Velenje, 19. maja 1978 Številka 20 (430)


Prvi referendum v celoti uresničen
Pred petimi leti so se v občini Mozirje prvikrat odločili za krajevni samoprispevek — V nedeljo, 21. maja bodo delovni ljudje in občani odločali o podaljšanju samoprispevka — Večinski ZA v nedeljo je pogoj nadaljnjega razvoja posameznih krajevnih skupnosti in
občine Mozirje kot celote
S spominsko svečanostjo pri spomeniku v bližini Cevzarjeve domačije v Šenbricu pri Velenju so orci 3. bataljona 3. brigade vojske državne varnosti v nedeljo počastili spomin na pet padlih tovarišev, a svečanosti je govoril borec te brigade Ciril Grebenšek ter opisal borbeno pot te brigade (Več o 'ečanosti v Šenbricu objavljamo na zadnji strani)
Akcija Komunista jClovek, znanja, produktivnost"
Neposredno pred začetkom I. kongresa Zveze komunistov igoslavije bomo začeh v obči-
DELEGATOM VSEH
TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje bodo tudi v prihodnje kot je že običaj, po naročilu občinske skupščine prejemali „Naš čas "z rubrikama „Uradni vestnik občine Velenje" in „Delegatski Naš čas".
Prosimo, da novi prejemniki - delegati skupščine občine Velenje torej ne vračate „Našega časa".
Uredništvo in uprava
DELEGATSKI NAŠ ČAS
V današnji, 6. številki, »javljamo v rubriki Delegatski Naš čas" predlog užbenega dogovora o enotnih erilih za dodeljevanje družbe-h stanovanj in stanovanjskih )sojil delavcem organizacij Iruženega dela ter samou-avni sporazum o minimalnih indardih za življenske in kul-rne razmere pri zaposlovanju lavcev na območju občine slenje. Javna razprava o obeh »kumentih traja do 10. junija )78.
Ob koncu tedna bo de-oma sončno vreme, v popoldanskem času so možne krajevne nevihte.
ni Velenje z akcijo Komunista „Človek, znanje, produktivnost". Komisija za idejna vprašanja kulture, vzgoje, izobraževanja, znanosti in idejnopolitič-nega usposabljanja pri komiteju OK ZK Velenje predlaga, da bi začetek akcije, ki naj bi potekala skozi vse leto, obeležili z več manifestacijami v dneh od 14. do 23. junija, sicer pa naj ne bi bilo organizacijske oblike ZK v Šaleški dolini, temeljne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti, ki se v akcijo ne bi vključila vsaj z eno manifestacijo.
V pripravah na akcijo Komunista „Človek, znanje, produktivnost" je pripravila komisija za idejna vprašanja kulture, vzgoje, izobraževanja, znanosti in idejnopohtičnega usposabljanja pri komiteju OK ZK Velenje dvoje posvetovanj. Prvo je bilo v ponedeljek, 15. maja drugo, na katerem bodo dokončno izoblikovali vsebino manifestacij v dneh od 14. do 23. junija ter določili nosilce posameznih nalog, pa bo v ponedeljek.
Šmiglova zidanica vabi
Proslava 40—letnice 1. konference KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo.
To soboto, 20. maja bo ob 10. uri proslava 40—letnice 1. konference komunistične partije Slovenije v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Proslavo pripravlja občinska konferenca ZKS Žalec, slavnostni govornik pa bo Franc Šetinc, sekretar predsedstva CKZKS.
Ob tej priložnosti bo odprt obnovljen spominski objekt s stalno razstavo. Priložnostni kulturni program pa pripravljajo združeni pevski zbor, godbe na pihala in recitatorji.
O PITNI VODI, STANOVANJSKI TER KOMUNALNI GRADITVI
V ponedeljek so se sešli na 114. sejo člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Čeprav je bila to zadnja seja v tem sestavu, so imeh na dnevnem redu izredno pomembni točki. Najprej so obravnavah pereče stanje v občini v zvezi z oskrbo s pitno vodo, nato pa še vprašanje celovite stanovanjske in komunalne graditve v naslednjem dveletnem obdobju. Obširneje bomo o tem pisali v naši prihodnji številki.
V	Gornji Savinjski dolini se je izteklo petletno obdobje plačevanja prvega krajevnega samoprispevka, za katerega so se občani in delovni ljudje mozirske občine odločili na referendumu leta 1973. Prvi samoprispevek je bil namenjen izgradnji vzgojno —izobraževalnih objektov in prostorov za otroško varstvo. Rezultat prizadevanj in solidarnosti tukajšnjih prebivalcev so štiri nove osemletke. Od tega so tri centralne šole in sicer na Ljubnem, v Lu-čah in v Gornjem gradu ter podružnična šola na Rečici ob Savinji. Do popolne uresničitve vseh po programu predvidenih del ostane le še zaključek izgradnje v Gornjem gradu, centralno ogrevanje v Solčavi, šola v Lepi njivi, ureditev objekta za posebno šolo, adaptacija šole v Smihelu nad Mozirjem in montaža centralne kurjave na šolah v Novi Štifti in v Smartnem ob Dreti. To pomeni, da je osnovni strateški cilj sprejetega programa samoprispevka skoraj v celoti uresničen, tako po pomenu, kot po obsegu vrednosti, z n-adaljnjimi napori in s preostalimi sredstvi bo program torej v celoti uresničen.
V	56 mesecih, do konca lanskega leta, so v mozirski občini zbrali 31,662.767 dinarjev, skupno s krediti pa so vsi viri sredstev dosegli vsoto 38,606.767 dinarjev. Zaposleni so prispevali po 1,8 odstotka od neto osebnega dohodka in upokojenci poldrugi odstotek ter so skupno v celotnih dohodkih
udeleženi z 49,5 odstotki. Združeno delo je z redno prispevno stopnjo na kosmati osebni dohodek prispevalo še nadaljnjih 26 odstotkov sredstev tako, da so delavci in upokojenci prispevali kar 75,5 odstotkov vseh dohodkov. Preostalih 24,5 odstotkov sredstev se je nateklo iz drugih virov. Med temi je kmetijstvo prispevalo 4 odstotke od katastrskega dohodka in obrt 3 od dohodkov, ki so osnova za prispevek SIS.
V nedeljo se bodo občani in delovni ljudje mozirske občine na ljudskem glasovanju odločali za podaljšanje samoprispevka, katerega program je usmerjen na različna področja zadovoljevanja potreb občanov in delovnih ljudi mozirske občine, pretežni del predvidenih sredstev pa je namenjen neposredno krajevnim skupnostim in uresničitvi njihovih razvojnih načrtov. Omeniti velja, da bodo prispevne stopnje ostale nespremenjene. Menjal se bo le prispevek kmetov. Letos se je namreč za kmetijstvo spremenil katastrski dohodek, medtem, ko je ostal
za gozdarstvo nespremenjen. Pri zmanjšanju prispevne stopnje za kmete so sestavljalci programa upoštevati faktor inflacije in dejstvo, da se katastrski dohodek ni menjal zadnjih pet let. Kljub temu ostaja odnos med delavci in kmeti nespremenjen. Na ta način bi v petih letih zbrali 36,680.000 dinarjev. S temi sredstvi bi sofinancirali izgradnjo vrtca v Mozirju, pionirsko letovišče v Izoli, dom upokojencev in varovancev v Grmovju, objekt za potrebe usmerjenega izobraževanja, pomagali bi pri naložbah v komunalno dejavnost, Iger so na prvem mestu čistilne naprave s kanalizacijo, precej bi pridobile manj razvite krajevne skupnosti, skoraj polovica sredstev pa je namenjena krajevnim skupnostim in njihovim programom. Tem bi sredstva delih po ključu števila prebivalcev.
Program bodočega samoprispevka je torej raznolik, hkrati pa je njegova uresničitev temeljni pogoj nadaljnjega razvoja posameznih krajevnih skupnosti in občine Moziije kot celote.
J. Plesnik
Vlak
v avtobus šolarjev
V	torek, 16. maja ob 13.45 se je na nezavarovanem, vendar pravilno označenem železniškem prehodu v bližini križišča cest Šoštanj-Bele vode — Šmartno ob Paki zgodila prometna nesreča zaradi nepazljivosti voznika avtobusa. V nesreči je bilo deset oseb težje telesno poškodovanih, 13 pa lažje. Materialno škodo so ocenili na približno milijon dinaijev.
Iz smeri Šmartnega ob Paki proti Šoštanju je vozil voznik avtobusa KP 249-04 Maijan Pavhč, 43 iz Izole. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda, se je pri znaku stop ustavil. Ko je bil z avtobusom na tirih, je iz smeri Šmartnega ob Palci pripeljal motorni vlak, ki ga je opravljal Ignac Drozg, 35 Skomarje (pri Zrečah.) in s prednjim delom vlaka trčil v desni bok avtobusa ter ga rinil pred seboj 58 metrov.
V	avtobusu so se peljali otroci 3. razreda osnovne šole Martina Konšaka iz Maribora, ki so bih na šolskem izletu.
Potnike v avtobusu so takoj
začeh reševati domačini in mimoidoči, na kraj nesreče pa so tudi zelo hitro prišla vozila prve pomoči in prepeljala poškodovane otroke v bolnišnico.
Prebivalcem občine Mozirje
V	nedeljo, 21. maja bodo delovni ljudje in občani občine Mozirje glasovali o podaljšanju krajevnega samoprispevka.
V	današnji številki „Našega časa", ki so jo prejeli tudi zaposleni v delovnih kolektivih Gornje Savinjske doline ter štabi za izvedbo referenduma v krajevnih skupnostih, predstavljamo program referendumskih del ter objavljamo pogovore s predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti pred nedeljskim ljudskim glasovanjem.
Na sam dan referenduma, v nedeljo, 21. maja pa prisluhnite posebni oddaji Radia Velenje (na UKV območju, na frekvenci 97,2 MHz) od 8. do 10. ure, v kateri bomo poročali o rezultatih glasovanja iz o programu referendumskih del ter objavili pogovore z delovnimi ljudmi in občani mozirske občine.
Uredništvo Našega časa in Radia Velenje.
W
Mm,
jske doline! Na referendumu v nedeljo, 21. maja bomo
krajevne skupnosti, otroško varstvo, šolstvo, čisto okolje, varstvo občanov In zdravje otrok! Znova Izrazimo svoj „ZA"f da bo lepši jutrišnji dan!
erv
Kako dolgo še ekstenzivno zaposlovanje
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na predzadnji seji kritično spregovorili o izvajanju družbenega
plana. Takojšnji ukrepi za materialno rast gospodarstva
Več kot 30 odstotkov organizacij združenega dela v Šaleški dolini nima izdelanih in sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov in srednjeročnih razvojnih programov. Pomankljivi so tudi razvojni programi v krajevnih skupnostih. Večina programov sploh nima. Še najboljše je stanje v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, kjer že imajo sprejete srednjeročne razvojne programe.
To je bila uvodna ugotovitev članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje na predzadnji seji v tem sestavu, ko so obravnavali analizo izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1972 do 1980 v letu 1977.
Torej bi lahko rekli, da mnoge delovne organizacije v naši dolini še vedno prepuščajo svoj razvoj stihiji in naključju oziroma improvizirajo v razvoju kot je dejal eden izmed članov izvršnega sveta. Ob tem je treba opozoriti na zakon o temeljili sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, sprejet je bil v začetku leta 1976 in določa, da morajo organizacije združenega dela, SIS in KS (temeljni nosilci planiranja), sprejeti letne in srednjeročne dokumente, v katerih načrtujejo svoj nadaljnji celoviti razvoj. Torej gre pri gospodarjenju brez sprejetih srednjeročnih programov tako za kršitev ustave in zakonskih predpisov.
Primerjava podatkov s predhodnim obdobjem ter z ostalimi občinami kaže, daje rast dohodka v občini Velenje pod povprečjem občin celjske regije, pa tudi nižja od povprečne stopnje rasti v naši
republiki, medtem ko nekatere manj razvite občine dosegajo mnogo hitrejši razvoj.
V lanskem letu je gospodarstvo velenjske občine ustvarilo nekaj manj kot 12 milijard 700 milijonov dinarjev celotnega prihodka. V primerjavi z letom 1976, se je vrednost celotnega prihodka povečala za 31 odstotkov. To je sicer veliko, vendar je treba povedati, da bi bil mnogo nižji, če bi bilo gospodarstvo pred dvema letoma doseglo načrtovane rezultate. Glede na to, da so se tudi porabljena sredstva povečala za enak odstotek, se ekonomičnost poslovanja ni prav nič spremenila. Vsekakor se velja zamisliti nad višino porabljenih sredstev, je dejal analitik in član izvršnega sveta Janko Vovk, saj bi pomenilo zmanjšanje porabljenih sredstev v procesu proizvodnje za pet odstotkov povečanje dohodka za 500 milijonov dinarjev.
Ustvaijeni dohodek pa je v lanskem letu dosegel vrednost nekaj več kot dve milijardi 600 milijonov dinarjev, kar je za 31 odstotkov več kot leto poprej. Še posebej so člani izvršnega sveta opozorili, da se je delitev bruto dohodka v obravnavanem obdobju ponovno poslabšala v škodo organizacij združenega dela, saj se je delež bruto dohodka, ki jim ostaja, spet zmanjšal.
Eden izmed poglavitnih problemov, s katerimi se srečuje gospodarstvo Šaleške doline, je njegova nizka reprodukcijska sposobnost. Torej smo v občini soočeni z nazadovanjem gospodarskega razvoja, zaradi česar so, kot so poudarili člani izvršnega sveta, potrebni takojšnji ukrepi na vseh ravneh, da se okrepi materialni položaj gospodarstva.
Velike naloge čakajo organizacije združenega dela velenjske občine v prihodnjem obdobju tudi na področju izvoza, saj so v preteklem letu dosegle doslej najslabše rezultate na tem področju. Lani se je izvoz povečal le za pet odstotkov in je dosegel vrednost 49 milijonov 149 tisoč dolarjev, čeprav je gospodarstvo načrtovalo da bo izvozilo približno 80 milijonov dolarjev vrednosti izdelkov.
Družbeni proizvod se je v lanskem letu sicer povečal za 29 odstotkov. Toda, če upoštevamo
Skrb za dobro ponudbo
Gostinsko podjetje Kajuhov dom iz Šoštanja je odprlo nov dopolnilni objekt istoimenskega hotela — Pomembna novost za domačine in obiskovalce Šoštanja
Šoštanj je od predprazničnih dni dalje bogatejši za lepo in zanimivo urejen gostinski lokal. Gostinsko podjetje Kajuhov dom je predalo v uporabo nov dopolnilni objekt šoštanjskega hotela Kajuhov dom v njegovi neposredni bližini. O pomenu te restavracije, ki ima približno 150 kvadratnih metrov površine in vse potrebne prostore, ki sodijo zraven, nam je pripovedoval direktor Gostinskega podjetja Kajuhov dom Stanislav Dolar.
