LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 4/98 april 1998 Letnik 50 {t. 4 str. 81-120 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., mag. Borut Mad`arevi~, Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), mag. Stane Ber~i~, doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Toma` Klop~i~, dipl. ing. Direktor: dr. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija telefon (061)/121-46-60, (061)/222-143, fax (061)/221-616 Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant d.o.o. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: ELAN - Modri program Praksa za prakso Perspektive uporabe son~ne energije za sušenje lesa v Sloveniji Rastne napetosti vdrevesu in lesu Nelson in les Absolutno in relativno Davek na dodano vrednost Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 5/98 Prilagajanje proizvodnje in prodaje novim tr`nim razmeram Weinig na Interbimall/Xylexpo ‘98 Novosti v programski opremipri vodenju naro~ilniške pohištvene proizvodnje Nataša Vesel Tratnik - nova doktorica lesarskih znanosti Intervju z dipl. in`. Zvonetom Novino, generalnim direktorjem Novolesa d.d. MEBLO TOP Tapecirano pohištvo d.o.o. in Tone Poga~nik v IDCO v Ljubljani Mednarodni pohištveni sejem Köln ‘98 - vtisi Mednarodni pohištveni sejem MILANO ‘98 Dan lesarstva goriškega in severnoprimorskega obmo~ja Tako smo se spoznavali Wellington in les Borzne vesti Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Mirko TRATNIK @eljko GORIŠEK Niko TORELLI Niko TORELLI Niko TORELLI Cene MATI^I^ Fani POTO^NIK Jakob F. PLANINC Franc POHLEVEN Fani POTO^NIK Ljerka FIN@GAR Jasna HROVATIN Darinka KOZINC Miha MERVAR Niko TORELLI 83 85 91 95 96 97 ix-xii 102 103 103 105 106 108 109 110 113 114 115 116 117 119 LES wood 50 (1998) 4 Contents 82 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 4/98 Contents Editor’s Office: Perspects of solar energy in wood drying in Slovenia @eljko GORIŠEK 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia M. NOVAK 85 Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Growth stresses in trees and wood Niko TORELLI 91 Fax No.: + 386 61 221-616 Vabimo vas na DAN LESARSTVA KOROŠKEGA OBMO^JA Revija LES in Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobra`evanje, Obrtno zbornico Slovenije in Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo, pripravljata sre~anje lesarjev koroškega obmo~ja. Sre~anje bo 21. maja 1998 ob 9. uri na Poklicni gostinski in lesarski šoli Slovenj Gradec v Slovenj Gradcu, Gosposvetska 2. Namenjeno je predvsem predstavitvi novega u~nega programa v srednjem izobra`evanju za lesarstvo, uporabnikom, to je obrtnikom, podjetnikom in predstavnikom lesne industrije obmo~ja, ki ga pokriva Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec (obmo~je Koroške in Savinjske doline). Sre~anje sodi v sklop prireditev ob 50-letnici neprekinjnega izhajanja revije LES. Za sre~anji lani v Postojni in v [kofji Loki ter letos v Novi Gorici bodo taka sre~anja organizirana tudi v vseh drugih lesarskih {olah Slovenije. Ob vsakem sre~anju bo iz{el zbornik dolo~enega obmo~ja, v katerem bo na kratko predstavljena zgodovina lesarstva in lesarskega {olstva ter navedeni vsi obrtniki, podjetniki in industrijska podjetja, ki se ukvarjajo z lesom. Revija LES Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec LES wood 50 (1998) 4 Uvodnik 83 Praksa za prakso Na Biotehniški fakulteti, na oddelku za lesarstvo `e tradicionalno izobra`ujemo univerzitetne diplomirane in`enirje lesarstva (pogoj za vpis v univerzitetni študijski program je uspešno opravljena matura, študij vsebuje 8 semestrov predavanj in vaj in 1 diplomski semester) in po novem tudi diplomirane in`enirje lesarstva (vs) (pogoj za vpis je uspešno opravljen zaklju~ni izpit ali matura, visokošolski strokovni študij vsebuje 5 semestrov predavanj in vaj, 1 semester prakti~nega usposabljanja in 1 diplomski semester). Univerzitetni diplomirani in`enir naj bi bil usposobljen za reševanje in`enirskih problemov in za znanstveno raziskovalno delo, ~eprav dosedanje izkušnje ka`ejo, da se zelo malo diplomantov univerzitetnega študija kasneje odlo~i za raziskovalno kariero, oziroma za pedagoško delo na univerzi, kar pomeni, da jih (pre)malo nadaljuje z magistrskim in kasneje z doktorskim študijem. Po drugi strani pa nas praksa pogostokrat opozarja, da so naši diplomanti vsaj na za~etku premalo prakti~no uporabni, saj jim razumljivo, manjka prakti~nih znanj in izkušenj. Nov študijski program visokošolskega strokovnega študija lesarstva je ciljno bolj “prakti~no usmerjen”, kar še posebej poudarja šesti semester prakti~nega usposabljanja, ki pomeni v primerjavi z univerzitetnim študijem novost. Študent naj bi bil v izbranem podjetju, kjer bo na praksi, aktivno vklju~en v resni~no in`enirsko delo z reševanjem pravih (ne šolskih) in`enirskih nalog. Pri tem naj bi razvijali študentove sposobnosti za samostojno strokovno odlo~anje upoštevaje tehni~ne, tehnološke, organizacijske, tr`enjske in ekonomske ~initelje konkretnega poslovnega procesa. Bodo~i diplomirani in`enir (vs) na ta na~in spoznava in ciljno preu~uje poslovni proces in se v skladu s programom usposabljanja in glede na lastni interes osredoto~a ali bolj na tehni~no-tehnološka, organizacijska, tr`enjska ali pa na ekonomska vprašanja. Program prakti~nega usposabljanja je na ta na~in za vsakega študenta individualni program, narejen po meri podjetja in študenta. Mentorji iz izbranih podjetij in mentorji - visokošolski u~itelji so torej pred pomembno nalogo, ker so soodgovorni za prakti~no usposabljanje. Slovenskemu lesarstvu, ki ima zelo neugodno kadrovsko strukturo, saj premore le skromne tri odstotke diplomiranih in`enirjev, bo nova generacija lesarskih strokovnjakov - diplomiranih in`enirjev lesarstva (vs) vsekakor dobrodošla, je pa skupaj z lesarskim oddelkom odgovorno, da bo študentom v drugi polovici prihodnjega leta pripravilo takšne izobra`evalne razmere, takšno prakso, da bodo lahko prvi diplomanti nove izobra`evalne smeri `e v letu 2000 za~eli z uspešnim in`enirskim delom. Prof. dr. Mirko TRATNIK LES wood 50 (1998) 4 Napovedi 84 LES obveš~evalec Priloga revije LES ob 23. sejmu LESMA junij 1998 Sejemska ponudba strojev, naprav in materialov za lesarstvo ob 23. sejmu LESMA 98 Ljubljana, junij 1998 Tudi ob letošnjem 23. sejmu LESMA pri reviji LES v sodelovanju z Zdru`enjem lesarstva pri GZS pripravljamo publikacijo, ki je namenjena predstavitvi strojev, naprav in materialov za lesarstvo. Podobno publikacijo (LES/obveš~evalec) smo izdali ob predlanskem 22. sejmu LESMA (bienalni sejem strojev, naprav in materialov za lesarstvo), ter 7. in 8. Ijubljanskem pohištvenem sejmu in z njo vzbudili veliko zanimanje slovenske lesarske javnosti. Osrednji del publikacije je namenjen informacijam o sejmu in obsejemskih prireditvah, druge dele pa smo namenili predstavitvi vaše ponudbe z oglasom (1/1, 1/2, 1/4 ali 1/8 strani) po zelo ugodnih cenah, pa še s popustom za naro~nike revije LES. Spredstavitvijo v tej publikaciji se boste predstavili Ijudem ne samo nekaj dni na sejmu, temve~ tudi kasneje, ~ez tedne ali mesece, ko bodo iskali ponudnike za posamezna podro~ja v lesarstvu. Ksodelovanju vabimo tudi podjetnike, ki ne mislijo razstavljati na letošnjem sejmu LESMA, saj bo vaša predstavitev v publikaciji odmevna med obiskovalci sejma ter v ostali slovenski lesarski javnosti v ~asu sejma in tudi po njem. Publikacijo LESARSTVO 97 bodo dobili obiskovalci sejma ter vsi naro~niki revije LES (celotna slovenska lesarska industrija in obrt), zato ne izpustite izjemne prilo`nosti za predstavitev svoje dejavnosti. Pokli~ite ~imprej in si zagotovite najboljše mesto! Za vse dodatne informacije in naro~ila pokli~ite: Uredništvo revije LES, Stane Ko~ar, tel. 061 /222-143, 061/121-46-60, fax. 061 /221-616. LES obveščevalec Priloga revije LES ob 23. sejmu LESMA junij 1998 TU JE LAHKO VAŠ OGLAS NE ODLAŠAJTE - POKLI^ITE LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 85 UDK 630*847:620.92 Pregledni znanstveni ~lanek (Prewiew Scientific Paper) Perspektive uporabe son~ne energije za sušenje lesa v Sloveniji Perspects of solar energy in wood drying in Slovenia @. Gorišek1, M. Novak2 Izvle~ek Predstavljen je razvoj in mo`nosti izkoriš~anja son~ne energije za sušenje lesa.Projektirana in izdelana je bila komora, ki `e v izvedbi temelji na naravnih materialih, delovanje pa na uporabi izklju~no obnovljivih virov. Abstract Research and development of various type of solar drying systems in wood drying are represented. A new experimental solar dryer built up with all renewable materials was constructed. Klju~ne besede: sušenje lesa, solarna energija, obnovljivi Keywords: wood drying, solar energy, renewable materials viri 1. UVOD Današnja energijska preskrba ~lovešt-va je zasnovana predvsem na se`igu, v notranjosti zemlje akumuliranih fosilnih goriv. Posledici sta dve: (a) prevelika potrošnja zmanjšuje zaloge goriv, (b) emisija škodljivih snovi v ozra~je pri njihovem se`igu pa nevarno ogro-`a naravno zemljino energetsko in ekološko ravnovesje. Ekološke spremembe se `e ka`ejo tudi v obliki nas-tajajo~e tople grede, kot posledica emisije CO2, ki prepre~uje dolgovalovno sevanje s površine zemlje in s tem njeno ohlajevanje v vesolje. Prav spoznanje o potrebi po nadomestitvi fosilnih goriv, zaradi njihovega škodljivega vpliva na okolje, v zadnjih letih spet postavlja obnovljive vire energije v ospredje. Med primarnimi viri prevladuje energija son~nega sevanja, saj prestre`ena energija nekaj-tiso~- 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 2 samostojni raziskovalec, dipl. ing., Murska Sobota krat presega potrebe ~loveštva. ^e-prav se morda zdi, da je tako pridobljena energija ekonomsko neupravi-~ena, moramo vedeti, da je v konvenciji Zdru`enih narodov o spremembi podnebja njen glavni cilj zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, metana in dušikovih oksidov. 20 % zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida je bilo predlagano `e pred dvema letoma (berlinski vrh OZN). ^e bodo razvite dr`ave pristale na zmanjšanje emisij plinov, bo manjša proizvodnja energije povzro~ila korenite spremembe v rabi energije, saj naj bi do leta 2015 zni`ali emisije za 15 %, Slovenija pa je h konvenciji pristopila februarja 1996. Sušenje lesa je med energijsko najpo-tratnejšimi postopki v predelavi lesa, zato so mo`nosti zmanjšanja porabe energije ali njena zamenjava z obnovljivimi viri v tem predelovanem postopku najracionalnejše. Zanimanje za uporabo son~ne energije se je po-ve~alo tudi v procesu sušenja lesa, zlasti zaradi boljše izrabe lesnih ostankov. Današnji razvoj tehnike nakazuje najhitrejši razvoj pri izrabi son~ne energije z razli~nimi mo`nostmi njene izrabe: aktivni solarni sistemi, pasivni sistemi, son~ne celice. Da bi ocenili mo`nosti uvajanja sušilne tehnike tudi v Sloveniji, je bila v sklopu raziskovano-razvojnega centra za uporabo obnovljivih virov energije postavljena pilotska eksperimentalna sušilnica. Posebnost komore je izklju~-na uporaba obnovljivih energetskih virov, oziroma energije sonca tako za segrevanje kot za pogon naprav za prisilno kro`enje zraka. @e v projektu pa je bila na~rtovana uporaba ekološko najsprejemljivejših materialov. 2. UPORABA SON^NE ENERGIJE V POSTOPKU SUŠENJA LESA Energijske zahteve pri sušenju lesa so zelo velike, saj se od vse potrebne energije v predelave lesa od 60 do 70 % porabi za njegovo sušenje. V Sloveniji, in tudi v Evropi, je trenutno najpogostejše t.i. normalnotempera-turno konvekcijsko komorsko sušenje z delno izmenjavo zraka, ki pomeni LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 86 pribli`no 80 % vseh kapacitet sušilnih naprav. Pri tem na~inu se 80 do 85 % porabi kot toplotna energija, ve~ino-ma pridobljena iz lesnih ostankov, preostalih 15 do 20 % pa kot elek-tri~na. Glede na ~as in intenzivnost son~nega sevanja se je smotrnost uporabe son~-ne energije v Sloveniji potrdila `e na mnogih podro~jih, vendar se, zaradi nekoliko višje investicije in daljše amortizacijske dobe, še ni popolnoma uveljavila. Tudi ocene uporabnosti solarnih sistemov v postopku sušenja lesa za Srednjo Evropo so bile `e pred nekaj leti ugodne, zato lahko pozitivne rezultate pri~akujemo tudi v Sloveniji. Optimizem nas lahko navdaja tudi z dejstvom, da traja son~no obsevanje v Ljubljani od 0,88 ur na dan v decembru pa tja do 8,19 ure v juliju (slika 1), globalno son~no obsevanje pa je od 600 Wh/m²/dan v decembru do 5.310 Wh/m²/dan v juniju (slika 2) (Medved 1995). V letu 1997 smo imeli v Ljubljani celo 2063 ur son-~nega obsevanja kar je najve~ v dosedanjih opazovanjih. 2.1. Sistemi sušenja lesa s son~no energijo 2.1.1. Naravni sistemi ogrevanja (zrak, voda), ki prek ventilatorjev prenaša energijo v sušilno komoro (slika 4). Uporablja se ve~ sistemov prenosa toplotne energije iz zbirnega mesta do mesta porabe. Sistem z zrakom je relativno enostaven in poceni, najve~ja Najosnovnejši tip solarne sušilne ko- te`ava pa je skladiš~enje toplote za more je naravno ogrevanje prek di- daljše ~asovno obdobje (Lumley in rektnih sistemov (steklene stene), indi- Choong 1979). Pri nekaterih zunan-rektnih sistemov (masivne stene ali jih SSE se kot prenosni medij uporabl-Tombe-Michelovega zid) in stekle- ja teko~ina (Little 1979). Sistem je nikov (zimskih vrtov). V praksi se izvajajo kombinirani sistemi, saj tako izkoristijo vse prednosti ali nadomestijo slabosti posameznih izvedb (slika 3). Son~no sevanje se prek zastekljenih odprtin prenaša v notranjost prostorov, kjer se toplota akumulira v tleh ali stenah komore (Lumley in Choong 1979; Wengert 1980). Dodatni ventilatorji v sušilnem prostoru zagotavljajo enakomerno segrevanje in sušenje celotnega zlo`aja. Slika 4. Aktivni son~ni sistem za sušenje lesa: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - sprejemnik son~ne energije (kolektor), 4 - lopute, 5 - stropna pregrada Figure 4. Active forced convection solar dryer for timber: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 -collector, 4 - vents, 5 - inside roof Slika 1. Povpre~no trajanje dnevnega son~nega obsevanja za Ljubljano (po Medvedu 1995) Figure 1. Duration of solar radiation in Ljubljana. Slika 3. Enostavnejša izvedba solarne sušilne komore z naravno in prisilno konvekcijo: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - zasteklitev, 4 - absorbtivna površina, 5 - stropna pregrada, 6 - lopute za izmenjavo zraka Figure 3. Greenhouse type of solar dryer with natural and forced: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 - glass, 4 -absorptive plate, 5 - inside roof , 6 - vents 2.1.2. Aktivni sistemi son~nega ogrevanja kompleksen in drag, vendar `e omo-go~a tudi akumuliranje toplote za uporabo v ~asu, ko ni son~nega obsevanja. 