List < • • i Tečaj XL. Izhajajo Tsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 s po posti pa za celo leto 4 gold. GO kr., za pol leta 2 goR 40'kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. ' -v v_ old., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; posiljane ,1. v * ^ t • ' ' .A Ljubljani v sredo 25. januarja 1882. Obseg: pogozdenji Krasa sestvu Nekaj za gospodarje ljubljanske okolice 1881. (Dalje.) Koliko je vredno dobro seme, koliko pa slabo? Prenaredba dednega nasledja pri kmetskempo- gičnem obziru. (Dalje.) Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23 nov nožj Ceski kralj Karol I. (Dalje.) Naši dop benturške gore v geologičnem in paleontolo Novičar Gosfiodarske stvari vične vlade s in svojim naslednikom v veči meri pogozdovati poznali in pričeli svoje goli prid sebi pogozdenji Krasa. In bode ves oni svet Spisal fO. saja in gole skale iz , nas pač ne bod > raz- zem moie zdaj silna burj pet z drevjem na- žal Navado sem i prerano umrlega ljubeznjivega dr.' J mel, da sem večkrat potrkal na vrata saj en vend; da ) med živimi, videli pa bomo naše seme, katerega smo vaeiali, sad rodi. w viteza Trsteniskega. Preblag elej poprašai, kako je s pogozdenjem K gospod sem mu to reč po ojih slabih nazorih tal ) BI me in e 1- lahkim srcem in v nadi bomo naši zanamci v senci tistih d ko nasadili, molili očenaš za nas! ) pustili svet, da bodo katere smo iim mi i Ce hočemo to lepo pa težko nalogo kedaj izvršiti ramo v pritrdil glasji z narodom delati in zagotovil, „da bod u ) d j al mo mi uceni moz tudi tej stvari posvetil svoj mogočno besedo za gospodarje ljubljanske okolice. sedanjem času jeli so gospodarji ljubljanske okolice jako močno saditi sladkorno peso, katero potem den j In ko sem mu lansko leto poslal članek ,,o poeoz- lahko in po precej visoki ceni prodaio Tschinkel Krasa nat > kateri je bil v „Novicah** od 22, in 29 tovarni. Re le 7 7 mi resna in potrebuj več ko prejšnj je ih ßoki gospod: „Stvar je ter kmetovalcu še seme preskrbi da tovarna peso prav dobro pl tudij Upati smt s peso ko več dobička don 7 tako 7 da mu aj cas ) kateri pozn kajti na čelu naše vlade stoji mož, drug poljski pridelek 7 akor pa marsikak kraške razmere 1 io dopisujte ,,Novicam**. Od onega časa zarad druzeg ložnosti o tej stvari pisati, danes nico o pogozdenji Krasa čitat pa pridno preiskujt In kaj nam daj povod temu posla mam ..No^ Posestntk Franc Novak iz" Britofa nisem mel par besedi o pesi in njeni kulturi ? ) da spregovorimo pri Opazovali smo pa } selo drob- krat, trikrat in še cel6 poročit namreč, da gospodarji sade po dva pet oralov pustega sveta z gozdnim drevjem nasad o štirikrat peso zaporedoma na eno in isto njivo brez ozira na prst, ali je ona plitva namreč okoli ali globoka. Kavno tako poslužuje se malokdo umetnih T a se mu nasadba Dati svet v vrt spremenj terega je sadil, se mu nesel zaveti gnojil kakor guaua, pepel itd. , katera so za peso ne- tako posrečila, da vidiš danes skal- obhodno potrebna, da se nam ni bati treba, da postane 7 smreka in mecesen Med drugim drevjem ka črni borovec ob 7 ml j za več let popolnoma nerodovitna rečemo po krajih sta im va , pustite peso popolnoma, ampak prište-0 si v dolžnost, vas v vaš prid opozoriti na sledeče ne tolik Novak poprosi -uže svoj namen dosegel s tem da olj sebe ker on podaröke skušnj Pesa potrebuj v prvi sti globoko in rodovitno SI rodoviten spreme da 7 poznali, koliko ampak zarad drugih posestniko e pusti svet v ilovčasto ali pa laporasto zemljo, kajti njene koreninice slavni ? sezajo jako globoko v id mlj ako se Kras pogozduje— državne podpore z namenom, pa prst na tem ležeče, redilne tvarine, kamor gnojilna moč več ne seže. srkajo se iz tistih plasti Ker 88 drugi kos nerodovitnega sveta pogozditi soko ministerat goldinarj 7 za poljedelst 7 in fflej ! vi- tak b bhod globoko zgnojiti ne moremo , potrebno je rnu t dimo vec let pese kdar, uže iz tega ka > poredoma na eno in isto njivo ne sa-ampak podel da Iz tega v znamenje priznanja njegove pridnosti vsako četrto ali peto leto. Razun tega vzame pa pesa nogo redilnih tvarin , posebno kalija, natrona s pomočjo vidno larod? em da ogoče ta pusti kraj hitreje e slavna vlad eljenega na K poznala, in fosforove kisline. Ako na primer pridelam 360 cen- bode tov pese (S perjem vrea), odvzamemo zemlji z nj kilogramov kalija, 34*4 kilogr. natrona, 29 kilog em tem vladnim darilom in še drugim terim vlada pogozdenje Krasa pospešuj sama na spesneje pogozditi odvzamemo zemlji z njo 140 činom s ka svoje sadike deli itd stroške gol kraj 7 namreč 7 bodo posestniki dobro volj nasaja, da brezplačno noma ne izsrka fosforove kisline in še mnogo druzih manj važnih redilnih tvarin« Ako torej hočemo , da nam pesa prsti popol- primorani smo jej povrniti v gnoji to nase pra liko redilnih tvarin, kolikor jih pesa mlj odvzela In če tudi zemlji vse redilne snovi povrnemo kdar ni varno pese po veČ let zaporedoma na eno saditi . } ni- kajt Nasledki tega silnega zadolženja se kažejo posebno pri vedno se množečih prodajah, katerih večina zadeva zarodi se v takem slučaji v zemlji toliko kmetska posestva. Naslednje številke nam kažejo silno kodljivega mrčesa, da zemlja postane uže iz tega vzroka množeče se rubežni. za več let nerodovitna Po Ceskem, Moravskem in po drugih deželah sadili 80 gospodarji peso po več let zaporedoma, in akoravno 80 zemljo z umetnimi gnojili dobro gnojili, vendar je kmalu jela pešati Po natančnih preiskavah bilo je kmalu Zarubilo in prodalo se je: 1875. leta 4585 posestev za dognano, da so vzrok temu male živalice množe in od koreninic rede. hitro > ki se zelo 1876 1877 1878 1879 1} M 5577 6948 9123 11278 }} y II J J} )) J) 9,451.391 12,270.272 15,686.159 18,698.548 22,415.608 gold »» ljubljanski okolici, posebno proti Št. Vidu ♦t , le pa zraven tega še jako plitva zemlja, v nekaterih krajih komaj dobro ped globoka, in vendar se pečajo še ne- ker plitva zemlja še preje onemore in tudi veliko slabšo petih letih se je tedaj število po rubežni proda nih posestev skoraj potroj jalo i mora pogrniti kmetski Ce srednj t ra- bo to še dalje stan. To je tudi kateri gospodarji s peso, kar je zelo nespametno, peso rodi, nego globoka prst. mmisterstvo za poljedelstvo prisililo misliti na novi za- Uvesti zopet stari zakon, ne zadostuje, ker bi ne Pretehtujejo se v kon mogel ustaviti vedno večih dolg Iz vsega tega razvidimo , aa naj se da tisti kmeto- in sicer