„Nova točilnica je namenjena stoječim gostom, ki bodo v njej lahko dobili vse vrste pijač in stalne obroke tople hrane. Ob vsakem času bodo lahko dobili pasulj in vampe, po naročilu pa jim bomo lahko ponudili tople sendviče in jedi na žaru, ki jih bomo pripravljali brez maščob, kar bo naša posebnost. Namen našega novega objekta je večkraten. Predvsem smo z njim hoteli približati gostinske usluge potnikom avtobusne in železniške postaje ter obiskovalcem okoliških javnih objektov kot so zdravstveni
doni, kino in hotelski vrt. Poleg tega bomo s tem razbremenili tudi hotel Kajuhov dom, v katerem naj ne bi bilo več stoječih gostov, kar bi nedvomno izboljšalo tudi počutje hotelskih gostov. Treba je poudariti, da je nov lokal le del načrta izgradnje novih zmogljivosti, ki v naslednji etapi predvideva ureditev hotelskega dela. V sklopu tega programa smo že obnovili celoten hotelski vrt. Prekrili smo ga z asfaltno oblogo ter uredili novo razsvetljavo in nadstrcšnico, tako da slabo vreme ne bo več motilo naših gostov. V poletnih sobotnih večerih pa bomo skušali organizirati plese na prostem. Za vse, ki nas bodo obiskali, naj povem, da je nov lokal odprt vsak dan od 5. ure in trideset minut zjutraj do lOh 30 zvečer. Predvsem pa bi radi z vsem tem, kot sem že omenil, izboljšali naše gostinske usluge in jih približali gostom, ki nas obiskujejo. Upamo, da bomo z novimi objekti dosegli svoj namen."
J. Kranjc
očitno zaostajanje njegove rasti v letu 1976, še bolj pa pred tremi leti, potem je pred gospodarstvom občine težka naloga v prihodnjem dveletnem obdobju, kako doseči takšno povečanje družbenega proizvoda, da bo v obdobju 1978- 1980 doseglo povprečno letno realno rast 10 odstotkov.
V razpravi ob analizi izvajanja družbenega plana občine Velenje so člani izvršnega sveta še posebej kritično obravnavali vprašanje zaposlovanja. Osnovna ugotovitev je, da v občini še vedno zaposlujemo ekstenzivno. Po predvidevanjih v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju naj bi se zaposlovanje v preteklem letu povečalo v gospodarstvu za 2,3 odstotke, v negospodarstvu p;; 2,9 odstotkov.
Dejansko se je zaposlovanje v preteklem letu povečalo za 7,3 odstotke, od tega v gospodarstvu za 7,5 v negospodarstvu pa za šest odstotkov oziroma so v občini lani zaposlili kar 1496 novih delavcev (1 345 v gospodarstvu in 151 v negospodarstvu). Struktura vseh novo zaposlenih v lanskem letu v
občini kaže, da je med njimi kar 46 odstotkov nekvalificiranih in pol-kvalifieiranih delavcev.
Takšno ekstenzivno zaposlovanje poraja mnogotere zelo pereče probleme na področju stanovanjske in komunalne izgradnje, nenehno pa seveda naraščajo potrebe tudi po ostalih objektih družbenega standarda. Ker zaradi prekomernega zaposlovanja, nismo sposobni kriti vseh nastajajočih potreb, so člani izvršnega sveta znova izpostavili zahtevo po doslednem spoštovanju dogovora o kadrovski politiki ter na sporazum o minimalnih življenskih standardih, kiju je treba spoštovati pri zaposlovanju.
Skratka, v prihodnje bo treba več narediti glede uvajanja intenzivnih programov v gospodarstvu, kar je nedvomno tesno povezano z usmeritvami na področju zaposlovanja, poudarja med drugim analiza izvajanja družbenega plana občine Velenje za lansko leto, katero bodo člani izvršnega sveta predložili v obravnavo tudi delegatom občinske skupščine.
Več za varnost prometa
Odpraviti nekatere pomanjkljivosti ria naših cestah — Število motornih vozil v porastu — Bolj dosledno upoštevati cestno prometne predpise
V naši občini so precej pereče prometne razmere. Za večjo varnost prometa bi bilo potrebno čim prej odpraviti nekatere pomanjkljivosti kot je na primer nevarno križišče pri trgovini v Pesju. Tudi na cesti proti Vinski gori je bilo precej črnih točk; to cesto rekonstruiramo. V samem Velenju bi bilo potrebno urediti parkirni prostor za tovornjake, saj ti nimajo kje parkirati in zato pogosto parkirajo tako, da ogrožajo varnost ostalih udeležencev v prometu. Občina Velenje je po številu registriranih vozil na drugem mestu
Številni gostje so si 7,e na dan otvoritve ogledali notranjost novega lokala v Šoštanju
v širši celjski regiji in glede na to bi bilo nujno potrebno urediti pregledno prometno signalizacijo, ki je na nekaterih mestih dokaj pomanjkljiva, na drugih mestih pa je sploh ni.
Po statističnih podatkih je v naši občini 9.514 motornih vozil. Od tega je 6.756 osebnih avtomobilov, 11 avtobusov, 519 tovornih avtomobilov, 30 specialnih vozil, 1.899 motornih koles, 184 traktorjev in 115 ostalih motornih vozil.
Pri urejanju, usmerjanju in nadzoru prometa so se organi za notranje zadeve v lanskem letu precej angažirali. Promet so nadzorovali pretežno na najbolj ogroženih cestah in ob največjih frekvencah prometa. V lanskem letu so obravnavali 10 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 91 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in 136 prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami. Povzročitelji prometnih nesreč so bili v 259. primerih vozniki osebnih avtomobilov, v 16. primerili vozniki tovornih vozil, v5. primerih vozniki avtobusov, v 4. primerih vozniki traktorjev, 50 prometnih nesreč so povzročili vozniki motornih koles, koles in koles s pomožnim motorjem in 30 prometnih nesreč pešci. Tudi v lanskem letu so velenjski miličniki zabeležili, da je bil največkrat vzrok nesreče neprimerna hitrost. Zaradi neprimerne hitrosti se je zgodilo 87 prometnih nesreč, zaradi vinjenosti 17 prometnih nesreč, 77 zaradi izsiljevanja prednosti in 33 zaradi nepravilne strani vožnje.
Poglejmo še v katerih krajih naše občine se je zgodilo največ prometnih nesreč. 179 se jih je zgodilo na območju Velenja, 31 v Pesju, 18 v Šoštanju, 16 v Šmartnem ob Paki, 13 na cesti Velenje -Slovenj Gradec, 4 na cesti Vinska gora - Velenje in 98 v ostalih krajih
naše. občine. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v popoldanskem času, najbolj kritična pa je bila 14. ura.
Zoper ueležence v prometu so velenjski miličniki izrekli v lanskem letu 741 ukrepov. Po nestrokovni oceni pa je bilo na našem območju v lanskem letu za 4.919.800 dinarjev škode, ki je nastala v prometnih nesrečah.
Število prometnih nesreč je bilo lansko leto visoko. Vsako leto je v občini tudi več motornih vozil, zato
je potrebno v cestnem prometu odstraniti vse kar predstavlja za udeležence posebno nevarnost. Prav gotovo bi bilo potrebno storiti za izboljšanje stanja na naših cestah več kot prejšnja leta. Ob tem pa naj dodamo še to, da bi morali biti tudi udeleženci v prometu bolj pazljivi in naj bi bolj dosledno upoštevali cestno prometne predpise. m. T.
ŠOŠTANJČAN1 K ŠMIGLOVI ZIDANICI
V počastitev 40 letnice I. konference Zveze komunistov Slovenije pri Šmiglovi zidanici nad Preboldom v Savinjski dolini bo v soboto, 20. maja ob 10. uri velika proslava. Te manifestacije se bodo poleg ostalih udeležili tudi planinci in člani mladinskega odseka ter gorske straže iz Šoštanja. Iz Šoštanja se bo pohoda in proslave pri Šmiglovi zidanici udeležilo okrog 50 članov planinskega društva.
Odhod avtobusa, ki ga je dala na razpolago elektrarna Šoštanj, bo v soboto 20. maja ob 7. uri izpred avtobusne postaje Šoštanj.
ŠOŠTANJ: RAZSTAVA MIHE MALEŠA
V Domu kulture so pred dnevi odprli razstavo likovnih del znanega slovenskega slikarja Mihe Maleša iz Ljubljane. Avtor, ki je v Šoštanju razstavljal že pred leti, se je tokrat predstavil z 18. oljnatimi slikami -pokrajinami, portreti in tihožitji.
Ob svečani otvoritvi je spregovoril direktor Kulturnega centra Velenje Marjan Marinšek, ki je razstavo tudi odprl. Navzočega umetnika akad. slikarja Miho Maleša je pozdravil tudi predsednik SZDL mesta Šoštanj Martin Primožič in se mu zahvalil za njegovo razstavo v Šoštanju.	V. K.
r
OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST VELENJE
Na podlagi 20. in 22. člena statuta občinske telesnokulturne skupnosti Velenje
sklicujem
1. redno sejo skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Velenje, ki bo
V	PONEDELJEK, 22. MAJA 1978 ob 17. URI
v sejni svorani skupščine občine Velenje.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Izvolitev delovnih organov skupščine
a)	verifikacijske komisije
b)	volilne komisije
c)	kandidacijske komisije
2.	Poročilo verifikacijske komisije
3.	Statutarni sklep o spremembi delegiranja v skupščino občinske telesnokulturne skupnosti Velenje v Novem mandatnem obdobji
4.	Razprava in sklepanje o realizaciji finančnega načrta občinske telesnokulturne skupnosti Velenje za leto 1977
5.	Predlog finančnega načrta občinske telesnokulturne skupnost Velenje za leto 1978
6.	Predlog in sklepanje o razrešitvi dosedanjih organov občinske telesnokulturne skupnosti Velenje
7.	Izvolitev novih organov občinske telesnokulturne skupnost Velenje
a)	predsednika skupščine OTKS Velenje
b)	predsednika zbora uporabnikov OTKS Velenje
c)	predsednika zbora izvajalcev OTKS Velenje
d)	predsednika izvršnega odbora OTKS Velenje c) člane izvršnega odbora OTKS Velenje
f)	delegacijo za skupščino telesnokulturne skupnosti SR Slovenije
g)	sekretarja OTKS Velenje
8.	Delegatska vprašanja
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OTKS Tone PEČOVNIK, l.r
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE
Na podlagi 8. do 10. člena Poslovnika Občinske izobraževalne skupnosti Velenje
sklicujem
1. SEJO ZBORA UPORABNIKOV iN . ZBORA IZVAJALCEV skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje za
TOREK, 23. MAJA 1978 OB 16. URI
v sejni dvorani skupščine občine Velenje, Titov trg 1. Predlog
dnevnega reda:
1.	Otvoritev seje in izvolitev:
a)	verifikacijske komisije
b)	kandidacijske komisije
c)	dveh overiteljev zapisnika.
2.	Volitve:
a)	predsednika skupščine
b)	predsednika zbora uporabnikov
c)	predsednika zbora izvajalcev
d)	predsednika in članov izvršnega odbora
e)	delegatov za sejo skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije fj imenovanje sekretarja skupnosti
g) imenovanje odbora za SLO.
3.	Obravnava in potrditev predloga zaključnega računa OIS za leto 1977.
4.	Predlog Statutarnega sklepa o spremembi 15. in 16. člena statuti občinske izobraževalne skupnosti Velenje.
5.	Vprašanja delegatov.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OIS ing. Franc AVBERŠEK, sj
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE
Na podlagi 27. in 29. člena statuta občinske kulturne skupnosti Velenje ter 15. in 16. člena poslovnika o delu organov občinske kulturne skupnosti Velenje
sklicujem
1. redno sejo skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje, ki bo
V	SREDO, 24. MAJA 1978 OB 17. URI
v sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Verifikacija mandatov
2.	Izvolitev organov skupščine: - verifikacijske komisije, volilne komisije, zapisnikarja
3.	Izvolitev predsednika skupščine in predsednika obeh zborov
4.	Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbora
5.	Imenovanje komisije samoupravnega nadzora
6.	Pregled zapisnika prejšnje seje skupščine
7.	Informacija o družbenem dogovoru za leto 1978
8.	Delegatska vprašanja
PREDSEDNIK SKUPŠČINI dipl. ing. Peter KRAPE Ž, l.r,
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE
Na podlagi 8., 9. in 10. člena poslovnika občinske skupnosti otro otroškega varstva Velenje
sklicujem
1. SEJO ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV skupščine občinske skupnosti otroškegi varstva Velenje za
PONEDELJEK, 29. MAJA 1978 OB 16. URI
v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Predlog
dnevnega reda:
1.	Otvoritev seje in izvolitev:
a)	verifikacijske komisije
b)	kandidacijske komisije
c)	dveh overiteljev zapisnika.
2.	Volitve:
a)	predsednika skupščine
b)	predsednika zbora uporabnikov
c)	predsednika zbora izvajalcev
d)	predsednika in članov izvršnega odbora
e)	delegacije za skupščino zveze skupnosti otroškega varsti Slovenije - imenovanje sekretarja skupnosti.
3.	Obravnava in potrditev predloga rebalansa in zaključnega računi občinske skupnosti otroškega varstva Velenje za leto 1977.
4.	Vprašanja delegatov.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Daniela LIPOVŠEK, u
Delavcem postaje milice Velenje so ob njihovem prazniku 13. maj čestitali in jim želeli veliko uspehov učenci velenjskih osnovnih šol
Volilno programska konferenca mladih
Kritična ocena sedanjega dela — Izvoljeno je novo vodstvo — Novi predsednik Janko Lukner
V sejni dvorani Skupščine občine Velenje, je bila prejšnji petek volilna programska konferenca OK ZSMS Velenje.
Vedno bliže je 10. kongres ZSMS in zato je bil čas, da so mladi naredili obračun ter kritično ocenili opravljeno delo,
Janko Lukner predsednik OKZSMS Velenje
Kritično oceniti delo v osnovnih organizacijah pred kon-jgresom ZSMS — Poglobiti nekatere naloge — Povezava z drugimi družbeno političnimi organizacijami
Na volilno programski konfe-nci OK ZSMS Velenje je bil oljen za novega predsednika tanko Lukner član osnovne ganizacije ZSMS Rudnik lignita Velenje.
Janko se je rodil v sedaj že umirajočem Družmiiju leta 1953. Osnovno šolo je obisko-
r .'i i
val v Šoštanju, nato pa gimnazijo v Velenju. Po končani maturi se je vpisal na fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Doslej je bil zaposlen na Rudniku lignite Velenje.