2.1.3. Solarni sistemi z akumulacijo Zaradi ob~asnega prese`ka son~ne energije se v izpopolnjenih sistemih toplota prenaša v akumulacijske sisteme. Tako se zmanjšajo dnevne in letne fluktuacije, toplota pa se porabi ob pomanjkanju (slika 5) (Tschernitz in Simpson 1977). Slika 2. Globalno son~no obsevanje za Ljubljano (po Medvedu 1995) Figure 2. Global solar radiation in Ljubljana Najpomembnejši element aktivnih solarnih sistemov je sprejemnik son~ne energije (SSE), ki absorbira son~no sevanje in se pri tem segreje. Toplota prehaja na toplotni prenosnik Slika 5. Aktivni son~ni sistem z akumulacijo energije: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - sprejemnik son~ne energije (kolektor), 4 - lopute, 5 - stropna pregrada, 6 - akumulator toplote, 7 - tripotni ventil Figure 5. Active solar dryer with heat storage: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 -collector, 4 - vents, 5 - inside roof, 6 - heat storage, 7 - valve LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 87 2.1.4. Kombinirani solarni sistemi U~inkovitost solarnega sušenja se najbolj pove~a v kombinaciji s konden-zacijskim sušenjam oziroma drugimi metodami izkoriš~anja dadatne energije (slika 6) (Chen in Rosen 1980). sušenju pomembnejša od regulacije temperature (Steinmann, 1990a, b, c, d; Steinmann in Vermaas, 1990). Klima v sušilni komori, oz. vzdr`evanje optimalne ravnovesne vla`nosti, se tako prvenstveno uravnava z navla`evan-jem in izmenjavo zraka, vedeti pa moramo, da sta oba postopka povezana z energetskimi izgubami. 2.2.1 Regulacija temperature raš~a, ~im ni`ja je lesna vla`nost oz. ~im po~asnejše je sušenje. Najve~ja temperaturna razlika ni nujno dose-`ena poleti, saj je lahko zunanja zimska temperatura zelo nizka kljub relativno visoki radiaciji. Temperatura v sušilni komori je naj-ni`ja zjutraj, ko se komora ~ez no~ ohladi, akumulacija son~ne energije na kolektorjih pa še ni zadostna (tudi zaradi naklona sprejemnikov son~ne energije - kolektorjev) (Koukal, 1984). Pri relativno nizkih temperaturah sušenja celo zelo majhno pove~anje pripomore k ob~utnemu skrajšanju sušilnega ~asa. Povišanje temperature je še zlasti u~inkovito pri vla`nostih lesa pod to~ko nasi~enja celi~nih sten, ko prevladuje difuzijsko gibanje higro-skopsko vezane vode. K nizki povpre~ni temperaturni razliki med okolico in komoro bistveno prispeva mo~no no~no zni`anje temperatur. Solarne sušilnice zato opremljajo z dodatnimi grelnimi napravami za po-ve~anje hitrosti sušenja v ~asu slabega ali “izpadlega” son~nega obsevanja (obla~no vreme, zima, no~). Son~ni kolektorji morajo biti grajeni tako, da ne motijo gibanja zraka skozi zlo`aj, oz. tako, da v ~asu slabše akumulacije son~ne energije zrak ne kro`i skozi kolektorje, kjer bi se lahko ohladil. Povpre~no temperaturo je mogo~e dvigniti s pove~anjem površine kolektor-jev, dvojno zasteklitvijo, sledenjem pravokotnemu son~nemu obsevanju, izboljšanju izolativnosti in s kontrolo delovanja ventilatorjev (Tschernitz, 1986). U~inkovitost sistema z akumuliranjem prese`ka dnevne energije v kamnite sklade še ni tolikšno, da bi lahko povrnilo investicijske stroške, prihodnost pa ima kombinacija sušenja s kon-denzacijskim agregatom (Chen et al., 1982), oziroma drugimi na~ini izko-riš~anja energije uporabljenega zraka (rekuperacija energije). 2.2.2. Izmenjava zraka Za izmenjavo zraka v komori z okoliškim morata biti izpolnjena dva pogoja: Slika 6. Kombiniran (z akumulacijo toplote in s toplotno ~rpalko) aktivni son~ni sistem za sušenje lesa: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - sprejemnik son~ne energije (kolektor), 4 -lopute, 5 - stropna pregrada, 6 - akumulator toplote, 7 - tripotni ventil, 8 - toplotna ~rpalka Figure 6. Active solar dryer combined with heat pump and heat storage: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 -collector, 4 - vents, 5 - inside roof, 6 - heat storage, 7 - valve, 8 - heat pump 2.2. Specifi~ni pogoji solarnih sistemov sušenja lesa Temperatura v solarni sušilni komori je funkcija intenzivnosti in trajanja son~ne radiacije, temperature okolice ter parametrov sušilne komore (izolativnost, zaste-kljenost, kolektor-skega razmerja in hitrosti prepihovanja). Najve~je te`ave pri regulaciji temperature povzro~a omejena koli~ina son~ne energije in V solarnih sušilnih komorah se sre~u- mo~na nihanja temperature zaradi: jemo z nekaterimi specifi~nimi pogoji a - menjavanja dneva in no~i, sušenja, ki se bistveno razlikujejo od b - letnih ~asov in najpogostejšega in tudi najbolj razis- c - vremenskih razmer. kanega normalnotemperaturnega konvekcijskega komorskega z delno Temperatura v solarni sušilni komori izmenjavo zraka. Za optimalno izved- je vedno višja od zunanje (pri tempe-bo tehnološkega postopka solarnega raturi okolja od 25 do 30 °C dose`e sušenja moramo vse posebnosti vklju- ob koncu sušenja maksimalno do 62 ~iti v sistem za vodenje in regulacijo °C), vendar je še vedno ni`ja od pred-sušenja, kajti le tako je mogo~e zago- pisanih za normalnotemperaturno su-toviti najni`je stroške obratovanja, t.j. šenje. najkrajši ~as sušenja, z najmanjšo porabo energije seveda ob zagotovljeni Preseganje povpre~nih dnevnih tem-kvaliteti osušenega materiala (s kon~- peratur, ki se najve~krat podaja kot no vla`nostjo, ustrezno ravnovesni parameter uspešnosti solarnega su-vla`nosti mesta vgradnje, brez vla`- šenja, je lahko zavajajo~e, saj so ma-nostnega in napetostnega gradienta ksimalne temperaturne razlike med ter vidnih razpok, ve`enja ali obarva- okolico in komoro dose`ne le v krat-nja). kih ~asovnih intervalih na višku son-~nega obsevanja in ob koncu sušilne-V solarnih komorah je dose`ena tem- ga procesa, ko je lesna vla`nost `e peratura vedno ni`ja od tiste, pred- nizka. Upoštevati moramo tudi dej-pisane v re`imih za konvencionalne stvo, da je trajanje najvišjih tempera-sušilnice, hkrati pa mo~no variira med tur veliko krajše od trajanja nizkih dnevom in no~jo, od dne do dne, pa (Schneider et al. 1979). Predvidevamo seveda tudi med letom, kar vpliva tudi lahko, da so temperaturne razlike na dose`eno ravnovesno vla`nost v (med okolico in komoro) pri sušenju komori. Nekatere analize ka`ejo, da sve`ega lesa, t.j. do vla`nosti to~ke je regulacija ostrine sušenja in ustrez- nasi~enja celi~nih sten, relativno ne ravnovesne vla`nosti pri solarnem majhne, temperaturna razlika pa na- LES wood 50 (1998) 4 a) ravnovesna vla`nost v komori mora biti višja od programsko dolo~ene, druga~e bi izmenjava poostrila sušenje in mo~no pove~ala nevarnost nastanka napak in b) absolutna vla`nost zunanjega zraka mora biti ni`ja od tiste v komori, dru-ga~e prezra~evanje ni u~inkovito. Hitrost sušenja je najve~ja v prvi fazi, ko se izlo~ijo najve~je koli~ine kapi-larne oz. proste vode. Izmenjava zraka mora biti v tem ~asu najve~ja, zato morajo zra~niki zagotavljati zadostno izmenjavo. Po izkušnjah se v tretjini sušilnega ~asa izlo~i vsa prosta voda, kar pomeni 80 % vse izlo~ene vode, za preostalih 20 % vezane vode pa sta potrebni dve tretjini sušilnega ~asa (Steinmann, 1990a). Razlike v hitrosti sušenja so torej o~itne, zato morajo zra~niki dovoljevati veliko izmenajvo na za~etku sušenja in prav tako relativno dobro tesnjenje v drugem delu sušenja, druga~e bi prišlo do prevelikega zni`anja ravnovesne vla`nosti in potrebno bi bilo navla`evanje. Koli-~ina potrebnega izmenjanega zraka v komori je obratno sorazmerna z razliko med absolutno zra~no vla`nostjo okolja in komore (za ustrezno spremembo klime je pri manjši razliki potrebna ve~ja koli~ina izmenjanega zraka). 2.2.3. Navla`evanje Glavna naloga sušenja je izlo~anje vode iz lesa, kar bi teoreti~no pomenilo, da sistemi za navla`evanje niso potrebni. Seveda pa s konstantno spreminjajo~o se temperaturo ob~ut-no niha tudi ravnovesna vla`nost lesa. Zahtevana ostrina sušenja se lahko vzdr`uje brez navla`evanja, ~e je izlo-~anje vode iz lesa dovolj hitro, da nadomesti izgube in zni`evanje relativne zra~ne vla`nosti zaradi naraš~ajo~e temperature. Pri ve~ini lesnih vrst hitrost izlo~anja vode ni zadostna, zato je potrebno dodatno navla`evanje, posebno še v jutranjih urah, ko se komora segreva. Zaradi ~im manjših energijskih izgub mora biti navla`eva-nje zmanjšano na minimum. Nihanja klime v solarnih sušilnih komorah so ve~ja kot v konvencionalnih sušilnicah, zato morajo biti ustrezna Raziskave in razvoj tudi tipala, ki se hitreje odzovejo na spremembe. Na hitrost spreminjanja vpliva tudi razmerje med volumnom komore in neto prostornino lesa (pri manjšem razmerju je sprememba ravnovesne vla`nosti hitrejša). 2.2.4. Prisilno kro`enje zraka Naprave za prisilno kro`enje zraka morajo zagotavljati zadostno preveva-nje zraka skozi suše~i se zlo`aj, konstrukcija celotnega sistema sušilne komore pa mora zagotavljati razli~ne tokokroge suše~ega zraka, ki omogo~a-jo ali samostojno delovanje ali delujejo v poljubni kombinaciji: a) adiabatni pogoji - zaprt sistem, b) izmenjava zraka z okolico, c) kro`enje zraka prek kolektorjev in d) kro`enje zraka prek akumulacijskega sistema. No~no ustavljanje ventilatorjev zadr`i temperaturo v komori, s prepihova-njem pa se temperatura zmanjša in je le 2 do 7 °C višja od zunanje. Prepi-hovanje pri vla`nosti lesa nad to~ko nasi~enja celi~nih sten je smotrno tudi pono~i, ker ~ez dan akumulirana energija omogo~a razmeroma lahko izlo~anje proste vode tudi pri ni`jih temperaturah. V tej fazi sušenja tudi re`imi ne predpisujejo velike ostrine, tako da je tudi ravnovesna vla`nost lahko višja. Ko pade vla`nost lesa pod to~ko na-si~enja celi~nih sten, no~no prepiho-vanje ni ve~ smotrno, saj tako les ob-dr`i višjo temperaturo. Takšni pogoji pono~i omogo~ajo zmanjšanje vla`-nostnih razlik med površino in sredico ter hitrejše gibanje vode med dnevnim segrevanjem. Hkrati ostane nizka tudi ravnovesna vla`nost, kar prepre~uje navla`evanje površine med no~nim ohlajanjem. Jutranji zagon ventilatorjev oz. zagon v dopoldanskem ~asu se krmili s primerjavo temperatur ko-lektorja in temperature v sušilni komori, saj je le-ta najugodnejši kazalec za za~etek prepihovanja. 2.2.5. Površina sprejemnikov son~ne energije - kolektorjev Prav gotovo je razmerje med površino kolektorjev in neto kapaciteto komore 88 signifikanten parameter pri preu~e-vanju solarnega sistema. Nizko razmerje lahko vpliva na zelo dolg ~as sušenja, visok pa na visoke investicijske stroške, nesorazmerne pove~ani u~inkovitosti. Dolo~itev optimalnega razmerja je v tesni odvisnosti od inkli-nacije absorptivnih površin, izolacije, transparentnosti zunanjih površin ipd. Optimalna površina kolektorjev je odvisna tudi od lesne vrste debeline sor-timentov, makro in mikro lokacije, zahtevane oz. `elene hitrosti sušenja ter vrste in oblike sušilnice oz. zbiralnikov (Helmer, 1986, Palmer & Kleinschmidt, 1992). Odvisno od klimatskih razmer bi v zmernem pasu za vsak kubi~ni meter neto prostornine lesa potrebovali od 1,7 do 7 m² son~nih zbiralnikov, kar potrjujejo tudi eksperimentalni rezultati (Sattar, 1993a, b). 2.2.6. Hitrost sušenja Hitrost sušenja v solarni sušilnici je vedno ve~ja od hitrosti sušenja na prostem. Zimsko sušenje v solarnih sušilnicah je za 37 % po~asnejše od poletnega sušenja, medtem ko je zimsko sušenje na prostem za 51 % po-~asnejše kot poletno. Solarno sušenje je tako v primerjavi s sušenjem na prostem bolj u~inkovito pozimi. Sezonska nihanja imajo na solarno sušenje manjši vpliv kot na sušenje na prostem. 3. MATERIAL IN METODA @e v ideji projekta preu~evanja uporabe son~ne energije v postopku sušenja lesa smo si zastavili nalogo izdelati sušilno komoro, ki bo `e v svoji izvedbi temeljila na naravnih materialih, pri delovanju pa izklju~no na uporabi obnovljivih virov. Skoraj vsi osnovni materiali so zato naravni in obnovljivi, le nekateri deli sprejemnikov son~ne energije in pretvorniki son~ne v elektri~no energijo so iz drugih materialov. Še poseben poudarek izkoriš-~anju son~ne energije je bil namenjen obratovanju sušilnice. Poleg sprejemnikov son~ne energije, ki zagotavljajo preskrbo s toplotno energijo, se tudi elektri~na energija za pogon naprav za prepihvanje proizvaja s son~no LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 89 Slika 7. Eksperimentalna sušilna komora Figure 7. Experimental solar dryer energijo prek fotovoltai~nih celic (slika 7). 3.1. Sušilna komora Konstrukcija sušilne komore je lesena in je obojestransko zaprta z mav~no-kartonskimi ploš~ami, impregniranimi z vodoodbojnimi sredstvi. Med ploš-~ami je 10 do 14 cm debel sloj izolacije s parno zaporo in zra~nim prostorom. Volumen eksperimentalne komore je 11,25 m³, z razmerjem med površino sprejemnikov in volumnom komore 1 : 1,07 m²/m³. 3.2. Sprejemniki son~ne energije Sprejemniki son~ne energije so zasnovani na osnovi vgrajenih elementov strešne konstrukcije in imajo vzporedno še nosilno vlogo. Dimenzije zagotavljajo maksimalen izkoristek vgrajenih materialov, ki sestavljajo sprejemnike son~ne energije, in so prilagojeni serijski proizvodnji. Toplo-zra~ni sprejemniki so izdelani iz lesenega okvira (1,0 m x 3,0 m), torej s površino 3 m². V strešno konstrukcijo so vgrajeni štirje sprejemniki. Skupna površina vgrajenih sprejemnikov z mo`nostjo segrevanja zraka ali zraka in vode je 12 m². Sprejemnik je izdelan na osnovi send-vi~ konstrukcije v naslednji sestavi: * za toplotno izolacijo je uporabljena kamena volna debeline 8 cm; * absorber je izdelan iz tanke aluminijske plo~evine, ki ji je pove~ana površina z dodatnim valovitim krivljenjem, kar pove~a tlorisno površino za 2,5-krat in ugodno vpliva na toplotni prestop med absorberjem iz zrakom; absorber je obdelan s ~rno mat barvo, ki zagotavlja visoko stopnjo absorbcije in nizek koeficient refleksije; * širina odprtine za kro`enje zraka je prilagojena zahtevanemu pretoku zraka; * pokrov sprejemnika je iz stekla debeline 6 mm. 3.3. Naprave za prepihovanje Izmenjava zraka v komori lahko deluje z naravno konvekcijo, ~emur je prilagojena tudi konstrukcija komore. Dodatna prepihovanja zagotavljajo nizkonapetostni 12 V ventilatorji. Elek-tri~na enegija za njihov pogon se pridobiva s fotovoltai~nimi celicami in se shranjuje v akumulatorjih, tako da lahko delujejo tudi v ~asu brez son~-nega obsevanja. 