valci s peso ukvarjajo, kateri imajo globoko ilovčasto ali laporasto prst ter pese ne sade nikdar zaporedoma po več let, ampak še le vsako četrto leto, in naj zraven tega polje dobro gnojijo z guanom, pepelom, kompo- ministerstvu zaradi tega podobni tuji zakoni hanoveransko dvorno načrt zakona o dedni pravici v Vestfalskem Oba hočeta zaprečiti delenje kmetskih posestev med pravo od 2. junija 1874. leta in dediče in enemu nasledniku posestvo izročiti; njemu stom itd. Kdor ima plitvo zemljo > v r naj se s peso ne. pripada tudi več premoženja, kakor naši dedni zakoni peca določuj Gospodarji, premislite dobro te besede > da se ne boste v kratkem kesali zarad svoje lahkomiselnosti. E. Kramar. knj . ministerstvo za poljedelstvo je izd o tej zadevi. Ta obseg tudi omeni posebno i zakon in načrt zakonov. Zraven je pa stavljenih več vprašan) tikajočih se priprav za ta novi silno potrebni zakon z Prenaredba dednega nasledja pri kmetskein posestvu. ministerstvo za poljedelstvo pretresuje ravno da strokovnjaki na-nje odg Upajmo, da dobimo kmalu tak zakon ker potreben tudi za Kranjsko, posebno pa za Dolenjsko ko zdaj za kmetske posestnike važni predmet, namreč pre-naredbo dednega nasledja. S to prenaredbo bi bila zagotovljena prihodnost kmetijstva in posestva bi bila zavarovana proti vedno večemu zadolženju. Akoravno to zadolževanje izvira uže iz starejšega časa, ter se je uže leta 1852. v akademiji znanosti povdarjalo, da je vsled dedno naslednjega zakona, kateri vsem otrokom pode- Obcni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. « (Dalje.) Poročila in predlogi 'podružnic ali posameznih družbenih udov po 19. pravil. Ijuj ake pravice , v zvezi z olaj hipotekarneg Gospod družbeni prvosednik: Prihajamo se- kredita pri nakupih večina posestev uže takrat na po- daj do predlogov posameznih družbenih podružnic in do lovico zadolžena bila to dolževanj v adnjih de- predlogov družbenih udov. Najprej ima kot poročevalec setletjih tako silno raste, da bi bila reforma v tem ob- o podružnicah naše družbe ud centralnega odbora gosp. M ur ni k besedo. Gospod Murnik: Centralni odbrr kmetijske družbe ziru res na mestu. Mnogi naši posestniki se zadolže, ker morajo enake dele izplačati vsakemu rodbinskemu članu. Umrje po- prejel je od podružnic celo vrsto predlogov. Prečital jih sestnik in zapusti otroke, deli se zopet premoženje; bodem po vrsti in opomnim, da one vipavske po nove dol gove mora zopet delati > kdor prevzame gospo družnico bodo utemeljevali tu navzočni gospodje: vodja darstvo in posestvo. Naravno je toraj, da, ker se prvi R. Dolenec, c. k. notar dr. Vok in posestnik Josip posestnik ni mogel iznebiti rodbinskega dolga, ga drug tudi ne more poravnati, ker treba mu je visoke obresti Vipavska podružnica nasvetuje, naj občni zbor kme Nasledki tacega tijske družbe sklene, da se vloži prošnja do c. k. kme- aj e C dolga. plačevati od starega in novega od roda do roda rastočega rodbinskega dolga, kateremu tijskega ministerstva, da ono dovoli sadjerejskemu društvu v Vipavi po 400 gold, letne podpore, in to štiri leta. Ta predlog bode utemeljeval gosp. vodja Dolenec. se tudi najmarijivejši posestnik izogniti ne more lahko razvidni. Ako se je po naključbi posestvo cenilo in so po tej Gosp. vodja Dolenec: Slavni zbor! Predno spre- prosim cenitvi delilo ob času, ko sta bila vrednost in kup malo govorim kaj o ravno navedenem predlogu viša, izplačati je moral posestnik tudi veče dedne dele; mi slavni zbor dovoli, nekaj popraviti, padla je pa pozneje vrednost in cena, ni mogel več krivdi podružnice vipavske izpustilo. Siisali smo ) da kar se je po . da obresti od dolga plačevati, še manj ga pa poravnati. je občni zbor prisodil veČim gospodom, kateri delajo za Po preiskavah statistične centralne komisije zadol- napredek kmetijstva v naši domovini, pohvalna pisma posestva na novo za Tudi vipavska podružnica je sklenila predlagati štiri žila so se od leta 1871. do 1879. 457 milijonov gold. Zanimivo m važno bi vod- bilo početek teh dolgov ve- stvo podružnice je zaradi drugih opravil opustilo poslati gospode za to čast, ali prav odkritosrčno povem deti in se prepričati, ali izrek mnogoizkušenega kme- dotične predloge centralnemu odboru o pravem Času. tijskega in političnega pisatelja Rodberta: da je večina Prosim zatorej slavni zbor, da mi dovoli dotične gospode dolgov na nepremičnem posestvu nastala vsled izpre- tü predlagati in prosim gospoda predsednika, da izvoli mene v gospodarstvu, tedaj vsled izplačevanjcv dedšin slavni zbor po glasovanji vprašati, ali in vsled nakupov, ne veljd tudi za Avstrijo. mi je to do- voljeno. i t L I Gospod družbeni prvosednik: Ako slavni uže prvo leto nt^kaj za to dobi^ kar pa mu sadjerejsko zbor Dima ničesar ugovarjati, smatram to za potrdilo, društvo brez podpore ne bode moglo dati. Prosilo je (Po premolku.) To se ne zgodi, prosim zatorej gospoda sadjerejsko društvo vipavsko za podporo si. deželni zbor kranjski, a ta je našu prošnjo popolnem zavrgel. Neverjetno se sicer glasi, da bi to zamogel storiti kranjski Dolenca, naj svoj govor nadaljuje. Vodja gospod Dolenec: Gospodje, katere nasve- tuje podružnica vipavska za častno priznanje, so na- deželni zbor, — c« ^^v^^^i^v/ ^^uv»»! i^. slednji: gospod A. Žvanut, posestnik iz Sošic; gosp. jerejskega društva nas je zatorej obtežil s prošnjo, da Matevž Lavrenčič, posestnik in deželni poslanec v skušamo s pomočjo slavnega občnega zbora kmetijske a zgodilo se je vendar le. Odbor sad- Vrhpolji pri Vipavi, Oba ta gospoda zaslužita pri- družbe znanje, ker posnemata v svojih vinogradih Slapško šolo. doseči podporo, katere nismo zamogli dobiti v deželi, pri si. c. k. ministerstvu kmetijstva. Fotem bode gosp Matevž Lavrenčič pa zasluži še posebno priznanje društvu lahko ustanoviti drevesnico , če ne bode ena za umno živinorejo. Nadalje predlagam gospoda Antona Prhal zadostovala, tudi dve in več, in preverjen sem, da bode po sestnika v Vip > na Slap v ijih kateti tudi posnema ogradih , in gospoda Karola D delovalo društvo na velik blagor kmetijstva v deželi, jako šolo Prosim zatorej, naj bi slavni zbor in glavni odbor kme- len C a, tu navzočega župana vipavskega. Gospodu Do- c. kr. ministerstvu tijske družbe prav krepko podpiral našo prošnjo pri da je prožil misel re- podporo. lencu gre v prvi vrsti zasluga , guliranja voda v vipavski dolini in neumorno dela Karol Dolenec na to, da bi se na Nanosu uvedlo