne vesti.
Velikanske povodnji v južnih krajih.
Poročila prihajajo iz raznih krajev, tako iz Skoplja. Štipa. Velesa in od drugod, cta so reke radi nalivov tako narasle, da so v nekaterih krajih prekinile ves promet. Ker je voda razdejala mnogo hiš, je veliko družin brez strehe. Škoda je ogromna.
Povodnji tudi v Rumuniji. Iz Bukarešte javljajo, da so radi hitrega tajanja snega in močnega dežja prestopile vse reke svoje bregove in povzročile velikansko škodo.
O močnih potresnih sunkih po vsej Jugoslaviji javljajo iz Belgrada. Sarajeva, Mostara, Solita in iz več drugih krajev. V nekaterih krajih je povzročil potres občutno škodo.
Železniški promet ie ukinjen na orogl od Subotice oroti Osjeku in Zagrebu. Ukinjenje bo trajalo več tednov.
Ljubljana.
Klub esperantistov v Ljubljani vabi vse člane na i. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 23. t. m. ob 19. v učnih prostorih šentjakobske dekliške šole v II. nadstropju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju in denarnem stanju kluba. 2. Poročilo preglednikov. 3. Določitev klubovih prispevkov. 4. Volitve. 5. Razpravljanje in sklepanje o predlogih. — Tem potom vabi tudi vse. ki'se zanimajo za esperanto in žele pristopiti v klub. da iavijo do 20- t. m. svoj pristop potom dopisnice tajniku kluba g. Jerku Jurinacu, Ljubljana VII (pri Stepicu). — Odbor.
Maribor
Volišča 18. marca: I. okraj v dekliški meščanski šoli L. Miklošičeva 1; II- okraj, volile! z začetnimi črakml A do N v dekliški meščanski šoli II.. Cankarjeva 5; volilci N—2 volijo v deški šoli v Razla-kovi ul. 16; III. okraj v dekliški šoli v Cafovi ul. 9; IV. okraj v deški šoli. Samostanska ul- 10: V. okraj, volilci A—N v otroškem vrtcu, Valvazorjeva 40, volilci N—2 v deški šoli na Ruški cesti 2. — Na vseh teh voliščih je socialistčna skrinjica osma.
Radikalno »Prepričanje« nese! Dr.
Pfeifer, dosedanji šef agrarnega urada, si je s svojim navdušen'em zaslužil visoko odlikovanje: imenovan je za namestnika velikega žuoana dr. Ploja, ki je še vedno zaposlen v Parizu.
Državni nameščenci so dobili ta mesec »Agitations-Taschengeld«. Pa pravilo. da je škoda, da se volitve tako h'tro bližajo — ker bodo napravile konec ra-dikalski radodarnosti.
Vpogled v Izkaz o odmeri dohodnin*
skega davka za davčne okraje mariborska okolica. Slov. Bistrica in Sv. Lenart je dovoljen od 17. do 31. t. m. Rok za pritožbe je določen do vštetega 15. aprila.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 96—96.75 Din. 1 češka krona 2.85—2.87 Din. 1 lira 4.67—4.70 Din. V Curiliu stane 100 naših dinarjev 5-52 švicarskih fran-! kov.
= Gospodarski odbor glavne zveze avstrijskih Industrialcev je sprejel sklep, ki ga zahteva s sosednimi državami o sestavi nove carinske tarife.
= Trgovinska pogajanja med Polj*’ sko in Rusijo so se te dni pričela.
Dopisi.
j Stražišče pri Kranju. V sobotni izdaji »Unije« z dne 10. t. m. je med drugimi dopisi tudi eden iz Stražišča, v katerem anonimen dopisnik obrekuje podpisana dva na naravnost nesramen način. Pozivava tem potom pisca dotičnega članka, da prekliče v prvi prihodnji izdaji »Unije« vsa v navedenem članku izrečena natolčevanja s popolnim imenom, sicer; sl bova znala poiskati zadoščenja na pristojnem mestu,
Jože! Brenk, 1. r. Peter Bajželj, L r.