Že v osnovni šoli ga je zanimalo delo v mladinski organizaciji. Najprej je aktivno deloval v osnovni organizaciji Gaberke, še posebej pa se je zanimal za delo v klubu OZN. V študentskih letih je bil tudi predsednik republiške konference klubov OZN.
Po vrnitvi iz Ljubljane se je Janko vključil v delo OK ZSMS, izvoljen pa je bil tudi za člana predsedstva. Sedaj je bil soglasno izvoljen za predsednika OK ZSMS Velenje, kar je prav gotovo nov kamen v bogati karieri tega mladinskega funkcionarja.
Po izvolitvi za predsednika OK ZSMS smo Janka Luknerja zaprosili, naj oceni, kakšen je položaj mladine danes in kakšne smernice bo zavzela OK ZSMS pri nadaljnjem delu.
„Po 3. konferenci ZKJ, na kateri so med drugim analizirali tudi delo mladine in ga ocenili kot nepopolnega in kjer so še posebej kritično spregovorili o akcijski in idejni povezanosti vse mladine v delovnih organizacijah in društvih, je bilo storjenih precej pozitivnih korakov. Na osnovi ocen 3. konference ZKJ, je bila na 9. kongresu ZSMS sprejeta takšna organiziranost, ki veže vso mladino v snotno fronto ZSMJ. Sedaj bomo mladi v pripravah na bližnje mladinske kongrese ocenili, toko nam je uspelo uresničiti sačrtane usmeritve.
Pri ocemi vloge ZSM v naši iružbi, nam je lahko dobro iz-lodišče študija tovariša Edvar-
da Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", kjer tovariš Kardelj ugotavlja, da ni dovolj veliko vključenost mladih v reševanju širših družbenih problemov. To so pokazale tudi zadnje volitve delegatov v delegacije. V prihodnje si bomo morali bolj prizadevati, da bomo sprejemali konkretne zadolžitve ter sodelovali pri oblikovanju stališč in sklepov tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in različnih delegacijah. Za takšno vlogo mladih pa morajo prevzeti odgovornost tudi vse druge družbenopolitične organizacije na čelu z Zvezo komunistov.
V	prihodnjem mandatnem obdobju bodo pri predsedstvu OK ZSMS delovale 3 konference in 10 komisij za razna področja udejstvovanja mladih. Prizadevali si bomo nadaljevati z vsemi akcijami, ki jih je občinska konferenca začela že v preteklem obdobju. Če želimo uspeti pri delu znotraj organizacije, če se hočemo zadovoljivo vključiti v delegatski sistem, potem je prav gotovo najpomembnejša naloga, ki čaka OK ZSMS v naslednjem mandatnem obdobju kontinuirano izobraževanje in usposabljanje mladih v vseh sredinah.
Takoj bomo pričeli priprave na deseti kongres ZSMS, ki bo oktobra v Novi Gorici. Delegati, ki smo jih izvolili na programsko volilni konferenci, bodo nosilci razprav o kongresnih dokumentih, ki so sedaj v javni razpravi v vseh osnovnih organizacijah; tako, da bodo odšli na kongres dobro pripravljeni, s predlogi in stališči vse mladine naše občine in prispevali k uspešnemu delu kongresa.
Druga naloga, ld nas čaka, je sodelovanje mladinske delovne brigade Karel Destovnik Kajuh na zvezni akciji Šamac - Sarajevo.
V	prihodnjem obdobju bomo morali več narediti tudi na področju dela s pionirji ter si prizadevati za tesnejšo povezavo med Zvezo pionirjev in osnovnimi organizacijami ZSMS na šolah.
Delo in naloge, ki smo si jih zastavili na konferenci, bomo lahko dosegli le, če bodo pri njihovi realizaciji enako zavzeto sodelovale vse osnovne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in na šolah in če se bomo uspeli ustrezno povezati z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini."
ugotovili kje in kako so napredovali ter pripravili plane za prihodnje obdobje.
Konference so se poleg številnih mladih iz naše občine udeležili tudi predstavniki Skupščine občine Velenje in družbeno političnih organizacij.
Najprej je dosedanji predsednik OK ZSMS Vlado Videm-šek spregovoril o aktivnosti mladinske organizacije v naši občini v zadnjem mandatnem obdobju. Vlado Videmšek se je v svojem poročilu dotaknil predvsem nerešenih vprašanj, katere bi morala mladinska organizacija odločneje reševati v prihodnjem obdobju. Omenil je tudi, da je potrebno znotraj organizacije zaostriti odgovornost do izpolnjevanja zastavljenih nalog in sklepov, pri tem pa je potrebno še posebej angažirati člane ZK. Tudi na drugih področjih delovanja mladih ni bilo vse tako, kot bi si želeli. Tako bo potrebno več narediti pri delu s pioniiji, v kadrovski politiki, pri razvijanju delegatskih odnosov in drugje. Vseeno pa je bil kljub tem pomanjkljivostim v preteklih štirih letih storjen pomemben korak pri preobrazbi mladinske organizacije, ki jo je nakazal 9. kongres ZSMS. Mladi se mnogo bolj vključujejo v organiziran boj vseh socialističnih sil za ustvarjanje in uveljavljanje novih družbeno ekonomskih odnosov. Realizacija v programih zastav-
ljenih nalog, pa ni odvisna samo od angažiranosti ZSM, je poudaril Vlado Videmšek, temveč tudi od usklajenosti akcije z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
V nadaljevanju konference so mladi izvolili novo predsedstvo, predsednika, sekretarja in ostale organe pri OK ZSMS. Za predsednika so izvolili Janka Luknerja iz osnovne organizacije ZSM Rudnik lignita Velenje, za sekretarja pa Draga Ribiča iz osnovne organizacije ZSM Nama.
Mladi so na volilno programski konferenci izvolili tudi tri-najstčlansko delegacijo, ki se bo udeležila 10. kongresa ZSMS; novi predsednik Janko Lukner, pa je spregovoril o bodočih nalogah OK ZSMS Velenje. V prihodnjem mandatnem obdobju naj bi bil storjen nadaljnji korak pri zastopanosti mladih v delegacijah in delu drugih družbeno političnih organizacij. Mladi naj bi se bolj aktivno vključili v reševanje širših družbenih problemov ter poštah resničen subjekt sprememb in neposreden udeleženec samoupravnega odločanja o vseh vprašanjih.
Ob koncu konference so podelili priznanja najaktivnejšim članom mladinske organizacije in se zahvalili Vladu Videmšku za uspešno večletno delo pri oblikovanju občinske mladinske organizacije. Podelili so tudi Kajuhov pokal.
Ocena dosedanjega dela
Osnovne organizacije ZK v občini Velenje bodo ocenile dosedanje delo ter ob upoštevanju resolucije 8. kongresa ZK Slovenije dopolnile, konkretizirale _ in aktualizirale akcijske programe
V mesecu maju se bodo sestale vse osnovne organizacije ZK V Šaleški dolini. Na sestankih bodo komunisti ugotavljali, v kolikšni meri se osnovne organizacije ZK idejno, kadrovsko in organizacijsko utrjujejo za uveljavljanje vodilne vloge ZK ter kaj morajo v prihodnje še storiti, da bi bila tovrstna prizadevanja kar najbolj učinkovita. Istočasno pa bodo na sestankih osnovnih organizacij ZK pregledali dosedanje uresničevanje akcijskih programov ter le-te po potrebi dopolnili in konkretizirali ter izpostavili aktualne naloge.
Sklep o sklicu sestankov vseh 00 ZK v mesecu maju je sprejel na zadnji seji komite OK ZK Velenje, pred sestanki pa je pripravil seminar za sekretarje vseh organizacijskih oblik ZK, predsednike komisij ter za stalno zadolžene komuniste za spremljanje dela osnovnih organizacij ZK. Na seminarju, ki je bil 10. maja, so govorili o glavnih smereh aktivnosti organizacij ZK v Šaleški dolini po 8. kongresu ZK Slovenije ter o pripravah na 11. kongres ZK Jugoslavije, zlasti še o prednostnih nalogah, obravnavali pa so tudi nekatera organizacijska vprašanja.
O uresničevanju resolucije 8. kongresa ZK Slovenije ter o nadaljnjih pripravah na 11. kongres ZK Jugoslavije je na seminarju obširno spregovoril sekretar komiteja OKZK Velenje, Janez Miklavčič. Med drugim je poudaril^ da morajo 00 ZK tudi v Sale-
\
\
s
\
\
\
\
\
s
I
>
I
_______s
ški dolini v prihodnje bolj	s
odločno uresničevati naloge,	|
ki so jih bile zapisale v akcij-	£
ske programe. Te naloge mo-	I
rajo biti uresničene. Sicer pa	j
morajo postati osnovne or-	'
ganizacije ZK poglavitni no-	k
silci akcij in dejavnosti ZK.	s
Janez Miklavčič je udeležen-	|
cem seminarja spregovoril še	s
o najpoglavitnejših nalogah	(
ZK v občini v sedanjem tre-	£
nutku, dotaknil pa se je tudi	I
nujnega menjanja metod in	j
oblik dela ZK, kar terja tudi	|
nov statut ZK Slovenije,	k
sprejet na 8. kongresu.	5
Na seminarju je Franjo	s
Korun, predsednik občinske	|
skupščine spregovoril o ne-	>
katerih konkretnih predlo-	I
gih v zvezi z uresničevanjem
I
nadaljnjih smeri razvoja poli-	J
tičnega sistema socialistič-	t
nega samoupravljanja. Mar-	J
cel Medved, predsednik ob-	J
činskega sveta ZSS, pa je	i
opozoril na poglavitne na-	'
loge pri uveljavljanju nove	|
vloge zveze sindikatov. S	s
kratkoročnimi programi de-	|
la pa so udeležence seminar-	>
ja seznanili predsedniki ko-	I misij komiteja OK ZK.
Na bližnjih sestankih bo-	j
do v osnovnih organizacijah	s
ZK v občini Velenje pregle-	|
dali dosedanje delo ter ob	>
upoštevanju resolucije 8.	I
kongresa ZK Slovenije do-	^
polnili, konkretizirali in	J
aktualizirali akcijske progra-	i
me. Tako bodo majski ses-	J
tanki 00 ZK tudi ena od	|
konkretnih oblik aktivnosti	s
komunistov Šaleške doline v	(
pripravah na 11. kongres	£
Zveze komunistov Jugosla-	I
vije.	j
II. delovno tekmovanje kovinarjev
POKROVITELJ LETOŠNJEGA DELOVNEGA TEKMOVANJA KOVINARJEV JE GORENJE TGO VELENJE. TEKMOVANJE BO 27. MAJA V STRUGARSTVU, ORODJARSTVU, VARILSTVU IN RJEZKARSTVU.
Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Velenje je v preteklem letu prvič organiziral delovno tekmovanje kovinarjev zavedajoč se, da ravno delovna tekmovanja lahko pomembno vplivajo na afirmacijo osebnosti delavca, ustvarjalca, k afirmaciji vseh njegovih vrednot in delovne ustvarjalnosti.
Letošnje delovno tekmovanje kovinarjev bo 27. maja. Tekmovanje v orodjarstvu in rezkarstvu bo v TOZD orodjarna TGO, stru-garstvo bo v TOZD EKO RŠC in tekmovanje v varilstvu v REK DO ESO. Tekmovanje bo razdeljeno na teoretični in praktični del. Pri teoretičnem delu bodo tekmovalci pokazali svoje strokovno znanje in usposobljenost iz področja samoupravnega delovanja. Pri praktičnem delu pa bodo izdelali vnaprej predviden izdelek po načrtu.
Pokroviteljstvo nad letošnjim tekmovanjem je prevzela delovna organizacija Gorenje TGO Velenje, ki praznuje v letošnjem letu 25 letnico obstoja, intenzivnega razvoja in velikih delovnih uspehov.
K. J.
Kajuhov pokal
plavanju, streljanju, tenisu in šahu.
Med delovnimi organizacijami je prejela prehodni Kajuhov pokal 00 ZSMS RŠC -tozd rudarski praktični pouk
Ta osnovna organizacija je prejela Kajuhov pokal tudi v trajno last, ker je že tretjič zmagala na tem tekmovanju. Afed krajevnimi skupnostmi je prvo mesto in Kajuhov pokal pripadal 00 ZSMS Konovo, med osnovnimi šolami, osnovni šoli Miha Pintar Toledo Velenje, ki je prav tako Kajuhov pokal prejela v trajno last, med srednjimi in visokimi šolami pa je prehodni Kajuhov pokal prejel Šaleški študentski klub.
Na volilno programski konferenci OK ZSMS Velenje so podelili Kajuhov pokal. Pokal so prejele osnovne organizacije, ki so dosegle najboljše športne rezultate v atletiki, nogometu,
3. zbor članic Temeljne banke Velenje
Na dnevnem redu predlog dogovora o uresničevanju srednjeročnega plana za leto 1978 ter ukrepov za njegovo uresničevanje
V petek, 19. maja bo v sejni sobi skupščine občine Velenje 3. zbor članic Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje. Na zboru bodo obravnavali predlog dogovora o uresničevanju srednjeročnega plana Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje za leto 1978 ter predloge ukrepov za njegovo izvrševanje.
Na dnevnem redu je še obravnava ugotovitvenega sklepa o izvolitvi članov nadzornega odbora Temeljne banke Velenje ter imenovanje individualnega pos-
lovodnega organa Ljubljanske banke, Temeljne banke Velenje in njegovega pomočnika.
v središču pozornosti
51 20 (43(0) - 19. maja 1978
naš čas
W kultura ^ rekreacija
/S/
VELENJE TUDI LETOS PRVO
Velenje je bilo od 12. do 16. maja gostitelj mladih športnikov iz partnerskih mest Esslin-n (Zvezna republika Nemčija) Videm (Italija). 150 mladih (iz vsakega mesta po petdeset) je nekaj dni merilo svoje moči v košarki, rokometu, plavanju, namiznem tenisu, nogometu in atletiki. Seveda pa to srečanje nima zgolj tekmovalnega pomena, ampak je to priložnost, da se mladi iz različnih držav med seboj spoznajo, navežejo prijateljske stike in tako po svoje prispevajo k sožitju med narodi vsega sveta.
V petek zvečer je bil v domu ltuie v Velenju kulturni pro-am, na katerem je zaželel mladim iz partnerskih mest dobrodošlico predsednik občinske telesnokulturne skupnosti Tone Pečovnik. Predstavnike in vodje ekip pa je v ponedeljek dopoldne sprejel tudi predsednik naše občinske skupščine Franjo Ko-run.
Mladi športniki iz naše občine so ponovili uspeh iz lanskega leta in že drugič zapored osvojili prehodni pokal. Zbrali so 36 točk, drugo mesto so osvojili mladi tekmovalci iz Udir. (17,5) in tretje športniki Esslingena s 16,5 točk.