umno sirarstvo in se povzdignilo. Tem štirim gospodom za- kmetijstva, da nam dovoli prošeno (Konec prih.) torej nasvetuje vipavska podru J naj bi im slavni (lospodarske izkušnje. oben zbor prisodil častna pohvalna pisma Gospod družb čul predlog Zel kd prvosednik: Slavni zbor je o predlogu besede ? pre Koliko je vredno dohro seme^ koliko pa slabo? Znano je, da ima c. k. kmetijska družba dunajska molku) Ako ne, preidemo na glasovanj Prosim onih gospodov, kateri gl gospoda D enoglasno s svoje semensko poskuševališče. e kupčevalec s se- Gospod prejme.) ijejo za predlog zdignejo roko. (Predlog se menom dobil je od pet strani ponudbe, ako je pri volji kupiti več centov semena lisičjega repa. Prvi je zahteval za metričen cent 90, drugi 95, tretji 110, četrti 130 beni prvosednik (nadaljujoč) Ne in peti 142 gold. Vsakdo v6 7 da ima seme tem več morem se vzdržati, da bi pri tej priliki ne izrekel naj toplejše zahvale našemu uČiteljstvu o pospeševanj vrednosti, čion cisteje je ono, ter če ima še vso kalilno lerej po sad ljudski šoli. Konstatujem, da so napöri ljud sebi. moc v 20 kali, od druzega Ako jih od enega semena od sto zrn skih učiteljev o razširjanji sadjereje rodili hvala.) Gospod sad (Po Dol ima besedo pa vsi, je potem prvo petkrat manj vredno kakor drugo. Dunajsko semensko poskuševališče je preiskavalo ta semena ter našlo da Vodi gospod Dol Slavni zbor! Sadjereja en kiloin sicer v naši deželi drugih pa na zelo nizki stopinji po mnogih krajih na jako visoki > po gram popolnoma čistega semena bil vreden od prve sorte gl. 30*20, od druge gl. 33.80, od tretje gl. 15-58, od četrte gl. 17 in od pete, o čuda! — gl. Nočem bolj jere ajati posebnih kraj kjer je sadjereja 4-04. Pokazalo se je da po navadi najdražjo seme beja, ali reci moram, da bi bila umna sad mojem nonenj lahko faktor blagostanj za našo deželo. Naše podnebj djereji zelo ugod najceneje, tisto pa, ki je dober kup, pa dostikrat najdražje. Gospodarji, ako kupujete seme , ne zberite si tistega, ki je najcenejše. u a razven vipavske doline se ista, žali! le preželo zane- mari Slav c. lada le mnogo storila v prospeh djereje na Kranjskem. Dajala je denarnih podp za i^atorozncm^ke stvari. umne m pridne dj ) deiila brezpl dr ) ljudskim učiteljem nagrade, pošiljala v Gradec in Maribor danes ostala tam, kj* kateri so pospeševali sadjerejo jib A predavanjem o d na Kranjskem djereji ie do pred mnogo J mnoffo leti. Na ( jforenjskem je nekaj, r.a Notranjskem, izvzemši Vipave, malo, na Dolenjskem niČ. Zaradi tega so usta o vili v; pavski kmetijski rodoljubi sadjerejsko društvo ) a tero bi po načinu, kakor društ Mohorja razširja Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v zuožji Šeiiturške gore v geologieriem in paleou tologičnem ubzirii. y Spisal S. Robie, (Dalje.) knjige } razširjevalo žlahna drevesa po kranjski deželi Se podamo zdaj cd Viševce v jarek med Praprot Pri društvu Mohorj dobi vsak ud za mali znesek nikom in V^eiiko pustoto, po katerem mala rojca curlja f ga goldinarja toliko koristnih knj te> » akai bi na imamo pred očmi zmes raznih nasadov f vec m manj enak način ne razši drevesec? Ako bode jevalo sadjerejsko društvo žlahnih bogatih na mnogovrstnih okamninah, katere naj, kolikor me udov po vsi deželi , katerih vsak pl djerejsko društ^ 1000 sem jih do zdaj dobil, tu naštejem. eto II po i gold bode isto svojim udom razdelilo lahko toliko drevesec , da bodemo v 10 do 15 letih prav na gorenjem } hk levem brogu studenca, nahaja vem uže nekoliko strmem kotu jarka na se v plavkastem kvarče- dospeli tega a nam 00.000 gold, več, nego bode sadi donas g daj peščencu mnogo malih ,,Pectenitov^ in med njimi dobil sem tudi „Con g er i a s p a t h u I a t h a'^ Po tej školjki bi smeli soditi, da ti nasadi so kongerijški ^ Obširno sem štvu v ..Novicah^ o pavskem sadiereiskem dru- vendar glave bi jaz ne stavil, da so. 7 Visoka C. vlada potrdila nam pravil? pogoj je to vsako leto podp podpoi zato i zdaj lahko začne društvo delovati Ali prvi dobi društvo prva štiri leta po 400 gld ore,, potem ne bode treba nikakoršne studenček pretaka, 1- ^n.i* „^ v,««^ ^ fa podpora se bode uporabljala samo dense" in kosi velikanske školjke „O s tre a cras- 1 \ / . 1 T 1 v 1 1 i'' 1______1 . __a 4« ^h.^r^r^ir. Vr^U^Kfi; V Nekoliko niže steknil sem v rujavem peščencu jako lepi, skoraj dolgi zob „morskega požer una" (Haifisch-Zahn). , po kateri se tudi mali v fflini ».Dentalium B a- Se niže, v drugi stranski strugi tičijo več da vsak ud , kateri bode plačal 1 gold, doneska, sis SI m a Še več pa je teh okamnin pri Vrhovji. tej strugi je videti pod glino v plavkastem peačencu tudi tanka žila rujavega premoga. Stopaje dalje po jarku vidimo tega pesčenca več beli a carinata^^ „Buli cinium dupplicatum ( 7 L a j O n k .Natica p i C t u 7 »> 7 n Ch e m in manj na obeh mesto, kjer je sila obalih vodice, in kmalu pridemo na tzia sp/% „Rissoa inflata", „Hydrobia sp." veliko fosilij v njem, tako rekoč na-kupičenih, in te so : „Natica h e 1 i c i n a'*, ,,T u r i t e 11 a cathe drali s". ..T u r. Are h i m e d i s^S „Buccinium 7 Bithv Dub „Nerit "J , ptv^ic» , , IIa sp.*^, „Trochus sp/^, „Naceiiapvgm r i I; „ ^ .. A r.]: r. n ^ ^ A :___ u A?. i. Ph (( Car dium bsoletum 7 77 sp.^', „iVlonodonta angulata", ,,Trochus sp.*^, „Pyrula rusticula", prekrasna školjka „Venus Aglaure", „Ven. islandicoides'*, „Ven. multiline a t a'', „V[en. „Ervilia po d o L ^.c^ , „ „Modiola marginata'S „Mod. Volhynica'^, „Ser pula 8p/% „Spirorbis s p.*' in še druge mikrosko f > picne stvar prih.) u Pholadomya al- praecursor , „ p i na'-, lepa za poljubiti, „Thracia ven tricosa'', „Pectunculus glyci mericus'-, „Artemis line-ta", „Li m a i n f I a t „P s a m o b i a u n i r a d i a t a", £godoviiii§ke stvari. v 7) Cardium hians^', jako krasen, „Card i ta Jouan- Ceski kralj Karol neti'' 7 7) Pect en o p e r c u 1 a r i s^' in se drugi razne ve- likosti; potem „Pinna Brocchii'', ,,Panopea Me-nardi'' in „Lutraria latissima'*, izvrstni obe, podobni, vzlasti druga nasi jezerski školjki „A n odo n ta cygnea'' po imenu. Ta pesčenee pokriva rujavi skrilasto in v njem se dobijo: „I so car di a cor'^, popolno podobna srcu, le škoda , da A n o m i a Spisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) 2 Slezkega se je podal kralj s sinom svojim na Lužice, in od tam je proti koncu avgusta na Francosko odšel. Karol je med tem za nekaj dni skočil v Prago, kjer je dva odlična velikaša za upravitelja imenoval se ne giblje 7 kar poljubil bi ga; potem še enega za Cesko in enega za Moravsko. 