Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/55 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-3600 Naslov projekta SLOVENSKI PREGOVORI KOT KULTURNA DEDIŠČINA: KLASIFIKACIJA IN REDAKCIJA KORPUSA Vodja projekta 3948 Marija Stanonik Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 8427 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2010 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 2547 Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.04 Etnologija Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.05 Druge humanistične vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Folklorni obrazci so bili v slovenski slovstveni folkloristiki dolgo najbolj zapostavljeno raziskovalno področje, zato se jim je zadnja leta začela namenjati sistematična pozornost. Dokaz za to je doktorska disertacija Estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev ... (S. Babič, 2012). Pregovorom kot najreprezentativnejšim od njih pa je bil posvečen tukajšnji projekt. Vrh prizadevanja zanje je korpus slovenskih pregovorov, ki obsega okrog 63 081 izpiskov, katerih viri so razvrščeni v 14 rubrik. Zadnja med njimi Ustni viri zajema okrog 300 informatorjev. Doslej je v njih registriranih 511 virov z 2698 podviri. a) Projektna skupina je skrbela za čim bolj popoln popis, posebno iz starejših virov. Toda ni cilj projekta količina, temveč kakovost opravljenega dela. Zato je bilo deloma že sproti in posebej pri prvi klasifikaciji treba b) preveriti, ali ustreza delovni definiciji pregovora. c) Ves čas sta intenzivno potekala kolacioniranje in redakcija. č) Poleg omenjenega težaškega dela je ena najtežjih nalog klasifikacija pregovorov. Zanje še ne obstaja kaka zanesljiva in mednarodno uveljavljena shema, zato smo se odločili za samostojno reševanje problema. Vsi konceptualni modeli so se izkazali neustrezne in treba je bilo izbrati induktivno izhodišče. V ta namen je bilo v vmesni fazi urejanja pregledanih prvih 7000 pregovorov, kar je nad 10% vsega zbranega gradiva. Sklepali smo, da je to dovolj zanesljiv vzorec za oblikovanje klasifikacijske sheme. T.i. empirična klasifikacija je dozorela v štirih korakih, tako da je od prvotno zasnovanih 400 gesel, v katere je bilo vnesenih čez 5000 ključnih besed za računalniško obdelavo prišlo v poštev 260 gesel z njim pripadajočimi ključnimi besedami. d) Pri vsakem pregovoru so poleg izhodiščnega gesla načelno upoštevani njegov najstarejši zapis (marsikdaj še v bohoričici), njegove verzije in variante in po možnosti celo narečne oblike. e) Izvirni, poglavitni rezultat projekta je znanstveno zasnovana zbirka slovenskih pregovorov z dodanim znanstvenim aparatom in vsestransko refleksijo o njihovi funkciji in deloma o žanrski definiciji. Strokovna relevantnost projekta se kaže v dejstvu, da bo s predvideno objavo, ki je zaenkrat še interno dostopna, temeljno delo slovenske paremiologije postalo primerjalni vir za evropske raziskave pregovorov in dobrodošel študijski pripomoček. f) Zaradi velike količine gradiva je bilo poleg standardnih filološko analitičnih in etnoloških primerjalnih metod potrebnih veliko statističnih operacij, ki jih je zasnoval računalniško usposobljeni del projektne skupine. Posledično utegnejo biti uporabljene tehnike, ki so bile vpeljane pri klasifikaciji pregovorov, uporabne tudi za druge folklorne žanre in celo zunaj slovstvene folkloristike. Z družbeno-ekonomskega vidika bo korpus uporaben v številnih humanističnih in družboslovnih strokah. ANG Short folklore forms had long been one of the most neglected fields of research in Slovenian folkloristics. Only recently, they have been given systematic attention. The first milestone to mark this shift was the PhD dissertation Aesthetic structure of Slovenian folklore short forms (2012) by S. Babič. The project discusses proverbs as the most representative form of short folklore forms. Its main achievement is a corpus of Slovenian proverbs, now containing 63,081 samples of text from a range of 511 registered sources with 2698 sub-sources, and made up of 14 categories of sources, the last one (Spoken Sources) comprising about 200 informants. 1. The best possible inventory of the material was made, especially with regard to older sources, and classified it accordingly. However, the goal and the result of the project is not the volume of material, but the quality of the produced work, which in its first classification called for: a. verification that every unit satisfies the working definition of a proverb, b. thorough collation and editing. 2. In addition to the extensive volume of work in building a corpus, the most difficult task is its classification. As no internationally recognised scheme exists for proverbs, we sought our own solution. The existing conceptual models proved to be inadequate, which is why the inductive approach was chosen. The first 7000 proverbs, more than 10% of the collected material, were revised in the intermediate editing phase, comprising reliable enough a sample to devise a classification scheme. Empirical classification evolved in four steps: of the originally envisaged 400 entries, in which more than 5000 keywords were entered for computer processing, 260 entries with associated keywords were considered. 3. In addition to the original proverb, each entry generally includes its earliest written record (often in the Bohorič alphabet), its versions and varieties, if possible also dialect forms. 