Iz Brežic. »Kmetska moč« št. 4 z dne 28. febr. z nesramnimi lažmi napada mojo osebo. Očita mi, da sem »špricani« železničar,, ne pove pa, da so tega krivi tudi njeni samostojni voditelji, ki se nisoj nikoli zavzeli za preganjano delavstvo, ko so sedeli v vladi. — O shodu SKS v; Brežicah pravi, da je bilo za Žebevo dobro preskrbljeno. Resnično je, ker če nismo doslej še nikoli slišali o kakih pošiljkah na ljudi za udeležbo, so tedaj Drofenikovi in Urekovi agitatorji tekali od hiše do hiše. Pa se ljudstvo ne da več za nos voditi. In ko so to uvideli, so rekli, da je shod samo zaupniški sestanek. Sc hujše je bilo na shodih v Sromljah, Artičah in Bizeljskem, kjer ni ljudstvo Drofeniku pa Mermolji sploh dovolilo govoriti, kar kot socialist seveda ne morem odobriti. — Kar mi očita glede trgovstva. izjavljam, da se ravnam samo po volji članov in zaupnikov ter po § 2. pravil KDZ. Žalostno, da teh reči gospodje od SKS ne vedo, čeprav nastopajo kot kmetski zastopniki. — »K. m.« pravi, da sem dobil besedo. To je res, ampak ko sem začel dokazovati samostojne greha pred tistimi 20 zaslepljenimi možički, mo je Urek ustavil, češ, da nimamo časa.. — Gnusna laž je, da bi bil jaz rekel o soc, poslancih, da niso za delavstvo nič storili. Ravno Urek pa Drofenik sta priznala, da se je mnogo zakonskih sklepov in pri ustavi celo 45 točk spremenilo po zaslugi poslancev SSJ in KDZ. Tisti poslanci, ki niso izpolnjevali svoje dolžnosti pa niso dobili na našem celjskem kongresu absolutorija in so se Itak sami izključili. — Ni res. da bi bil jaz priznal, da so poslanci SKS mnogo storili za kmete. Dejal sem samo. da so nekaj naredili a to samo za veleposestnike in poedine stran-karje. Potem sem pa dejal, naj prično člani SKS sami to premišljati in čistiti svoje vrste, kakor smo mi svoje. — Zavito je. kar piše »K. m.« o tisti brzojavki, ki me je »zguncalo« v Ljubljano. Šel sem, ker sem dobil službeno brzojavko, a če bi vedel, za kaj gre za podkupovanje, bi doma ostal. Pravi, da sem mislil, da ml bo g. Lukan daroval kako posestvo in da sem svoj čas vložil tudi prošnjo za to. Opozarjam člankarja, naj gre sam na agrarno direkcijo in naj si tam prečita, da sem ..vložil resolucije na agrarni urad
Upton Sinclair:	FranCC	KrPttlPPl.	55. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
In stari Peter Drev je z drhtečim prstom kazal na Kolarja.
»Molči! Sedi; sedi!« je vpila množica.
Sosedje so ga prijeli za krajce njegove vojaške suknje z dvema vrstama medenih gumbov in ga posadili doli na sedež, drugi so mu pa molili pesti pod nos. Z druge strani gledališča je nekdo zavreščal: »Prerežite vrat staremu oslu!« Bil je Divji Viljče.
Po hodniku sta prišla dva policaja in Drev je apeliral na nju: »Čemu sta tukaj? Zakaj ne varujeta časti Amerike in zastave?« Toda policista sta mu povedala, da moti zborovanje. To je pa bilo že preveč. On, ki se je potegnil za čast Amerike, je motil shod! Stari kmet je vstal in zapustil gledališče. Pri vratih se je še enkrat ozrl, pokazal pest govorniku na odru in zavpil z ubitim glasom: »Izdajalci! Izdajalci!«
O
Ubogi France je ostal na svojem sedežu osramočen. On, ki je tako zvest socializmu, je kriv, da je prišlo do tega škandaloznega prizora — pripeljal je na revolucionarni shod starca v uniformi ubijalcev delavskega razreda! Ni mogel ostati do konca In zreti sodrugom v obraz. Še predno je govornik končal, je sunil ženo in oba sta se dvignila in ukradla iz gledališča. Skrbno se je ognil vsakomur, kdor ga je poznal.