9 1 a cas se JÖ a a s p.", znabiti „d i luv i i''; po- (( X, .« 8 p«"? M-A.rc tem ,Pyrula condita'*, „Turitella Riepeli , „Tur. bicarinata'', „Turbo sp.*', „Mytilus Heidi n g e ri'Mn mnogo drugih, kojih še ne poznam bila vnela vojska med kraljem angleškim in francoskim in teiDU poslednjemu, svojemu sorodniku, sta oče in sin hitela na pomoč. Ali tega leta nobena vojska nič znamenitega ni dosegla, in kralj Janez je došel v Mont- Nekaj stopinj od tod naletel sem na kos donečega pelier, kjer je bila glasovita šola zdravniška, in je upal škrilaatega pesčenca, ki ga tudi nisem mogel pri miru pomoči dobiti svoji očesni bolezni; ali tu je še na pustiti, marveč razcepim ga varno z dletom in kladvom oslepel. Ta nesreča ga je nekoliko vgnala v plošče LVCIJ i variiu l» umium lU HlclUVUIU ---^^^ v.^^ j.« i.x v^ i. v. ^c* JV/ ^guaie», na katerih se v nedopovedljivo veselje moje ^iačel je biti mirneji in pobožniši, nepokojnost njegova prikažejo vtiski dvojih lepih 77 Alg (i 7 kojih imen pa še ne vem. pa s tem nikakor ni bila do cela ukrotena. tem Času se je tudi mejnemu grofu Karolu za- Po takih najdenih zakladih pač ne miruje prirodo- čelo priljubljati pustolovje , in med tem, ko je oče se marveč stopa dalje, marljivo se oziraje zdaj na mudil v Montpelieru, ljub, desno, zdaj na levo stran, kje bi zopet kaj mikavnega sko nad Mavre granadske; no se je prigotovljati na Spanj- oče ga ni pustil od sebe. zapazil, in kedor ima oko za prirodo in le ni preveč ^ početka 1. 1340. pa sta oba skup sla na dvor papežev brljav, kmalu kaj novega stakne. Tako se je meni po- ^ Avinjon, in tii je Karol obnovil staro prijateljstvo s srečilo. Ko namreč ob vodi dalie korakam, zagledam kardinalom Petrom Rosierskim, nekdanjim svojim odgo- tein je šel mejni grof Karol z v glini na poti in ob njem mnogo „Cerithij*' naku- jiteljem v Parizu. Po pičenih ležati 7 bili so „C er. p i et um i( Sklonivši se rolajim svojim bratom Janezom najpreje takoj poberem nekaj lepših; a ko po glini brskam in potem na Cesko , m kralju poljskemu in kralju ogerskemu, da bi rijem, najdem še med njimi ,,Buccinium dupplica- prijateljstvo ž njima utrdil. Nenadoma sta pa zvedela Doda lein i i", in pa „Natica ^a Marjeta, žena Janezova, spletke plete na Tirolskem picta^% ki je jako lepo pisana in nič veča od grabor- da bode zapodila svojega moža. Vendar sta se podala tum^^, „Pleurotoma a > t na Tirolsko, in posrečilo se jima je raztrgati vse spletke Činega zrna. Pod to ceritijško glino so precej debeli nasadi apnenega škrilnika, obstoječega iz samih okam- Marjeta pa je bila v grad Tirolski pod nadzorstvo po- nin. Veče število njih je „Cardium Sautcatense" stavljena. in pa neka ,,8o len s p u stopinj od Opo niti imam še, da nekaj Proti koncu leta 1340. je prišel kralj Janez zopet tega mesta dalje steknil sem na levem v Prago, in da-si je bil popolnem slep, vendar je prevzel vladanje. Julija meseca naslednjega leta je imel bregu potoka tudi ,,Cerithium p lica t um'^ Ako vzdi gnemo svoje pete in gremo iz jarka skozi v Pragi 7 na katerega so prišli prelati, velikaši 7 7 7 listnik gladkodeblih hib ali bukev nazaj proti Viševci prisopihamo po kratkih ovinkih v kadunjasto brežino kjer je mala tonja ali mlakuža za napajanje živine ograjena. prvi pot „Mu rex sub la v a tu s", ki je ena izmed vo- „Ce- Kopajoč z ročnim krampom glino, najdem ondi dilnih fossilij , sarmatiških nasadov'^, potem pa še rithium pictum^^ „Melania soa inflata^'. 7 77 1 m p r e S 8 a n in „Ris- Od tod pridši na pot, ki se od Viševce proti Do- zbor plemiči in meščanski zastopniki, in kralj je zahteval, da bi stanovi priznali njegovega sina Karola za naslednika na prestolu, kar so oni z veseljem storili. Brzo na to je slepega kralja zadela še druga nesreča. V Pragi mu je umrla najljubša hči Marjeta, krasna udova po Henriku, vojvodi bavarskem, in sedaj nevesta kralja poljskega Kazimira, ki je bil ravnokar došel Ljudje so sploh trdili, da Bog kralja kaznuje za v Prago poroki. in videti je bilo, da je tudi sam bravi in Zalogu vije, zapazimo na njem in po njivi v velike grehe njegove tako imenovani ceritijski glini cele kupe „Cerithium Janez nekaj takega slutil. Poprej namreč je živel zel6 Horianum'^ in „Cer. pictum*^ Ta ceritijska glina preširno ) a sedaj se je mahoma spremenil in začel je nahaja se skoraj po vseh okoli Vrbovja, komen- pobožna dela delati. ških Tunjicah, Mlake, znabiti tudi še drugod in je pre- bogata zgoraj imenovanih Cerithij; tudi ,,Murex sub- Na Tirolskem se je med tem marsikaj spremenilo. mlajega sina Marjeta, s priimkom „širokoustna", žena lavatus^^ ni redek med njimi, iz katerega sem izpral kralja Janeza, ni mirovala, hotela se je znebiti svojega še sledeči drobiž: „Cerithium Schwartzii^S Ce- moza, se 19 let starega Janeza. Zagledala se rit h. minutum" 7 „Cer. di siunctum^', Colum- v mejnega grofa Ludovika, cesarjevega sina je bila ) ki pa nt t hotel nič slišati o njej Ali cesar f ki sko z zemljami svoje rodovine -viii^ opojil bljubil ae poročiti z Marjeto, posebne težave s tem, da je upotrebil okolnosti, katere bil rad Tirol- zgodilo. škofij a praska je bila povišana na metropola pritiskal na ali nadškofijo , in to je dosegel mejni grof Karol brez srna In ta toliko časa da i KfCLOCk f VAO» VXJ WW samo še čakala ugodne prilike , da bi svojega so bile tej svrhi tako prijazne, kakor še nikdar ne. Ta moža pognala, in je med tem skrivaj vse pripravljala prošnja Karolova je bila popolnem opravičena, in papež sa povoljen izid. No, in kega dne, ko Janez z ne- jo je rad vslišal. No, da-si se papežu ni bilo treba ozi- kolikimi služabniki iz grada Tirolskega, kjer je navadno rati na nobene ozire, ker je cesar Ludovik bil uže tako bival na žabniki iz graaa riroisKega, Kjer je navauno rau na nooene o prehod odjezdil, je domu se povrnivši grad rekoč odstavljen, mogunski nadškof, dosedanji metro zaklenjen dobil in vse svoje ljudi iž njega izgnane. Tudi polit češki, pa v nemilosti pri stolici papeževi, vendar v drug gradov niso pustili; slednjič je bil primo- je moral Karol svojo prošnjo podpreti z dovoljnimi do- ran gostoljubja iskati pri patrijarhu oglejskem, kjer je kazi, da je res potreba lastnega metropolita Ceski. Pri- celih pet mesecev preživel čakajoč na rešitev svoje seČi je moral na naslednji točki: 1) Da je česčina kot tožbe pri