4. Due to the great volume of the material, standard philologically analytical and ethnological comparative methods were complemented by a number of statistical operations, which were designed by the computer competent part of the project group. The techniques and models employed in the classification of proverbs will also be applicable to other folklore genres, as well as outside folkloristics. 5. The two main, original results of the project are: - a scientific, edited collection of Slovenian proverbs with an accompanying scientific apparatus (available on the intranet of the SRC SASA Institute of Slovenian Ethnology), and - a comprehensive consideration of their function and, partly, of a genre definition. The scientific relevance of the project lies in the fact that the corpus of Slovenian proverbs is an outstanding comparative source for European research into proverbs, as well as much-needed study aid. From social and economic points of view, the corpus is applicable to a wide range of areas within social sciences and humanities. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Šele sodobna slovenska slovstvena folkloristika sprejema folklorne obrazce za enakovredni predmet študija. Termin se navezuje na H. Bausingerja, ki folklorni obrazec povezuje z jezikom; slikovitost metafor se izgubi in postanejo le nosilke sporočil. Prav to dela jezik koristen. Obrazec je objektivno dejstvo, ki pokriva pomembno področje pomena, čeprav se subjektivno uporablja zelo različno. Celo in prav v mejnih situacijah nam formulativnost ne uide. V ta namen pridejo zelo prav ravno pregovori. Sistematičen pregled definicij o pregovorih, opravljen v okviru pedagoškega procesa (prim. U. Švab, Teoretične opredelitve, definicije in klasifikacija pregovorov, 2003), se stalno nadgrajuje in celo spogleduje z večkrat ponovljenim stališčem (prvič l. 1868), da uhajajo zanesljivi definiciji. Kljub temu je projektna skupina sproti in posebej pri prvi klasifikaciji skrbela, da gradivo ustreza delovni definiciji pregovora. I. Redakcija korpusa S stalnim odkrivanjem novega gradiva se je stalno večal digitalizirani korpus slovenskih pregovorov. Glede na časovnico se je bilo v določenem trenutku treba odreči njih nadaljnjemu zasledovanju in digitaliziranju. Zaokrožen opus je bil pogoj za računalniško obdelavo gradiva in za novo fazo pri njegovi redakciji: sistematično odpravljanje napak v registriranih pregovorih in njihovih virih. Saj ni cilj projekta čim bolj popoln izpis, ki je privedel do izjemne količine, temveč kakovost opravljenega dela. K temu sodita kolacioniranje in redakcija korpusa: a) Opis dela Tedaj je bilo registriranih 63 081 izpiskov. V resnici je takih, ki se nanašajo na pregovore, nekaj manj, ker je od zbranega gradiva približno 1/3 različic, v starejših fondih pa se pojavljajo tudi ne-pregovori. Poenačevanje zapisov in njihovo dopolnjevanje je najbolj zamudna, toda neogibna faza pri redakciji gradiva. Številčno se je digitalna baza pregovorov množila, toda pri kontroli so se kazale določene podvojitve virov, zato se končna število pregovorov v zbranem korpusu lahko na ta račun zmanjša. Pregledani viri so razvrščeni v 14 rubrik (Slovnice in slovarji; Starejši knjižni viri; Periodika (pratike in koledarji; letopisi; časopisi, revije in glasila); Leposlovje in literarjenje; Strokovni viri; Objavljena slovstvena folklora; Zbirke pregovorov; Rokopisne zapuščine; Muzejske zbirke. Seminarske in diplomske naloge; Priložnostni viri (zasebne zbirke; zbiralne akcije; osnovnošolsko delo); Naključni viri; Radio in televizija; Ustni viri. V njih je registriranih 511 konkretnih virov, ki se podrobno členijo v 2698 podvirov. Ustne vire zastopa okrog 300 informatorjev. - Za ekscerpiranje pregovorov v preteklosti ni bilo enotnih meril ali jih niso upoštevali. To ne velja le za seminarske obveznosti študentov, ki se zanesljivosti šele učijo, temveč tudi za zrele sodelavce izpred več desetletji. Zaradi varčnosti s časom, prostorom in močmi so v rokopisnih ali tipkanih izpisih zelo lakonično navajali vire ali uporabljali zanje samovoljne kratice, ki jih danes zmeraj ni mogoče dešifrirati. Zato je bilo preverjanje tega gradiva in virov zelo zamudno. Pri obojih zaradi površnosti, hitrice ali napačnega branja rokopisov v starih virih izpisi marsikdaj niti izpisi niso dosledno dobesedni. Vse to je zahtevalo k njim vnovično vračanje in celo izpisovanje. - Poleg omenjenega težaškega dela je najzahtevnejša naloga klasifikacija pregovorov. Zanjo še ni zanesljive in mednarodno uveljavljene sheme, zato je bilo treba na samostojno pot. Vsi konceptualni predlogi so se izkazali za neustrezne. Zato smo se odločili za induktivno izhodišče. V ta namen je bilo pregledanih 7000 pregovorov. Nad 10% zbranega gradiva je nemara dovolj zanesljiv vzorec za oblikovanje klasifikacijske sheme: Empirična klasifikacija je dozorela v štirih korakih: od prvotno 400 zasnovanih gesel s 5000 ključnimi besedami je za računalniško obdelavo korpusa nazadnje ostalo 260 gesel. Zaradi osupljive količine gradiva je bilo poleg standardnih filološko analitičnih in etnoloških primerjalnih metod treba veliko statističnih operacij, ki jih je izvedel računalniško usposobljeni soizvajalec projekta. Njegove uporabljene tehnike pri klasifikaciji pregovorov utegnejo biti uporabne tudi za druge folklorne žanre in celo zunaj slovstvene folkloristike. b) Računalniška priprava sistema Računalniško profiliran partner