4. REZULTATI Rezultat daljšega preu~evanja in pro- jektiranja mo`nosti izrabe in uvajanja solarnega na~ina sušenja lesa v Sloveniji je eksperimentalna solarna sušilnica manjše kapacitete, ki bo nudila mo`nost preu~evanja izrabe tega neusahljivega energijskega vira. Solarna sušilna komora je bila `e v idejni zasnovi projekta na~rtovana z minimalnim vplivom na okolje. Vgrajena je na ju`ni strani raziskovalno-raz-vojnega centra za uporabo obnovljivih virov energije ter se tako vklapl-ja tudi v prekmursko pokrajino. Na ju`ni strani so pod kotom 45 ° name-š~eni sprejemniki son~ne energije, kar zagotavlja optimalno celoletno izkoriš~anje son~ne energije. Maksimalno izkoriš~anje son~ne energije je tako v pomladanskem in jesenskem ~asu, nekaj slabše pa je v poletnem ~asu, ko je sonce najvišje in v zimskem, ko je najni`je. 5. SKLEP Optimalna izvedba solarne sušilne komore je odvisna od specifi~nih potreb in okoliš~in lokacije. Poudarek je na izkoriš~anja solarne energije v procesu sušenja lesa z ustreznim razvojem regulacijskega sistema. Zaradi velikega nihanja temperature in zato nezanesljivega uravnavanja le-te, je pri solarnih sušinih procesih poudarek na regulaciji ravnovesne vla`nosti lesa ter u~inkoviti izmenjavi uporabljenega zraka v sušilni komori z zunanjim. V projektu je bila dograjena solarna sušilna komora, kjer `e konstrukcija zagotavlja osnovno izmenjavo uporabljenega zraka z zunanjim `e z naravno konvekcijo, za optimalno izkoriš-~anje son~ne energije pa so vgrajene še dodatne naprave za prepihovanje, ki pa tudi delujejo s pretvorbo son~ne v elektri~no energijo. LITERATURA 1. CHEN, P. Y. S.; HELMER, W. A.; ROSEN, H. N.; BURTON, D. J. 1982 Experimental solar dehumidified kiln for drying lumber. Forest Products Journal. 32(9):35-41 2. CHEN IN ROSEN 1980. Solar dehumidification drying of red oak. Journal of the Institute of LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 90 Wood Science 9 (4) 194-196 3. HELMER, W. A. 1986. A general collector sizing method for solar kilns. Forest Products Journal. 36 (6):11-18 4. KOUKAL, J. 1984. Trocknen von Schnittholz mittels Sonnenenergie. Holztechologie. 2:71-73. 5. LITTLE, R. L. 1979. Ongoing research - solar heated water driers lumber. Forest Products Journal 29 (2) 52-53 6. LUMLEY IN CHOONG 1979. Technical and economic characteristics of two solar kiln designs. Forest Products Journal 29 (7) 49-56 7. MEDVED, S. 1993. Solarni in`eniring. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. 178 str. 8. PALMER, G., KLEINSCHMIDT, S. D. 1992. Timber seasoning in a solar kiln. Queensland Forest Service. Department of primary industries. 8 p. 9. SATTAR, M. A. 1993a. Economics of drying timber in a greenhouse type solar kiln. Holz als Roh- und Werkstoff 52:157-161. 10.SATTAR, M. A. 1993b. Solar drying of timber - a review. Holz als Roh- und Werkstoff 51:409-419. 11.SCHNEIDER, A.; ENGELHARDT, F.; WAGNER, L. 1979. Comparative investigation on air and solar drying of lumber under central European weather conditions. . Holz als Roh- und Werkstoff 37 (11):427-433. 12.STEINMANN, D. E. 1990. Drying rate and air circulation in a fully automated solar kiln. Holz als Roh- und Werkstoff 48:195-200 13.STEINMANN, D. E. 1990. Temperature control in a solar kiln. Holz als Roh-und Werkstoff 48:287-291 14.STEINMANN, D. E. 1990. Designe and testing of a solar kiln simulator. Holz als Roh- und Werkstoff 48:409-412 15.STEINMANN, D. E. 1990. Designe and testing of a solar kiln simulator - Testing the solar kiln simulator. Holz als Roh- und Werkstoff 48:445-448 16.STEINMANN, D. E. IN VERMAAS, H. F. 1990. Control of equilibrium moisture content in a solar kiln. Holz als Roh- und Werkstoff 48:147-152 17.TSCHERNITZ, J. L. 1986. Solar energy for wood drying using direct or indirect collection with supplemental heating. US Forest Products Laboratory, Research paper No. FPL-RP-477:81 p. 18.TSCHERNITZ, J. L. IN SIMPSON. 1979. Solar heated, forced air, lumber dryer for tropical latitudes. Solar Energy. 22:563-566 19.WENGERT, E. M. 1980. Improvements in solar dry kiln design. US Forest Service Research Note US Products Laboratory, Madison. No. FPL-0212, 10 str. ZA BISTRE glave U uredništvu smo se odlo~ili, da vam od ~asa do ~asa zastavimo kašno uganko, katere reševanje vam bo popestrilo branje revije. K reševanju vabimo vse bralce, posebno še šolsko mladino. Najboljše rešitve bomo objavili v reviji, mogo~e se bo našla tudi kakšna nagrada. Tokrat smo se odlo~ili, da vam zastavimo dve vprašanji: ??? Prvo je la`je in vam nanj verjetno ne bo prete`ko odgovoriti: Kaj je na sliki? ??? Drugo vprašanje pa se glasi: Kako je do tega pojava prišlo? LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 91 UDK: 630*815.1 Strokovni ~lanek Rastne napetosti v drevesu in lesu Growth stresses in trees and wood N. Torelli Izvleček: Abstract: Opisan je nastanek rastnih napetosti, njihov škodljiv vpliv v A description is given of the origin of growth stresses, adverse effects stoje~em drevju in lesu. Razpravlja se o gozdnogojitvenih vidikih nastanka rastnih napetosti. Podane so podrobnosti o nastanku re`, sr1nih in kro`nih razpok in krhkega srca. Naštete so mo`nosti prepre~evanja pokanja in ve`enja zaradi sproš~anja rastnih napetosti. Klju~ne besede: rastne napetosti, izvor, škodljivi u~inki, gozdnogojitveni vidiki in standing trees and wood. Silvicultural aspects are discussed. Details are given of the ethiology of end splits, heart and ring checks and brittle heart. Possibilities to prevent checking and warping due to the growth stresses relaxation are listed. Key words: growth stresses, origin, adverse effects, silvicultural aspects Rastne napetosti nastajajajo v kambi-jevi coni in se vgrajujejo v les med rastjo. Manj izrazite so pri iglavcih (Jacobs 1945). Zaradi njih pomeni drevesno deblo prednapet nosilec. Deformacije, ki nastanejo zaradi sproš~anja rastnih napetosti, so zelo majhne in jih izra`amo v mm/m (10-6 m/m). Kljub temu pa utegnejo biti u~inki sproš~anja rastnih napetosti zelo dra-mati~ni. Tako se pri raz`agovanju hloda s tra~nim `agalnim strojem peri- ferne deske slo~ijo navzven. V~asih se korenovec bukovega hloda razcepi kot bet pri gobi (angl. “mushrooming”, slika 1 a, b, c). Posledica rastnih napetosti so tudi ~elne in sr~ne razpoke, vsaj delno pa tudi kolesivost oz. kro`ne razpoke. Radialne deske se lahko deformirajo v obliki sablje, tangencialne pa v obliki loka (kot doge, slika 2). Slika 1. (a) Navzven uslo~eni polovici vzdol`no pre`aganega debla (po Giordanu in Curru 1972 iz Kublerja 1987, str.75). (b) Mo~no razcepljeno deblo bukve (po Mayer-Wegelinu in Mammnu 1954 iz Kublerja 1987, str. 88). Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Ljjubljana Slika 1(c). Razklano bukovo deblo Ve~inoma pripisujejo te deformacije higroskopskemu kr~enju in pre~ni kr-~itveni anizotropiji. Vendar pa kr~enje nastopi šele, ko lesna vla`nost pade pod to~ko nasi~enja celi~nih sten (TNCS, FSP, U » 30 %), deformacije zaradi sproš~anja rastnih napetosti pa se pojavijo v sve`em lesu, takoj po poseku in kasneje med raz`agovan-jem (vzpostavitev novega ravnote`-nega stanja). Rastne napetosti nastanejo v kambi-jevi coni v zadnji fazi diferenciacije vlaken. Tedaj se skušajo zrele~a vlakna vzdol`no skr~iti in bo~no razširiti. Starejšo, `e diferencirano togo tkivo prepre~uje vzdol`no kr~enje novih diferencirajo~ih se celic, zato se v njih razvijejo vzdol`ne natezne napetosti. Hkrati sosednje celice pre-pre~ujejo bo~no razširitev celic, zato v novih celicah hkrati nastanejo še v tangencialni smeri delujo~e tla~ne napetosti. V novih celicah se uveljavijo napetosti šele tedaj, ko postanejo dovolj toge in elasti~ne. Glede mehanizma, ki povzro~i vzdol-`no kr~enje vlaken in nastanek vz-dol`ne natezne napetosti, so mnenja deljena in izoblikovalo se je ve~ hipotez. LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 92 Slika 2. Ve`enje zaradi rastnih napetosti v obliki (a)"sablje" in (b)"loka" (a) Ligninska nabrekovalna hipoteza Münch, ki je `e pred drugo svetovno vojno preu~eval tenzijski les, je menil, a odlaganje lignina med celulozne mikrofibrile povzro~i pre~no razširitev tenzijskih (`elatinskih) vlaken. Zaradi spiralnega poteka fibril (Boyd 1985), naj bi pre~na razširitev povzro~ila vzdol`no kontrakcijo. Iz istega vzroka se skr~i vita vrv iz naravnih vlaken, ~e jo zmo~imo. Hipoteza skuša pojasniti hkraten nastanek vzdol`ne natezne in v tangencialni smeri delujo~e tla~ne napetosti v enem samem procesu. Hipoteza se zdi prepri~ljiva. Obodne (periferne) rastne deformacije so zares odvisne od mikrofibrilarnega kota. Lignifikacija povzro~i skrajšanje normalnih lesnih celic z majhnimi mikro-fibrilarnimi koti, medtem ko se kom-presijske traheide z velikimi mikrofibri-larnimi koti podaljšajo. Za dolo~itev deformacij se je Boyd poslu`il Barber/Meylanovega modela (1964) za izra~un kr~itvenih razmerij celi~ne stene v glavnih anatomskih smereh zaradi medsebojnega vpliva (interakcije) stenskega matriksa in v njem vklju~enih mikrofibril, odvisno od mikrofibrilarnega kota. Dejanski skr~ek celi~ne stene je odvisen od elasti~nostnega modula oz. togosti mikrofibril in stri`nega modula matriksa. Pri tem si je Boyd predstavljal, da ima z vidika deformacij lig-nifikacija obraten u~inek kot oddajanje vezane vode pri higroskopskem kr-~enju. Z uporabo Barber/Meylano-vega modela za anizotropno kr~enje celi~ne stene in ob domeni, da je razmerje med elasti~nostnim modulom mikrofibril in stri`nim modulom stenskega matriksa v normalnem lesu 50, je Boyd izra~unal “deformacijska razmerja” v vzdol-`ni in pre~ni smeri in v smeri debeline celi~ne stene. Deformacijsko razmerje predstavlja dele` deformacije, ki bi ga lahko pri-~akovali v matrik-su v naštetih smereh, ~e ne bi bilo zaviralnega u~inka celuloznih mikro-fibril. Deformacijsko razmerje v vz-dol`ni smeri je bilo pri mikrofibrilarnih kotih med 100 - 400 negativno (zmanjšanje dimenzij), pri ve~jih kotih pa pozitivno (pove~anje dimenzij). (b) Hipoteza intruzivne rasti in vodnega stresa Okuyama in Kikata (1981), ki sta merila sezonsko spreminjanje rastnih napetosti, sta prišla do sklepa, da vz-dol`ne natezne napetosti niso posledica tangencialnega nabrekanja zaradi lignifikacije. Ugotovila sta, da sezonsko spreminjanje napetosti v vzdol`ni in tangencialni smeri ne sovpadata. Menita, da je vzrok za vz-dol`ne natezne napetosti predvsem rast celi~nih sten (rast celuloznih mikrofibril) in ne sprememba pre~ne oblike celice. Tangencialno delujo~e rastne napetosti naj bi bile v zvezi z intruzivno rastjo celic in skr~kom debla zaradi tanjšanja vodnih stolpcev v ~asu suše (Worrall 1966). To posredno potrjuje tudi Malan (1979), ki je opazil, da pri evkaliptu (E. grandis) nastajajo ~elne razpoke zlasti pri se~nji v ~asu suše, ko se tla mo~no izsušijo. ^e naj bi imela vodna tenzija pomembno vlogo pri vgraditvi rastnih napetosti v les, potem lahko pri~akujemo, da bodo rastne napetosti ve~je pri tistem lesu, ki je nastajal v ~asu izrazitih suš! Pri poseku drevja se vodna tenzija hipoma sprosti in lesno tkivo se razširi, seveda v skladu s svojo anizotropno naravo. Intruzivna rast je postkam-bialna rast vlaken. Vlakna po delitvi rastejo v dol`ino in se pri tem vrivajo (vrivanje ali intruzija) druga med drugo. Pri evolucijsko naprednejših vrstah znaša postkambialna rast vlaken tudi do 600 %. Pri iglavcih znaša post-kambialna rast le do 15 %. Morda so prav zaradi skromne post-kambijalne rasti rastne napetosti pri iglavcih precej manjše kot pri listavcih. (c) Celulozna tenzijska hipoteza Barber (1978, 1987) meni, da se celuloza v celi~ni steni obnaša kot vzmet. Celulozne mikrofibrile naj bi se med razvojem celi~ne stene raztegnile, verjetno zaradi turgorja, ki omo-go~a daljšanje vlaken. V celi~nih stenah se tedaj razvijejo natezne napetosti. Kr~enje raztegnjenih celuloznih mikrofibril nadzoruje oz. zavira odlaganje lignina v celi~no steno. Skr~ek bo tem ve~ji, ~im manj lignina se vgradi v celi~no steno in obratno. Eks-tremni primer so tenzijska vlakna. @e dlje ~asa je znano, da je elasti~nost celic obratno sorazmerna s stopnjo njihove lignifikacije. Hipoteza je uporabna tudi za interpretacijo rastnih napetosti pri zelnatih rastlinah. Slika 3. Model nastanka rastnih apetosti v celi~ni steni zaradi kontrakcije celuloze. (a) Visok turgor v razvijajo~i se celici prepre~uje kontrakcijo celuloze. (b) Šibka lignifikacija in padanje turgorja omogo~ita kontrakcijo celuloze. (c) Kljub padcu turgorja, odlo`eni lignin prepre~uje kontrakcijo celuloze (Po Barberju 1987) “Ligninska” in “celulozna” hipoteza se izklju~ujeta, kar je med avtorjema spro`ilo ognjevito razpravljanje. (~) Hipoteza medsebojnega vpliva vzdol`nih nateznih napetosti v mi-krofibrilah in pre~nih tla~nih napetosti zaradi lignifikacije. Okuyama, Yamamoto, Yoshida, Hat- LES wood 50 (1998) 4 tori in Archer (1994) so ugotovili, da nastopijo mo~ne natezne napetosti na zgornji strani nagnjenih debel listavcev, kjer je presek `elatinskih slojev v tenzijskih vlaknih velik. Zaklju~ili so, da tenzijska (`elatinska) vlakna generi-rajo velike natezne napetosti. Nastale napetosti so tem ve~je, ~im manjši je mikrofibrilarni kot, ve~ja je vsebnost alfa-celuloze in ~im ve~ji je dele` kristalizirane celuloze. Prav tako so ugotovili, da ni korelacije med nateznimi rastnimi napetostmi in lignifikacijo, oz. da je celo šibko negativna. Rezultati ka`ejo, da so velike vzdol`ne natezne napetosti predvsem posledica nateznih napetosti celuloznih mikrofibril. Slika 4. Razporeditev izra~unanih