stolici papeževi. Al Marjeta se je malo zme- jezik slovanski do cela različna od nemščine; 2) da je daljave od Mogunca do Prage 12 dni hoda , in se de- nila za groženje papeževo. Ko je mladi Janez previdel da je vsa nada njegova po vodi splavala, povrnil se je loma mora iti skozi tuje škofije. Na to je dne 30. aprila domu v Prag Proti k 1342 meseca junij tega leta pet Češko, in je šel na svojo grofijo Luksenburg pre kralj Vlado nad Cesko in njej prip »jenimi zemljami j pustil svojemu sinu Karolu na dve leti, izgovorivši si za ves ta čas 5000 griven srebra ieta 1344. izdal Klement VI. slavno bulo , vsled katere popustil je škofijo praško vzel iz pravomočnosti nadškofa mo- gunškega, in jo povišal v nadškofijo , ter jej podredil iQ novo škofijo, ki se je ustanoviti v Litomišlju. še druga bula od 5. škofijo olomusko Ob enem se za- vezal, da pred tem časom ga ne bode nazaj Tako daleč imela še maja je podelila nadškofu praškemu pravo kronati kralja češkega, (Dalje prihodnjič.) tedaj je prišlo Vseg tega ponižanja pa je bil kralj sam kri > ker je bil začel zopet po stari navadi gospo dariti in posestv kro ) ki jih Karol nazaj jemal ) z ovega razmetavati \aši dopisi. Nesloga med očetom in sinom se ni koj polegla. Wabashe v severni Ameriki 4 se je Ü kazala tudi v nastalem obravnavanji s cesarjem Vam adnjiß popiso Ko sem naso ljudsko veselico (,, zastran Tirolskeg Cesar Ludovik samovolj raz- vezal zakon Marjetin z Janezom, sinom kralja češke m JO dal poročiti s svojim sinom Ludovikom tem pač se nam še nobenemu saajalo ni, da ravno tiste dni, 5 burke brili ko smo se mi tukaj tako radovali drug akoravno za dobrodele amen ) .16 V Ljublj na pa je cesar veliko pohuj po vsem kristijanskeoi svetu naredil in ne samo duhovenstvo knezi, katerim je mladi Janez svojo k nego tudi svetüi mrtvaškem odru ležal in potem tudi pokopan bil slovenski velikan dr, Janez BI w ce bi bili mi vračali so se od njega. Celo dosedanji zvesti prijatelj in privrženiki njegovi so nad tem njegovim činom nezadovoljnost pokazovali in se ga ogibali, in v državi se je uže jeio misliti o tem, da bi ga odstavili. Cesar prišel potožil, od- to vedeli, nihče iamed nas tukaj bivajočih Slovencev bi se ne bil vdeležil veselice, vsi bi bili žalovali z vami rojaki. K nam je prišla žalostna novica še le okoli Bo žiČa in da nas je hudo potrla, si lahko mislite. Veselilo nas to gledal zel6 neprijetne in nevarne okolnosti in je zato da bi se z lepa pogodil s kraljem Janežem in da ste ga tako slovesno pokopali, kakor nobenega pred njim niste in menda tudi nobenega za njim ne bodete kaj pomaga vse to Ni njegovim sinom, ^yvoxw^i^o. ---------—^ —, — j- -- Čas v rodbini luksenburški vladal. Pogajal se je po raliem Janezom, in posebej ž njegovijmi sinovi; . . 1.1 v 1 . • * i _ - ^ _ 1!__•__Iii.: posluživši se lokavo razpora ki Želeti ni in ga ne je katere je on porodil in 40 let tako izvrstno čemur je privolil oce, ü temu niso sebej ali sinovi, in kar so le-ti s potrditi oče. Na vse vrh se je zgodilo hoteli privoliti cesarjem dognali, tega ni hotel bode več , zguba je nenadomestlj „Novice^^, vredoval, ostale tudi se dalje njegove, Bleiw ske ? da bi ekaj vega Prav res milujemo vas zarad te velikanki je zadela ves slovenski narod. Mi smo tukaj molili marsikateri očenaš za blagor duše ranjcega. Leta 1342. je umri papež öeneaiüi i^ii., m za na- — oe u vicmcuu. lkj piouiiu lu uaauic^iM slednika mu je bil izvoljen nekdanji odgojitelj in iskren da imate v Evropi sploh in v Ljubljani posebej nena- \7«rlnrk ornrkn in Ip.nn vre»mft. kakoržnep*«, stari liudie lie mrl papež Benedikt XII m za na- Se nekaj o emenu Po pismih in časnikih zvemo prijatelj K a ski, ki se gori omenjeni kardinal Peter Rosier- vadno gorko lep vreme, kakoršnega stari ljudj ime Klement VI Ta pa bolj ostro pomnijo Tudi pri nas čuda lep zima Pač na noge stopil proti cesarju zaradi cerkvenega razpora. in ni bil gluh na ono gospodo nemško, katera je delala na sneg pnil. uze ktobra meseca, pa padel sko- mraz je o dj en j al do se je skesal in na daj je bilo gorko, kakor to, da cesarj • v • odsta nisi moz za rimsko-nemškeg njegov odgoj vsem drugim na to , dila, in ž njim skup m novega i cesarj mejni grof Karo i. voli. Najsposob- spomladi se včeraj smo dobili za kaka dva palca Zato da bi se oče m sm z delala na isto svrho papežu videl na debelo snega, pa mraza vendar še ni tacega delal pred je tukaj navaden pozimi lepa } Sled kakor prisrčen pozdrav pogo od nas tu bivajočih Slovencev rojakom po vseh sloven- Nasledek papeževega prizadevanja j bil da skih pokrajinah P Dunaja 23. jan Pred tremi dnevi se je 1344. šel Karol k svojemu očetu der sta potem skup šla v Avinj Luksenburg, od ko- pričelo zborovanje državnega zbora in bili ste pet □ be Klementu VI 7 ki stranki, desnica in levica skoraj v popolnem številu na- dinale naproti poslal ega prihoda tako vesel, da jima vse kar vzoci pripra bitko f katere pa v prvi seji T posredoval papež popolno še ni nihče pričel in dokončno zmirjenje očetovo s sinom, pa tudi proti cesarju Ludoviku, svojemu občnemu neprijatelju. so se Dnevni red ni bil posebno zani-kar je bilo važnejega, odložilo se je za jutrajšnjo sejo, pri kateri ima na vrsto priti obravnava o predlogu miv spojili Najvažniše za Cehe pa je bilo obravno Karolovo z dvorom papeževim , da bi Češka prišla justičnega odseka zarad poškodovanj Ijišč (načrt tega predlog bij enih zem so „Novice*' uze pod nadoblasti metropolitov nemških stoletij zastonj želelo , česar najmočneji vladarj Bretislav L in oba Otakarja niso mogl doseči se je vec češki kar priobčile) prvi seji bil je zanimiv razgovor o Fiihrenkranz ovem } ) predlog pravice i po olj katerem naj bi državni uradniki ne imeli Temu predlogu biti državni zbor znala vsak pot zmesti politika nemška, to se je sedaj nasproti pa je levičar Friedman trdil, da noben uradnik toliko odviseo od Časnikov : hudo vlade, kakor so je udrihal » Neue pa drugi odvisni Presse druzih nji enakih časnikih, tako, da truda prihranil desniskim časnikom, — je 8 tem mnogo pri okrajnih uradnijah, terouč tudi v čisto slovanskih občinah, ki so v narodnih krogih na dobrem glasu, nra- , — Pozneje j govor nekaj popravljati in mu ojstrino jemati se mu pustilo hotel pa duj se Ijive pregrehe znane talijanski. Gotovo so svetu take nedopust f žalibo f proti onim županom. Tajniki b V da se nič ne ukrene ših narodnih občinah. ne šlo gre Levičarji si pogum delajo, pa