Sicer pa so naši fantje prekašali svoje vrstnike iz Esslingena in Udin v plavanju, namiznem tenisu in nogometu, dekleta pa so bila prva v vseh petih panogah (rokomet, plavanje, košarka, atletika, namizni tenis)
Na ponedeljek zvečer so se mladi športniki zbrali v prostorih družbene prehrane REK, kjer je predsednik TKS občine Velenje Tone Pečovnik podelil ekipam in posameznikom diplome ter pokale. V imenu organizacijskega odbora pa se je vsem udeležencem tretjega srečanja mladih športnikov partnerskih mest zahvalil Marjan Gaberšek ter jim zaželel tudi na prihodnjih srečanjih veliko športnega duha in medsebojnega prijateljstva.
Mladi športniki Velenja se skupaj s Tonetom Pečovnikom, predsednikom OTKS veselijo druge zaporedne zmage.
V 49. minuti so gostje prek
PRUATEUSKO MERJENJE MOČI
Drugoligaš Rudar iz Velenja in selekcija iz Šmartnega ob Palci sta nedeljski odmor v nogometnem prvenstvu izkoristila za prijateljsko srečanje, ki jim je bil nedvomno v veliko pomoč pri nabiranju moči za nadaljevanje zaključnih bojev. Pred približno tristo gledalci so na stadionu v Šmartnem prikazali dokaj zanimiv, predvsem pa fair nogomet, v katerem so igralci Rudarja prikazali boljšo igro in telesno pripravljenost ter premagali domačine z rezultatom 0 : 3. Omeniti pa velja, da so tudi nogometaši Šmartnega imeli nekaj priložnosti za zadetek in med drugim zadeli tudi vratnico.
ŠMARTNO: P. Podgoršek 0. Podgoršek), Podvratnik (Nežmah), A. Podgoršek, Klanferl G. Omladič, Železnik (Matijevič), Zalig (Kodre), Hren, Islamovic, Benetek, A. Omladič.
RUDAR: Lazič (Vugdalič), Šarac (Durič), Raukovič, Jovičevič, Huda-rin, Vlajič, Stevanovič (Kustudič), Kikič, Mujič, Rusmir, Miljkovič.
V nedeljo igrajo nogometaši Rudarja v Velenju s Proleterjem iz Zrenjanina, selekcija Šmartnega pa prav tako na domačem igrišču z Muro iz Murske sobote.
J. K.
SO MOŽNOSTI ŽE IZGUBLJENE?
Rokometašice Velenja so nepričakovano izgubile tretje srečanje „Superfinala . V soboto so se v Rdeči dvorani sestale z roko-metašicami Predvora in izgubile srečanje z 18 : 19.
Srečanje je bilo ves čas izredno razburljivo, saj sta se ekipi nenehno menjavali v vodstvu. Sredi prvega dela srečanja so gostje povedle že s tremi zadetki (9:6), vendar so domačinke najprej razliko zmanjšale ter nato povedle in z rezultatom 11 : 10 za Velenje se je končal prvi polčas.
V nadaljevanju so domačinke poskušale vse, da bi povečale vodstvo, vendar jim to ni uspelo. Nasprotno, igrale so izredno raztrgano in nepovezano, grešile pri podajah, tako da so gostje brez težav držale korak z
Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije
»TOPLOVOD« VELENJE
VELENJE p.o.. Koroška cesta 46
obvestilo
naročnikom in poslovnim sodelavcem
Sporočamo vam, da smo se 15. 5. 1978 zaradi pričetka izgradnje objekta RAZŠIRITVE CENTRALNE ENERGETSKE POSTAJE TOPLOVOD
začasno preselili
v poslovne prostore ob Koroški cesti 46 v Velenju (Upravna zgradba KOC Velenje).
Naš nov naslov je torej: Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije TOPLOVOD Velenje p.o.. Koroška cesta 46, 63320 VELENJE, telefon (063) 851-405.
Na stari lokaciji ob Koroški cesti 3 a pa je ostal operativni del DO TOPLOVOD (tehnični sektor), kamor se lahko naši odjemalci toplotne energije in naročniki servisnih storitev na topolovodnih napravah še vedno obračate, telefon (063) 850-462,851-411, 851-422.
njimi.
najboljše igralke srečanja Mrkunove povedle z rezultatom 18:17. Domačinke so sicer nato s sedmih metrov izenačile, vendar so gostje takoj zatem, strelka je bila spet Maricunova, dosegle zmagoviti zadetek.
Zadetke za Velenje so dosegle Pocajt 4, Špoljar 10, Jan 4. Pri gostjah je bila najučinkovitejša Marku-nova z desetimi zadetki.
ŠPORTNE IGRE GRADBENIH DELAVCEV
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije vsako leto prireja z namenom povezovanja in izmenjave izkušenj športne igre gradbenih delavcev. Da bi Vegrad 20-letnico uspešnega delovanja proslavil tudi na ta način, so se odločili da prevzamejo organizacijo naj-množičnejše panoge letnih športnih iger gradbenih delavcev in sicer mali nogomet. Tekmovanja se je udeležilo 62 ekip. V finale se je uvrstila tudi Vegradova ekipa. Veliki finale bo v Kopru 3. junija, ko slavijo gradbinci svoj dan.
M. T.
• JUDO
IZPITI ZA PASOVE V VELENJU
Kot zaključek pet dnevnih priprav, ki so jih med prvomajskimi prazniki imeli v Topolšici, so velenjski judisti 9. maja polagali izpite za pasove. Pri tem so morali poleg teoretičnega poznavanja veščin pokazati tudi praktične izvedbe metov in prijemov. Izpit je uspešno položilo vseh 23 borcev. Tako jih je 11 pridobilo fumeni pas, devet oranžni, nosilec modrega pasu pa je postal Polde Rezar iz Šoštanja. Med uspešnimi so bile tudi štiri dekleta.
JANEZ MRAMOR
• INVALIDSKI ŠPORT
MEDNARODNI USPEH LAHA IN ANGELA
V	ekipi Jugoslavije, ki je sodelovala na četveroboju naroda v plavanju v Poznanju na Poljskem, sta sodelovala tudi člana DI Velenje Rastko Lah in Jože Angelo, zaposlena v Gorenju.
V	ostri konkurenci plavalcev-amputirancev iz ZR Nemčije, Švedske, Poljske in Jugoslavije sta se naša plavalca že na začetku plavalne sezone kar dobro odrezala.
Rezultati: 50 m prsno - 1. Schereder (ZRN) 0 : 37,7; 2. Kolb-nik (P) 0 : 44,1 3. LAH 0 : 44,6 in 4. Angelo 0 : 45,3
50 m hrbtno - 1. Schereder (ZRN) 0 : 39,3; 2. Lah 0 : 43,5; 3. Kolbik (P) 0:44,2 4. Angelo 0 :45,6.
Lah in Angelo sta tudi kandidata za olimpiado invalidov, ki bo na Nizozemskem leta 1980. V septembru 1978 pa bo v Beogradu državno prvenstvo, na katerem bo ekipo iz Slovenije več članov športne sekcije DI Velenje. Poleg obeh reprezenta-tivcev sta si namreč nastop v republiški ekipi zagotovila tudi Tone Osolnik in Tone Tratnik. Sploh je v slovenskem invalidskem plavalnem tekmovanju prišlo do večje načrtnosti in aktivnosti odkar ima ekipa rep. trenerja Borisa Goijanca, ki se je lotil dela prizadevno. Za selektorja republiške ekipe pa je bil pred meseci imenovan Edvard Centrih!
Matjaž Antelj v republiški ekipi
Od 24. do 26. junija bo v Doboju državno prvenstvo v namiznem tenisu. Za izbiro republiške elcipe je bilo v Sloveniji organiziranih več področnih tekmovanj.
Od petih tekmovalcev iz Velenja se je usvrstil med najboljše Antelj Matjaž, ki bo tako v skupini paraple-gikov na državnem prvenstvu sodeloval v reprezentanci Slovenije. Prizadevnemu tekmovalcu čestitamo in želimo čimveč uspeha na zveznem tekmovanju!
<
ljubljanska banka
■ 1 -> : *
V	dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom
na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme.
V	ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi
z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja.
vam pomaga s posojilom do stanovanja
• KRONIKA
MUČENJE OTROKA
V zadnjem času posvečamo vzgoji otrok zelo veliko pozornosti. Staršem so v veliko pomoč številna dela domačih in tujih avtorjev, ki jih na našem tržišču ne manjka. Ob tem, da posvečamo vzgoji otrok toliko pozornosti pa na drugi strani še vedno beremo o nasilju, ki ga izvajajo starši nad lastnimi otroki. Zal, se to dogaja tudi v naši občini.
Tako je vzgojiteljica v vrtcu vprašala petletnega otroka, zakaj ima obvezano roko. Povedal je, da mu jo je mamica držala na razgreti plošči, ker je nagajal. Starša sta delavcem postaje milice Velenje povedala, da pač tako kaznujeta otroka, ki je zelo poreden, v trgovini pa je zmaknil škatlo žvečilnih gumijev.
Prav gotovo bi bilo prav, da bi se mati in oče tega petletnega otroka nad svojim ravnanjem, ki ga niti ne obžalujeta, zamislila, pa še kdo.
OTROKA VRNILI STARŠEM
Iz Podvina pri Polzeli je odšel z doma 8. maja letos S. S. Starši njegovega pobega niso prijavili. Otrok se je potikal okoli vse do 12. maja, ko so ga odkrili delavci postaje mihce Velenje in ga vrnili staršem
NEPRIMERNA HITROST
Iz Pesja proti Družmirju je vozil 6. maja letos Milan Remše. V Družmirju je pripeljal v blagi desni ovinek prehitro, zaradi česar ga je s ceste zaneslo v vrtno ograjo, nato pa še v drevo. Voznik se je lažje telesno poškodoval, vozilo pa je popolnoma uničeno.
NENADOMA PRED AVTOMOBIL
Po Kidričevi cesti je peljal 12. maja nekaj pred 13. uro
voznik osebnega avtomobila NM 330—32 Franc Lichteneg-ger. Ko je pripeljal nasproti tržnice mu je nenadoma stopil pred avtomobil izven prehoda za pešce Edvard Režek. Voznik ga je zadel, tako da je dobil hude telesne poškodbe. Odpeljali so ga v slovenjgraško bolnišnico.
HUDO TELESNO POŠKODOVAN
Po cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju je peljal 12. maja voznik osebnega avtomobila Franc Dajčman. Ko je pripeljal iz blagega desnega ovinka na ravni odsek v Selu, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal desno na bankino in s prednjim delom vozila čelno trčil v zadnji del kolesa, ki ga je vozil Bogdan Makovšek. Pri trčenju je voznika kolesa vrglo 19 metrov naprej, kjer je s hudimi telesnimi poškodbami obležal na nasipu.
prebivalstva
VELENJE:
POROKE: Peter Jovanov rojen 1942, skladiščnik iz lenja in Milka Jankovič, roji 1941, delavka iz Gostovii Anton Jakob, rojen 1954, m iz Arnač in Ana Kavčič, del ka, rojena 1954 iz Arnač ;Fri Konečnik, rojen 1951, d^Ja iz Velenja in Olga Dolinar,ri na 1960 gospodinja iz Velei
ŠOŠTANJ:
SMRTI: Jože Toter, upol jenec iz Šoštanja, Partizanski star 89 let; Vincencij Debel upokojenec iz Latkove vasi star 85 let; Filip Škorjanc.u kojenec iz Sevnice, star 70 Vincenc Belak, inv. upokoje iz Škofje vasi, star 54 let;
„NAŠ CAS", glasilo Sociali stične zveze delovnega ljudstvi, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo \t lenje, Velenje, Titov trg 2, ao „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen
1. maja 1965; do 1. januaiji 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..ŠALEŠKI RUDAR" kot tednik pa izhaja „NA CAS" od 1. januarja 1973 r" prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta« Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tami, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov6 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskara „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije i; sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februi 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
zvršneji "ebruarjaS
Samoprispevek - temelj napredka
)snova vseh predvidenih vlaganj drugega referendumskega programa so najnujnejše po-rebe, ki so hkrati tudi temelj nadaljnjega razvoja - Večinski „ZA" za podaljšanje pla-ievanja krajevnega samoprispevka bo omogočil, da bo mozirska občine v prihodnje hitreje sledila gospodarskemu razvoju razvitejših območij v Sloveniji
Pred
petimi leti so v Gornji
iavinjski dolini izglasovali prvi plošni samoprispevek za iz-radnjo šol. Solidarnost delov-ih ljudi in občanov ter njihova iripravljenost, da si ustvarijo oljše pogoje za hitrejši jutrišni azvoj, se kažeta v štirih novih snovnih šolah. V mozirski bčini pa se z razvojem odpi-ijo vedno nove zahteve za iz-radnjo še drugih infrastruk-irnih objektov, ki bi služili iko posameznim krajevnim Hipnostim kot celotnemu ob-inskemu področju. Zato so se občini odločili za podaljšanje imoprispevka in bi tako do-ončali izgradnjo vzgojnoizo-raževalnih zavodov. Ostala edstva, ki bi jih zbrali s samo-rispevkom, bi uporabili za iz-radnjo prepotrebnih objektov krajevnih skupnostih. Za ta edstva je značilno, da ne bodo ključni vir financiranja, pač i bi z njimi pokrili le del pred-ičunske vrednosti, manjkajoča edstva pa bi pridobili iz dru-h virov. Pri tem velja omeniti Jep bank, da bodo dajale pre-lostitvene kredite za darovane iveznice le, če bo uspel refe-indum, sredstva iz drugih virov i bo prav tako mogoče prido-ti le ob tem pogoju.
Osnova vseh predvidenih vla-nj so najnujnejše potrebe, ki i hkrati tiudi temelj nadaljnje-razvoja. Zato so v Gornji sanjski dolini prepričani, da bo-> občani razumeli pomen po-iljšanega samoprispevka in bo-) z glasovanjem na referendu-u omogočili, da bo mozirska čina v bodoče hitreje sledila ispodarskemu razvoju razvitej-1 območij v Sloveniji. Sestavljalci referendumskega ograma so tega razdelili na ič področij.
V prvem poglavju je v ospre-u izgradnja vrtca v Mozirju.
Vrtec bo veljal 4,500.000,00 narjev in je jia prvem mestu radi tega, ker je stanje na idročju otroškega varstva v m delu doline že kritično. In radi tega, ker so dosedanji ostori vrtca namenjeni za
posebno šolo. Najnujnejše potrebe na področju predšolske vzgoje v varstvu bi pokrili z vsaj šestoddelčnim objektom. Manjše enote vrtcev po ostalih krajih se bodo v tem obdobju financirale iz sredstev skupnosti otroškega varstva.