Zunaj ju je pa čakalo novo razočaranje. Trdno sta nrsli-la, da se je Drev odpeljal v sveti jezi, ne da bi čakal na nju in France si je že naslikal dolgo pešpot od cestnoželezniške postaje po blatu in v temi — in Liza je imela na sebi svojo najboljšo praznično obleko. Toda stari kmet ju je čakal s koščeno kobilo m vozom. Ko sta se nekoliko obotavljala, ju je pozval, da naj hitro sedeta na voz. Bila sta v zadregi, ali kljub temu sta prisedla in stara kobila je začela dolgo pot proti domu.
Dolgo časa so vsi molčali. Končno France ni mogel več prenašati mučne tišine.
»Zal mi je, oče, toda vi ne razumete «
»Najboljše je, fant, da nič več ne govoriva,« ga je na kratko zavrnil starec. Nato so se vozili vso pot, ne da bi bil kdo spregovoril eno samo besedico. Kremenu se je enkrat zazdelo, da je slišal ženo ihteti.
Kremenu je bilo resnično žal, kajti spoštoval je starega veterana, celo rad ga je imel. Nič ni dal na Drevovo mišljenje, ki ga je smatral šestdeset let za časom, vplivala pa je nanj starčeva osebnost. Tukaj je bil patriot, ki je bil res pošten! Kakšna škoda, da ni mogel razumeti socialistične ideje! Tako pa je France izgubil prijatelja — in tudi to je treba pripisati nesrečni vojni, ki trga prijatelje narazen in seje med njimi razdor in sovraštvo.
Da, vojna je kriva! Tako je zaključil Kremen tisto noc, ko so mu še po glavi rojile plamteče besede govornikov s shoda. Nekaj dni pozneje se je boril sam s seboj. Mučili so ga dvomi — ker človek ne more biti v boju z vsemi ljudmi v soseščini, da se ne bi enkrat vprašal, če morda ni nasprotna
stranka vsaj nekoliko v pravem. Slišal je, kaj vse počenjajo Nemci, v zasedenih deželah; čital je, da mučijo prebivalce na strašne načine. Težko stališče je imel vsakdo, kdor jih je skušal zagovarjati, kajti zločini nemških čet so bili preočitni.; Kremen je sicer dejal, da on ne zagovarja Nemce niti nima najmanjšega namena, pomagati jim, odločno pa je zavračal obtožbe v lees-villskem »Ileraldu«, da so socialisti nemški agentje in izdajalci; vzlic temu se ni mogel izmotati iz neprijetnega položaja, ker je bilo očitno, da se vse, kar počne on in njegovi sodrugi, nagiblje na stran nemških pridov vsaj v tistem času.
Kadar se je prepiral s kakšnim patriotom, je vselej poudarjal, da socialisti v Združenih državah apelirajo na socialiste v Nemčiji, da naj začno revolucijo proti svojim militarističnim voditeljem, ali ta argument mu ni dosti pomagal. Njegov nasprotnik je hitro naštel vse slabe strani nemških socialistov in dejal, da so prej Nemci ko pa socialisti; to se je lahko dokazalo. Neki socialistični poslanec v nemškem državnem zboru je izjavil, da se Nemčija vojskuje na dva načina: z armadami na fronti in s pacifistično propagando med socialisti-nim delavstvom v sovražnikovih deželah. France je odgovoril, da je to laž. Socialist ni mogel reči kaj takega. Ali dokazati ni mogel, da je res laž — mislil je samo, da je. Ko je pa bil sam in je stvar premišljeval, se je vprašal: Kaj če bi bilo res? — Kaj če bi bili nemški delavci res tako slabo vzgojeni že od mladosti, da imajo le revolucionarno kožo, pod kožo so pa navadni patriotje! — France se je spomnil vsega, kar je čital in slišal o Nemcih, zlasti pa o socialistih. Priznati si je moral, da večina nemških socialistov res ne pokaže nobene prave bojevitosti napram njihovi vladi!
Odgovor je bil, da nemški socialisti nimajo prave priložnosti za boj, ker je kaizerjeva vlada premočna in jih lahko polneče v ječe. Ampak ta odgovor je bil slab. Če so dobri socialisti, je njihova dolžnost, da sede v ječi. S kakšno pravico smejo zahtevati, da on sedi v ječi v Ameriki, medtem ko se oni boje zapora?