jim ki našega jezika niso zmožni v pisavi in gov 5a zdai nrftvidiio . da tako ne bo VPnHar Anlrraf nrlofraMÜrw t oftTon reč iz srca; za zdaj previdijo , da morali bodo iznajditi nov način nagajanja, pa mislim. da se ne motim, ako trdim, da se bodo pri tem 3 de- Jvyc^AS^W MJAOKf V ^lOCkVA JU , ua se vendar enkrat odstranijo! Marodna stvar ima vsa ve še bolj razdrobili iati, javnih sej pa bo zdaj le malo Odifeki zborniški zdaj hitij kako občina zarad tajnika trpela? pomena, nego tajniko Pri Zakaj vsa Gorici 22 Dne 14. t m v „Nov o kater u bil v gledišč dobili šolski liat z naslovom Istria je cigan ba m tem pa smo se f No f to vam Lahonska napovedani k o n C e r t za zimsko kuh odrg v latri drugod iz domačih sestavlj a kakor povsod se na 1) .g' Sočinega > e v prvo v Gorici izkazovala virtuozinja začela je to leto izdajati omenj gospa Izučila Podgornik-Toiom ediiika soproga) egatov m priromanih karnijelov f t Z [imenom za- Eco del Litorale^' ov^i-n «-»gc*;. uci u» tu, U<:tUlIl UUI Ucil'älVÜ HU UtiZeil lU lai O njej tako-le: „Težko je je pričakovalo občinstvo; starodavno lice italijanstva! Prepredrz kakor hitro je začela igrati, bil le vsaK prepričan, vsak da braniti daljno hrvaščenje prebivalstva, da se odstrani na ta način barbarstvo na deželi in tako pridobi Istra iljuje itali- kar se more reči zmožna umetnica^ ki ima gl popolnoma v svoji oblasti („rratta r instrumento con janska.propaganda svoj odstvom, kakor slišim, poši listič, kam 4. ^ A % A ga more. Šolskim astonj, ne vem / Istr una maestria veramente singolare^'). Poslušalci so bili v brani in tihi ko je igrala neko Litzovo „fantazij ( (spremljeval godba Hess-övega polka) in poznej kakošnim namenom in na čegav račun, hoče Slovane v Istri, kojih je vendar večina, popolnoma ugonobiti in smatra Istro za popolnoma italijansko , ki se P^ neko ..fugo^^ Bachovo. Vse težave je gospa P. prema pa sem ter pohrvatila !! Res čudn sled tujega ^hrvatskega!) pritisk \ ljudi so isterski lahončki jej vala čudovito lahko, zvesto in natančno; bila je cela drugi številki donaša ta list uvodni članek: ,,Le nostre je jasno, razločno izrazovala, da se scuole popolari'*, v kojem obsoja novo ljudsko šolo na ha not, ali vse bilo čuditi. Ploskali so J^J J'^ v^iAVAibi. J. luotvaii oyj ji ZIVO lU mui^v/, o^ jc UCZ.t:il KUL piUpaUSAJUÜO , KGF g morala večkrat na odru prikazati; prejela je tudi kra- Na čuden in smešen način trd dolg da se le d kot propadaj ker se vriva v nio h sen je v vseh ljudskih in pek v priznanje. Obe skladbi je morala ponoviti, šolah v Istri italijanski jezik prvi in edino koristen vsi žele, da bi a ko P m pise italijanski ,,Eco'^ In vendar v kratkem spet slišati koliko za- kaj? seh Pa adnijah se uraduje italijanski, povsod pi je bilo tajnih in javnih predno j v javnosti se cita m pise venskega moža soproga (Dunajčanka) mogla zati svojo res izvrstno umetnost v našem gledišči poka Zna ? — Žalibog vseh uradnijah tuj, prisilj talijanski, kaj treba tedaj 1 m naš jezik e v Istri v naš ubogi brat — Istran biti je bolje, da zamolčiro, kar se ä, ^^ J y ^lAOilJV/I-* JV./ AJC40 - AO\il thlS y talijanski kramljati ali s tolmačem zapravljati svoje pred koncertom premoženje in dragi čas godilo, zamolčati pa ne smem, kar se je godilo med koncertom. Ne vem, kdo in s kakim instrumentom j imel gospo Podgornikovo menda pri drug! točki sprem- novega lista, naj Kedaj SIJ lep zarja ubo zemu Istranu? Kedaj se bo njegov jezik čislal v uradu enako drugim? Prepredrzno ali tudi smešno je zahte Ijati, in ko je imel začeti, najde dotične note izre- zane; ali to ni spravilo koncertistinje v več odlikovala se adrego, mar ljudske šole italijanski jezik ko učni jezik! Grdo trdi „L'Istria'', da se vzgaja ede v Grdo Da cas se veza deluj bode ki j bolj note njena umetnost Suro ukradel, hudo v narodni ljudski šoli panslavizem. da se vname oni kulturni boj tudi v tužni Istr po pravici. Kazen od naše strani naj mu in ojstro ob- italijanska propaganda, da Istra je slovanska as molčanj nastopil , da 3 tukaj, in izve mlj se v naših občioah odstrani --------- _ ---------J ---v^^v, JV^ AJCOKV^It J \JL€M OV. » O i, I C* U J , Sodelovali so pri koncertu še kar je tujega, da se osrčimo in zedinimo Slovani v Istri ena talijanska pevk Done 340 tri gospodj gold. - J uri i a Do brile so šli 18. t. m. iz Gorice tri gg. ka pogrebu rajncega preč. škofa tržaskeg ter gospodarimo sami na svojih tleh. Ne mastimo dal t m } odtrgaj m o se izpod tuj pete ter borimo se za ki: mons. prost Valussi, mons. Stef. ß dr. Zorn V b milienih brat Aloj sveto reč. Občinskim predstojnikom pa priporočamo še v orici je iied katerih teklo leto sprejetih 918 bolnikov enkrat topi kom, kak tujčevi peti f nai ne do f edaj naj o v pri L od nj z m m lezi N Zakaj se sami tanimo še dalje podlag L\mo m am v ostalo 12. bral neg to je, ima dane k o n f i s C ozdravilo 208, umrlo 67, neozdravljenih blatu? Otresimo italijansko suknjo in pokažimo Potrjena so nova pravila „Slovenskega Slo J da nismo barbari podpoi'nega društ v G proti renegatom denti u } čitaloične podružnice Veteransko društ svoi (i bčn bor Zad 1st zavoljo pa se nap i Istre 20. j ekega dopisa ž drugi natis Soča^^ je Volovskeg bila da imamo jezik sposoben za urado sedaj tem bolj strogo svoje pravice, in jati tudi na tužnega Istrana • w lep Zahtevajmo zarj mora v Kostanjevice 21 pros (Kuga med krškimi raki Priobčite ? drage N > tudi Bralno društvo Minulo ve žalo-^tne vesti iz naša „Edinost^^ v Trstu. Ce ne h krajev , kakor jih obj Novo občinsko svetovalstvo leto je bilo po časopisih brati jinah razsajala med raki kuga, tako da so po nekaterih po nemških pokra vseg a f posnenite, da svet izvč, kako se nam god vsaj nekoliko vodah popolnoma zatrti. Takrat smo mislili da se za Tužna Istra tako se dmeva in se bo odmevalo naše rake, ker je Krka dar daleč od okuženih voda ako ni bati ne dojd smo se zmotili. Uže kakih ted M.XX ov/ Kf^ v;v«.ujiv> T aJLV/, UCklly ^i» SIXIV^ DC £ Bralno društvo, katero je bil Sil bi rekel da se vršili na vsak četrt leta o cjevice. — Bralno društvo, katero je bilo sv. öilve- jaz Di reKei, aa üi se vrsiii na vsa», ueiri leu Btra večer priredilo svojo prvo veselico v zadovoijnoat nih somnjih, o katerih ima tako vsak gospoda > Tseh ki 80 se je udeležili , napravi ečana drugo tudi župan, v Ljubljani kaj opraviti, veselico, in sicer v spomin našega prvega buditelj Va kaj časa zgubil ali posebnih stroškov imel to