Z izgradnjo novega vrtca in objekta za usmerjeno izobraževanje bi se dosedanji prostori vrtca ter upravni prostori osnovne šole preuredili v učilnice za potrebe posebne šole. Za rekonstrukcijo teh prostorov so sredstva zagotovljena že iz prvega samoprispevka. V minulem programu je bila namreč posebna šola načrtovana v Bočni, in sicer internatskega tipa. Takšna šola bi bila predraga poleg tega želijo imeti starši otroke v času šolanja doma, Bočna pa je glede na prometno urejenost v občini dokaj odmaknjena in bi bili stroški prevoza previsoki. Zaradi vseh teh vzrokov je posebna šola v Mozirju veliko bolj smotrna.
Ob vsem tem je posebna šola v občini nujno potrebna, saj je znano dejstvo, da se v podobnih ustanovah izven občine šola trenutno 60 otrok. Ker so vse te šole internatskega tipa, se izobraževalna skupnost in starši otepajo s še dodatnimi stroški, še težje pa je, da so otroci ločeni od staršev in se zato mnogi za takšno šolanje ne odločajo kljub temu, da je nujno potrebno.
Naslednja bi bila na vrsti izgradnja Pionirskega letovišča v Izoli.
Sedanje letovišče, tabor z dotrajanimi stanovanjskimi hišami, bodo prihodnje leto zaradi izgradnje nove ceste porušili. Skupščina občine Izola je že določila novo lokacijo in prilike ne bi kazalo izpustiti iz rok. Letovišče bi veljalo 5 milijonov dinarjev, njegove pomembnosti pa ne kaže posebej dokazovati, če upoštevamo dejstvo, da je v šolah mozirske občine 2.000 otrok in še 200 v vrtcih. Nov dom v Izoli bi bil uporaben preko vsega leta in bi lahko tako
otrokom poleg letovanja na ■■iiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiNiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiHHUiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii=
Na radiu Velenje tudi j vesti iz občine Mozirje j
V nedeljo, 21. maja, od 8. do 10. ure posebna odda- | ja iz Mozirja	|
Radio Velenje se je prvikrat oglasil 2. junija 1975. Z za-	|
četkom dela pretvornika na Plešivcu (na UKV območju,	|
frekvenca 97,2 MHz) se je slišnost radia občutno povečala,	|
ne samo v Šaleški dolini, pač pa tudi na območju občine	|
Mozirje. V informativni program Radia Veleni? uvrščamo od	I
meseca marca naprej tudi vesti, pogovore komentarje (	|
dogajanju v občini Mozirje. S povečanjem števila oddaj b	|
Radio Velenje še obširneje obveščal o dog janjih Gorn	1
Savinjski'dolini.	|
Oddajam Radia Velenje lahko prisluhnete na u^V ot	§
močju, na frekvenci 97,2 MHz, ob petkih od 15.30 ■ 18.0t	|
ure, ob nedeljah pa od 11.30 do 12.30 ure ter od 14.45 dc	|
17. ure.	|
Izjemoma bo oddajal Radio Velenje to nedeljo, 21. maja,	1
tudi od 8. do 10. ure, ko bomo poročali o referendumu za	= podaljšanje krajevnega samoprispevka v občin Mozirje.
imiiimniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
morju ponudili tudi šolo v naravi. Če se te investicije v mozirski občini ne bodo lotili, bode težko našli opravičilo, saj s tem otrokom ne bodo sposobni nuditi morja, ki je za njihovo rast, razvoj in zdravje nad vse potrebno.
HINKO ČOP, predsednik skupščine občine Mozirje:
Za nami je obdobje prvega referenduma, v katerem smo zbrali toliko denarja, da smo z njim zagotovili izgradnjo ter popravilo centralnih osnovnih šol na Ljubnem, v Lučah in v Gornjem gradu. V glavnem je bil program referenduma uresničen, z izjemo nekaterih manjših zaostankov na podružničnih šolah, za kar pa so sredstva zagotovljena v finančnem načrtu prvega referenduma.
V nedeljo, 21. maja se bomo ponovno odločali o našem nadaljnjem razvoju, ki ga lahko uresničimo le, če bomo glasovali ,JZA" predloženi načrt podaljšanega referenduma. Vsebina tega je bila predmet širokega dogovaijanja glede potreb, ki so skupne vsem občanom, obenem pa tudi potrebe posameznih krajevnih skupnosti. Značilno za ta referendum je to, da se prispevki ne povečujejo in da se bodo skupno zbrana sredstva delila med samoupravne interesne skupnosti ter 44 odstotkov za potrebe, ki so načrtovane s srednjeročnim programom razvoja krajev naše občine. Od nas samih je odvisen napredek na vseh ravneh, zato upam, da bomo to „odgovornost za razvoj" dokazali s tem, da se bomo odzvali in glasovali „ZA" program referenduma za nadaljnjih pet let. Želim, da bi referendum uspel in komur je za naš nadaljnji razvoj, bo glasoval „ZA".
V	mozirski občini že nekaj let nastopajo težave z namestitvijo starejših ljudi, ki so lažje duševno moteni in potrebujejo intenzivnejšo nego.
V	dosedanjih domovih zaradi prenapolnjenosti teh ljudi ne morejo več sprejemati. Stališče občinske skupnosti socialnega skrbstva je, da mozirska občina nikdar ne bi našla možnosti za izgradnjo lastnega doma, zato je razumljivo, da se mora vključevati v izgradnjo drugod. Zato se je skupnost odločila, da pristopi k sofinanciranju izgradnje doma v Grmovju. S tem bi pridobili 12 novih postelj, in bi jih
Verjetno najlepši sad solidarnosti je osnovna šola v Lučah, s katero je kraj nedvomno vehko pridobil, otroci pa so najbolj veseli prostorne telovadnice. Šola je veljala 14,290.835 dinarjev, od tega je 4,144.000 dinarjev kreditov.
uporabili za tiste oskrbovance, ki zaradi svoje psihične motenosti in nepokretnosti potrebujejo intenzivnejšo nego. V domski oskrbi izven občine je trenutno 32 ostarelih občanov za katere plačuje vzdrževalnino skupnost socialnega skrbstva, številka pa se podvoji, če ji prištejemo še samoplačnike.
Predvidena preobrazba izobraževanja po končani osnovni šoh terja tudi v mozirski občini nove prostore za usmerjeno šolstvo, in izobraževanje ob delu.
Ker sistem preobrazbe še ni dokončno izdelan bodo dokončna stališča o tem oblikovali v družbenem načrtu razvoja občine Mozirje za naslednje srednjeročno obdobje. Jasno pa je, da mora biti šolstvo pripravljeno na ureditev predvidenih dislociranih oddelkov usmerjenega izobraževanja. Celoten koncept tega so naslonili na dolgoročne kadrovske potrebe zdmženega dela v občini, na demografske zmožnosti, oziroma na populacijo, ki naj se izobražuje in na družbenopolitične ter gospodarske cilje, kijih postavljajo v razvojni politiki. V kolikor v mozirski občini usmerjeno izobraževanje ne bi bilo uresničeno, bodo za to namenjena sredstva uporabili za razširitev osnovnega šolstva. Ob tem so prepričani, da bodo ta denar v vsakem primeru koristno in smotrno naložili.
Drugo poglavje referendumskega poglavja je namenjeno komunalni dejavnosti.
Skupno bi za soudeležbo pri izgradnji kolektorja za Rečico, Nazarje in Mozirje ter za soudeležbo pri kanalizaciji in čistilni napravi za Gornji grad, Ljubno in Luče porabili 5.500.000,00 dinarjev. Manjkajoča sredstva bi pokrili z drugimi viri. Jasno je, da so ti projekti predpogoj za nadaljnjo urbanizacijo in za stanovanjsko ter industrijsko izgradnjo. Kasnitev na tem področju bi zagotovo zavrla nadaljnjo gradnjo omenjenih objektov. Jasno je tudi, da skrb za odvajanje odpadnih voda zasluži enako pozornost, kot preskrba s pitno vodo. Prepogosti so bili namreč primeri v preteklosti, ko je bilo reševanje problema odplak zanemarjeno ali pa je bilo drugotnega pomena.
TONE VRHOVNIK, predsednik izvršnega sveta SO Mozirje:
„Za nami je pet let, odkar smo izglasovali samoprispevek za izgradnjo šol v naši občini. Zavedali smo se pomena znanja in to spoznanje ter medsebojna solidarnost se kaže v štirih novih šolah. V njih pridobivajo naši otroci osnovno znanje pod dobrimi pogoji, kar je porok za nadaljnje izobraževanje in uspešno vključitev mladih v naše vsakdanje življenje. Toda razvoj gre hitro naprej. Smo občina, v kateri so, zaradi njenih značilnosti, potrebe po infrastrukturnih objektih še bolj izrazite kot v drugih in zato predlagamo,
da se del sredstev usmeri v ta vlaganja.
Četudi smo podeželska občina, se srečujemo s problemom varstva okolja. Nerešen problem kanalizacije in čistilnih naprav nas chsoja na ustavitev gradnje urbanih naselij in na zastoj v gradnji industrijskih objektov. To pa bi pomenilo „rezanje veje, na kateri sedimo" in s tem seveda' krepak gospodarski zastoj. Zaradi tega predlagamo, da s pomočjo referenduma razrešimo tudi ta problem.
Smo obmejna občina z nerazvitimi obmejnimi kra-
jevnimi skupnostmi. Zato je prav, da namenimo nekaj sredstev za hitrejši razvoj tega območja. Zavedamo se, da ta sredstva za popolno financiranje ne bodo zadoščala, vendar obenem verjamemo, da bomo z njimi vspodbudili tudi druge nosilce gospodarskega razvoja, kar bo porok za hitrejši razvoj manj razvitega območja.
Potreb znotraj krajevnih skupnosti je nešteto. Poznamo jih najbolj kot krajani vsak v svoji krajevni skupnosti. Zato smo jim namenili dobršen del samoprispevka. Prepričani smo, da ga bomo oplemenitili še s številnimi drugimi viri. Izglasovan samoprispevek bo torej pomenil velik razvojni korak. Z zbranimi 36.680.000 dinarji bomo uspeli sofinancirati kar 3,2 krat večjo predračunsko vrednost investicij. Samoprispevek torej omogoča koriščenje tudi drugih virov, ki jih drugače ne bi mogli uporabiti. Zato lahko smelo trdim, da se bomo ob referendumu odločali ali smo za ..stopicanje na mestu", kar pomeni nazadovanje, ali pa za pospešen razvoj, ki pomeni zadovoljitev večine žgočih potreb.
Prepričan sem, da se bomo odločili za drugo. Verjamem, da bo vsakdo spoznal, daje referendumski program del razreševanja ,,mojih, tvojih, skratka naših problemov."
Zato moramo biti solidarni kot vselej doslej. Naša pripravljenost in odgovornost za lepši jutrišnji dan se bo odražala v besedici ZA, ne samo na referendumu, pač v celotnem obdobju izvrševanja programa!"
Za potrebe krajevnih skupnosti bi odpadlo 16,180.000,00 dinarjev, kar je 44 % vseh predvidenih a-edstev.
Na podlagi natančno opredeljenih programov krajevnih skupnostih bi ta sredstva delili po ključu števila prebivalcev.
Posebno pozorni ♦ sov programu namenih tudi. uij razvitim krajevnim skupno, ti Solčava, Luče in Nova Štifta.
Za njihove inicialne gospodarske programe so sestavljalci referedumskega programa namenili 1.500.000 dinarjev.
Omenjene krajevne skupnosti bi ta sredstva uporabile za izdelavo razvojnih programov in za pripravo prostora v kolikor je ta predpogoj za njihov nadaljnji gospodarski in socialni razvoj.
Načrtovana sredstva novega samoprispevka bi dotekala na zbirni račun in bi jih mesečno delili po naslednjem ključu: za
vzgojnoiz obraze valne zavode 37%, za čistilne naprave 15 %, za inicialne programe 4 % in za krajevne skupnosti 44 %. S tem bi omogočali nemoteno izvajanje referendumskega programa.
!
V enotnosti in solidarnosti vseh nas je zagotovljena naša prihodnos
meri rešili probleme izobraževanja in vzgoje, saj so štiri osemletke z vsemi spremljajočimi objekti in prostori za otroško varstvo nedvomno velika pridobitev. Program prihodnjega samoprispevka je bolj raznolik, je pa kljub temu brez dvoma temelj našega nadaljnjega razvoja. Z njim bi rešili problem otroškega varstva v Mozirju in okolici, pomagali našim najmlajšim, da bi si na moiju pridobili potrebnega zdravja, omogočili pa jim bi še šolo v naravi, s samoprispevkom bi pomagali tudi ostarelim in se pripravili na usmerjeno izobraževanje. Velikega pomena so
tudi vlaganja v čistilne naprave, zlasti pa si bodo zelo opomogle krajevne skupnosti, ki jim je namenjena skoraj polovica načrtovanih sredstev. Problemov v krajih naše doline ne manjka, uspel referendum pa je pravzaprav edina pot za njihovo razrešitev. Tudi zaradi tega sem prepričan, da naša solidarnost v nedeljo ne bo zatajila."
FRANC MIKLAVC - predsednik SOZ/b STIK Mozirje
Nesporna ugotovitev je, da so strateški cilji, ki smo si jih zadali ob prvem samoprispevku doseženi. Enotno mnenje vseh ljudi je, da smo dosegli vidne uspehe z izgradnjo objektov za
REFERENDUM 21.maja'197?
izobraževanje in otroško v stvo. Pravilen in pravoča; pristop pri planiranju družbei ekonomskih ciljev je bistve prispeval k uspehom, s kateri se lahko pohvalimo in katf smo dosegli z zbranimi sreds prejšnjega samoprispevka.
Tudi v Gornjem gradu težko pričakujejo zaključek gradnje in se obenem veselijo novega šolskega leta.
I*l$lir$lll3liiii£ - s m % # # m # # « « « j, «
VOJKO HREN, sekretar občinske konference ZSMS Moziije:
„Z minulim referendumom smo v mozirski občini v veliki
Nov program je jasen ii mislim, da bomo občani t doline ponovno dokazali naj enotnost, saj le tako lahi pričakujemo napredek p razvoju materialne baze i utijevanju družbenoekonon skega položaja delovnih ljudi
LOJZE PLAZNIK - direkli zgornje savinjske kmetija zadruge
Delavci zadruge, katci streha sega po celota« področju občine, se pn gotovo zavzemamo za podalji nje samoprispevka. Mislim, 1 mora vsak občan v programi ki smo si ga zastavili, vide skupno korist. Razumljivo j da s sredstvi, ki se bodo zbrali ni mogoče urediti vse lokali probleme, zato je potreba gledati širše, celotno občini področje. Mislim, da program ki smo si ga zastavi zadovoljuje večino delovni ljudi naše doline.