Predložil je to vprašanje sodrugu Maliču in na svoje veliko začudenje je izvedel, da se socialisti v Nemčiji ne bodo branili ječe, kadar bodo videli vse svoje ameriške sodruge v zaporu. Od kdaj pa velja to načelo, da se morajo vsi socialisti na svetu dati pozapreti fn postreliti — in potem šele lahko pridejo nemški socialisti na vrsto0 Zakaj bi moral Kremen prej v ječo v Ameriki? •— Nadaljni razgovor je pokazal Francetu, da je Nemčija več kriva vojne ko pa Amerika. Malič pa ni hotel tega priznati, pač pa je ponavljal staro pesem, da je ves kapitalistični svet napadel Nemčijo — in Nemčija je ed:na država na svetu, ki se samo brani! Tako je rekel sodrug Malič, star socialist, kateremu je France zaupal kakor svojemu bratu. In zdaj sta se prepirala kakor dva navadna patriota. Ponovila sta vse argumente, s katerimi sta se obdelavala odvetnik Trčan in pivovarniški delavec Gornik na sejah socialistične organizacije v Leesvillu — toda topot je bil France Tržan.
France Kremen je na svojo žalost spoznal, da je njegov zvesti prijatelj bil najprvo Nemec in šele potem socialist
(Dalje prih.).
v Mariboru, na agrarno direkcijo v Ljubljani, na pokrajinsko upravo in pa na agrarno ministrstvo v Belgradu za izvedbo agrarne reforme, ne pa prošenj za podelitev posestva. To je najbolj nesramno obrekovanje, ki ga bo obsodila vsa javnost brežiškega okrožja, ki ve, kaj smo sklepali. — Glede tega. da delam za »milijonarja« Korena iz Celja, se ne izplača govoriti, ker člani SSJ in KDZ ter vsi poštenjaki vedo, da s. Koren ni milijonar. Pa če prav bi bil, gotovo bi to ne imelo nič opravka z darovi od SKS, temveč s poštenim delom. Samo nepoštenja-koviči mislijo drugače. — O shodu na Bizeljskem je »Ljudski glas« itak poročal. To pa je treba še omeniti, da se ne ujema to, kar je povdarjal Mermolja na shodu v Sromljah, to namreč, da priznava z vsem svojim klubom samo oficielno SSJ in KDZ, nikakor pa ne separatističnih frakcij, s tistim, kar je delal Drofenik na Bizeljskem, kjer je agitiral za Golouhovce. Eh ja, če bi kdo šel na buržoazni lim!
M. Umek, 1. r.
POSLANO.
Vsej javnosti!
37 let sem pošteno služil v državni službi, 18. jan. 1923. so me odpeljali z vo-aom na državne in občinske Straške v hi-
lalnico. Na po! života, na desni strani sem mrtvouden in revmatičen.
Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo so zame prosili, da bi dobival v hiralnici takšno hrano, kakor jo imajo redovnice in neki upokojeni bogati župnik, ki še zasluži z mašami, spovedjo itdM ima hišo v Vojniku in je drugače zdrav. Ne zavidam mu boljšega položaja, a kakor skrbijo sestre zanj, tako. se mi zdi, bi morale skrbeti tudi za druge in zame, ki slabe hrane umiram. Davkoplačevalci in delavci, do vas se obračam, da mi pomagate, če do drugega ne, pri sanitetnem šefu za Slovenijo vsaj do kake hrane, kakor jo imajo redovnice in služabniki, potem ko sem v 371etih službe za državo izgubil vse svoj telesne moči. Če sem pa zaslužil, da sedaj kot 621eten starček počasi umiram od slabe in nezabeljene hrane, obsodite me. Rajši imam nagld smrt nego to počasno. Do vsega slovenskega ljudstva se obračam.
Anton Pistotnik, državni poduradnik v pokoju, ki po 37ih letih službe počasi umira v hiralnici v Vojniku pri Celju.
(Op. ur.: K stvari se nam zdi potreben komentar. Smo pa odločeni, o tej škandalozni stvari še spregovoriti, če se merodajne oblasti z Zdravstvenim odsekom vred takoj ne zganejo l)
HBUDUHfti f.............................  ~	1
wmw-
TRAD£MPJW C
Delavci! kuou.ite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in naicene ši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Svila,
modni nakit!
po zmernih cenah pri
A. ŠiNKOVIC nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.