projekta, je proučil znanstveno literaturo o klasifikaciji kratkih besedil: večina se jih klasificira na podlagi vsebujočih besed, izogne pa se klasifikaciji na podlagi pomenov, ki so pri tukajšnjem projektu ključni. Osnovna podatkovna infrastruktura je bila razvita s pomočjo informacijske in algoritmične podpore za obdelavo podatkov o pregovorih ter z algoritmi za merjenje podobnosti pregovorov in oblikovanje osnovnih skupin na temelju podobnosti. Zaradi tukajšnje klasifikacije na podlagi besed s pomočjo indeksa besed so bili povabljeni k sodelovanju eksperti s področja statističnega modeliranja in klasifikacije (kratkih) besedil. - Sodelovanje s tujimi partnerji: Skupaj s prof. dr. Evo Czabarko (University of South Carolina, ZDA) je bil izdelan koncept za vsebinsko in strukturno klasifikacijo pregovorov, kombinacija teh pa pomeni pomensko klasifikacijo pregovorov. Razvita je bila podlaga za razvoj podrobnih algoritmov, ki bodo orodje pri ciljni klasifikaciji obsežnega korpusa pregovorov. V aktualni različici obsega 49 razredov Java programske kode in približno 25.000 vrstic. Z razvijanjem programske opreme je definiran XML format za zapis pregovorov in pripravljena podatkovna struktura za učinkovito obravnavo pregovorov in skupin / množic pregovorov. Le-ti so analizirani glede na vsebovane besede in identificirane ekvivalentne besede. Tako se prepoznajo identični pregovori. Identificirane so tudi množice vsebovanih pregovorov in na tej osnovi je bil izdelan graf celotnega korpusa. Obsežne skupine pregovorov so razbite na manjše različice istega pregovora. Algoritmi na osnovi kategoriziranja besed v pregovorih pripravljajo njihovo izhodiščno kategorizacijo. Izdelan je indeks pregovorov po besedah in sistem za avtomatizirano povezovanje z viri. Podatki o pregovorih so pretvorjeni v programsko lahko berljivo XML obliko. Pripravljene so podatkovne strukture za hranjenje osnovnih entitet za klasifikacijo pregovorov (znak, beseda, pregovor, skupina pregovorov, seznam skupin pregovorov). Na njih so razviti algoritmi za osnovne statistične analize korpusa pregovorov, merjenje podobnosti pregovorov in na tej osnovi za klasifikacijo pregovorov. Ti osnovni algoritmi ustvarjajo temelje za razvoj algoritmov, ki bodo prilagojeni ciljni klasifikaciji pregovorov. Standardizirani zapisi virov: Programska oprema omogoča avtomatizirano razvrščanje pregovorov po virih in indeksu izbranih besed, obenem pa je pri vsakem pregovoru lahko navedeno, v katerih virih vse se pojavlja. Priprava pregovorov na avtomatično klasifikacijo je ugotavljala, kako spremenjeni parametri podobnosti besed in podobnosti pregovorov vplivajo na oblikovanje skupin tako za pregovore iz korpusa kot za množice besed, uporabljene v korpusu. S tem znanjem smo določili optimalni nabor parametrov za avtomatično klasificiranje pregovorov. Pripravljena programska oprema omogoča razvrščanje pregovorov od izhodiščnega linearnega zapisa pregovorov do končne oblike pregovorov, razvrščenih po skupinah. Prvi del tega procesa je razvrščanje pregovorov z omenjenimi orodji, drugi pa obdelava pregovorov z namensko razvitimi orodji, ki s pomočjo grafičnega uporabniškega vmesnika omogočajo podroben pregled in dopolnjujejo avtomatično klasifikacijo pregovorov do končnega izdelka. Razvita programska oprema podpira celoten tok podatkov od besedilnih datotek (DOC, TXT) do evidentno posameznih UTF-8 znakov, uporabljenih v zapisu pregovorov, do evidence besed, uporabljenih v pregovorih združevanja teh besed v pomensko homogene skupine, uporabe pomensko homogenih skupin pri identifikaciji identičnih pregovorov ter pri gradnji hierarhije vsebovanosti pregovorov. Podatkovni tok se po klasifikaciji pregovorov s pomočjo namensko razvite JAVA aplikacije konča z izpisom kategoriziranih pregovorov v HTML datoteke, oblikovane primerno za končni izpis. Klasifikacija je polavtomatska v smislu, da algoritmi strojnega učenja predlagajo kategorije, ki na podlagi že kategoriziranih pregovorov najbolj ustrezajo izbranemu pregovoru. Veliko časa je bilo uporabljeno za prilagajanje prototipa razvite programske opreme celovitemu korpusu pregovorov, ki ga je bilo potrebno prečistiti in odstraniti odstopanje od predvidenega formata zapisa datotek. V naslednjem koraku je bilo potrebno opraviti več eksperimentov, s katerimi smo iskali najugodnejše parametre, pri katerih so implementirani (razviti) algoritmi dajali najboljše rezultate. Hkrati s pripravo korpusa slovenskih pregovorov sta potekali diahrona in sinhrona refleksija o pregovorih kot kulturni dediščini. II. Zgodovinski oris Strokovno evropsko javnost je presenetil podatek (M. Stanonik, Slovene Proverbs through the Time, Acta ethnografia Hungarica 45, 2000; 2004), da so po zaslugi protestanta A. Bohoriča (Arcticae Horulae, 1568) slovenski pregovori zgodnejši od prve objave madžarskih, ki jim je dotlej pripadalo prvenstvo (1598). V prvi Zgodovini slovenske slovstvene folklore (M. Stanonik, 2009) od srednjega veka naprej je v vseh, po literarnih obdobjih strukturiranih, poglavjih, enakovredna skrb namenjena folklornim obrazcem in posebej pregovorom. V Folklorističnih portretih iz treh stoletij (2012) in Folklorističnih portretih iz 20. stoletja (2013) so pri skupaj dvaintridesetih avtorjih obvezno prikazane njihove zasluge tudi za folklorne obrazce, in največ prav za pregovore. Terenske ekspertize B. Ivančič Kutin, sicer specialistka za folklorno pripovedništvo in odlična