Za našo delovno organizacij je še posebnega pomen izgradnja kolektojja, ker bom
JOŽE KUMER, predsednik občinske konference SZDL Moziije:"
Občina Moziije je po površini ena izmed največjih slovenskih občin, saj obsega kar 2,51 odstotka celokupnega slovenskega prostora, na katerem živi le nekaj nad 0,8
bodo omogočile nadaljnjo industrijsko in stanovanjsko izgradnjo, ne da bi onesnaževali naše čisto, naravno, zavidanja vredno okolje, ki nudi s tem neslutene možnosti ekspanziji turističnega gospodarstva v bodoče. Poleg ohranitve in očuvanja naravnega ravnotežja v tem prostoru moramo za vsako ceno omogočiti življenjski obstoj prebivalcem v nerazviti in v obmejni krajevni skupnosti Solčavi, za kar bomo v interesu humane, socialistične družbe s tem referendumom našli rešitev."
odstotka Slovencev. Ze ta enostaven odnos pove, da nastajajo pri tako redki naseljenosti (30 prebivalcev na kvadratni kilometer) veliki problemi v smislu izgradnje določenih družbenih objektov in komunalnih naprav z neprimerno višjimi stroški, kot na gosto naseljenih in urbaniziranih območjih (na primer cestno omrežje, elektro-vodi, vodovod; PTT linije, šole, trgovine, prosvetni domovi in podobno). To in dejstvo, da ustvarjamo v gospodarstvu občine le 0,6 odstotka slovenskega narodnega dohodka, ki nam na ljši čas ne zagotavlja izgradnje prepotreb-nih infrastrukturnih objektov iz virov gospodarstva, nas naravnost sili v odločitev, da si razrešimo osnovne potrebe iz svojih čistih, neto osebnih prejemkov. Zato se bomo na referendumu, ki po naključju pade v enega najlepših obdobij leta, v mesec mladosti", odločali za to, da si ustvarimo pogoje za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj, za razreševanje problemov v nerazvitih območjih in posameznih krajevnih skupnostih. Vsled tega bomo poleg družbenih objektov, ki sodijo v takoimenovani program A, izgrajevali tudi osnovne komunalne naprave (kanalizacija, kolektor), ki
JOŽE RAKUN, sekretar komiteja občinske konference ZKS Moziije:
„V prizadevanjih za hitrejši razvoj na področju družbenih dejavnosti se v tem času odločamo za drugi samoprispevek. Široka javna razprava je odprla in pokazala še veliko večje potrebe kot jih bomo lahko pokrili z drugim krogom samoprispevka. To samo še bolj potrjuje nujnost naše odločitve, da glasujemo „ZA". Želje, ki
jih ne bomo uspeli uresničiti sedaj, bodo zagotovo prišle na vrsto pozneje. Teh želja pa je veliko, tako v občini, kot znotraj posameznih krajevnih skupnosti. Osebno upam, da bomo tudi tokrat v naši občini dokazali pripravljenost za hitrejši razvoj in pravo mero solidarnosti."
STANE KRANJC, sekretar OK SZDL Mozirje:
„Da bi razvoj krajevnih skupnosti ne stagniral, da bi se potrebe in želje občanov
učinkovito in hitro uresničevale, smo se odločili, da polovico zbranih sredstev iz naslova samoprispevka namenimo uresničevanju programov krajevnih skupnosti. Praksa kaže, da smo s prispevki občanov in delovnih organizacij v preteklosti rešili mnogo problemov. Takšne solidarne
odstotkov za potrebe krajevnih skupnosti. Skoraj polovica zbranih sredstev bo torej ostala krajevnim skupnostim, kar je nedvomno velika spodbuda za njihov nadaljnji razvoj. Zato sem prepričan, da bodo občani tudi tokrat, kot so že tolikokrat doslej pokazali pripravljenost in razumevanje za reševanje vseh perečih problemov, tako v krajevnih skupnostih, kot v občinskem merilu in da bodo v nedeljo izrekli svoj ZA."
VLADO KOŠIR, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje:
„Koliko smo pridobili z iztekajočim se referendumom
vedo najbolje naši najmlajši in šolniki v štirih krajevnih skupnostih. Brez dvoma smo v minulih petih letih postavili dobre temelje za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. V novem referendumskem programu smo posegli še na številna druga področja. Mislim, daje prav, da tudi naša, sicer lepa in v veliki meri še čista občina, poskrbi za varstvo okolja in prepreči morebitna večja onesnaževanja, prav tako pa je prav, da poskrbimo za naše ostarele občane, ki so potrebni intenzivnejše nege, za kar pa v naši občini nimamo možnosti in ne kaže, da bi jih kaj kmalu tudi imeli. Vsekakor je pomemben tudi tisti del programa, s katerim bodo veliko pridobile naše krajevne skupnosti, zlasti manj razvite, kjer je še posebej pereč problem obmejne Solčave. Glede na vse to, glede na priprave in na' doslej že velikokrat potrjeno solidarnost naših ljudi, mislim da ni bojazni za uspeh nedeljskega glasovanja."
skrbi za najrazličnejšo krajevno problematiko ne smemo opustiti v času, ko je intenziven razvoj zajel vsa naselja v občini. Zavedamo se, da smo občani tisti, ki smo najbolj neposredno poklicani in dolžni, da si v skladu z lastnimi interesi, potrebami in željami sami krojimo svoj lepši jutrišnji dan.
Prepričan sem, da se bomo na referendumu izrekli za podaljšanje samoprispevka in s tem izrazili odločno željo po napredku, smisel za solidarnost in odgovornost za lastni razvoj."
FRANC ŠTIGLIC, sekretar občinskega sveta ZSS:
„Z referendumom, za katerega se bomo odločali v nedeljo 21. maja, ne bomo reševali le potreb šolstva in otroškega varstva, osnovne probleme na tem področju smo rešili v minulem petletnem obdobju, pač pa bomo s sredstvi referenduma zgradili številne potrebne objekte v krajevnih skupnostih. To priča že razdelitev predvidenih sredstev, ki naj bi jih zbrali s samoprispevkom. Ta sredstva bi namenili za vzgojnoizobraže-valne zavode, za čistilne naprave, za inicialne programe krajevnih skupnosti in kar 44
Samoprispevek je potreben. Mislim, da se tega občani tudi zavedamo in da bo uspel pojutrišnji referendum."
FRANC TRBOVŠEK, predsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno:
„Naša krajevna skupnost je v minulem obdobju pridobila novo, sodobno opremljeno šolo, ki je veljala več kot milijardo starih dinarjev. Če bi šolo gradili sami, bi morali prispevati po 9.000 dinaijev na prebivalca, samoprispevek pa nas je „veljal" le po 4.000 dinarjev. Dolžnost vseh nas torej je, izkažemo solidarnost do vseh ostalih krajev, ki takšnih pridobitev še niso bili
deležni. Z novim samoprispevkom bi, poleg širših družbenih potreb, razrešili še številne probleme, s katerimi se ubada vsaka krajevna skupnost zase. Na Ljubnem smo izdelali obširen program, za katerega uresničitev bodo referendum-
ska sredstva le nujna osnova za najetje kreditov, skupaj z vsem

KRAJEVNE SKUPNOSTI OTROŠKO VARSTVO ŠOLSTVO
CISTO OKOLJE VARSTVO OBČANOV ZDRAVJE OTROK
REFERENDUM 21.maja1978
tem in z delovno vnemo krajanov pa bi ta program zagotovo tudi uresničili. Na Ljubnem in v sosednjih naseljih bi na ta način rešili številne pereče probleme. Med najpomembnejšimi so občinske ceste, avtobusna postajališča in postaja na Ljubnem, pokopališče v Radmirju in na Ljubnem, obnova stare šole v Radmiiju, elektrifikacija še nekaterih višinskih kmetij, kulturni in športni objekti in še bi lahko našteval. V pripravah na referendum smo zastavili vse sile in sem osebno prepričan, da bo uspel. Štab je pripravil zgoščeno obrazložitev referendumskega programa, pripravili smo lastne plakate in lepake, pionirji pa so okusno opremili večino izložb v kraju in okolici. Obiskali smo tudi vse organizacije združenega dela in se dogovorili za skupno akcijo, pri teh skupnih naporih pa seveda ne smem pozabiti na tvorno sodelovanje z osnovno šolo. Tudi na nedeljskih zborih občanov na Ljubnem in v Radmiiju smo se odkrito pogovorili o vseh nejasnostih in tako z optimizmom pričakujemo ljudsko glasovanje!"
IVAN KOSMAČ, predsednik sveta krajevne skupnosti Solčava:
„Naša, obmejna in manj razvita krajevna skupnost je v minulih letih veliko pridobila in kolo razvoja se 'je zavrtelo hitreje kot pred leti. Problemov nam seveda ni zmanjkalo in zato v začetku z referendumskim programom nismo bili najbolj zadovoljni, premalo pozornosti smo bili z njim deležni. Ker pa smo ob tem dobili zagotovila, da bo najhujši problem, s katerim se ubadamo že dalj časa, le razrešen, je seveda program sprejemljiv in sem prepričan, da se bo to pokazalo na nedeljskem glasovanju. Problem, o katerem govorim, je trgovina, ki je v Solčavi takorekoč ni. S trgovsko-gostinskim objektom bi napravili odločen razvojni korak naprej, z njim pa bi pridobili tudi prepotrebne prostore za delo večine
dejavnikov v krajevni skupnosti, saj sedaj vsi (tudi pošta, krajevni urad . . .) delujejo v tujih in najetih prostorih. Rešitve so torej jasne in nedeljsko glasovanje bo prvi in osnovni korak do njihove uresničitve."
OLGICA VRŠNIK, osnovna šola Luče ob Savinji:
„V Lučah smo nedvomno lahko zadovoljni s sadovi minulega referenduma. Pridobili smo veliko, novo in sodobno opremljeno šolo, ki poslej omogoča kvalitetnejši pouk in boljše učne uspehe.
Nove učilnice, kabineti, te >-vadnica, kuhinja in os. ii prostori so velika pridobitev, ,>a ne le za najmlajše, tudi kraj sam je veliko pridobil. Seveda ;e prebivalci naše krajevne sku> nosti v celoti zavedajo, da ostajajo problemi odprti še drugod in zato ni bojazni, da se
(Nadaljevanje na 8. strani)
od tega nadvse pomembnega dogodka za našo občino. Menim, daje program, ki smo si ga zastavili, dober, še posebno ker je večina sredstev namenjenih krajevnim skupnostim.
Prav zato pozivam vse naše delavce, vse kooperante, da se na referendumu odločijo ZA,
smo veliko razpravljali o uvedbi novega samoprispevka. V teh razpravah smo želeli delovne ljudi kar najpodrobneje seznaniti z zastavljenim planom.
Naša občina sodi, žal, med manj razvite občine na Slovenskem, sredstva od samoprispevka pa bodo odprla nove možnosti in bistveno prispevala k hitrejšemu razvoju ter dvignila naš skupni standard.
Večino zbranih sredstev bomo namenili za razvoj šolstva in izgradnjo komunale. V naši občini je zelo pereče vprašanje komunalne ureditve, saj že ogroža nadaljnji gospodarski razvoj.
MATEVŽ POŽARNIK -ektor obriata gozdne koope-jje:
,Pred narmi je nov referen-n. Le še dwa dneva nas ločita
•	35
IVO BASTL - direktor OZD Lesna industrija Glin Nazarje:
„V temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah, torej v celotnem združenem delu naše doline,
Podružnična šola na Rečici ob Savinji je bila prva na vrsti in je za kraj in njegove najmlajše prebivalce velikega pomena. Njena izgradnja je veljala 1,380.633 dinarjev, ki so jih v celoti pokrili s sredstvi samoprispevka.
saj bodo tako prispevali k hitrejšemu razvoju naše občine, izkazali pa bodo tudi kanček zaupanja meni kot direktorju kooperacije.
V uspeh nedeljskega referenduma ne dvomim. Uspel bo."
JOŽE URANK - direktor OZD Gozdno gospodarstvo Nazaije:
,,Z vsem srcem podpiram uvedbo novega samoprispevka. Ze s sedanjim samoprispevkom smo veliko pridobili, predvsem na področju šolstva in otroškega varstva. Toda veliko je še potrebno storiti za boljše počutje in večjo blaginjo vseh krajanov naše občine. Vendar brez večjih združenih sredstev ne moremo pričakovati vidnih uspehov. Uvedba novega samoprispevka je tako edina prava pot.
Do prejšnjega referenduma io imeli Vobčini popolnoma razvito otroško varstvo, sedaj smo tudi na tem področju redili opazen premik.
Nov samoprispevek prinaša liko novega. Najpomembnejša idobitev bo izgradnja kolek-ija, ki je zelo potreben. Vsi ičani si želimo, da bi ohranili ito okolje, še najbolj pa si to lijo otroci, ki se bodo morali jutri, pojutrišnjem otepati s oblemi im napakami, ki jih rno zagrešili v sedanjem dobju. Z novim samoprispev-m bomo pridobili tudi mirsko letovišče v Izoli in :o omogočili številnim :okom naše občine morje in lce.
Želimo si, da bi referendum >el, ker bomo tako hitreje pili v lepšii jutrišnji dan."
Prav je, da bo več sredstev namenjenih krajevnim skupnostim, saj bodo lahko tako uspešneje napredovale.
Iz sredstev, ki jih bomo zbrali s samoprispevkom, bo končno urejen kolektor, in uredili bomo tudi kanalizacijo, ki je bila doslej povsem zanemarjena.
Upam, da bodo naši delavci in drugi občani razumeli potrebe in se odločili za samoprispevek."
ele po njegovi dograditvi lahko iričeli uresničevati načrtovane »vesticije.
Referendum bo prav gotovo spel, saj smo občani v takšnih renutkih še vedno izkazali notnost in solidarnost. S tem Drakom pa bomo prispevali k itrejšemu razvoju občine in k vigu družbenega standarda.
ANTON VENEK - ravnatelj Klovne šole Mozirje:
E ,,S samoprispevkom, ki se tteka, smo uredili šole na jubnem in v Lučah, ki strezajo najsodobnejšim zahte-am poučevanja in so primerne
di za celodnevno osnovno lo. Vse centralne šole so v teh irih letih pridobile telovadni-, večnamenske prostore, ihinje z jedilnicami in ibinetne učilnice. Kvaliteta >uka se je zaradi teh idobitev močno dvignila.
odaljšani samoprispevek je porok za razvoj in napredek naše doline

Gornjesavinjska dolina pred referendumom - Gornjesavinjska dolina pred referendumom

(Nadaljevanje s 7. strani)
v nedeljo nc bodo odločili „ZA". Pa ne le zato. Velik del sredstev načrtovanega samoprispevka je namenjen krajevnim skupnostim, ki se otepajo s številnimi nerešenimi problemi. Naša krajevna skupnost pri tem ni nobena izjema in že ima pripravljen program del, ki bi jih s pomočjo referendumskih sredstev najlaže uresničila in tako stopila na hitrejšo razvojno pot. Priprave na nedeljsko glasovanje so bile temeljite, tehtno smo se pogovorili o vseh nejasnostih in prepričana sem, da bomo v nedeljo glasovali „ZA", za napredek in hitrejši razvoj doline."