raj ne da bi pri tem Enako lenti Vodnik se taki shodi lahko vrse po drugih okrajih ob amajnih Šenturske gore 20. jan Cveticam se pa letos v' na nasi gori ta i u ud da človek ne ve , ali so nor- čave ali kali. Ne zmeneče se zato, da imamo po pratiki ledva tretji del skega časa za hrbto • « m J po sili na beli dan, kakor da bi vedele nje.) predpust dneh ali o menj ti kar Posilj 9 ker v vsakem kraj > kjer je kraj na sodnij . Pri teoa razen za gotovo po kraj no glavarstva ečkrat na leto bo- še posebnih vabil ne bilo treba raz- ; pri vsakem shodu bi se prvi shod bi rade služile za venčke po zakonskem stanu zdihajc čim dekletom. Od mojega zadnjega sporočila prikazale s te-le nove cvetice namreč župani lahko zmenili za čas in kraj druzeg poto shod i m tako bila ta reč bi vseh tnosti in težav vpelj To za zdaj in ob kratkem m 1 • v diseca etajo se s prejšnjimi (Viola od()rata\ „pasja vijolica^^ (Viola ) , ;',zlatoli8tnica*' (Chryoosplenium alternifolium), držim si pa se besedo, ker se mi reč za nase vljenje in za župansko poslovanje prevažna ; Porodno zdi ? navadna plučnica" (Pulmonariaofficioalič)), ,.pust (Cardamine hirsuta); po njivah pa „Sheradria ai Vse te cvetice pobral sem včeraj ob potu grede nik, povezal iih v scherj Kam Drug župan ljubljanske okolice, .n. — Poročati Vam imam žalostno novico, da smo danes zemlji izročili truplo prečastitega ki je 2L Kamnika 24. j gospoda našega dekana J rr • v • ürI zaj i lehernemu pek in pustil ga v gostilni pri „Fi t. m. umrl. Rajnki je bil obče spoštovan narodnjak gled kdor utegnil o tem vnet duhovnik. Pogreb bil ko Bodi blagemu kaj dvomiti zimsKega spanj Tudi zaželke jele so buditi se iz svojega Tako, na priliko je „poljski muren ' gospodu žemljica lahka in spomin blag Šiške 23 (Grvllus campestris) uže na stežaj odprl vrata svojega stanovanj in ti potuhnjeno čepi pred svojo luknj ) ogre vaje se v dobrodejnih solnčnih žarkih. Kaj ti v tem edeti od njega. ker. kakor hitro se mu bližaš, brž ti smukne v času v svojizamisljenosti tuhta, ti m mogoče bruari rodil, do danes Pač n (Vodnikov spominek,) Dne fe bo 125 let, odkar se slavni a Vodnik ko se je spomin Vodnika slavil od 1858 i tO zadnji kot luknj M a govnjač (Aphodius prodromus) Vodnika ki ni C arodneg povedö „N in drugi narodni listi društva na Slovenskem, ki ni slavilo narodnega pesnika ne cl J 111 liai U VA u Cygoi ^v^ou&xaL» ^ peval ali risal slave Vodnikove pretnega peresa in ni odličnegi > in drugi njegovi tovariši tudi uže pridno rijej in br skaj po kravjeku srkaj nj škodljivi smrad Kota v črnomeljskem okraji 16 leta smo volili nov občinski zastop ij Koncem po- V se } ki ni govoril pri Vodnikovih slavnostih o neizmernih zaslugah. In kakor je bilo, ostalo bo kajti narod slovenski bo, dokler bo, hvaležen pokla- govorniKa njega so: dal lovor venec na giavo Vodniku. Gotovo se sestnik Janez Jerman iz Sodinjske vasi za župana y za bode tudi letos po narodnih društvih praznoval svetovalca pa Matija Stru iz Starihovega vrha in niko spomi 125letnega rojstva njegovega . Vod- Primerno Jaka Jodrič iz Kota, oba posestnika Rovega kamniškega okraji 17. jan pa bi bilo, da se o tej priliki prične zopet delovanj za Pri spominek. Kak skrb in delo v roke mo, snuje se komite, ki prevzame dr. Jan. Po činski volitvi so bili izvoljeni: grajščak Feliks Stare za ranjcega gosp na čelo delu Čital župana man iz > posestnika Tomaž Osolin iz pa za svetovalca Žič in Jurij Jer Bleiweisa viteza Trsteniškega stopi niča šišenska, oziroma njen odbor. Zastopnik tega od Rovega Dovskega v kamniškem okraji 18. j bora z zastopniki odnih društev dlični narodnjaki Te dni osnovali bodo poseben odbor za Val. Vodnikov spomi sme ILUCll u UnCk-VJ VUHC^V, J-'XI. «>c»wv<» 1 «vr k^Ai. » ■ za župana posestnik Jože Zupančič iz Dovskeg imeli bčinsko litev pr kateri so bili izvolj nek za slav. Lo in büdo gotovo častno dovršili nalogo, katero je Toman leta 1857. izročil slovenskemu svetovalca Jernej Kovič iz Osredka ljubljanske okelice 22 posestnika France Gostinčar iz Kleč in rodu, za katero so pozaej na- oČe ßleiweis in še drugi do- Dobro moljubi tako vspešno delovali, da je danes za špominek je vrg v načrt gotov in denarja 4315 gold Treba toraj le še zupa iz ljubljanske okolice iskro enkrat toliko novcev in primernega prostoi Slovenskem in kakor sem videl, so io zadnjih „N med župane vjeli uže tudi' drugi slovenski listi, na pr. ,,8oča'* in cel6 nemški r,.Südsieirische Post"]. Ne vera toraj lahko v narodu nabrati tisočake, toda. Ni sicer so potrebn ljubljanska lista Slovenec m i Da. da P rata, misel, gotovo ta, in hvala lep hod ? v ce kedaj sprožila se kak , zakaj Narod^' čisto prezi- izvrstna 1, je to za spominek V, Vodnika, dobili se bodo pomočjo slo- enskih društev, domoljubov in častilcev neumrjočega to o bra mi Valentina Vodnika Ljubljane. - sedo in to zato, ker tako vreme Letos ima zimsko vreme prvo be po novem letu njo dotičnemu gospodu ZU- y v/ čeravno 03 panu ta važna reč toraj uže. ..Novice'^ so ce ö ) njegovega ne vem. öprozena je pri- lokdo pomni. Kdor gre na kak grič ali na Šmarno prinese polne pesti cvetic. Zdihujejo pri tem rekle, da goro, tisti mestni del ki so druga leta zaslužili kaj z kujejo daljnih nadrobnejih razpi se v dejanje spravila. Naj o tem izrečem in aasvetov, kako svoje mnenje ) priČakovaj ? az tudi da se bo za mano še kdo odpravljanjem snega. Tudi iz dežele nam prihaj ročila o nenavadno gorkem vremenu vicah*^ zapisano le za spomin . ker se v N glasil ) če se do zdaj pred mano se m. Zdaj gre posebno za to da si peljemo v urade, toraj tudi v žu- stoletj 1848. po To bodi take zime v tem Bila je enaka le dvakrat, leta } panijske pisarnice, naš slovenski jezik; dva župana ljubljanske okolice sta uže naznanila okrajnemu gl vila ni več nadejati. in 1834. - (Obrtnijska zadruga) se je zdaj popolnem sešta imel a uze SVOJ stvu, da ne beta več sprejem bčni zbor pod predsedstvo oTnjega^ nemških do- njenega načelnika gosp. Horaka. Pravila je prenaredila. pisov; zakaj niso naznanili kaj tace^- -----V da zato ne, ker se niso zmenili ali dogovorili. To bi Jaz mislim, oziroma popravila tako da je bilo pa lahko zgodilo, če bi bili imeli kak shod sem torai ves vnet za take shode in mislim, da, kar [jih izpuščen ves po da bo društvo delovalo res le na pravo korist obrtnikom. Občni zbor je sklenil prošnjo do državnih poslencev, naj bi se pote- litičen duh. Tako je nadejati se za'i za to, da bi se sklenila