vzdol`nih, tangencialnih in radialnih napetosti v tankem in debelem deblu (po Kublerju 1987, str. 74) Slika 5. Deformacije letev zaradi sproš~anja vzdol`nih nateznih tla~nih napetosti. (a) Na~rt vzdol`nega raz`agov-anja radialne deske. (b) Po raz`agovanju so periferne letve skr~ile in uslo~ile navzven, notranje pa podaljšale. (c) Dol`ine letev po izravnavi (po Jacobsu 1945) Raziskave in razvoj Iz razlogov, kot jih navajajo hipoteze, je periferija debla v vzdol`ni smeri obremenjena na nateg, sredica pa na tlak, ki je tem ve~ji, ~im debelejše je deblo. Vsaka nova plast celic, ki jih tvori kambij, namre~ pove~a tlak v sredici debla. Napetostni gradient pri drobnejših deblih je mnogo ve~ji kot pri debelejših (slika 4). Zato je ve`enje `aganic pri raz`agovanju tanjših debel zelo mo~no. Slika 5 prikazuje sproš~anje napetosti po vzdol`nem raz`agovanju radialne deske po Jacobsu (1945). Pri debelih deblih utegnejo vzdol`ne tla~ne napetosti prekora~iti mejo pro-porcionalnosti (elasti~nosti), pri ~emer se celice deformirajo. Zaradi visokoe- Slika 6. V debelem deblu so vzdol`ne tla~ne napetosti zaradi lezenja in tla~nih porušitev precej manjše od izra~unanih (po Boydu 1950 b) 93 lasti~ne narave lesa, ki je v vla`nem lesu še posebej izrazita, se napetosti v sredici debla s~asoma zmanjšajo. Izmerjene napetosti so zato manjše od izra~unanih (slika 6). Slika 7 prikazuje vzajemni u~inek rastnih napetosti in upogibnih napetosti zaradi vetra. Superimpozicija obeh napetosti povzro~i pove~anje nateznih napetosti na vetrni strani in tla~nih napetosti na odvetrni strani. V praksi ne merimo rastnih napetosti neposredno. La`je je hlod raz`agati in izmeriti deformacijo e in elasti~nostni modul E ter ob predpostavki “enostavne” elasti~nostne teorije izra~unati napetost s, torej s = E x e. Tehniko meritev sta razvila Boyd (1950a) in Nicholson (1971). Na hlodu ali drevesu odstranimo skorjo in v les zabije-mo dve zna~ki oz. `eblji~ka (marker-ja), nato se natan~no izmeri razdalja med njima. Z rezi v njuni bli`ini se sprostijo napetosti, nakar se ponovno izmeri razdalja med njima. Iz zmanjšanja ali pove~anja razdalje lahko sklepamo na predznak vraslih rastnih napetosti. Napetosti lahko izra~una-mo tudi v laboratoriju, ~e povzro~imo enako deformacijo in izmerimo napetost, ki je bila zanjo potrebna. Tako izra~unane vzdol`ne napetosti so bile pri listavcih med 7 in 14 MPa (Wilson & White 1986, str. 164). V posebno hudih primerih je vzdol`-na deformacija na periferiji debla reda 0,1 %. Seveda pa je deforma- Slika 7. Vzajemni u~inek rastnih napetosti in napetosti zaradi u~inka vetra LES wood 50 (1998) 4 cija v debelni sredici zaradi lezenja manjša. Na splošno so pre~ne rastne napetosti v povpre~ju 10 krat manjše od aksial-nih. Ker pa je les v pre~ni smeri precej manj trden, so pre~ne deformacije precej ve~je od vzdol`nih (Kubler 1987, str. 76). Pri pre`agovanju se periferni del debla nekoliko usko~i in zaradi Poissonovega u~inka pove~a povšina preseka. Hkrati se podaljša debelna sredica. Prerez debla se konveksno izbo~i (slika 8). Slika 8. prikazuje 400-kratno nadvišano deformacijo pre~nega preseka hloda zaradi sproš~anja vzdol`nih rastnih napetosti; prim. sliko 4 (po Wilhelmyju in Kublerju 1973) Sproš~anje rastnih napetosti v prerezu se ka`e zlasti v obliki sr~nih razpok. Na periferiji je deblo v tangencialni smeri obremenjeno na tlak in v sredici na nateg. Nastajajo le v sredici debla, ki je v tangencialni smeri obremenjena na nateg. Pojavijo se vselej na lokaciji str`enskih trakov (šibka mesta). Ker je periferija debla v tangencialni smeri obremenjena na tlak, sr-~ne razpoke praviloma ne segajo do kambija. Posledica rastnih napetosti so tudi deformacije tangencialnih desk v obliki loka in radialnih desk v obliki sablje navzven (slika 2) (koritavost tangencialnih desk je posledica anizotropne-ga higroskopskega kr~enja). Kole-sivost naj bi bila posledica sproš~anja radialnih nateznih napetosti, omogo-~ilo pa naj bi jih šibko mesto, npr. parenhimska barierna cona v smislu Shigovega modelnega koncepta CO-DIT. Verjetna se zdi tudi hipoteza, da lahko kro`ne razpoke povzro~i vzajemen u~inek radialnih pre~nih napetosti in vzdol`nih stri`nih napetosti, ki nastanejo v deblu, ki ga je upognil veter ali sneg (Panshin & de Zeeuw 1980, str. 296). Po tej logiki bi morale nastajati razpoke le v bli`ini str`e- Raziskave in razvoj na, kjer so radialne natezne napetosti najve~je, vendar to vselej ne dr`i. Tla~ne sledi (angl. compression failure, nem. Stauchbruch ali Faserstauchung) so mikroskopske stri`ne porušitve pre~no na celi~ne osi, ki jih povzro~ajo dolgotrajne vzdol`ne tla~-ne napetosti v debelih deblih. Te drobne drsne ravnine le`e pod kotom 30 - 45 ° glede na osi in se širijo skozi stene sosednjih celic. Tvorijo linijo izrazite natezne šibkosti. “Sledi” so premajhne, da bi jih lahko opazili z navadnim svetlobnim mikroskopom, dobro pa se vidijo v polarizirani svetlobi. Pri nekaterih listavcih so tla~ne sledi tako številne, da nastane pojav, imenovan krhko srce (angl. brittle heart). Znano je krhko srce pri sambi (Triplo-chiton scleroxylon K. Schum) in pri okumeju (Aucoumea klaineana Pierre.). Vsekakor pa je krhko srce bolj razširjeno, kot smo doslej mislili. Pan-shin ga omenja tudi pri bukvi! (Finflay 1967). Rastne napetosti so mo~nje izra`ene pri listavcih. Še posebej velike so pri rodovih Eucalyptus, Fagus in Shorea. Poseben primer je Gvajanska wapa (Eperua spp.), “Gvajanski eksplozivni les” (O.V. 1984). Pri podiranju sicer ravna debla te vrste hitro pokajo. Nekaj podobnega sem opazoval tudi sam pri mehiškem chechem blancu (Sebastiania sp.), katerega deblo je takoj po poseku dobesedno razpadlo. Pri afriškem sipoju (Entandrophra-gma utile) so se pri zelo debelem hlodu hipoma sprostile aksialne tla~-ne napetosti. Tedaj se je sredica debla s premerom 20-30 cm hipoma podaljšala za 2-3 cm. Harzman (1988, str. 41) poro~a, da so morali pri neki burmanski vrsti (Dipterocar-pus sp.) prekiniti proces luš~enja furnirja, ko je bil ostanek hloda debel med 40 in 60 ali celo 80 cm. Tedaj so za~eli vpeti valji zaradi notranjih napetosti mo~no pokati. Mariaux in Vitalis-Brun (cit. iz Harzmann 1988, str. 41) sta pri wapi ugotovila tesno zvezo med številom tenzij-skih `elatinskih vlaken (tenzijski reakcijski les) in rastnimi napetostmi. 94 Kako prepre~iti pokanje in ve`enje lesa? Na~elno vsako raz`agovanje pomeni sproš~anje napetosti, ki ga lahko sledimo vse do mikroskopskega nivoja. K pokanju so manj nagnjene drevesne vrste z izmeni~no zavito rastjo. Škodljivo pokanje hlodov lahko prepre~imo ali omejimo tudi tako, da na vsaki strani nameravanega pre~-nega reza uporabimo jeklene trakove. S kuhanjem in parjenjem je mogo~e pospešeno relaksirati napetosti in tako zmanjšati ve`enje in pokanje med nadaljno predelavo. Nicholson (1973) poro~a, da je mogo~e z ne-kajmese~nim skladiš~enjem hlodov v vodi ali s škropljenjem prav tako znatno zmanjšati napetosti. Moderna gozdarska praksa skuša zmanjšati vgrajevanje rastnih napetosti med rastjo. Za bukev in evkalipte so ugotovili, da je z red~enjem mogo-~e zmanjšati rastne napetosti (Polge 1981, Malan 1979). Obstaja sig-nifikantna negativna korelacija med dol`ino krošnje in pojavom ~elnih razpok pri hlodih. Dodajmo še, da je tudi verjetnost nastanka neza`elenega “rde~ega srca” pri bukvah z daljšo krošnjo manjša. Nicholson (1973) je za evkalipt ugotovil, da je mogo~e zmanjšati rastne napetosti v stoje~em (`ivem) drevju z omejevanjem rasti leto pred posekom. Opravljeni so bili poskusi z obro~ka-njem, zastrupljanjem in kemi~nimi de-folianti. Izostanek dodatnih rastnih napetosti v sezoni pred posekom omo-go~a relaksacijo napetosti v drevesu za dve tretjini. Takšni postopki pa `al pove~ujejo mo`nost glivne infekcije in napada insektov. Kot so rastne napetosti neprijetne za predelavo in rabo lesa, pa so za drevo z vidika pre`ivetja zelo koristne. Deblo je trdnejše, saj v bistvu pomeni prednapet nosilec. Drogovi iz celih debel, ~etudi mnogokrat zelo neugledno krivi, so zaradi vraslih napetosti praviloma bolj trdni od `aganih. Vzdol`ne razpoke, ki nastanejo zaradi strele ali mraza, se kalusno la`je preraš~ajo (“mrazna rebra”), saj jih tla~ne napetosti v tangencialni smeri stiskajo in o`ijo. Tudi kirurg s šivanjem pribli`a robova rane, da se hitreje zaceli. LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 95 Je `e tako, da, kar je dobro za drevo, je mnogokrat slabo za lesarja... Kogar tema bolj zanima, priporo~am zlasti Archerjevo knjigo(1987) in zelo obširen Kublerjev pregled (1987). LITERATURA Archer, R.R. 1987. Growth stresses and strains in trees. Springer Verlag, Berlin etc. Bamber, R.K. 1978. Origin of growth stresses. Forpride Digest 8(1):75-90. Bamber, R.K. 1987. The origin of growth stresses: a rebuttal. Barber, N.F. & B.A. Meylan 1964. The anisotropic shrinkage of wood. Holzforschung 33:145-156. Boyd, J.D. 1950a. Tree growth stresses I: Growth stress evaluation. Australian Journal of Scientific Research, B (Biological Sciences) 3(3):270-293. Boyd, J.D. 1950b. Tree growth stresses II: The development of shakes and other visual failures in timber. Australian Journal of Applied Science 1:296-312. Boyd, J.D. 1972. Tree growth stresses V: Eidence of an origin in differentiation and lignification. Wood Science and Technolology 6(4):251-262. Boyd, J.D. 1985. The key factor in growth stress generation in trees - lig-nification or crystallisatin. IAWA Bulletin 6(2):139-150. Findlay, W.P.K. 1967. Timber pests and deseases. Pergamon Press, New York. Harzmann, L.J. Kurzer 1988. Grundriß der allgemeinen Tropenholzkunde. S. Hirzel Verlag; Leipzig. Jacobs, M.R. 1945. The growth stresses of woody stems. Commonw. For. Bur. Aust. Bull. 28. Kubler, H. 1987. Growth stresses in trees and related wood properties. Forest Products Abstracts 10 (3):61-119. Malan, F.S. 1979. The control of end splitting in sawlogs:a short literature review. South African Forestry Journal 109:14-18. Nicholson, J.E. 1971. A rapid method for estimating longitudinal stresses in logs. Wood Science and Technology 5:40-48. Nicholson, J.E. 1973. Effect od storage on growth stresses in mountain ash logs and trees. Australian Forestry 36(2):114-124. Okuyama, T. & Y. Kikata 1981. The generative process of the growth stress and residual stress. XVII IUFRO World Congress, Kyoto. Voluntary paper. Okuyama, T., Yamamoto, H., Yoshi-da, M. Hattori, Y. & R.R. Acher 1994. Annales des Sciences Forestieres 51 (3):291-300. Polge, H. 1982. Growth stresses in forest trees. Comptes Rendus des Seances de l’Academie d’Agriculture de France 68(17):1307-1316. Wilhelmy, V. & H. Kubler 1973. Stresses and checks in log ends from relieved growth stresses. Wood Science 6(2):136-Wilson, K. & D.J.B. White 1986. The anatomy of wood. Stobart & Son Ltd., London. ALI STE vedeli? Nelson in les Vikont Horatio Nelson, baron Nilski, vojvoda Brontejski (1758-I805), britanski admiral, je padel smrtno zadet v znameniti pomorski bitki pri Trafalgarju 21. oktobra leta 1805. Tedaj je premagal francosko-špansko mornarico in zagotovil Veliki Britaniji gospostvo na svetovnih morjih (649). @e zaradi zmage nad francoskim ladjevjem pri Abukirju (1. 8. 1798) je Nelson zelo zaslovel, zmaga nad Španci in Francozi pa mu je prinesla neverjetno popularnost in nesmrtno slavo. ^e ste bili v Londonu, ste si prav gotovo ogledali eno najve~jih umetniških zbirk na svetu, Narodno galerijo (National Gallery) na Trafalgarskem trgu, kjer v sredini na zelo visokem granitnem stebru dominira Nelsonov spomenik. Ob stebru so štirje broneni levi, ki so jih vlili - kajpada - iz zaplenjenih francoskih kanonov. Kaj pa les? V za~etku 19. stol. (obdobje regent-stva) sta umetniška mizarja Thomas Hope in George Smith o`ivila neoklasi~ne in egiptovske stile. Priljubljen motiv so bili egiptovska sfinga, krilati lev, kosmata taca. Namesto rjavega mahagonija so se uveljavili palisander, satinski les in pozlata. Nelsonova smrt je Angle`e mo~no prizadela. Vsa de`ela se je zavila v ~rno. V znak `alovanja so izdelovali pohištvo obrobljeno s ~rno ebenovino, ki je predstavljala samosvoj `alni trak plemstva in bogatašev. N. T. 93 4391 B7B LES wood 50 (1998) 4 Raziskave in razvoj 96 TNCS, nakar ostane konstantna. Absolutno in relativno Absoluten posluh ima oseba, ki prepozna in ponovi noto brez glasbenega inštrumenta. In še bi lahko naštevali. N. Torelli Zelo vsakdanja beseda relativen prihaja iz latinš~ine. Lat. referre (ali po šolsko ind. prez.: refero, infin. prez.: referre, perf.: ret(t)uli, supinum (na-menilnik): relatum) pomeni nazaj nesti, pa tudi nanašati, obrniti na kaj, soditi po ~em. Inf. prez. pas. referri pomeni nanašati se na kaj. Lat. absolutus pomeni dovršen, popoln, neomejen in neodvisen. Oba izraza se zelo veliko uporabljata v vsakdanjem `ivljenju in zlasti v znanosti in tehniki. Lesarji govorimo o absolutno suhem lesu. Tedaj les ne vsebuje vlage oz. vode. Izlo~iti vso vodo iz higroskopnega lesa je zelo te`avna naloga naloga in zahteva posebno tehniko. Ve~inoma (in ohlapno) razumemo z absolutno suhim lesom sušilni~no suh les, t.j. les, kot smo ga posušili v laboratorijski sušilnici pri temperaturi 103 ± 2 °C do konstantne te`e (mase). Les ima tedaj še vedno nekaj desetink odstotka vlage, kar pa v praksi lahko zanemarimo. Nemci precej uporabljajo izraz atro kot okrajšavo za “absolut trocken”, t.j. absolutno suh, seveda v pomenu sušilni~no suh. Nemški izraz za sušilni~no suh je darrtrocken. Nem. darren pomeni sušiti. Angleški ekvivalent je oven-dry, t.j. suh, kot ga lahko posušimo v pe~i (sušilniku). Absolutna temperatura je temperatura, merjena z absolutno skalo (lestvico). Ta temelji na absolutni ni~li. Sodobna absolutna skala izhaja iz ter-modinamske definicije temperature. Enota lestvice je kelvin, ki je tako velika kot stopinja Celzija (°C). Absolutna vla`nost je masa vodne pare na prostorninsko enoto zraka. Navadno se izra`a v kgm-³. Prav- zaprav je oznaka absolutna vlažnost napačna, saj dejansko pomeni le gostoto vodne pare, ki pa je povsem neodvisna od zraka ali drugih plinov. Uporabna mera je relativna vlažnost, ki je razmerje absolutne vlažnosti in nasičene vlažnosti