IVO KEKEC, sekretar delovne organizacije SMREKA iz Gornjega grada:
,.Enotnost, vzajemnost in solidarnost so besede, ki
postajajo dan pred odločitvijo delavcev in občanov resničnost časa, ki ga živimo. Enotnost se je pokazala na zboru delavcev, kjer so brez omahovanja occnili akcijo za podaljšanje samoprispevka kot vspodbudno, napredno in najprimernejšo pot celotne doline, ne samo Gornjega grada in okoliških vasi. V široki javni razpravi o pripravljenih programih smo temeljito pretehtali vse potrebe in možnosti ter jih uskladili, razšli pa smo se z eno mislijo: Vsi na volišče, 21. maj je dan odločitve o naši prihodnosti."
IVAN ZIQARN, predsednik sveta krajevne skupnosti Gornji grad:
„Naša krajevna skupnost bo v bližnji bodočnosti bogatejša za novo sodobno osnovno šolo, ki je rezultat solidarnosti občanov in delovnih ljudi mozirske občine v preteklem obdobju. Prav zaradi tega mislim, da bodo naši krajani v nedeljo potrdili pripravljenost, da sedaj pomagajo še ostalim. Pravzaprav pa tudi program bodočega samoprispevka ni šel mimo nas. Iz sredstev, ki bi jih pridobili iz deleža, namenjenega za krajevne skupnosti, bi komunalno uredili kraj in s tem v veliki meri izboljšali turistične obete. Lepota kraja in okolice, bogato zgodovinsko izročilo in tradicija nudijo lepe možnosti za nadaljnji razvoj turizma v celoti in kmečkega še posebej. Poleg tega bomo ob uspelem referendumu dobili toliko sredstev, da bomo s koriščenjem še ostalih virov lahko zgradili črpalko, parkirišče, posodobili nekaj cest in
podobno. Mislim, da referendum bo uspel, saj si brez tega težko predstavljamo hitrejši razvoj v bodoče."
JOŽE ŠPEH, krajevna skupnost Nova Štifta:
,,Krajevna skupnost Nova Štifta je manj razvita in zato od referenduma veliko pričakuje. Pripravili smo si obširen program in z njegovo uresničitvijo želirrro v gospodarskem in družbenem razvoju kolikor je le mogoče slediti razvitejšim. V našem srednjeročnem programu smo zapisali, da bomo posodobili ceste, kraj komunalno uredili in zgradili pokopališče, postorili še to in ono, šolo pa bomo obnovili še s sredstvi minulega referenduma. Krajevna skupnost bo torej
veliko pridobila in prepričan sem, da bodo prebivalci v nedeljo pokazali pravo mero solidarnosti in pripravljenosti za sodelovanje pri hitrejšem
1
napredku kraja in občine kot celote."
M1JA ČEPLAK, iz krajevne skupnosti Bočna:
..Mislim, da je program dobro zastavljen in da resnično nudi pogoje za nadaljnji hitrejši razvoj vse doline in posameznih krajevnih skupnosti. V naši krajevni skupnosti smo vsa sredstva, ki bi jih dobili s samoprispevkom namenili za posodobitev dveh pomembnih
Za razvoj krajevnih skupnost
Potreb in za hitrejši razvoj nujnih opravil je v Gornje Savinjski dolini več kot dovol iMedeljsKo ljudsko glasovanje je nadvse pomembno preizkušnja solidarnosti pripravljenosti delovnih ljudi in obča iov mozirske občine za odločen razvojni koral
Doslej niso nikoli zatajili, zakaj b- tokrat!
cestnih odsekov s katerima bi razrešili marsikateri problem. Tudi ostale krajevne skupnosti so si zastavile podobne programe, vsaka pač glede na najbolj pereče probleme s katerimi se vsakodnevno ubada. Zaradi tega mislim, da ni velike bojazni, da nedeljski referendum ne bi uspel."
Slaba polovica vseh sredstev, ki bi jih zbrali ob podaljšanju samoprispevka, je namenjena krajevnim skupnostim in razrešitvi najbolj žgočih problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Teh zagotovo ni malo in zbrana sredstva tudi ne bodo zadoščala za njihovo rešitev. Izglasovan samoprispevek pa je pogoj za pridobitev kreditov in hkrati za koriščenje še drugih virov. Sredstva po krajevnih skupnostih bi delili po ključu števila prebivalcev, krajevne skupnosti pa so morale pripraviti podrobne programe del, ki jih nameravajo opraviti in ta dela tudi finančno opredeliti. Poglejmo na kratko, za kaj so se odločili občani v posameznih krajih Gornje Savinjske doline.
V obmejni in manj razviti Solčavi so se odločili, da k izgradnji prepotrebnega objekta za potrebe krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij prispevajo 15,000.000 dinarjev, po ključu števila prebivalcev bi iz sredstev samoprispevka dobili 695.500 dinarjev in bi vse namenili za omenjeni objekt. Nekaj kilometrov niže Lučane najbolj pestijo neurejene ceste, kanalizacija in pretvornik za TV program. Za vsa ta dela rabijo 2.102.000 dinarjev in bi jih z referendumom	pridobili
1,731.260. Tudi v krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji so na prvem mestu ceste. Poleg tega so se odločili tudi za dokončno ureditev pokopališča in za izgradnjo mrliške vežice, za elektrifikacijo še preostalih kmetij, za izgradnjo avtobusne postaje in postajališč ter za avtobusno parkirišče, pozabili pa seveda niso na kulturne in športne objekte in varstvo okolja. V tej krajevni skupnosti je poseben program pripravil še vaški odbor v Radmirju in se od ljubenskega ne razlikuje mno^o. V Radmirju nameravajo zgraditi pokopališče, vodovode, posodobiti ceste in precej sredstev nameniti za obnovo prostorov v stari šoli, ki bi

M
tm.
koristili za skupne namene. Oba programa sta nadvse ambiciozna in njuna uresničitev terja kar 26,360.000 dinarjev, samoprispevek pa bi jim k temu navrgel 2,960.940. din.
Kanalizaciji, mrliški vežici in cestam se niso mogli izogniti tudi na Rečici. Poleg tega bodo zgradili vodovod v naseljih Šentjanž in Grušovlje ter obnovili obstoječega, lotili pa se bodo še obnove prosvetnega doma. S samoprispevkom bi pridobili 2,346.610 dinarjev, razliko do potrebnih 7,566.000 din pa bi nadoknadili iz drugih virov. Program krajevne skupnosti Nazaije terja 10,100.000 dinarjev, ki bi jih porabili za delež pri izgradnji kulturnega doma in za očiščevalno napravo. Samoprispevek bi jim zagotovil 1.456.200 dinarjev.
Predračunska vrednost programa krajevne skupnosti Nova Štifta je dosegla vsoto 2,870.000 dinarjev, samoprispevek bi jih navrgel 841.360, z njimi pa bi uredili pokopališče, kanalizacijo s priključki v Šmiklavžu, občinsko cesto, javno razsvetljavo in avtobusna postajališča. V Gornjem gradu občane najbolj pestijo bencinska črpalka, parkirišče, mostovi in brvi ter pomanjkljiva javna razsvetljava. Za ta program
rabijo 2,080.000 din, samoprispevkom bi jih I zagotovljenih 1,262.040 din.
V sosednji Bočni namerav posodobiti dve občinski ce ki bosta veljali sku 2,600.000 dinarjev, od tega jim jih uspel referend zagotoviti 695.500. Tudi Šmartnem ob Dreti se ubadaj podobnimi problemi kot več ostalih večjih krajev. Modei zirali bi radi ceste in dograi mrliško vežico, poleg tega zgradili še varnostni bazen večnamensko dvorano pri š S podaljšanim samoprispevki bi bili bogatejši za 792.8 dinarjev, celotni program velja 2,360.000. In na koncu Mozirje. Za kanalizacijo čistilno napravo, za mrtvašn in cesti v Lepo njivo in Trna* potrebujejo 9.670.000 dinarji kot največja krajevna skupn po številu prebivalcev, pa bi samoprispevka dobili 3.397.8 din.
Potreb in za hitrejši rar nujnih opravil je torej več I dovolj. Nedeljsko glasovanji Gornji Savinjski dolini je i nadvse pomembna preizkus solidarnosti in pripravljeni občanov mozirske občine odločen razvojni korak. Da niso nikoli zatajili, zakaj tokrat!
Poznate „Naš čas"
„Naš čas", glasilo SZDL, izhaja 14. leto. Vsak teden poroča o življenju in delu prebivalcev občine Velenje in sosednjih krajev, v zadnjem času pa si prizadevamo, da bi na straneh ,,Našega časa" redno spremljali tudi dogajanja v občini Mozirje. Že zdaj pride vsak petek v Gornjo Savinjsko dolino nekaj sto izvodov Našega časa", število prejemnikov pa bi radi še povečali.
Naša želja je, da bi v prihodnje tako na straneh ,,Našega časa" kot v oddajah Radia Velenje (oddaja na UKV, na frekvenci 97,2 MHz) kar najbolj celovito spremljali življenje v obeh sosednjih občinah, v Mozirju in Velenju.
Pričakujemo, da bomo z vašim sodelovanjem in našim prizadevanjem tudi v občini Mozirje povečali število naročnikov na „Naš čas" ter poslušalcev oddaj Radia Velenje.
Na Ljubnem ob Savinji so obnovili poslopje stare osemktke i;i dogradili prizidek z učilnicami, otroškim vrtcem in telovadnico. Pri izgradnji so porabili 10.984.954 dinarjev. V tej vsoti je udeleženih za 2,800.000 dinarjev posojil.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS CAS"	I
INFORMATIVNI CENTER VELENJE i Titov trg 2 63320 VELENJE
I ZNAMKAi I
i_______;
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od naprej
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in imel,
(ulica)..........
(poštna številka in pošta). Datum..........
(lastnoročni podpii
Znova bomo rekli svoj „ZA", da bo lepši jutrišnji dan
8
NAS CAS
Št 20 (430) - 19. maja
T
^etek, 19. maj - Ivo iobota, 20. maj Bernard Nedelja. 21. maj - Dan letal-tva JLA
'onedeljek, 22. maj Milan Torek, 23. maj Željko Sreda. 24. maj Cvetka četrtek, 25. maj Rojstni dan maršala Tita
ZDRAVSTVENI DOM VELE-JE:
ji9. 5. 1978 od 7. do 19. ure dr. Valter Pirtovšek 19. 5. 1978 od 19. dr. Marjan .eban
!0. 5. 1978 do 7. ure dr. Marin Leban
JO. 5. 1978 od 7. dr. Drago Cunej
!2. 5. 1978 do 7. ure dr. Drago Cunej
!2. 5. 1978 od 7. do 19. ure dr. van Kralj
ZDRAVSTVENI DOM ŠO »TANJ:
Dd 19. 5. do 21. 5. 1978 dr. Jogdan Menih
feoBNA AMBULANTA VELENJE:
10. 5. in 21. 5. 1978 dr. Božo fevšek, Velenje, Kidričeva 17. Dd 8. do 12. ure dežuren v zobni ambulan ti SŠZD Velenje, si-v pripravljenosti doma.
iTERINARSKA POSTAJA iLENJE:
jd 19. 5. do 25. 5. 1978 dipl. et. Ivo Zagožen, Velenje. Bra-:ičeva 3
prireditve
Petkov kulturni večer
Drevi ob 19. uri bodo vgale-Sjskem kotičku Kulturnega »ntra Velenje odprli razstavo FOTOGRAFIJ članov ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA. Ob otvoritvi bo kulturni program z nazivom „Člo-rek ne jezi se", ki so ga prav taco pripravili člani ŠŠK. Razsta-ra bo odprta do 1. junija 1978.
Jtvoritev razstave v Šoštanju
V	preddverju doma kulture Joštanj bodo drevi ob 19. uri )dprh razstavo idrijskih vedut ilikarke samorastnice FANČI jUSTIŠA iz Idrije. V kulturnem programu bodo sodelovali Slani DPD Svoboda iz Šoštanja, lazstava bo odprta do 5. junija 1978.
Jledališče v Šoštanju
V	petek, 19. maja 1978 ob !0. uri bo v domu kulture Šolanj gostovala igralska skupina i Šmartnega ob Paki z ekspr-stragikome dijo ZAKAJ PA (E, ki jo je, po odlomkih iz omana Petira Božiča „Na njeni lavi", dramatiziral in režiral logomir Veras iz Celja. Vstop-lice po 30„- in 25,— din so v redprodaji..
nik v ravnini. Naslov v uredništvu.
SMSKO, mirno dekle išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Velenju. Kličite na telf-on 850- 030, interna 691.
ZAKONCA iščeta opremljeno sobo v Velenju za čas od 1. 6. do 31. 8. Ponudbe pošljite na naslov: Ivan Vižjak, Vinski vrh pri Šmarju 1 2, 63240 Šmarje pri Jelšah.
PRODAM gradbeno uto. Dolejši, Celjska 100. telefon 850-371.
ČE ŽELITE zamenjati svoje trosobno, ali večje stanovanje za udobno, sončno, novejše dvosobno stanovanje (56 m2), pokličite dopoldne na 850 - 876, popoldne 850 029. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Žgonovih, Šercer-jeva 17/111/21. Organiziramo in krijemo stroške obeh selitev.
PRODAJAM rabljene rezervne dele za Z 101. Rudi Golč-man, Velenje, Prešernova 2/V.
MLADA zakonca iščeta stanovanje v Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu.
PRODAM novo trodelno garderobno omaro (Meblo E-novi, belo). Vprašajte pri Naglic, Pristojna 1. Velenje.
REDNI KINO VELENJE
19.	5. - petek ob 17.30 in 19.30 BIDAI - SLOVO - indijski
20.	5. - sobota ob 17.30 in 19.30 SREBRNA STRELA ameriška kriminalka. Režija: Artur Hller. Igrajo: Gene Wil-ler, Jill Clayburg
21.	5. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SREBRNA STRELA -ameriška kriminalka
22.	5. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 PODNAJEMNIK francoska drama. Režija: Roman Polanski. Igrajo: Izabelle Adiani, Schelly Winters
23.	5. torek oh 17.30 in 19.30 TO SO GADI domača komedija. Režija: Jože Bevc. Igrajo: Bert Sotler, Boris Cava-zza, Dare Valič.