terenska delavka, postaja ekspert tudi za zbiranje folklornih obrazcev. Pregovore in druge drobne folklorne žanre je na Bovškem, Tolminskem in Polhograjskem a) registrirala vpletene v folklorne in druge pripovedi, b) jih sondažno zbirala posebej in c) zapisovala pridobljene v spontanih pogovorih. Kot metodični pripomoček je pripravila o njih za zainteresirane posebno vprašalnico. č) Za zbiranje drobnih folklornih žanrov v sodelovanju z mentorji in učenci na OŠ Polhov Gradec je prav tako pripravila posebno vprašalnico in načrt dela z navodili za mentorje. Z omenjenimi metodičnimi postopki nastaja zbirka lokalnih drobnih žanrov. Teoretični tloris Folklorni obrazci so bili dolgo zapostavljeno raziskovalno področje, zato jim sodobna slovenska slovstvena folkloristika namenja sistematično pozornost. Dokaz za to je doktorska disertacija Estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev ... (S. Babič, 2012). Že v uvodu predstavlja nov pojem folklorni trenutek in z njegovega vidika problematizira nekatera dosedanja gledanja na folklorne obrazce. Empirično preverjeno delo potrjuje življenjsko povezanost in prepletenost treh ravnin tekst, tekstura, kontekst tudi v tako drobni časovni enoti in s tem utrjuje hipotezo o slovstveni folklori kot samostojni veji besedne umetnosti. Vsaka vrsta obrazca: pozdrav, kletvica, pregovor, uganka, zagovor, molitvica zahteva sebi lasten način zbiranja. Zaradi njihove ustaljene forme je variantnost pri folklornih obrazcih manjša in redkejša kot pri pripovednih in pesemskih žanrih. Tudi s to ugotovitvijo paremiologija zrelo vstopa v slovensko strokovno zavest. Delni rezultati (razkriti algoritmi) navedenega projekta so bili predstavljeni na mednarodni znanstveni konferenci v Bolgariji (2012) in na mednarodnem simpoziju v Mariboru (2013). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Bistvene ugotovitve sledijo po točkah v prijavi projekta: 1. Temeljit zgodovinski oris o zbiranju slovenskih pregovorov dokazuje, da je Bohoričeva objava (1568) zgodnejša od madžarskih, ki je veljala za prvo v Evropi (1598) (Stanonik 2000). 2. Razprava o terminologizaciji sledi razvoju termina pripuvist > prigliha/priglica > exemple > recilo, pametnica > prislovica > pregovor (Stanonik 2007). 3. Kljub stališču paremiologije, da za pregovor ni prave definicije, je za klasifikacijo nujna: najkrajša oblika slovstvene folklore, vpletena v vsakdanji pogovor z okrasnim namenom, za podkrepitev lastne misli/trditve ali njuno relativiziranje, ko se izraža splošna resnica, nauk, prispodoba. Glavni lastnosti: jedrnatost in domiselnost. 4. Za formalne in žanrske razlike med različnimi paremiološkimi obrazci (pregovor, rek/-lo) je iz bogate strokovne lit. uporabna strnjena predstavitev (Švab 2003). 5. Diferenciacijo rekov in pregovorov sta obdelala Švab (2003) in Babič (2012). 6. V paremiološki korpus je vključeno tudi gradivo iz književnosti: monografsko je obdelan A. M. Slomšek, čigar literarna ustvarjalnost je bogat vir za njih folklorizacijo (Turnšek 2012). 7. Razmejevanje pregovorov, ki so sad preteklih izkušenj, od vraž, ki navadno merijo na prihodnost, se pojavlja največ pri vremenskih p. (Babič 2012). 8. Prvi vzorec za takšne analize se prekriva s tč. 6 (Turnšek 2012). Številni avtorji na podobno analizo še čakajo. 9. Narečno zapisani slov. pregovori so v korpusu posebej označeni. 10. Zgled za pomensko preciziranje slov. pregovorov glede na kontekstualno rabo sta razpravi Pogumnemu pomaga sreča in Name-calling in Slovenia: "We"and the "Others" (Stanonik 2003, 2008) in referati na konferenci Več glav več ve (2013). 11. Izhodišče za študij pokrajinskega habitusa so narečno zapisani pregovori idr. folklorni obrazci (iz Čičarije, 2007; Koroške, 2012; Istre (2014). Za širši vidik je bila zamisel uresničena na mednarodni paremiološki konferenci (2013) in v monografiji Več glav več ve (2014). 13. Pedagoški vidik o rabi pregovorov zajemata analiza o njih v osnovni šoli (Pregovori v Posavju, 1999; Slovstvena folklora v očeh mladoletnikov, 2010) in njim posvečena šolska glasila: prim: Naši dnevi, Logatec, 1998. 12., 14., 15. Snov upošteva zbornik Več glav več ve; v njem sta pomembni razpravi Pregovori v Svetem pismu (B. Dolenc), o vplivu klasične gimnazije na prevzemanje latinskih pregovorov v slovenščino (S. Gruntar Vilfan) in razprava Češki pregovori, njihove slovenske ustreznice, pomen in izvor (Balantič 2012). Razen pri zadnjih dveh je pri vseh navedenih realizacijah neposredno ali posredno (pobuda, mentorstvo) sodelovala nosilka projekta. Vrednost in prednost tukajšnjega projekta je v zanesljivi dokumentiranosti zbranega gradiva, njegovi digitalizaciji, pripravi sheme za njegovo računalniško objavo in uporabo ter sistemska odprtost za nadaljnje nadgrajevanje korpusa. Izdelana je tudi temeljna klasifikacija, ki bo za javno rabo še dopolnjena. Temeljna razprava o pregovorih je v tisku (Stanonik, Traditiones 2014) 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 1. Z namenom za vzporedno preverjanje vmesnih rezultatov pri statistični in algoritmični obdelavi nad 60 000 izpisov velikega korpusa pregovorov je bila l. 2011 v PS vključena nova članica dr. Janja Jerebic, izvedenka za statistiko, algoritme in diskretno matematiko. 2. S 1. 1. 2013 se je nosilka projekta prof. ddr. Marija Stanonik upokojila, vendar to ni vplivalo na kakovost izvajanja projekta. 3. S 1. 1. 