pri enaki temperaturi in tlaku ter se navadno izraža v odstotkih. Lesna vlažnost, kot jo tradicionalno izražamo lesarji, je prevzaprav tudi relativna vlažnost, saj jo izražamo deležno (u) ali procentno (U) glede na maso lesa v absolutno suhem stanju (bolje: sušilnično suhem stanju). U = 15 % oz. u = 0,15 pomeni, da les vsebuje maso vode, ki je enaka 15 % mase (taistega kosa) lesa v absolutno suhem stanju. Relativna gostota (d, G) je razmerje med gostoto trdnine ali kapljevine pri specificirani temperaturi (cesto 20 °C) in gostoto vode pri temperaturi, ko je le-ta največja (4 °C). Ker je volumen lesa odvisen od vlažnosti tudi relativna gostota lesa variira z lesno vlažnostjo. Pri vlažnosti U>TNCS (točka nasičenja celičnih sten, t.j. U=30 %) ima relativna gostota svojo najnižjo vrednost. To je osnovna ali bazna relativna gostota. Lahko pa volumen lesa določimo tudi pri poljubni vlažnosti in dobimo nominalno relativno gostoto. Ob relativni gostoti lesa moramo navesti vlažnost, pri kateri je bil izmerjen volumen lesa. Angleži imenujejo relativno gostoto, ki je seveda neimenovano število, specific gravity. Tako definirana relativna gostota (d) in gostota lesa (p) sta v absolutno suhem stanju v razmerju 1000:1. Z rastočo vlažnostjo lesa p narašča, d (G) pa pada do Seveda pa, kot bomo videli, nih~e ni znal tako dobro razlo`iti, kaj je absolutno in relativno kot seveda Albert Einstein sam s pomo~jo neznanega glasu. Takole je za~el eno svojih predavanj na znameniti univerzi v Hei-delbergu: “V~eraj, ko sem prispel, sem se slabo po~util. Relativno, seveda. Zdravnik mi je predpisal absoluten po~itek, “sicer jutri absolutno ne boste mogli predavati”. Tako vam zdaj lahko navedem primer relativnosti, za katero trdim, da velja splošno. Dr`al sem se zdravnikovega nasveta le relativno, privoš~il sem si relativni po~itek in zdaj sem vseeno med vami…” Tedaj je glas nekje zadaj v dvorani dokon~al stavek: ”…relativno zdrav”. Kot, da se ni ni~ zgodilo je Einstein nadaljeval: “Popolnoma pravilno, saj v vesolju, kot vam bom zdaj dokazal, ni ni~ absolutnega…” In spet isti glas: “…niti “Einsteinova relativnost”. Avditorij je prasnil v smeh in s predavanjem za tisti dan ni bilo ni~. Tako, zdaj veste... LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 97 ZNANJE za prakso Davek na dodano vrednost Namesto uvoda Davek na dodano vrednost predstavljam obi~ajno v okviru {ir{ih zapisov, v katerih se zavzemam za temeljito reformi-anje sedanjega fiskalnega sistema.V celotnem sklopu se spopadam z krivi~nostjo in nelogi~nostjo, izhajam pa vedno iz tako imenovanih SEDMIH (v zgodovini razvitih) na~el modernega dav~nega sistema. Ne da bi se kakorkoli podrobneje zaustavljal na teh na~elih, vendarle menim, da tudi tehni~no inteligenco lesne stroke vsaj na~eloma seznanim s TRIPOLNOSTJO tega “dav~nega sistema v prihajanju”, ki ga v polnosti sicer {e nikjer ni, je pa evidentno, da se, kot nara{~ajo~e nujen in potreben, pribli`uje. Tripolarnost sistema V nasprotju s sedanjim dav~nim sistemom, ki zajema skoro neobvladljivo paleto davkov in dav~nih stopenj, je predlagani sistem prihodnosti usmerjen le v naslednje tri skupine; to so: 1. davek na dodano vrednost (DDV, TVA, MWS) potro{nih dobrin, 2. davek na kapital, 3. davek na dohodek iz kreirane mase “denarja ex nihilo”. Prva dva, davek na dodano vrednost (DDV) in davek na kapital (DNK) imata vse fiskalne zna~ilnosti. Tretji pa je v nasprotju s prvima dvema zaznamovan s tipi~no zna~il-nostjo povsem avtonomnih dohodkov, ki jih dr`avi dovoljuje in omogo~a {ele v etru lebde~a zamisel o “reformi kreditnega in s tem ban~nega sistema”. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV, TVA, MWS) Na~elne premise o DDV Davek na DODANO VREDNOST je davek,ki bo “nadomestil” sedanje prometne davke. Omeniti je treba, da je to eden od bistvenih pogojev za vstop v EU. Njegovo “rojstvo” sega v drugo polovico {estdesetih let (1967),ko je v takratni ZRN zamenjal tako imenovani kumulativni ”Allphasenbruttoumsatzsteuer”. Ta je imel to posebnost, da je obremenjeval sleherni promet oz. prodajo kateregakoli podjetja drugemu (naslednjemu) in, na koncu, kon~nemu potro{niku. Obdav~ena je bila torej sleherna prodajna faza, kot recimo: - prodaja (dobava) proizvajalca surovine predelovalcu, - prodaja (dobava) izdelovalca kon~ne dobrine veletrgov-cu, - prodaja dobrine od veletrgovca trgovcu na drobno in nazadnje - prodaja blaga trgovca na drobno kon~nemu potro{-niku. Davek je bil torej obra~unavan v sleherni fazi od celotne vrednosti, kar pomeni, da je cena prodaje blaga od faze do faze vsebovala tudi prometni davek prej{nje (prej{njih) faz kot stro{ek proizvodnje (predelave); to je bila praksa tako imenovanega dvojnega obdav~evanja (davek na davek). To je bil sistem obremenjevanja od faze do faze; ~im ve~ je bilo teh predelavnih oz. dodelavnih in trgovskih faz, tem bolj se je stopnjevala (nara{~ala) tudi dav~na obremenitev. Dav~ni sistemi te vrste so kar po{teno karikirali tako imenovano “dav~no nevtralnost” proste konkuren~nosti, saj so bili `e a priori nagnjeni h koncentraciji ~im ve~jega {tevila predelavnih faz v okviru enega samega podjetja,kjer so bile notranje ”prodaje” od faze do faze dav~no neobremenjene. Tega izmikanja ”dav~ni pravi~nosti” se je dr`ava sicer zavedala, ga ve~krat poisku{ala korigirati in se ga dokon~no izognila {ele v obdobju nekdanje EGS (Evropske gospodarske skupnosti) v okviru katere se je tudi rodila zamisel o davku na dodano vrednost (DDV) ali Mehr-wersteuer (MWS) ali Taxe sur la valeur ajoutee (TVA) ali pa value added (VAD) kot ta sistem ozna~ujejo v Nem~iji, Franciji, oz. v Veliki Britaniji. Medtem ko termini: davek na dodano vrednost (DDV), Taxe sur la valeur ajoutee (TVA) in value added (VDA) zelo dobro ustrezajo definiciji novega davka, pa tega za nem{ki izraz Mehrwersteuer (MWS) ni mo~ trditi. Mehrwert je nam-re~ nem{ki prevod termina “prese`na vrednost”, ki je mnogo o`ji (torej le en del) termina dodana vrednost. O DDV se tudi pri nas, {e zlasti v tem in preteklem letu kar veliko govori in pi{e, za na{e slovenske razmere pa ga v reviji Denar povsem konkretno in na na{ slovenski prostor aplicirano obravnava in razlaga pisec Andrej [ircelj. Zato se v sestavku ne bom kaj posebno spu{~al v “slovensko” vsebino in tehniko, ki mora biti slej ko prej skladna z normami, ki jih kot obvezne predpisuje EU za vse ~lanice. Omeniti bi `elel predvsem to, da je DDV obvezna oblika LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 98 obdav~evanja prometa za vse njene ~lanice, da so se zanj (z izjemo ZDA in Avstralije) odlo~ile tudi vse ~lanice OECD, dr`ave CEFTA, nekatere baltske dr`ave, pa tudi Rusija, Romunija in Bolgarija, v zadnjem letu pa celo [vica. Kot neko “na{o” posebnost naj omenim, da se je pred davnimi tridesetimi leti (v obdobju prve slovenske pomladi) s to zamislijo kar intenzivno ukvarjala tudi parlamentarna dav~na komisija, ki sem jo takrat vodil. Ko smo jo (dr. Lado Rupnik, dr. Avgust Majeri~ in podpisani) pred po-liti~no in strokovno javnostjo predstavljali in predlagali, so se nam povsod (razen v Sloveniji) glasno smejali in nas opredeljevali kot “ru{ilce socializna in dru`benega sistema”. No, danes, trideset let kasneje, smo ob dejstvu, da smo marsikaj zamudili, ”tik pred zdajci”. Na~elna in le poenostavljena predstavitev sistema davka na dodano vrednost (DDV) V naslednji razpredelnici predstavljam poenostavljeno tehniko pla~evanja davka na dodano vrednost nekega proizvoda od za~etne prve faze,pa do kon~ne faze (v tem primeru ~etrte), v kateri se izdelano blago “preseli” iz trgovine h kon~nemu potro{niku. Zaradi enostavnosti upo{tevam le enojno stopnjo obremenitve v vi{ini 10 %. Preglednica 1. Faza Prenesena Dodana Cena DDV Obulus vrednost vrednost 10 % fiskusu 1 2 3=1+2 4=3 x 0,1 5=4(n)-4(n-1) I. 0 100 100 10 10 II. 100 50 150 15 15-10 = 5 III. 150 80 230 23 23-15 = 8 IV. 230 170 400 40 40-23 = 17 Skupaj 480 400 880 88 88-48 = 40 Tolma~enje (po ustaljenih principih priro~nikov “Windows za telebane”) izgleda takole: V za~etni, prvi fazi, imamo le dodano vrednost,torej finan~no aktivo, ki je nujna za kritje vseh stro{kov, potrebnih za obdelavo, predelavo in vse druge aktivnosti, nujne v prvi fazi. Tu prene{ene vrednosti v koloni 1 sploh ni, saj nam jo v najbolj grobi (primarni) obliki omogo~a sama mati “planet Zemlja”. Cena v koloni 3 je torej enaka dodani vrednosti. Davek na dodano vrednost kolone 4 je torej v celoti tudi obulus (5) ki ga ta faza odvede fiskusu. V drugi fazi imamo opravka s preneseno vrednostjo, ki jo predstavlja kolona 3 faze I, in v katero je vklju~en tudi `e DDV za~etne faze I. Ta “prenos” je definiran torej takole: 1(II) = 3(I) oz. splo{no: 1(n) = 3(n-1) (a), kjer pomeni (n) teko~o fazo in (n-1) predhodno fazo. V fazi II. je potrebno dodati “dodano vrednost” za kritje vseh proizvodnih in poslovnih stro{kov, potrebnih za predelavo (obdelavo) prenesene vrednosti. Celotno vrednost v tej fazi dokon~ane proizvodnje (blaga, storitev...) torej prikazuje ena~ba: 3(II) = 1(II) + 2(II) oz. splošno: 3(n) = 1(n) + 2(n) (b). Od te vrednosti 3 obra~unan DDV pa ne vsebuje le DDV na dodano vrednosti v tej fazi II., pa~ pa tudi DDV, ki je bil prene{en iz faze I (glej ena~bo 1) in kot obulus, `e odveden dr`avnemu fiskusu. Obulus, ki ga je treba na koncu faze II (III., IV.) odvesti dr`avnemu fiskusu, izra~unamo torej tako, da od DDV iz kolone 4(n) odbijemo obulus, ki je bil `e vpla~an koncem faze I (II., III.), kar bi matemati~no spet lahko zapisali takole: 5(n) = 4(n) - 4(n-1) (c). Pogled na zadnjo vrsto (skupaj), v kateri je sumiran celoten proces od faze I do faze I V, nas torej pou~i o naslednjem: - Celotna realizacija 3 (torej promet ali kakorkoli `e dru-ga~e to v praksi imenujemo) dose`e 880 enot. - V tem prometu sta tako prene{ena vrednost 1 kot tudi dodana vrednost 2. - DDV je v 4 na~eloma ra~unsko predstavljen kot davek na celotno realizacijo. Ker pa je v 1 vklju~en tudi `e pla~ani obulus dr`avnemu fiskusu, se torej tudi v 4 ta, `e odvedeni obulus znova zrcali, ali druga~e re~eno: v 4 se poleg DDV zrcali {e “davek na davek”,ki se ga moramo praviloma (glej ena~bo c) ”otresti”. - V 5 je tako predstavljen DDV, torej celoten obulus, ki ga celotna veriga (vse faze) odvajajo dr`avnemu fiskusu. Primerjava 5 z 2 nam potrjuje, da masa odvedenega DDV tudi resni~no odgovarja splo{no sprejeti (dogovorjeni) stopnji (v na{em primeru 10 %). Gledano sumarno, bi torej prakti~no lahko celoten proces povzeli v naslednjih stavkih: - Katerikoli promet na vseh stopnjah proizvodnega in prodajnega procesa se obdav~uje z DDV. - DDV iz odstavka A. ni kumulativnega zna~aja. - Z DDV je torej obdav~en LE TISTI PRESE@EK vrednosti, ki ostane po od{tetju vseh stro{kov nabave dobrin in storitev. Prakti~na, spet poenostavljena, predstavitev tehnike Kakorkoli se da trditi, da je teoreti~na predstavitev tehnike razumljiva in enostavna, pa to {e ne pomeni, da `e sama LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 99 po sebi ne povzroča številnih dilem, kako jo tudi v praksi nedvoumno in enoznačno uporabiti. V praksi poznamo dve metodi izračunavanja DDV, in sicer sta to: - ADITIVNA metoda, po kateri se dodana vrednost izračunava s seštevanjem vseh tistih faktorjev tistih elementov, ki to dodano vrednost ustvarjajo (cena dela, obresti in dobiček); - SUBTRAKTIVNA metoda, po kateri se dodana vrednost izračunava kot razlika med prodajno bruto vrednostjo in predhodno izvršeno nabavno vrednostjo. Predstavil bom dva PRAKTIČNA postopka, ki sta tradicionalna v Nemčiji in Franciji. Zaradi enostavnosti se bom pri tem izognil številnim fazam proizvodnje in predelave ter se omejil le na končno fazo, v kateri se končni proizvod “preseli” iz proizvodnje k potrošniku. V vseh primerih uporabljam le temeljno stopnjo, ki je bila (v eni ali drugi državi) zakonsko predpisana. NEMČIJA V Nemčiji so s 1.7.1968 uzakonili dve stopnji: temeljno v višini 11 % in nižjo v višini 5,5 %. Praktični postopek je naslednji: Končni proizvajalec (trgovina) A izstavi kupcu B fakturo, sestavljeno iz dveh elementov: - cene blaga brez davka 1.000 DEM in - davka po stopnji 11 % 110 DEM (a) Kupec B plača A-ju 1.110 DEM. Proizvajalec (trgovina) A napove fiskusu F: - davčno osnovo (napoved) 1.100 DEM in - iz prejšnjih nabavnih faktur razvidno evidentiran in fiskusu F že vplačan davek 80 DEM (b) - ter odvede fiskusu F njemu pripadajočo obremenitev a-b (110 - 80) 30 DEM. FRANCIJA Francija je uvedla TVA (DDV) leta 1954 in ga generalizi-rala leta 1968. Od 1.1.1993 prakticira TRI stopnje 18,6 %; 5,5 %; in 2,1 %. Praktičen postopek pa je naslednji: Proizvajalec (trgovina) A izstavi kupcu B fakturo sestavljeno iz dveh elementov: - cena blaga brez davka 1 a.000 FF in - davčne obrementive (1.000 x 0,186) 186 FF (a) Kupec B plača A-ju 1.186 FF. Proizvajalec (trgovina) A napove fiskusu F: - preneseno vrednost 400 FF - dodano vrednost 600 FF - TVA (0,168 x 600) 101 FF (b) - ter odvede fiskusu F njemu pripadajo~o razliko a-b (186-101) 85 F F. Odklanjanje DDVs Povsem normalno je, da uvedbi kakr{nekoli novosti povsod po svetu nasprotujejo konservativni pomisleki, kar velja tudi za DDV. Vsi protiargumanti so vedno in povsod sloneli zlasti na naslednjih treh premisah: - Da z DDV ne moremo dose~i nikakr{nih ve~jih dotokov v dr`avno blagajno. - Da si z uvedbo DDV “nakopljemo” le ve~jo obremenitev, torej stro{ke zaradi “kompliciranosti” ugotavljanja in obra~unavanja. - Da si z uvedbo DDV zaradi njegovih efektov “nakoplje-mo“ le neko obliko dodatnega davka. Gledano sumarno, sta prva dva argumenta povsem korektna, tretji pa ~isto neprofesionalen; vsi pa mo~no zanemarljivi, kakor hitro jih soo~imo s prednostmi, ki jih nudi princip DDV. S temi argumenti smo se primarno soo~ali in “brez upa zmage” spopadali tudi tisti slovenski “fantasti”, ki smo na prelomu sedemdesetih let “koketirali” s to dav~no obliko v nekdanji SFRJ. Kot sem `e omenil, je bila na{a ideja “a priori” obsojena na propad, kar pa same zamisli seveda ni moglo pokopati. Problema se je sredi osemdesetih let znova lotil hrva{ki ekonomist dr. Krunoslav [uto in v svojih polemi~nih prispevkih dokazoval hudo zgre{enost in celo pogubnost