postava, po kateri bi se zadnji čas tako dolgo pitalo z igrami \ obrtne zadruge povsod morale narediti in da vsak, kdor y ki ni30 prav nič se kake obrtnije loti. mora dokazati } da po njegovem okusu , da se je naveličalo in vse veselje naučil; tudi za to naj se oglasijo poslanci, da bi se vstavilo delo kaznjencem na Gradu. — Peščici obrtnikov, ki se je od tega društva odcepila in hotela napraviti za-se posebej zadrugo s političnimi barvami, deželna vlada pravil ni potrdila. {Poseben shod) je imelo oni teden tukaj več o b- se je je res do gledišča zgubilo. Noviear iz tujih in domačih dežel. Dunaja. Včerajšnja seja državnega zbora dr- činskih tajnikov iz raznih krajev dežele kranjske s katerega namena, ne vemo prav; slišali smo pa, da tudi ti snujejo nekako zadrugo z namenom , zbolj- sati, to J® J zagotoviti SI SVOJ stan hočejo namreč zala se je strogo mej dnevnega reda: Končal se je splošni razgovor o postavi zarad poškodovanja zarub-Ijenih zemljišč , potem vršile volitve v različne odseke^^ Prihodnja seja je v petek 27. dne t. m. in na dnevnena redu je med drugim v gosposki zbornici popravljena postati nekako uradne osobe, obleči uradnijske suknje in s^ tem doseči to, da bi jih ne mogel vsak župan po svoji volji odstavljati in nastavljati. Mi tem gospodom privoščimo prav bodo postava o hišnem davku. Tudi gosposka zbornica iz srca vsak poboljšek, al kako to dosegli, nam do zdaj ne gre nikakor v glavo. — (Narodni dom) hočejo v Ljubljani zidati slovenski rodoljubi, njim na Čelu gosp. dr. Mose, ki je te dni izdal poseben oklic s pravili. Delnice so po 200 goldinarjev. Vplačevati je ali vsa svota na enkrat ali pa v štirih polletnih obrokih po petdeset goldinarjev. Namen „doma'^ bi bil, spraviti pod eno streho vsa narodna društva v Ljubljani, hiša pa bi potem, ko bi bile vse delnice izvadljane in poplačane, postala lastnina „Slovenske matice^'. Na noge toraj , rodoljubi, ker če imela je včeraj sejo in predložila je tam vlada sama namesto pokopanega Lienbacherjevega šolskega nasveta dr. tem bo menda predlog o prenaredbi nekaterih določeb žavne postave o ljudskih šola uže konec te šolske gliste. B orsa e zmiraj se ne- mirna, posebno zarad poloma na francoskih borsah. v Iz Stajarskega, Pregledovanje in potrjevanje Cmureku 25. in v Mahren v žrebcev za pleme se bode vršilo: Mariboru 26. januarija ob 10. uri zjutraj bergu 27. in v Ptuju 28. januarija ob 11. uri dopolu-dne, v Ljutomeru 30. januarija in v Celji 1. februarija nam je kaj treba, treba nam dišča v slovenske dežele glavnem mestu to bi bilo ravno narodni dom. ob 10. uri, v Sevnici pa 3. februarija ob 9. uri zjutraj Jz Trsta. — Letos bo v Trstu razstava poljedel-je gotovo narodoega sre- skih in obrtnijskih izdelkov v spomin öOOletnega zdru Ljubljani, la ženja Trsta z Avstrijo. Nadvojvoda Karol Ljudevit je na prošnjo odbora {ISomenj o sv. Pavlu) je bil prvi dan prav ži- prevzel glavno pokroviteljstvo te razstave. vahen, največ zavoljo lepega vremena. Na živinskem trgu je bilo okoli 900 repov goveje živine 1 nekaj res Iz Hercegovine. upor še zmiraj širi. bilo Krivoščiji in Hercegovini se je uže nekaj prask, mrtvih in Gotovo je uže sedaj , da tam doli ne bo prav lepe; se uže poznajo nasledki plemenske živine, ranjenih, katero s podporo ministerstva daje kmetijska družba še kmalu reda in miru, akoravno se tje pošiljajo vsi živinorejcem. Pitana živina je šla drago, najlepših par mnogoštevilni vojaki, je popraviti veliko napak, veliko volov po 400 do 450 gld.; pokupili so jih največ kupci zamud. IZ 400 Goriškega , Tržaškega in Istre. Konj je bilo okoli Narod'* ima ta rnKjKj, Kupčija živahna; pokupili 80 jih največ laski in v Dalmaciji in xxcivicguviui. „lu uuv;ijciuiii puiuuiuu koroški kupci. Prešičev gre še zmiraj veliko iz dežele nastal je 20. dan t. m. v Dubravi upor. Žandarmerijski v severne kraje, posebno na Bavarsko. telegram iz Dunaja o dogodbah oficijelnih poročilih Hercegovini: „Po Tudi dru- gem blagu je bila kupčija boljša ko lansko leto, le štacunarji se niso posebno pohvalili, ker gor k a. zima pre- {Podoho umrlega dr, Jan. Bleiweisa vit. Trste- oddelek v Glavatičevu zapodila je četa 150 ustašev nazaj; žandarmerijski oddelek potegnil se je v Konjico nazaj; vstaši udarili so jo za njim. Pri Vratlu stoji okolo 1000 vstašev, v Zagorji med Ulokom in Kalinov-cem okolo 600 vstašev s Snider-puškami, 100 oboroženih s sekirami pod vodstvom serdarja Tungasa. Vstaške čete neumorno delajo na to , da tudi v druzih krajih s klar na starem trgu v Ljubljani. Narejena bo v Parizu terorizmom vbude vstajo. Vsled napada na žandarme po najnoveji sliki, katero je izdelal slikar gospod J. pri Kalinovci odposlane tri kompaiiije iz Foče našle so Franke, in gotova marca meseca. Kakor gosp. Kajzelj 19. dan t. m. Vratlo Karnulo od vstašev zasedeno, ka- naznanja, bo 63 cm. široka in 79 cm. visoka , cena pa teri so se pa nazaj potegnili, ko so došie te kompanije niskega) je, kakor smo ob kratkem uže omenili, v oljno barvanem tisku naročil gosp. Peregrin Kajzelj, ste- bo brez okvira gold.; njem razne vrste in cene, od 3 do 10 okviri se bodo dobivali pri Lovski batalijon zadel je 18. dan t. m. pri rekognosci- gold. Kdor 81 hoče omisliti podobo našega velikana in očeta, naj se prej ko prej oglasi pri gosp. koliko podob mu je naročiti. (Slovensko gledišče ) Kajzelu, da bo ta vedel ranji proti Uloku na mnogobrojne vstaške straže, ka tere so se pa morale umakniti. ? pondeljek se je v ljubljanskem gledišči kazala po Mir. Vilharji poslovenjena Igra,; vedli. Žitna cena Striček''. Igralci in igralke so se v obče dobro posebno gosp. Sršen in gospodični Nigrinovi. Igra je prav mikavna in kar človeka posebno veseli, slišati je bilo z odra vendar enkrat zopet pravi domači slovenski jezik, katerega novi prelagatelji uže več ne znajo. v Ljubljani 21. januarja 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. 10 gold. 3 kr. 80 kr. — turšice 6 gold. 20 kr. banaške soršice 7 gold. rži 6 gold. kr. ječmena 4 gold. 39 kr. prosa 5 gold. 3 kr. ajde 4 gold. 87 kr. ovsa 3 gold Le škoda, da je gledišče bilo tako prazno. Pogrešati je bilo posebno tistih, ki pravijo, da imajo patent za edino prodajo prave narodne inteligence. Tudi galerija ni bila 14 kr. Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. polna > pa temu se ni Čuditi, ker se je naše občinstvo sr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. BlaznikoTi nasledniki v Ljubljani.