2013 je bila v projekt vključena dr. Saša Babič, ki je v letu 2012 doktorirala kot prva specialistka za folklorne obrazce. Že kot mlada raziskovalka je aktivno sodelovala pri izvajanju projekta, v končni fazi pa je pripravila mednarodno znanstveno konferenco v sodelovanju z mariborsko Filozofsko fakulteto. 4. Delno se je spremenila izvedba zamisli, na kar so vplivale objektivne okoliščine. Implementacija klasifikacije korpusa v računalniški obdelavi se je nekoliko upočasnila: 5. Delovna faza, to je dopolnjevanje korpusa z novim gradivom bi se lahko še kar nadaljevala - ne samo na podlagi aktualnega, sodobnega gradiva, temveč tudi po zaslugi vse izčrpnejše digitalizacije starejšega knjižničnega gradiva, ki omogoča stoodstotno ekscerpiranje zadevne snovi, kar za starejši način izpisovanja na roke pred nekaj desetletji ni mogoče trditi. Zato pri preverjanju teh izpisov z digitaliziranimi viri prihaja do razlike ne le glede na število možnih izpisov, temveč tudi glede na njihovo kakovost in zanesljivost. Zato je RS, predvsem na pobudo sodelavcev, ki korpus računalniško obdelujejo, sklenila, da se faza sistematičnega zbiranja konča. Kajti izpisovanje gradiva za zamišljeno zbirko pregovorov se je začelo veliko pred začetkom tukajšnjega projekta - v času, ko je bilo samoumevno, da se to počne še s svinčnikom na kartotečne listke, nato pozneje s pisalnim strojem in šele zadnji čas s pomočjo računalnika, kar priča o tem, kako dolgo je potekala ta prva faza zbiranja. 6. Temeljno spoznanje prve faze je, da nikakor ne moremo upati, da bodo vsaj iz preteklih obdobij zbrani zares vsi pregovori, saj nas kljub prizadevanju, da bi se to uresničilo, presenečajo novi (pisani in tiskani) viri. Z relativno gotovostjo pa sklepamo, da ti ne prinašajo toliko novih pregovorov, temveč bolj podatke o pogostnosti posameznih od njih. 7. Veliko več časa, kot je bilo predvideno, je vzela sistematična digitalizacija gradiva. Digitalizacija, na katero v preteklosti niso računali, zahteva stoodstotno formalizacijo pri navajanju gradiva. Vsi popravki in dopolnila so vneseni v ustrezne rubrike v skladu s propozicijami računalniške tehnologije. 8. Glede na končni učinek je bilo nesorazmerno zamudno redakcijsko delo pri pregovorih iz ustnih in naključno zbranih virov. 9. Pri redakcijskem delu neprijetno preseneča ugotovitev, da je zaradi površnosti na roko izpisanih pregovorov, nujno na novo preveriti zanesljivost celotnega gradiva in virov. Zato tako delo terja še vsaj eno kontrolo zapisa na izvirnem mestu, saj se je izkazalo, da so številni izpisi le približno zanesljivi. Glede na to, da gre za korpus, tj. znanstveno objavo gradiva, si ne moremo privoščiti ohlapnosti. Koliko časa nam je vzela ta faza, ni bilo mogoče vnaprej zanesljivo, 100% predvideti. 10. Enotne strukture digitalne enote: enotnost v zapisu pregovorov in virov (poravnave, enotne pisave, avtomatsko številčenje) je bilo zahtevno doseči tudi zaradi različno zasnovanih kartotečnih listkov v različnih obdobjih. Treba je upoštevati, da imamo opraviti z živim gradivom, ki ga ni mogoče obravnavati po vnaprej predvidenih (tudi časovnih) merilih in modeliranih postopkih. Po fazi prve, temeljne klasifikacije je prišlo do zapleta pri uporabi računalniške tehnologije: del pomembnih podatkov, ki se nanašajo na variante, je iz korpusa izpadel in zahteval popravljanje napake. 11. Veliko napora je bilo vloženo v smiselno klasifikacijo paremiološkega gradiva. Teža tega dela se povečuje sorazmerno s količino gradiva. Pripravljenih je bilo več konceptualnih modelov, toda nobeden od njih ni zajel v mrežo celotnega korpusa pregovorov, zato je bila nazadnje sprejeta empirična klasifikacija. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 264367616 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Folkloristični portreti iz treh stoletij ANG Folkloristic portrets from three Centuries Opis SLO Osemnajst profiliranih osebnosti iz slovenske duhovne, kulturne zgodovine in jezikoslovja od 17. stol. (J. V. Valvasor, J. Svetokriški), in 18. stol. (M. Pohlin, U. Jarnik) do večine v 19. stol. (P. Dajnko, A. M. Slomšek, M. Ravnikar-Poženčan, A. Murko, S. Vraz, E. Korytko, J. Trdina, M. Valjavec, V. Urbas, G. Krek, S. Škrabec, G. Križnik, S. Rutar) do K. Štreklja je osvetljeno izrecno s folklorističnega vidika, da se tako sledi predzgodovini stroke. ANG Eighteen profiled personalities from Slovenian spiritual, cultural history and linguistics from 17th Century (J. V. Valvasor, J. Svetokriški), and 18th Century (M. Pohlin, U. Jarnik) up to most of them in the 19th Century (P. Dajnko, A. M. Slomšek, M. Ravnikar-Poženčan, A. Murko, S. Vraz, E. Korytko, J. Trdina, M. Valjavec, V. Urbas, G. Krek, S. Škrabec, G. Križnik, S. Rutar) to K. Štrekelj. The personalities are illuminated from folkloristic view, following the prehistory this profession. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; 2012; Stanonik Marija 424 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 270922496 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Folkloristični portreti iz 20. stoletja ANG Folkloristic portrets from 20th Century Opis SLO Monografija je kronološko in logično nadaljevanje prve knjige z naslovom Folkloristični portreti iz treh stoletij. Avtorica obravnava 14 osebnosti, ki so delovale v prvi polovici 20. stoletja, tj. do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike: J. Polivka, M. Murko, I. Košial, I. Grafenauer, F. Kotnik, J. Kelemina, J. Glonar, F. Stele, J. Glazer, P. Zablatnik, V. Möderndorfer, L. Zupanc, J. Dolenc, M. Matičetov. ANG The monograph is chronological and logical continuation of the first book Folk portraits of three centuries. The author deals with 14 personalities who were active in the first half of the 20th century, ie. till the constitution of Slovenian folkloristics: J. Polivka, M. Murko, I. Košial, I. Grafenauer, F. Kotnik, J. Kelemina, J. Glonar, F. Stele, J. Glazer, P. Zablatnik, V. Möderndorfer, L. Zupanc, J. Dolenc, M. Matičetov. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; 2013; Stanonik Marija 506 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 32223021 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sodobne modifikacije pregovorov, frazemov in drugih folklornih obrazcev ANG Temporary modifications of proverbs, sayings and other small folklore forms Opis SLO V sodobnih reklamnih oglasih in v medijih so folklorni obrazci, sploh pregovori in frazemi večkrat uporabljeni, sploh v modificirani obliki. Prispevek prinaša pregled in analizo modifikacij tovrstnih kratkih besedil. ANG Short folklore forms are often used and modificated in contemporary advertising and in media. The article brings analysis and overlook of modifications of such short folklore forms. Objavljeno v Matica Slovenska; Slavica Slovaca; 2010; Roč. 45, 2; str. 154-161; Avtorji / Authors: Babič Saša Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 33259565 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Paremiologija - na križišču jezikoslovja in slovstvene folkloristike ANG Paremiology - on the crossroad of linguistics and folkloristics Opis SLO Paremiologija je veja slovstvene folkloristike, ki se ukvarja s pregovori, njihovim izvorom, zgradbo, funkcijami. S paremiologijo je tesno povezana paremiografija, tj. zbiranje, zapisovanje in predstavitev pregovorov. Problematika paremiografije, kako zbirati in zapisovati gradivo, da bo ostalo čim bolj reprezentativno (kar je predpogoj za dobro paremiološko analizo), je še vedno aktualna in pereča. Poleg tega pa potrebujemo za obravnavo pregovorov tudi veliko jezikoslovnega znanja. ANG Paremiology is a branch of folklore studies involving research into proverbs, their origins, construction and functions. An important part of paremiology is paremiography: the collecting, writing down and representation of proverbs. The question of how to make the collected material as representative as possible, which language transfer. The conclusion is that the analysis of these mistakes may help predict some of those mistakes. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; Meddisciplinarnost v slovenistiki; 2011; Str. 27-31; Avtorji / Authors: Babič Saša Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 34265901 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Folklorni obrazci v Štrekljevi zapuščini ANG Short folklore forms in Štrekelj collection Opis SLO Članek komentira folklorne obrazce, ki jih vsebuje Štrekljeva zbirka, tako vsebinsko kot tudi statistično: število posameznih folklornih obrazcev, ki jih Štrekljeva rokopisna zbirka vsebuje v primerjavi z objavljenimi enotami. ANG The article comments short folklore forms in Štrekelj collection on the content level as well as from statistical point of view: the number of every specific short folklore form in Štrekelj manuscript collection comparing with edited published units. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademje znanosti in umetnosti; Simpozij o Karlu Štreklju (1859-1912) in slovesna podelitev Štrekljeve nagrade 2012, Gorjansko, 9. junij 2012; 2012; Str. [6]; Avtorji / Authors: Babič Saša Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 1. Terensko delo: v Sloveniji in posebej je treba v tem pogledu poudariti izjemen podvig B. Ivančič Kutin pri slovenskih rojakih v Združenih državah Amerike. 2. Uredništvo: strokovna revija Slovstvena folkloristika, knjižna zbirka folklornih pripovedi Glasovi in druge zbirke folklornih pripovedi (M. S.) 3. Pedagoško delo in mentorstvo dodiplomskim in podiplomskim študentom (doktorat in magisteriji) na Filozofski fakulteti v Ljubljani in mladi raziskovalki na ISN v Ljubljani. (M. S.) 4. Gostujoča predavanja na na Fakulteti za humanistične vede (Koper), Filozofski fakulteti (Ljubljana) in Filozofski fakulteti (Maribor) (B. I. K., M. S., S. B.). 4. Udeležba z referati na znanstvenih simpozijih v Ljubljani, Mariboru, v Franciji, na Portugalskem, Slovaškem, v Srbiji (M. S., B. I. K., S. B.) 5. Na obojestransko pobudo občasno sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja in drugimi javnimi ustanovami: Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov. 6. Sodelovanje s paremiološkimi ustanovami po svetu, članstvo v International Association of Paremiology AIP - IAP (S. B.), International Society of Folk Narrative Research (B. I. K., S. B., M. S.). 