te dav~ne oblike za na{ takratni gospodarski sistem. Da bi to slednje tudi dokazal, je uporabil v naslednji preglednici predstavljene “fiktivne” primerjave med obema oblikama ob domnevah: - enotne stopnje v vi{ini 20 %, petih proizvodnih faz od katerih vsaka traja dva meseca, - posrednega obdav~evanja, torej odbijanja dr`avi odvedenega davka v predhodni fazi. Preglednica 2 Elementi I. II. III. IV. V.Skupno Prometni davek sedanji 1. Dodana vrednost (1000) 300 500 700 500 - 2. Skupna vednost 1000 1300 1800 2500 3000 - 3. DDV 200 60 100 140 100 600 600 LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 700 Oglejmo si tu uporabljeno njegovo tehniko: V prvi vrsti so dodane vrednosti v posami~nih fazah. Vrednost (1000) v fazi I. je fiktivna, saj pomeni (predstavlja) le “vrednost” iz narave (zemlje) prenesene surovine. V drugi vrsti so skupne vrednosti, torej vsota prene{ene iz prej{nje in dodane v teko~i fazi. Ra~unsko torej velja: v fazi I 1000 = 1000 + 0, v fazi II 1300 = 1000 + 300, v fazi III 1800 = 1300 + 500, v fazi IV 2500 = 1800 + 700, v fazi V 3000 = 2500 + 500, kar v splo{ni matemati~ni obliki lahko zapi{emo takole: 2(n) = 2(n-1)+1(n) kjer pomeni: 1 dodano vrednost, 2 skupno vrednost, n teko~o fazo, n-1 predhodno fazo. V tretji vrstici so navedeni DDV, ki jih faze pla~ujejo (odvajajo) fiskusu. v fazi I. 0,2 x (1000) = 200, v fazi II. 0,2 x 300 = 60, v fazi III. 0,2 x 500 = 100, v fazi IV. 0,2 x 700 = 140, v fazi V. 0,2 x 500 = 100, Skupno= 600, kar lahko v splo{ni matemati~ni obliki zapi{emo: 3(n) = 0,2 x 1(n) Osnovno, kar je iz te predstavitve medsebojne primerjave obeh dav~nih oblik avtor izlu{~il, je torej naslednje: - DDV se pla~uje v vsaki fazi, davek na promet pa le v kon~ni (zadnji) fazi. - Dav~na obremenitev je ista, kar pomeni, da fiskus pri tem ni~esar ne pridobi. - Pri DDV je potrebna (in nujna) predhodna administracija, pri prometnem davku pa ne. - DDV je treba identificirati v vsaki fazi, prometni davek pa le zadnji. [e preden naj z PREDNOSTMI zavrnem pomanjkljivosti sistema DDV, `elim predstaviti {e dilemo glede ene ali ve~ stopenj davka na dodano vrednost, kar `elim razlo`iti v lu~i manj poznane teorije o tako imenovanem marginalnem ravnovesju. Marginalno ravnovesje in DDV Marginalno ravnovesje spada v sklop tako imenovane marginalne (mejne) analize, torej neke matemati~no-eko-nometri~ne oblike ekonomskega preu~evanja tistih mejnih koli~in, ki so primerjalno z izhodi{~nimi opredeljene kot “majhne”. To pomeni, da se ta teorija ukvarja z preu~e-vanjem marginalnih (mejnih) sprememb. Naj le omenim, da so bili prav na tem podro~ju odkriti in razlo`eni {tevilni problemi tako imenovane kategorije “redkosti”, med njimi predvsem: marginalni stro{ki, marginalna koristnost, mar-ginalna produktivnost itd. V kontekstu na{ega razmi{ljenja se omejujemo le na mar-ginalno ravnovesje v psiholo{kem pomenu. To opredeljujem kot denarno vrednost, ki jo izda potro{nik neke dobrine (recimo kruha, vina, olja ali pa tudi pohi{tva...) za konzumiranje zadnje enote te dobrine, kajti le v tem smislu je lahko dose`ena maksimalna efektnost ekonomije, torej stanje, ko so razmerja ali odnosi med marginalnima vrednostma dveh dobrin za vse potro{nike vedno isti (nespre-menjeni).Ta pojem ozna~ujemo obi~ajno kot normalno marginalno ekvivalenco ali marginalno ravnovesje. Iz tega evidentno izhaja, da sistem UNIFORMNE takse na potro{ne dobrine (DDV, MWS oz. TVA - davek, ali bolje re~eno, taksa na dodano vrednost) tega ravnovesja sploh ne kr{i. Ne kr{i, vendar le toliko ~asa, dokler je sistem uniformen, kajti kakor hitro enotno stopnjo DDV “oplemenitimo” z ve~ stopnjami, prvotnega marginalnega ravnovesja ni ve~. V obstoje~i praksi fiskalnih sistemov DDV pa uniformnih taks (torej enotne stopnje) sploh ni, kar je v primeru le dveh ali pa kve~jemu treh stopenj {e vedno (skladno z dru`benim stanjem) ”razumljivo”. Sistem DDV dveh ali kve~jemu treh stopenj DDV je vsekakor progresiven premik (odmik) iz pisane zbirke skoro ne{tetih stopenj prometnega davka. Vsekakor je DDV evidenten sistem, ki vodi v postopno doseganje margialne ekvivalence. Prednosti DDV Odklonilne kritike DDV so `e zgodovina; danes je DDV “tik pred zdajci”, saj bo, kot je realno napovedano, uveden tudi v na{o prakso leta 1998 ali najkasneje 1999. Ni torej odve~ omeniti zlasti tiste njegove prednosti, ki ga posebno odlikujejo in zaradi katerih ga je `e tolik{no {te-vilo dr`av (prek 80) uvedlo v svojo redno fiskalno politiko. Oglejmo si njegove evidentne prednosti: 1. DDV ne reagira (torej je neob~utljiv) na trenutno cenovno rast. 2. V nasprotju s sedanjim davkom na promet DDV tudi ne spro`a negativnih socialnih implikacij. 3. Z enakomernim obremenjevanjem posami~nih faz vpliva na bolj{e in smotrnej{e ekonomiziranje stro{kov in spodbuja kombiniranje faktorjev proizvodnje. 4. DDV ima vse prednosti efektnega instrumenta za nara{-~anje zunanjetrgovinske menjave. 5. DDV vzpodbuja doma~o (notranjo) konkuren~nost in LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 101 {~iti doma~o proizvodnjo. 6. DDV zelo ugodno vpliva na pospe{evanje notranjega var~evanja, torej tudi na notranjo akumulacijo, in tako na nalo`beno (investicijsko) aktivnost. 7. Ker se `e na~eloma ne obra~unava, torej tudi ne pla~u-je od ”opreme”, je tudi iz tega zornega kota stimulativen za investicijsko aktivnost. Vse te njegove prednosti lahko torej strnem v naslednje {tiri skupine: I. DDV kar najbolj ustreza vsem sedmim splo{nim na~e-lom obdav~evanja, {e posebno pa osnovnemu na~elu NEVTRALNOSTI. II. Vi{ina dav~ne obremenitve je vedno in povsod nedvoumno razvidna. III. Dosledno je izklju~ena kakr{nakoli mo`nost DAVKA NA DAVEK. IV. DDV ne generira zunanjih faktorjev, ki (zaviralno ali pa pospe{evalno) vplivajo na USPE[NOST poslovanja. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da je uspe{-nost podjetja odvisna le od poslovne, proizvodne in tr`ne sposobnosti podjetja samega. mag. Cene MATI^I^, Hudi Rogatec Weinig na Interbimall/Xylexpo ‘98 Hala 19, razstavni prostor A 16/B 17 in A 14/ B15 (GreCon Dimter) Novi Weinig Quattromat 23 P Novi Weinig Hydromat 23 C Na letošnjem sejmu Interbimall v Milanu bo Weinig vreteni in enim univerzalnim vretenom. Prav tako bo na prikazal novi mali Quatttromat 23 P. Kljub ekstremno ogled Unimat 23 rumene Weinigove serije, ekonomi~ni majhnim dimenzijam (saj zaseda le 1 m2 talnega prostora) model Unimat 23 E in ro~ni brusilni stroj Rondamat 934 je to pravi skobeljni avtomat s 4 vreteni. N. Posebno mo~no je Weinig trenutno anga`iran pri strojih za Waco Jonsereds AB bo predstavil skobeljne in rezkalne izdelavo parketa. Skupno s partnerjem, firmo Friulmac, so avtomate, GreCon Dimter pa OptiCut 204 in CompiPact. izdelali parketno linijo za masivni les. Glavni stroj v tej liniji je štiristranski skobeljni stroj na osnovi modela Unimat 23. Ta stroj bo na sejmu povezan s dvojnim profilirnim strojem DE-Friulmac FN10. S to linijo lahko obdelujejo dol`ine od 150 do 3000 mm s hitrostjo do 60 m/min. Prav tako nov je tudi Hydromat 23 C, kompaktna, cenovno ugodna varianta stroja Hydromat 23. Opremljen je s šestimi vreteni, pomik obdelovanca je od 6 do 60 m/min. Tudi standardni rezkalni avtomat Profimat 23 E bo v Milanu predstavljen z delovno širino do 260 mm s petimi Nova Weinig parketna linija LES wood 50 (1998) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva ix zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 05/98 Iz vsebine: 14. SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZDRU@ENJA LESARSTVA POBUDA ZA ZA^ETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI DOLO^ENIH ^LENOV ZAKONA O PROMETNEM DAVKU IN PRAVILNIKA O UPORABI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU EUROPARTENARIAT - MO@NOST NAVEZAVE STIKOV Z NOVIMI POSLOVNIMI PARTNERJI NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NEMŠKA POHIŠTVENA INDUSTRIJA V 11 MESECIH LETA 1997 MEDNARODNI POHIŠTVENI SEJEM KÖLN ‘98 - VTISI PODATKI O PROIZVODNJI, PREDELAVI, ZALOGAH IN PRODAJI LESENIH IN DRUGIH IZDELKOV V LETU 1997 14. SEJA UPRAVNEGA ODBORA GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA Upravni odbor je na svoji 14. seji dne 27.3.1998 obravnaval: * davek na dodano vrednost - vsi so bili soglasni, da je predvidena 22 %-na stopnja tega davka previsoka; * pano`no koletivno pogodbo - dosedanji potek pogajanj s sindikalno stranjo; * sejemske aktivnosti zdru`enja v letu 1998 - imenoval je novo komisijo za ocenjevanje eksponatov na Ljubljanskem pohištvenem sejmu in sprejel idejni predlog za oblikovno rešitev priznanja za prvo nagrado na tem sejmu; * predhodne rezultate poslovanja v letu 1997 - podatki so bili pridobljeni z anketo; * razno - sodelovanje naših predstavnikov v strokovnih grupah Evropske konfederacije lesnih industrij (CEI BOIS) in prakti~no usposabljanje študentov visokošolskih programov po podjetjih. POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI NEKATERIH DOLOČB AKONA IN PRAVILNIKA O PROMETNEM DAVKU Z Zakonom o prometnem davku in Pravilnikom o uporabi zakona o prometnem davku iz leta 1992 je bil uveden na prvi promet z lesom in lesnimi gozdnimi sortimenti prometni davek v višini 10 %, ker se po tem zakonu les in lesni gozdni sortimenti niso ve~ šteli za reprodukcijski material. Zdru`enje je vsa pretekla leta ve~krat poskušalo pri Ministrstvu za finance dose~i spremembo teh dolo~b, vendar brez uspeha. Ker ta problem ni nikoli izgubil svoje te`e in pomena za LES wood 50 (1998) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva slovensko lesarstvo, je dalo 12 lesarskih podjetij prek svojega pooblaš~enca, Gospodarske zbornice Slovenije, pobudo za za~etek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tistih dolo~b Zakona o prometnem davku in Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, ki se nanašajo na prometni davek na prvi promet z lesom in lesnimi gozdnimi sortimenti, in predlagajo: * da se dolo~be, ki zadevajo prometni davek na les in lesne gozne sortimente, razveljavijo in * da se do kon~ne odlo~itve zadr`i izvajanje teh dolo~b. Zgornja pobuda je torej zadnja mo`nost, da se zadeva uredi tako, da bo lesarstvo pri obdav~itvi reprodukcijskega materiala v enakopravnem polo`aju z drugimi predelovalnimi dejavnostmi, katerih repromateriali nikoli niso bili obdav~eni. PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA NA 05. MEDNARODNEM SEJMU BIH, ZENICA, OD 30.9 DO 6.10.1998 Oddelek za gospodarsko promocijo pri GZS organizira predstavitev slovenskega gospodarstva v enem od razstavnih paviljonov sejma ZEPS, ki bo v Zenici od 30. 9. do 6. 10. 1998. Sejemska prireditev je med drugim namenjena tudi predstavitvi slovenske lesne industrije. Vsi zainteresirani si lahko pridobijo prijavnico SEZNAM INVESTICIJSKIH PROJEKTOVSSTRANI MAKE- DONSKE VLADE Na Zdru`enju lesarstva si lahko priskrbite seznam investicijskih projektov in privatnih makedonskih podjetij, ki jih je dolo~ila makedonska vlada kot potencialne partnerje pri investiranju v letošnjem letu. Vsem zainteresiranim je na voljo tudi strokovna pomo~: g. Maks @vegli~, Veleposlaništvo RS, Skopje, Bulevar Partizanski odredi 3, tel.: 00 389 91 381 230 in fax.: 00 389 91 118 006. NALIZA ŠVEDSKEGA TRGA Od veleposlaništva Republike Slovenije na Švedskem smo prejeli analizo švedskega tr`iš~a, namenjeno izvoznikom s podro~ja pohištvene industrije. Analize so prakti~ne in dobra podlaga za vse, ki se bodo odlo~ili nastopiti na švedsko tr`iš~e. Analizo si lahko izposodite na Zdru`enju lesarstva. NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV Obdelava in predelava lesa Pohištvo in druge pred. dejavnosti Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo v letu 1997 v SIT 102.521 98.916 Indeks 97/96 111,6 112,7 Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo v letu 1997 v SIT 67.789 65.760 Indeks 97/96 111,5 112,4 Povpre~no število zaposlenih v letu 1997 v podjetjih, dru`bah in organizacijah 10.182 10.851 Indeks cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih februar 1998 / december 1997 100,8 100,0 Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v letu 1997 v Sloveniji je znašala 149.213 SIT, torej 40,7 % ve~ kot v obdelavi in predelavi lesa in 45,8 % ve~ kot v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih. Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v letu 1997 v Sloveniji je znašala 91.199 SIT, torej 34,5 % ve~ kot v obdelavi in predelavi lesa in 38,7 % ve~ kot v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih. Indeks cen industrijskih izdelkov v industriji in rudarstvu se je v februarju 1998 glede na december 1997 pove~al na 101,5. Indeks cen na drobno skupaj znaša v februarju 1998 glede na december 1997 101,7. Indeks cen `ivljenjskih potrebš~in znaša v februarju 1998 glede na december 1997 102,3, glede na februar 1997 pa 109,1! PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Francosko podjetje iš~e slovenske dobavitelje za `agan les bukovine 1. kvalitete, `agan les (raz`agan po dol`ini) hras-tovine 2. kvalitete in oblan les in deske za leseni pod. Naslov podjetja: VINCENT BOIS ET SCIERIE 34 Rue du General de Gaulle 54700 MAIDIERES tel: 00 33 3 83 81 15 91 fax: 00 33 3 83 82 62 13 Kontaktna oseba: g. Vincent, direktor (govori nemško in malo angleško). Rusko podjetje iz Ni`njega Novgoroda ponuja `agan les bora in jelke, dimenzije: debelina 22 do 150 mm, širina < 200 mm, dol`ina 6 m. Cena: 90 $ za m³ robljenih in 55 $ za m³ nerobljenih desk. Mo`na dobava mese~no 500 m³. Dobava je vaša. 49 % delnic podjetja je za prodajo! E-mail: root@rega.nnov.ru Slovensko podjetje nudi `agan bukov les debeline 32 mm, I-III kl., koli~ina okoli 1.400 m³ v letu 1998. Številka( PP 8445 / 02 (8257). Italijansko trgovsko podjetje iš~e distributerje nove linije pohištva iz masivnega lesa in ekskluzivne kolekcije dekorativnih ro` in drugih izdelkov iz ekološkega papirja za dekoracijo stanovanj. Številka * PP 8452 / 01. * Podrobnosti za ponudbe in povpraševanja, ozna~ene z zvezdico, so na voljo na naslovu: Gospodarska zbornica Slovenije, Poslovno informacijsko središ~e INFOLINK, tel.: 061/223-157, fax.: 061/219-536 * LES wood 50 (1998) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva xi Nemško podjetje ponuja otroško in pisarniško pohištvo, procesne termalne sisteme za ogrevanje. Številka * PP 8495 / 01. Italijansko podjetje iš~e podjetja, ki se ukvarjajo z `aganjem lesa. Zainteresirani so za uvoz lesenih polizdelkov. Številka* PP 8503 / 01. Italijansko podjetje, specializirano za projektiranje pohištva in druge opreme, stavbnega pohištva, iš~e slovenska podejt-ja, zainteresirana za sodelovanje. Številka* PP 8523 / 01 (CsC026). Romunsko podjetje ponuja stavbni les (bukev, hrast, platana) in polproizvode iz lesa. Številka * PP 8527 / 01. Latvijsko podjetje ponuja `agan les (obdelan in neobdelan, dol`ina 3-6, debelina 25-300 in širina 75-300 mm). Številka* PP 8535 / 01. Latvijsko podjetje ponuja lesene zaš~itne drogove-letve (jelka, bor) za gradbiš~a. Številka* PP 8538 / 01. Japonsko podjetje ponuja leseno pohištvo. Številka* PP 8565 / 01. ^eško podjetje iš~e distributerja za vrtne lesene hišice. Katalog je na ogled v Infolinku. Številka * PP 8567 / 01. Slovensko podjetje ponuja pisarniško pohištvo lastne proizvodnje višjega nivoja `e uveljavljenih blagovnih znamk, kot so MICRO (operativni nivo), BANK (visok operativni nivo in oprema objektov) in TEMPUS (direktorski kabinet). Številka * PP 8573 / 02 (8289). Avstrijsko podjetje iš~e dobavitelja trdega lesa za izvoz na Kitajsko (hrast, bukev, javor, parjena bukev). Številka* PP 8577 / 01. Slovensko podjetje povprašuje po hlodovini in deskah iz orehovega, jesenovega, ~ešnjevega, kostanjevega, lipovega in topolovega lesa (visoke kategorije).