24.	5. sreda ob 17.30 in 19.30 TO SO GADI domača komedija
25.	5. - četrtek ob 17.30 in 19.30 SVETNIKI IN DIAMANTI italijanski. Režija: Ant-hony Ascott. Igrajo: Paul Svvith, Michael Coby
KINO DOM KULTURE VELENJE
21.5. nedelja ob 9. in 1 1. uri OTROŠKA MATINEJA TOM IN JFRRY - ameriška risanka
22. 5. ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE,	PREMIERA
DOMAČE KOMEDIJE TO SO GADI (s predstavitvijo igralcev). Režija: Jože Bevc. Igrajo: Bert Sotlar, Boris Cava-zza, Dare Valič, Radko Polič, Jože llrovat. Majda Potokar in Miralda Kalezič
KINO ŠOŠTANJ
20. 5. - sobota ob 19.30 PODNAJEMNIK FRANCOSKA DRAMA. Režija: Roman Polanski. Igrajo: Isavelle Adiani, Schelly VVinters
20. 5. - sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY - ameriška risanka
21.	5. - nedelja ob 17.30 in 19.30 BUCHISEDY IN KID ameriška kavbojka. Režija: Georgy Rey IIII. Igrajo: Paul Nevvman. Robert Radford
22.	5. ponedeljek ob 17.30 PREMIERA DOMAČE KOMEDIJE TO SO GADI (s predstavitvijo igralcev).
ste ze , naročeni na
naš tednik?
Režija: Jože Bevc. Igrajo: Bert Sotler, Boris Cavazza, Dare Valič, Radko Polič. Jože ffrovat. Majda Potokar in Miralda Kalezič
22.5. - ponedeljek ob 19.30 SREBRNA STRFLA - ameriška kriminalka. Režija: Artur Hiller. Igrajo: Gene Widler, Jill Clayburg
24.	5. - sreda ob 19.30 PINK PANTER FESTIVAL. Režija: David De Patie, Friz Freleng
25.	5. - četrtek ob 19.30 TO SO GADI - domača komedija. Režija: Jože Bevc. Igrajo: Bert Sotler, Boris Cavazza
KINO TOPOLŠČICA
20. 5. — sobota ob 16. uri BIDAI - SLOVO - indijski. Režija: L. V. Presad. Igrajo: Jetendra, Leena Chandavarkar
KINO ŠMARTNO OB PAKI
23. 5. - torek ob 19. uri SREBRNA STRELA ameriška kriminalka. Režija: Artur Hller. Igrajo: Gene Vil-der, Jill Clayburg
PRODA M dobro, sladko se-10. Korun,, Šalek 43.
PRODAM sadovnjak z vino-radom, ali i zamenjam za trav-
ZLATOROG MARIBOR
tovarna gospodinjske opreme, n.sol.o., Velenje Razpisna komisija TOZD MGA Nazarje
razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
1.	VODJA TOZD MGA - mali gospodinjski aparati-Razpisna komisija TOZD Pralna tehnika
razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa^
2.	VODJA TOZD PRALNA TEHNIKA
Razpisna komisija TOZD Plastika
razpisuje
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
3.	VODJA TOZD PLASTIKA
Za vodjo TOZD pod 1., 2. in 3. je lahko imenovan kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
—	da je moralno in politično neoporečen
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
—	da ima srednjo ali višjo izobrazbo
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih — odgovornih delih in nalogah.	*
Izbrani delavci bodo imenovani za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 20 dni po objavi na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovska operativa. Celjska 5/a, Velenje.
Kandidati bodo obveščeni o izidu imenovanja v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
OBVEŠČA
vse zainteresirane občane, da bo v šolskem letu 1978/79 organizirala naslednje
ODDELKE ŠOL ZA ODRASLE:
1.	Osnovna šola — 7. razred
2.	Osnovna šola — 8. razred
Pogoji za vpis: uspešno končan 6. oziroma 7. razred osnovne šole, starost nad 1 7 let, oziroma zaposlenost, če so kandidati mlajši
3.	Poklicna administrativna šola — 1. razred
Pogoj za vpis: uspešno končana 8-letka, starost nad 17 let in zdravstvena sposobnost za poklic administrator
4.	Poklicna administrativna šola — 2. razred
5.	Delovodska strojna šola — 2. razred
6.	Ekonomska srednja šola — 2. razred
7.	Ekonomska srednja šola — 4. razred
Pogoj za vpis: uspešno končan predhodni razred
Navedeni oddelki šol za odrasle bodo organizirani le v primeru, da se bo zanje prijavilo dovolj kandidatov.
Delavska univerza Velenje bo zbirala informativne prijave od objave tega obvestila dalje in sicer vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 15. do 18. ure.
Rok za informativno prijavo je 30. 6. 1978.
O ostalih izobraževalnih oblikah splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja, ki bodo organizirane pri Delavski univerzi Velenje v izobraževalni sezoni 1978/ 79, vas bomo obvestili v drugi polovici avgusta tega leta z obvestilom v „Našem času".
PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE TOZD ZA PTT PROMET VELENJE n.sub.o.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
Na podlagi sprejete reorganizacije v TOZD za ptt promet Velenje
razpisuje
odbor za medsebojna delovna razmerja
naloge in dela SEKRETARJA TOZD
Pogoji: dipl. pravnik, dipl. politolog, dipl. psiholog, dipl. upravni delavec in 2 leti delovnih izkušenj ali pravnik, politolog, psiholog, upravni delavec in 4 leta delovnih izkušenj Za opravljanje del in nalog po razpisu se zahteva družbeno politična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD za ptt promet Velenje, Veljka Vlahoviča 40, 63320 Velenje.
DRAGOCENE PRIPRAVE - V organizaciji komisije za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Velenje je bila v treh tednih (po dva dni) v Zavodnjah velika delovna akcija, v kateri so sodelovali brigadirji kandidati za MDA Šamac - Sarajevo. Domačinom so priskočili na pomoč mladi delavci, dijaki iz Velenja in okolice ter izkopali okrog 7 km jarka za vodovodno inštalacijo ter prostor za zajetje in rezervoar. Kljub nestabilnemu vremenu so mladinci vztrajali in opravili veliko delo, ki pomeni domačinom Zavodenj neprecenljiv uspeh, mladim dekletom fantom pa prve resne izkušnje.
V mladinski brigadi koncem poletja želimo mladim brigadirjem še nadaljnje uspehe. (J. Miklavc)
Svoj kraj v sliki — Od 8. do 12. maja je bila v avli Visoke ekonomsko komercialne šole Maril razstava, ki jo je organiziral koordinacijski svet pokrajinskih študentskih klubov. Že sam nasi razstave „Od kod prihajamo" pove, da so študentje prikazali raznolikost krajev od koder so doma njihove osnovne značilnosti. Razstavljali so slovenski, hrvaški klubi in mednarodni klub prijateljst ki je prikazal nekaj držav Azije, Afrike ter bližnjega vzhoda. Ob otvoritvi razstave, ki se bo kasu preselila še na Visoko tehniško šolo, je bil posebej poudarjen pomen in vloga pokrajinskih študentsl klubov. (S. Povh)
V Senbricu je bil v nedeljo 3. zbor borcev III. bataljona III. brigade vojske državne varnosti — Proslavili 34-letnico ustanovitve vojske državne varnosti in 33-letnico osvoboditve naše domovine
Pri spominskem obeležju petih padlih borcev tretjega bataljona III. brigade vojske državne varnosti v bližini Cevzarjeve domačije v Senbricu je bilo v nedeljo dopoldne tretje srečanje nekdanjih borcev tega bataljona. Svečanosti so se udeležili poleg predstavnikov brigadnega odbora in bataljonov 3. brigade VDV tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Velenje, kot tudi več sto prebivalcev krajevne skupnosti in drugih krajev občine Velenje.
Zbrane borce in goste je najprej pozdravil tajnik tega odbora Franjo Marovšek, v imenu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij KS Kono-vo pa je izrekel zadovoljstvo, ker se je odbor III. bataljona te brigade odločil za to srečanje na območju Šenbrica ob vznožju Vodemlje, Karli Stropnik.
„Srečanje v tem kraju je še posebej pomembno," je nato dejal slavnostni govornik Ciril
Grebenšek, predsednik odbora in nekdanji borec tega bataljona, „ker je na tem mestu 12. decembra leta 1944 padlo v neenakem boju z Nemci pet borcev 3. bataljona VDV, ki so sedaj pokopani v skupnem grobu v bližini Karničnikove domačije v ttastovcu."
Nato je opisal herojstvo te brigade, ki je bila ustanovljena v Radmirju v Gornjesavinjski dolini 25. avgusta leta 1944. Njena pot bo za vedno zapisana v zgodovini NOB, saj je prekalila nad 1500 borcev in je bila resnično udarna sila naše revolucije ter sploh veliko prispevala h končni osvoboditvi naše domovine.
Kmalu po ustanovitvi III. brigade vojske državne varnosti so ustanovili tudi III. bataljon. 10. septembra leta 1944 so se v Radmirju zbrali borci že prej ustanovljenega Štajerskega bataljona, VDV, VOS iz revirjev, šaleško-mislinjskega področja in Kozjanskega ter Moravskega. so
Vsem medvojnim izseljencem v socialistično republiko Srbijo
Občinske konference SZDL Celje, Dravograd, Gornja Radgona, t+astnik, Jesenice, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Velenje, Zagorje in Žalec
vabijo
vse izseljence in njihove ožje družinske člane, ki želijo z letošnjim „Vlakom bratstva in enotnosti" potovati v Socialistično republiko Srbijo, da se najpozneje do 15. junija 1978 osebno prijavijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL
Letošnji „Vlak bratstva in enotnosti" bo odpeljal v Socialistično republiko Srbijo 11. oktobra s povratkom 15. oktobra 1978.
Izseljence s stalnim bivališčem v ostalih občinah Socialistične republike Slovenije vabimo, da svoje prijave za udeležbo pošljejo v pismeni obliki na naslov: Medobčinski svet SZDL Celje, Gledališka 2.
štabe vseh štirih bataljonov brigade VDV ter določili borce v posamezne bataljone.
Tretji bataljon III. brigade so sestavljali v glavnem najboljši borci s področja Šaleško-misli-njske doline in Pohorja. Več kot tretjina borcev je bila iz Velenja in okolice.
Kmalu po ustanovitvi je bataljon odrinil na Pohorje. Tu je vodil akcije proti gestapovskim vohunom in izdajalcem, ki jih je pošiljal gestapo iz Maribora z namenom, da bi razbili posamezne partizanske enote NOV. Kot posebna enota za zaščito naroda, se je bataljon uspešno prebijal skozi vse hajke in zasede ter obroče okupatorja, mu zadajal velike izgube ter prispeval k zmagi osvobodilne fronte na tem področju.
V	zimski ofenzivi Nemcev decembra 1944 se je bataljon skupaj z rednimi enotami uspešno boril proti sovražniku v Šentilju, na Graški gori, Paškem Kozjaku, Šentjanžu, v okolici Slovenj Gradca in Velenja.
Spomladi leta 1945 je bataljon s svojimi četami izvajal diverzantske akcije in uničeval sovražnikove transportne naprave in komunikacijske objekte v okolici Velenja, Celja, Dobrne in Doliča.
Konec aprila leta 1945 je bataljon krenil prek Pohorja in osvobodil Oplotnico. V začetku maja je zavzel Slovenske Konjice. 9. maja pa je med prvimi enotami naše vojske vkorakal v Maribor.
Žal, so mnogi borci HI. bataljona darovali svoje življenje še po osvoboditvi, ko so varovali mirno življenje svojega naroda.
V	zahvalo, priznanje in spomin borcev III. bataljona VDV ter z željo, da bi se njihove tradicije prenašale na mlajše generacije je podelila skupščina občine Velenje 27. septembra leta 1972 bataljonu do-miciL
Spomin na padle borce tega bataljona so vsi navzoči z eno-minutnim molkom, delegacije pa so k spomeniku položile vence. Priložnostni program so izvedli pevski zbor Konovo, tam-buraši, mladi recitatorji te krajevne skupnosti ter učenci osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje, ki so sprejeli spominsko obeležje v svoje varstvo ter ob tej priliki obljubili, da ga bodo trajno varovali in skrbeli zanj.
S. VOVK
V	tridnevni vaji enot teritorialne obrambe občine Velenje in Mozirje, ki je potekala na območju obeh občin, na geografsko razgibanem terenu, ob vznožju Golt in Slemena, se je ponovno potrdilo dejstvo, da je koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pravilno postavljen, ter daje nujno preizkušanje teoretičnih spoznanj v razmerah, ki bi lahko vsak trenutek postale stvarne.
V	akciji so bih vključeni vsi prebivalci KS Šmihel, Lepe njive, Skornega, Belih vod, aktivirana je bila narodna zaščita ter organi milice in reševalne postaje-
Sovražnik, ki je v obliki manjše diverzantske skupine vdrl na naše ozemlje in je veijetno imel nalogo, prebiti se proti središčnim in strateškim pre-
delom, je naletel na izredne težave že na začetku poti. Po težavnem terenu se ni mogel premikati brez pomoči geografskih orientirjev in stikov z ljudmi. Prebivalci „kritičnega" območja so se takoj organizirali v enotno silo odpora in pod strokovnim vodstvom enot teritorialne obrambe v specialne enote z nalogo odkriti in uničiti diver-zante.
Takoj, ko je štab TO sprejel in preveril podatke o premikih sovražnika, je bil obkoljen ves predel, tako da so bili vsi izhodi blokirani. Po učinkovitem zapiranju in zoževanju obroča, je bil sovražnik odkrit. Temeljita proučitev položaja tik pred zajetjem močno oborožene skupine „plavih", je rodila popolen uspeh. „Rdeči" so slavili zmago, ki je pomembna za domovino, za vsakega občana.
Temeljita analiza vaje je | kazala, s katerimi okoliščini se srečuje sovražnik in bi postopki ter vojaške akcije potrebne in uspešne za pri diverzantske aktivnosti.
Enotno mnenje je: vsilji brez meja občin in krajei skupnosti so močnejši od vs ga najsodobnejšega orožja i podpori sodobne taktike možnosti resnejših vpad« osrčje naše domovine. Na šem širšem območju je bila v omenjeni obliki in sodi vanju prvič in uspešno i ljana.
Strateška pomembi našega ožjega okoliša zahl budnost in strokovno naJ vanje obrambe, s podobno a vnostjo pa se vse to uspešno sega.
JOŽE MIKU
Vse za družino in domv za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
VELEBLAGOVNICA I lUHIMI VELENJE
Pripadniki TO so bili na izhodiščnih položajih že pred prvim svitom
Povsod, kjer se pojavijo — pripadniki TO, žejo zanimanje vsi domačini, predvsem na