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Z znanstvenega vidika je projekt tehten prispevek in premik v slovenski slovstveni folkloristiki, saj je, 1. dolgoročno gledano, znanstvena zbirka pregovorov temelj za pomembne znanstvene raziskave v vseh filoloških in številnih humanističnih in družboslovnih vedah; 2. odličen vir za ustrezne baze v elektronski obliki in tematske priročnike številnih ved; 3. z izidom temeljnega dela bo najprimerneje definirana in konstituirana slovenska paremiologija; 4. zbirka omogoča pripravo specialnih publikacij (npr. tematske, krajevne idr. zbirke) v slovenskem in tujih jezikih. Prevodi takšnih zbirk s primernim spremnim besedilom bi bila imenitna izkaznica slovenske države v evropski družbi; 5. objavljena zbirka in spremna študija bosta v mednarodnih raziskavah zaželen primerjalni vir in dobrodošel študijski pripomoček za slovanske in širše evropske raziskave pregovorov in sorodne raziskovalne projekte. S tem bo slovenska paremiologija postala enakovredna sogovornica v mednarodni paremiologiji; 6. statistično (kvantitativno) obdelavo oz. statistično utemeljene tehnike podatkovnega rudarjenja, uporabljeni pri klasifikaciji pregovorov, bo mogoče uporabiti tudi pri klasifikaciji drugih podobnih kratkih besedil s fokusirano vsebino, kar je poleg slovstvene folkloristike pomembno za jezikoslovje in številne druge vede; 7. v kombinaciji s strokovno-analitičnimi metodami omogoča razvoj aplikativne slovstvene folkloristike in znanstven vpogled v obsežne uporabniške besedilne korpuse, ki nastajajo s pomočjo sodobne tehnologije; 8. statistično utemeljene tehnike podatkovnega rudarjenja in tudi strokovno-analitični pristop, ki bodo uporabljeni pri klasifikaciji pregovorov, so uporabne pri klasificiranju podobnih kratkih besedil s fokusirano vsebino (npr. obravnava kratkih besedilnih sporočil SMS ali odzivov uporabnikov na spletnih forumih in dnevnikih). 9. Nadgraditev tehnik klasifikacije za uporabo pri avtomatiziranju odziva na uporabniška vprašanja. 10. Interdisciplinarni pristop, ki ga prinaša uvajanje podatkovnega rudarjenja besedil v metodološki aparat slovstvene folkloristike, bo omogočil nove vrste raziskav, podprtih s sodobnimi informacijskimi tehnologijami. To bo prispevalo tako k novim spoznanjem o zgodovinski nacionalni kulturni dinamiki kot k širjenju splošnega poznavanja in uporabe sodobnih tehnologij. ANG From a scientific point of view, the project makes a relevant contribution to, and a shift in Slovenian literary folkloristics for the following reasons: 1. In a long-term perspective, the scientific collection of proverbs is a foundation for relevant scientific research in all philological sciences and a number of areas within social sciences and humanities. 2. For a number of sciences, it is an excellent source for electronic databases and specialised reference books. 3. The publication of this fundamental work is the most apt way to define and establish Slovenian paremiology. 4. The collection facilitates production of special publications (e.g. collections organised by topic, location, etc.) in the Slovenian and other languages. Translations of such collections accompanied by apt texts would make a fine emblem of Slovenian science (and state) in the European society. 5. The published collection and the accompanying study will be a valuable comparative source in international research, and a welcome study aid for Slavic and other European research into proverbs and related research projects, making Slovenian paremiology an equal partner in international paremiology. 6. The statistical (quantitative) processing or statistically supported data mining techniques used in the classification of proverbs will also be applicable to the classification of other similar short texts that are focused in terms of content; something of great importance for literary folkloristics as well as linguistics and many other sciences. 7. In combination with professional and analytical methods, the project paves the way for the development of applied literary folkloristics, and offers a scientific insight into large user text corpora, which are built by means of modern technology. 8. Statistically supported data mining techniques, as well as the professional and analytical approach used in the classification of proverbs will be applicable to the classification of other similar short texts that are focused in terms of content (e.g. research into short textual messages such as SMS text messages or users' comments in internet forums and blogs). 9. An upgrade of classification techniques for the purpose of automatic replies to user questions. 10. The interdisciplinary approach resulting from the implementation of data mining in the methodological apparatus of literary folkloristics will enable new types of research based on the latest information technologies. This will contribute to new insights into the historical national cultural dynamics, as well as to the dissemination of the general knowledge and use of modern technologies. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Neposreden in vsestranski pomen prve znanstvene zbirke slovenskih pregovorov je v njihovi splošni dostopnosti in uporabnosti ne le za vse humanistične in družboslovne vede, temveč pod določenimi pogoji tudi širši javnosti. Prednost zbirke so na enem mestu dostopni, pregledno urejeni pregovori, saj je prihranek časa danes ena od najpomembnejših ekonomskih kategorij. 1. Zbirka pregovorov je tehten prispevek k poznavanju in izražanju slovenske mentalitete v slovenskem jeziku. 2. Leksikalna predstavitev slovenskih pregovorov je koristna za vse, ki se posvečajo vprašanjem slovenske identitete in njene kontinuitete. 3. Ni samo dokaz slovenske ustvarjalnosti v preteklosti, temveč pridobitev tudi za današnjo besedno umetnost, ki lahko črpa iz zbirke ustvarjalne pobude. 4. Krepila bo jezikovni izraz novinarjev in profesionalnih uporabnikov jezika sploh. 5. Korpus slovenskih pregovorov omogoča pripravo specialnih publikacij (npr. kronološke, tematske, krajevne idr. zbirke) v slovenskem in tujih jezikih. 