Številka* PP 8583 /01. Špansko podjetje povprašuje po cenenem lesenem parketu in drugih lesnih talnih oblogah (nad 90.000 m² letno). Številka* PP 8585 /02 (8294). Slovensko podjetje nudi suh bukov les, raz`agan po meri kupca. Številka* PP 8600 / 01. Ameriško podjetje ponuja furnir (rde~ in bel hrast, ~ešnja, javor, beli jesen, topol, breza. (katalog z vzorci je na voljo v Infolinku). Številka* PP 8602 / 01. Nemško podjetje povprašuje po stavbnem lesu. Številka* PP 8607/03 (BRE970007522) Italijanski proizvajalec parketa iš~e distributerja (`e uveljavljenega zastopnika). Številka * PP 8616 / 03 (BRE97002304). Italijansko podjetje povprašuje po lesu (hlodovina, stavbni les) in nudi zastopstvo na Siciliji. Številka* PP 8617 / 03 (BRE97006588). Grški proizvajalec lesenih ro~ajev za gradbeno in kmetijsko orodje iš~e partnerje za razli~ne oblike sodelovanja (distribucija, izmenjava izdelkov, skupna proizvodnja kon~nih izdelkov). Številka* PP 8632 / 03 (BRE97007497). Slovensko podjetje nudi razno leseno embala`o (palete, zaboji, zaboji za sadje in zelenjavo, zaboji za krompir) ter opravlja storitve transporta do 3t doma in v tujini. Številka * PP 8656 / 01. Italijanski proizvajalec kopalniške monta`ne opreme in pohištva iš~e zastopnika. Številka * PP 8679 / 03 (BRE-97009277). Nemški proizvajalec vrtnega pohištva in dodatkov (iz lesa, kovine in umetnih mas), pivskih stolov, pohištva po naro~ilu, nudi svoje izdelke oz. iš~e `e uveljavljenega zastopnika. Številka* PP 8708 / 01. Latvijsko lesno podjetje ponuja lesene drogove - prekle (jelka, bor) za oporo grmi~astih rastlin, za druge opore. (premera 4-10 cm, dol`ine do 3 m, koli~ina 100 - 400 m³ mese~no). Številka * PP 8726 / 01. Slovensko podjetje ponuja lesene rozete za radiatorske cevi in obro~ke (“rinke”) za lesene karnise. Številka * PP 8734 / 01. Slovensko podjetje ponuja ~ešnjevo hlodovino furnirske in `agarske kvalitete s takojšnjo dobavo. Dobavi lahko tudi hlodovino furnirske kvalitete (bukev, oreh, javor, jesen, hrast). Številka* PP 8744 / 01. Avstrijsko podjetje ponuja `agan les (trdno stisnjene ploš~ate tramove, eno- in tri-plastni opa`, triplastne smrekove talne ploš~e). Številka* PP 8760 / 01. Slovensko podjetje ponuja širinsko in dol`insko lepljene masivne plopš~e (bukev, hrast, jesen, ~ešnja), mo`nost fina-lizacije v kon~ne izdelke. Številka* PP 8773 / 01. Francoska firma iš~e dobavitelje rezanega lesa. Naslov dobite na Zdru`enju lesarstva. V mesecu novembru leta 1997 so se v nemški pohištveni industriji pokazali prvi znaki gospodarske stabilizacije. Glede na november 1996 je prišlo do pove~anja prihodka v proizvodnji sede`nega pohištva in v proizvodnji pisarniškega in pohištva za trgovine, v drugih proizvodnjah pa je bil prihodek še zmeraj manjši kot v novembru leto prej. Seveda ta delni novembrski pomik prihodka navzgor ni mogel vplivati na 11-mese~ne rezultate v taki meri, da bi bili le-ti pozitivni. Primerjava 11 mesecev leta 1997 z enakim obdobjem leto LES wood 50 (1998) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva xü prej namre~ ka`e, da gre v celotni pohištveni industriji in po posameznih proizvodnjah še zmeraj za negativne trende: Vrsta proizvodnje Prihodek v 1000 DEM%* Od tega: prihodek od izvoza Število podetij %*Število zaposlenih %* Bruto pla~e v 1000 DEM %* Sede`no pohištvo 11,271.904 -0,3 1,667.357 385 -4,6 48.440 -4,1 2,179.797 -3,1 Pisar. in poh. za trgovine 4,765.740 -3,9 528.348 279 -6,5 24103 -9,2 1,252.714 -8,4 Kuhinjsko pohištvo 7,009.165 -3,0 1,007.738 137 -1,0 24.286 -2,7 1,339.234 -1,6 Drugo pohištvo 13,748.154 -3,3 1,937.679 657 -6,9 67.097 -4,0 3,272.679 -4,6 @imnice 1325108 -8,7 96.357 64 -1,8 5324 -1,4 211.400 -6,3 SKUPAJ 38,120.071 -2,6 523.479 1.522 -5,6 169.250 -4,6 8,255.824 -4,4 sede`no pohištvo pisarniško in trg. pohištvo kuhinjsko pohištvo drugo pohištvo `imnice Preglednica 1. Prihodek in izvoz po vrstah proizvodnje Preglednica 2. Dele` bruto pla~ v prihodku posameznih vrst proizvodenj Iz predstavljenih absolutnih podatkov izhajajo zanimivi kazalniki: Vrsta proizvodnje Prihodek na delavca Dele` izvoza v prihodku Povpr. št. zap. na dru`bo Dele` bruto pla~ v prihodku Bruto pla~a na delavca v DEM v % v %v DEM Sede`no pohištvo 232.698 14,8 126 19,3 45.000 Pisar.in trg. poh. 197.724 11,1 86 26,3 51.973 Kuhinj. poh. 288.609 14,4 177 19,1 55.144 Drugo pohištvo 204.900 14,1 102 23,8 48.775 @imnice 248893 7,3 83 16,0 39.707 Skupaj 225229 13,7 111 21,7 48.779 Vir: MÖBELMARKT, MAREC 3/98 5 0 LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 102 Prilagajanje proizvodnje in prodaje lesnih izdelkov novim tr`nim razmeram Samopostre`ni trgovski centri z ponudbo artiklov za dom, gradbeni{tvo ter prosti ~as, rastejo kot gobe po de`ju. [e ni dolgo nazaj, ko smo tovrstne trgovine lahko obiskovali in kupovali v njih le v bli`njem Celovcu ali Beljaku, sedaj imamo tudi v Sloveniji take prodajne centre. Pojavile so se tako doma~e, {e bolj izrazito pa tuje trgovske verige, ki na enem mestu na relativno veliki povr{ini ponujajo {iroko paleto izdelkov za dom, gradbeni{tvo ter prosti ~as. Tako imajo potencialni kupci mo`nost izbire ter primerjave artiklov vseh kakovostnih in cenovnih razredov na enem mestu. Cene pa so najve~krat ugodnje{e kot pri manj{em bli`njem trgovcu. Razcvet teh verig je {e vedno v vsponu in v Nem~iji ocenjujejo (podatek iz Holz Zentrall-blatt-a) da bodo tovrstne trgovske verige leta 2000 dosegle promet 200 Mlrd. DM letno, (leta 1993 komaj 48 Mlrd). Poleg nastajanja novih, je zelo prisoten tudi trend povezovanja in zdru`evanja v enotne prodajne verige. K takemu razcvetu so tudi pripomoge dru`bene in gospodarske spremembe ter na~in `ivljenja. Ljudje imajo ve~ prostega ~asa kot nekdaj, cena dela obrtnikov je relativno visoka, nekaterim predstavlja “naredi si sam“ `ivljenski hobi za lastna ustvarjanja. Centralizirana nabava za celotno prodajno verigo zagotavlja zaradi velikih nabavnih koli~in nizke nakupne cene, ter zaradi enotne opremlenosti in organizacije trgovskih centrov racionalno poslovanje. Z razpr{enostjo trgovinskih centrov pa so ponudbo pribli`ali potro{niku. Poleg individualnih kupcev, se sedaj v njih oskrbujejo tudi obrtniki in manj{a podjetja. Proizvajalci, med katerimi jih je veliko iz lesne panoge, saj ocenjujejo, da je okoli 20 % ponujenih artiklov lesnih izdelkov, so to spremembo ob~utili tako, da je malih kupcev z relativno vi{jo ceno vedno manj, na mesto njih pa se pojavljajo kot kupci trgovske verige z centalizirano nabavo. Za proizvajalce predstavlja to sicer velikoserijsko proizvodnjo, zato ni`je proizvodne stro{ke, vendar tudi mnogo dodatnih opravil in zahtev, ki so bila dosedaj predmet poslovanja kupca. V sedanjem ~asu, ~e le ne gre za kak{en ekskluziven in iskan izdelek, ko ponudba presega povpra{evanje, je proizvajalec najve~krat v podrejenem polo`aju do kupca - trgovskih verig. Zato le-ti dolo~ajo kupoprodajne pogoje. Na proizvajalca so preneseni tudi stro{ki dostave, oziroma celotna logistika, velik del stro{kov propagande, finansiranja in riziki nihanja v ponudbi ter povpra{evanju. V drobnem tisku na hrbtni strani naro~ila kupca so zapisani zelo “ostri” pogoji, ki zavezujejo predvsem proda- jalca. Vsekakor je potrebno tudi ta dolo~ila prebrati, da ne bo kasnej{ih neprijetnih presene~enj. V poslovni povezanosti med proizvajalcem in kupcem ni ve~ osebnostih odnosov dveh partnerjev, ki je temeljilo na razumevanju obojestranskih problemov. Sodelovanje je predvsem odvisno ali bo proivajalec lahko sprejel zahteve oziroma pogoje kupca. Kdor `eli ostati ali postati dobavitelj trgovskim velikanom, se mora temu prilagoditi miselno in organizacijsko. Predpogoj sodelovanja je solidna kvaliteta proizvodov, zagotovitev to~nih dobavnih rokov, dostava blaga na razpr{ena prodajna mesta, ekolo{ko sprejemljiva -povratna embala`a. Ozna~ba blaga ter vsa spremljajo~a dokumentacija mora ustrezati informacijskemu sistemu kupca. Te`nja trgovskege verige da prenese ~imve~ opravil na dobavitelja je vse ve~ja. Gre celo v tako skrajnost, da je proizvajalcu v trgovskem centru dodeljen prodajni prostor, katerega mora redno oskrbovati z svojimi izdelki, sam mora skrbeti za reklamo in nuditi servis za svoje izdelke kon~nemu kupcu. Trgovske verige ~esto vr{ijo “akcijske prodaje” posameznih izdelkov. Akcijske prodaje so ponavadi ~asovno omejene ter so na vseh prodajnih mestih hkrati, podprte pa so z reklamnimi sporo~ili. Akcijske cene so praviloma ni`je od obi~ajnih, zato pritegnejo tudi ve~ji krog kon~nih kupcev. Za proizvajalca- dobavitelja pa to predstavlja zni`ano prodajno ceno ter intenzivirano proizvodnjo v kratkem ~asov-nem obdobju. Tudi slovenski proizvajalci lesnih izdelkov so se morali prilagoditi takim spremembam na zahodnoevropskem trgu. V teh trgovskih verigah v Nem~iji in Astriji se prodaja velika koli~ina pri nas izdelanih vrat, oken, vrtnih hi{, lepljenih plo{~, regalov in podobnih artiklov. Med na{imi proizvajalci in trgovskimi verigami posredujejo {e vedno najve~krat posredne trgovske firme ki opravljajo logistiko ter vse ostalo kar bi sicer moral opraviti proizvajalec sam. Seveda je proizvajal~eva cena zmanj{ana za te stro{ke in dobi~ek posrednika. V te`nji po zni`evanju stro{kov prodaje, nastajajo tudi `e direktni poslovni odnosi med na{imi proizvajalci ter trgovskimi verigami. Kar je bilo pred leti {e nepojmljivo, je sedaj povsem normalno, na primer da je na enem kamionu nalo`eno blago ki se razvozi in razlo`i na 26 razkladalnih mestih, prevzame povratno embala`a, blago spremlja obse`na komecialna dokumentacija za vsa ta posamezna mesta, ki so prilagojena informacijskemu sistemu kupca. Na koncu ko proizvajalec naredi obra~un posla, od{teje od prodajne cene vse stro{ke vmesnih opravil, se postavlja vpra{anje ”Koliko je sploh ostalo proizvajalcu ?”. A `al bo druga~nih kupcev vedno manj, izhod je v dobrih izvirnih izdelkih in pridobitvi blagovne znamke, skratka v artiklih, ki jih bodo trgovske verige `elele imeti v svojem prodajnem programu, ker bodo po njih pov-pra{evali neposredni kupci. Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 103 Novosti v programski opremi pri vodenju naro~ilniške pohištvene proizvodnje Pri vodenju naro~ilniške proizvodnje v mizarskih obratih so do sedaj v uporabi programski paketi: WINKEL2 - vodenje proizvodnje z vnosom kon~ne mere elementa, HOBEL2 - vodenje proizvodnje z vnosom zunanje mere sestava, ABAKUS TEMPO tipkovnico. optimiranje raz`agovanja ploš~, zbirnik ~asa s ~rtno kodo ali numeri~no Za grafi~no obdelavo uporabljajo uporabniki razne CAD programske pakete, pri katerih ugotavljajo naslednje: - zahtevno strojno opremo; 2D modul, lahko takoj izdelamo delavniške risbe; - iz 2D modula prenesemo podatke v CNC obdelovalni center; - s programskim vmesnikom prenesemo dimenzije dol`in in širin posameznih elementov v programski paket WINKEL2, HOBEL2, kjer definiramo materiale in obdelave po robu in debelini; tu izdelamo predkalkulacije, delavniške izpise, pokalkulacije, spremljamo dejanske izdelavne ~ase itd. - s programskim vmesnikom prenesemo dimenzije osnovnega materiala elementov v programski paket ABAKUS, kjer izdelamo krojne liste; - z avtomatskim zbirnikom ~asa TEMPO zbiramo podatke o dejansko opravljenem delu delavcev; - vse potrebne podatke iz obstoje~ih poslovnih programov (npr. cene materialov) prenesemo prek programskih vmesnikov v HOBEL2 in dejansko porabljene ure in materiala iz programskega paketa HOBEL2 ponovno nazaj v poslovne programe. S tako povezano programsko opremo je sedaj potrebno narisati samo risbo in dolo~iti materiale. Odpade prepiso- - ni programske povezave z drugimi programskimi paketi; vanje dimenzij (dol`ine in širine) ravnih in krivih elementov. - visoko ceno CAD programskih paketov; - visoke stroške izobra`evanja; - razli~ne dobavitelje programske in strojne opreme ter probleme pri povezovanju. Te probleme smo uspeli rešiti s poslovnim sodelovanjem s podjetjem Mega-CAD Center-Nussreiner (ZRN) ter uspeli obstoje~e MegaCAD programske pakete povezati s programskimi vmesniki z vsemi `e obstoje~imi programskimi paketi. Za uporabo MegaCAD programskih paketov zadoš~a `e ra~unalnik 486 z 8 MB delovnega spomina in 30 MB prostora na trdem disku in operacijskem sistemom Windows 3.1 ali 3.11 (for Central and Eastern Europe) ali Windows 95 (PanEuro ali SLO) ali Windows NT 4.0, s ~imer smo ugodili uporabnikom, ki uporabljajo drugo programsko opremo za vodenje proizvodnje, saj jim tako ni potrebno dokupovati nove strojne opreme. Postopek dela obdelave naro~ila je naslednji: - v programskem paketu MegaCAD (2D in 3D modul) narišemo zahtevani ambient po `elji kupca