6. Prevodi takšnih zbirk s primernim spremnim besedilom bi bili lahko imenitna izkaznica slovenske države v evropski družbi. 7. s konstituiranjem slovenske paremiologije se s pomembnim delom iz duhovne kulture promovira slovenska država, omenjena veda pa se vključuje v mednarodni pretok znanja. 8. Nedvoumna je uporabnost korpusa za pedagoške potrebe v didaktičnem procesu na vseh stopnjah izobraževanja (vrtec, osnovna šola, srednja šola, visoko šolstvo). 9. Zbirka omogoča oglaševalski industriji, da z naslonitvijo na tradicijo oblikuje in ustvarja nova in izvirna oglasna sporočila. S populariziranjem izdelkov hkrati neposredno omogoča identifikacijo s slovenskim, regionalnim ali lokalnim območjem in se povezuje s širšim evropskim prostorom. 10. Odpravljena bo ena od vrzeli v poznavanju, varovanju in ohranjanju slovenske nesnovne kulturne dediščine. ANG The direct and all-embracing relevance of the first scientific collection of Slovenian proverbs lies in its general accessibility and usefulness not only for the humanities and social sciences, but under certain conditions also for the general public. One of the advantages of the collection is that proverbs are well organised and accessible from a single place, time savings being one of the key economic categories of today. 1. The collection of proverbs is a relevant contribution to the knowledge and expressions of the Slovenian mentality in the Slovenian language. 2. A lexical representation of Slovenian proverbs is useful for all those dealing with the issues of Slovenian identity and its continuity. 3. It is not just evidence of Slovenian creativity in the past, but an addition for today's literature to draw on the collection of this creative initiative. 4. It will enhance the linguistic competence of journalists and professional language users in general. 5. The corpus of Slovenian proverbs enables production of special publications (e.g. collections organised by time period, topic, location, etc.) in the Slovenian and other languages. 6. Translations of such collections accompanied by apt texts can make a fine emblem of Slovenia in the European society. 7. Establishing Slovenian paremiology is an important aspect in promoting Slovenia by means of the spiritual culture, with the new discipline joining the international flow of knowledge. 8. The corpus is evidently applicable to educational processes at all levels of education (preschool, primary education, secondary education, higher education). 9. The collection allows for the advertising industry to draw on tradition to create new and original advertisements. By popularizing products, it enables at the same time direct identification with Slovenian regional or local areas and connects to a wider European environment. 10. The project fills one of the voids in the knowledge, protection, and preservation of the Slovenian intangible cultural heritage. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O Varovanje okolja in trajnostni G.06. razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek V okviru projekta Slovenski pregovori kot kulturna dediščina: klasifikacija in redakcija korpusa je do sedaj najobsežnejša in najpopolnejša znanstvena zbirka slovenskih pregovorov. V zbirki je obravnavanih 63 081 izpiskov, katerih viri so razvrščeni v 14 rubrik, vsi izpiski pa imajo popoln podatek o viru. Registriranih je 511 virov z 2698 podviri: od prvih tiskanih pa do sodobnih objav. Pregovori so zaradi podatka o viru opremljeni s kontekstom, zato niso več le kot jezikovni relikt, temveč zaživijo. Ravno zaradi navajanja virov in s tem dostopnosti konteksta je baza pregovorov osnova, ki omogoča nadaljnje poglobljeno delo in analize. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Marija Stanonik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana |28.3.2014" Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/55 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS Id zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2014 v1.01 AF-2D-47-63-A5-F6-D8-6A-FF-BB-07-30-5D-72-BF-36-20-B7-B8-BD Priloga 1 HUMANISTIKA Področje: 604. Etnologija Dosežek 1: Znanstvena zbirka slovenskih pregovorov 01 Slovnice in slovarji 02 Starejši knjižni viri 03a Periodika - pratike in koledarji 03b Periodika - letopisi 03c Periodika - Časopisi, revije in glasila 04 Leposlovje in literarjenje 05 Strokovni viri 06 Objavljena slovstvena folklora 07 Zbirke pregovorov 08 Rokopisne zapuščine 09 Muzejske zbirke 10 Seminarske in diplomske naloge 11 a Priložnostni viri - zasebne zbirke 11b Priložnostni viri - zbiralne akcije 11 c Priložnostni viri - osnovnošolsko delo 12 Naključni viri 13 Radio in televizija 14 Ustni viri 0 150 300 450 600 750 900 1050 1200 V okviru projekta Slovenski pregovori kot kulturna dediščina: klasifikacija in redakcija korpusa je do sedaj najobsežnejša in najpopolnejša znanstvena zbirka slovenskih pregovorov. V zbirki je obravnavanih 63 081 izpiskov, katerih viri so razvrščeni v 14 rubrik, vsi izpiski pa imajo popoln podatek o viru. Registriranih je 511 virov z 2698 podviri: od prvih tiskanih pa do sodobnih objav. Pregovori so zaradi podatka o viru opremljeni s kontekstom, zato niso več le kot jezikovni relikt, temveč zaživijo. Ravno zaradi navajanja virov in s tem dostopnosti konteksta je baza pregovorov osnova, ki omogoča nadaljnje poglobljeno delo in analize.