in mu ga predstavimo v barvni zasen~eni sliki; - ker ima isti programski paket tudi Primer izpisa prirezovalne liste LES wood 50 (1998) 4 Znanje za prakso 104 Grafi~ni prikaz kuhinjskega sestava Tako si skrajšamo ~as priprave dela in zmanjšamo mo`no-sti napak pri prepisovanju. Nekaj bistvenih prednosti MegaCAD programskih paketov: - deluje v zelo hitrem 32 bitnem okolju in omogo~a enostavno 3D generacijo; - mo`no je programiranje dodatnih aplikacij v C jeziku; - izdelane so `e nadgradnje za potrebe lesarjev; - odpiranje in shranjevanje traja samo nekaj sekund; - podatkovne baze so do 50 % manjše kot pri drugih CAD programih; - potrebuje zelo malo prostora na disku in delovnega spomina; - ukazi so transparentni, zato je risanje zelo hitro; - ukaze vnašamo z miško, je pa tudi edinstven CAD sistem s hitrimi tipkami, ki jih uporabnik sam nastavi na tipkovnici; - je stabilen in se ne seseda; - mo`na je izdelava lastne knji`nice elementov, ki jo lahko sami poljubno obdelujemo (tudi po vnosu elementa v risbo); - 3D konstruriranje in takojšna obdelava risb v 2D; - ukaze kli~emo prek simbolnih ikon, zato jih ni potrebno poznati na pamet; - ~as izobra`evanja je veliko krajši (za samostojno delo v 2D modulu potrebujete samo 15 ur); - mnogi ukazi so bistveno enostavnejši, kot v dosedaj znanih CAD programih; - izmenjuje datoteke z drugimi CAD sistemi kot tudi z drugimi aplikacijami v okolju Windows, saj deluje z naslednjimi formati: DXF, 2D/3D, IGES, HPGL, DWG odpira in shranjuje, bitmap (BMP), OLE, TIF, PCX, WMF. Vsi programski paketi in navodila so v slovenskem jeziku. Uporabnikom nudimo kompleten organizacijski in`eniring, to je strojno in programsko opremo, namestitve in izobra-`evanje, finansiranje ter non-stop podporo. PLANLES ing. Jakob F. PLANINC, s.p. Vir, Tolstojeva 21, Dom`ale Tel./fax.: 061 716-580, GSM: 041 672-236 Nova telefonska številka Zvezo lesarjev Slovenije, Revijo Les in Lesarsko zalo`bo sedaj lahko pokli~ete na novo telefonsko številko: % 061/121-46-60 Še vedno pa nas lahko dobite tudi na stari številki 061/222-143. LES wood 50 (1998) 4 Osebne vesti 105 Nataša Vesel Tratnik - nova doktorica lesarskih znanosti Mag. Nataša Vesel Tratnik, dipl. ing. les., je 6. junija 1997 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom SEKUNDARNI METABOLITI GLIV POVZROITELJIC PIRAVOSTI BUKO-VINE IN NJIHOVA BIOLOŠKA AKTIVNOST. Raziskave doktorske naloge je kot mlada raziskovalka opravila na Katedri za patologijo in zaš~ito lesa, Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom prof. dr. Franca Pohlevna. Nataša Vesel Tratnik se je rodila 18. septembra 1964 v Postojni. Ni`je razrede osnovne šole je obiskovala v Pivki, višje pa v Postojni. Po kon~ani osnovni šoli se je leta 1979 vpisala na Gimnazijo Postojna, kjer je 1993 leta maturirala. Tega leta se je vpisala na Biotehniško fakulteto - Oddelek za lesarstvo. Mag. Nataša Vesel-Tratnik je `e kot študentka kazala smisel za biološke raziskave v lesarstvu. Zato je v svoji diplomski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Ljerke Kervina Hamo-vi~ prou~evala piravost. Po kon~ani diplomi se je leta 1988 kot mlada raziskovalka zaposlila na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, Katedri za patologijo in zaš~ito lesa. Hkrati je vpisala tudi podiplomski študij in leta 1994 pod mentorstvom prof. dr. Franca Pohlevna uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom: Interakcija in encimatska aktivnost gliv pri pi-ravosti bukovine. S svojimi raziskavami je bila na Katedri vklju~ena v ve~ nacionalnih in mednarodnih (COST E2 - Wood Durability) raziskovalnih projektov ter tudi v aplikativne raziskave. V okviru raziskav na doktorski nalogi je bila na izpopolnjevanju v Angliji. Na Scottish Institute for Wood Technology v Dan-dee-ju se je pri prof. Palfreymanu seznanila s HPLC analitsko metodo ter opravila nekaj analiz vzorcev sekundarnih metabolitov gliv. Njeno bivanje na Škotskem je omogo~il The British Council, ki ji je dodelil enomese~no štipendijo. Problematika doktorske naloge je zelo aktualna. Raziskave na podro~ju biološke zaš~ite lesa segajo v srednja šestdeseta leta, mo`no pa so se razmahnile v zadnjih desetih letih. Cilj vseh teh raziskav je najti okolju bolj prijazna sredstva in metode za preventivno zaš~ito lesa pred trohnenjem. Piravost bukovine predstavlja velik problem tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Trendi zaš~ite pred piravost-jo gredo v smeri naravne preventivne zaš~ite. Zato so v ospredju raziskave procesov razkroja lesa in razvoja naravnih in bolj selektivnih fungicidov. Piravost je specifi~na bela trohnoba, katero povzro~a hkratna oku`ba lesa z ve~ vrstami gliv. Pri kompleksnih odnosih gliv ob razkroju lesa, prihaja med njimi do interakcij. Mag. Nataša Vesel Tratnik je v raziskavah doktorske naloge prou~evala te interakcije. Najbolj se je poglobila v prou~evanje an-tagonizma, zaradi katerega prihaja do neenakomernega, vendar pa hitrega razkroja lesa. Dokazala je, da se odnosi med glivami lahko regulirajo tudi z izlo~anjem sekundarnih metabolitov, vendar pa mehanizmi nastajanja, izlo-~anja in na~ina delovanja še niso poznani. Zato je kandidatka v laboratorijskih pogojih na razli~nih gojiš~ih natan~no prou~evala interakcije med devetimi najbolj pogostimi glivami pi-ravosti. Njene raziskave predstavljajo izviren na~in študija interakcij mešanih kultur lesnih gliv v teko~ih in na trdnih go-jiš~ih. Rezultati so pokazali, da med glivami prihaja tudi in vitro pogojih do antagonizma. Pri tem igrajo pomembno vlogo hlapni in nehlapni metaboli-ti, saj je micelij nekaterih gliv ob prisotnosti druge glive izlo~al biocidne snovi, s katerimi je vplival na rast in razkrojevalno sposobnost le-te. Pri razli~nih vrstah gliv je prišlo do tvorbe inhibicijske cone, iz katere je ekstrahirala in s HPLC metodo dokazala prisotnost podobnega sekundarnega metabolita. Le ta je nastal samo kot rezultat interakcij dveh ali ve~ gliv in se v monokulturah ne tvori. Ker se ta pojavlja v inhibicijskih conah med razli~nimi glivami in zavira njihovo rast, bi ga lahko imenovali “univerzalni” metabolit. Obstoj takšnega metabolita do sedaj še ni bil opisan ter ga kandidatka prvi~ omenja v svoji disertaciji. Metabolit je klju~nega pomena za razumevanje antagonisti~nih odnosov med glivami povzro~iteljica-mi piravosti in bi lahko slu`il kot naravni fungicid ali pa kot model za sintezo bolj selektivnih kemi~nih fungici-dov za zaš~ito lesa pred trohnenjem. Kandidatka je pri raziskovalnem delu pokazala vztrajnost in samostojnost ter kriti~ni odnos do svojega raziskovalnega dela. Mladi doktorici iskreno ~estitamo in ji `elimo veliko uspehov pri nadaljnjem strokovnem delu. Prof. dr. Franc POHLEVEN a LES wood 50 (1998) 4 Intervju 106 Intervju z dipl. in`. Zvonetom Novino, generalnim direktorjem Novolesa, d.d. Zvoneta Novino, dipl. in`., smo zaprosili, da je predstavil podjetje Novoles, katerega generalni direktor je `e nekaj let. Je iz vrst mlaj{e generacije in njegova mladostna energija ter zanos, z veliko prakti~nega in strokovnega znanja, volja po ustvarjalnosti in uspehu, pripadnost doma~emu kraju, so zagotovo veliko pripomogli, da je podjetje Novoles d.d. spet postalo uspe{no podjetje. Menimo, da bo njegovo pripovedovanje zanimivo za mnoge bralce revije “LES”. @e nekaj let ste na krmilu podjetja No-voles. Podjetje je v tem ~asu do`ivljajo veliko preobrazbo. Ali lahko predstavite z nekaj besedami Novoles danes in kaj vse je bilo treba storiti, da je podjetje prestalo te`ke ~ase in prerojeno nadaljuje tradicijo uglednega in velikega podjetja na Dolenjskem? Novoles je zaradi znanih politi~nih in dru`benogospodarskih sprememb do-`ivel v preteklosti mnogo pretresov in bil v letu 1993 prakti~no pred propadom. Na{im upnikom smo predstavili videnje re{itve podjetja, in so nam zaupali. Zato smo se z njimi sporazumeli o konverziji obveznosti okoli 15 mio DEM v kapitalske dele`e. Podjetje Lesna industrija Novoles d.d. je postala enovita delni{ka dru`ba s centalnim vodenjem in upravljanjem. Kar so bile v~asih samostojne d.o.o., so sedaj nastali profitni centri. Novoles d.d. je poleg tega 100 % lastnik {e naslednjih podjetij: Novoles invalidsko podjetje d.o.o., Novoles Bor Kr{ko d.o.o., Novoles ploskovni elementi d.o.o. ^eprav v~asih o tem nismo radi govo- rili, pa se sedaj vse bolj zavedamo, da je uspe{nost podjetja v veliki meri odvisna od pravih ljudi na pravem mestu. Kako vi osebno gledate na to in kateri so va{i osnovni principi pri vodenju podjetja? Vodenje podjetja je postalo centralizirano s pomembnej{imi klju~nimi funkcijami podjetja; to so prodajna, nabavna, tehni~no razvojna, kadrovska, finan~na funkcija. Vodstvo je relativno mlado, saj je povpre~na starost direktorjev 34 do 35 let. Za~ela se je spreminjati miselnost in filozofija podjetja. Izhodi{~e ni ve~ mo`nost proizvodnje, ampak mo`nost prodaje izdelkov ter prilagoditev temu celotno funkcioniranje podjetja z namenom ustvarjati donosnost. Na{a osnovna orientacija je proizvodnja opreme za bivalne prostore. To pa delimo na 3 ve~je podskupine: - Proizvodnja pohi{tva v Stra`i, za kar je osnova masivni les, prete`no bukev, torej vi{ji cenovni razred. Za to predelamo pribli`no 55.000 m³ bukovine, od tega porabimo okoli 50 % za proizvodnjo vezanega lesa, 50 % pa raz`agamo v decimi-ran les (-lepljene plo{~e - polizdelki - finalni izdelki). V zaposlenih je zavest, da je od pravilnega izbora in sortiranja lesa v vseh fazah predelave zelo veliko odvisen kon~en rezultat podjetja. - V Ra~jem selu poteka furniranje ivernih plo{~ ter proizvodnja po-hi{tva iz njih. Furnirane in obdelane plo{~e gredo potem kot polizdelek v druge profitne centre, ali pa jih dodelamo v omare in drugo kosovno pohi{tvo. - V Soteski oplemenitimo iverne plo{-~e s folijo ter iz tega izdelujemo polizdelke oziroma pohi{tvo ni`jega cenovnega razreda. Novoles je tudi pridobil standard ISO 9002. ^e ~esa ne znamo sami, pokli~emo na pomo~ druge strokovnjake. Sedanjo organizacijo je pomagala oblikovati angle{ka svetovalna organizacija. Skrbimo za permanentno izobra`eva-nje zaposlenih. Trenutno te~e npr. seminar s prostovoljno udele`bo (a je 90 %-na) o ergonomiji delovnih mest ter {tudij procesa su{enja lesa. Podjetje ima izdelan okvirni 3-letni plan prodaje ter izdela detajlnej{i plan prodaje za posami~no leto. V planu so definirani reprezentan~ni artikli -nosilci prodajnih programov, ki pomenijo okoli 80 % realizacije. Zanje so narejeni normativi ter materialne kalkulacije, iz tega pa plan potreb nabave, kalkulacije ~asov, kadrovska potreba delavcev, drugi stro{ki, fi-nan~ni izra~un, plan dobi~ka. Princip vodenja: obstajajo formalne in neformalne oblike vodenja. Formalno vodenje je opredeljeno z organizacijsko shemo in vodstvo se sestaja na rednih kolegijih pribli`no enkrat me-se~no. Direktorji odgovarjajo za us-pe{nost svojega podro~ja dela in imajo definirana svoja pooblastila. Neformalno vodenje poteka prek raz-li~nih projektnih nalog. S tem v zvezi organiziramo tudi neformalne sestanke in sre~anja na vseh nivojih in v vseh profitnih centrih. Primer projektne naloge je tema urejenost tovarn. Morda za nekoga nepomembna stvar, pa vendar je lahko zelo pomembna kot imid` podjetja in kot prijetno po~utje zaposlenih. Zaposlenim je omogo~eno, da sodelujejo s svojimi idejami in predlogi, da bi dosegli bolj{e poslovne rezultate ter ve~je zadovoljstvo pri svojem delu. LES wood 50 (1998) 4 Ali lahko predstavite z nekaj podatki svojo dosedanjo poslovno pot? Po izobrazbi sem diplomirani in`enir lesarstva in sem se leta 1988 kot pripravnik zaposlil v Novolesu, kjer sem {e danes. Bil sem na razli~nih delovnih mestih npr. od tehnologa, vodje tehnolo{ke priprave, direktorja prodaje do generalnega direktorja leta 1993. Tako sem imel prilo`nost zelo dobro spoznati svoje podjetje. Slovenija se pripravlja na vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Kje vi vidite za va{e podjetje, oziroma za {ir{o lesnopredelovalno panogo dobre in slabe strani? Za podjetja, ki so prete`no orientirana na ta tr`i{~a, ne vidim za vstop nobenih posebnih slabih strani. Problem bo nastal z uvedbo davka na dodano vrednost, ker bo to po sedanjih ocenah povzro~ilo v Sloveniji splo{no po-dra`itev za okoli 10 %. Vendar se bo to zgodilo `e nekaj let pred vstopom v EGS. Vidim pa, da bo to velik problem za tiste, ki sedaj {e niso bili soo~eni s tujo konkurenco, npr. na{e banke. Takrat se bo videlo, kdo je uspe{en, kdo dosega evropske standarde. Novoles je bil pred leti velik izvoznik pohi{tva v Ameriko. Kako je sedaj z razporeditvijo tr`i{~, katere oblike oziroma prodajne poti Novoles uporablja ter kak{en je bil skupni izvoz v letu 1997. Novoles se je moral iz Amerike preori-entirati na druga tr`i{~a, predvsem zaradi cenej{e ponudbe z Daljnega vzhoda, slabe organiziranosti slovenskih podjetij v Ameriki ter dragih ban-~nih kreditov za vzdr`evanje zalog v teh podjetjih. Novoles je v letu 1997 ustvaril 55 mio DEM realizacije, od tega 76 % na tujih trgih. Izva`amo na vsa tr`i{~a od Avstralije do Ju`ne Amerike. Najve~ uva`ajo naše izdelke Anglija, Nem-~ija, Avstrija in Amerika. Intervju Prodaja v teh de`elah je prete`no direktna, organizirana prek tamkaj{nih agentov ali pa lastnega podjetja (v Nem~iji). Zanimivo je omeniti, da je pokritost uvoza z izvozom kar 1 : 726. ^e se dotakneva {ir{e dru`beno gospodarske “klime” v Sloveniji: ali so pogoji dela na{ih podjetij izena~eni s pogoji dela podjetij iz dr`av, s katerimi se na tr`i{~ih sre~ujete kot konkurenca? Katere so najve~je ovire za {e us-pe{nej{i prodor na zunanje trge? Prvi problem so draga finan~na sredstva. Povpre~eni proizvodni cikel pri nas je 75 dni. Krediti na{ih bank so bistveno dra`ji kot pa jih imajo proizvajalci na Zahodu. Dragi krediti so tudi ovira in podra`ijo posodabljanje tehnologije. Na{a delovna sila je tudi dra`ja od delovne sile vzhodnoevropskih dr`av npr. ^eške in Poljske, ki nam postajajo resen konkurent na trgih, kjer smo navzo~i. Zato mislim, da se s politi~no dru`benega vidika premalo naredi za ustvarjanje bolj{ih pogojev gospodarjenja proizvajalcev izvoznikov. Novoles je olastninjen. Ali so interesi lastnikov in zaposlenih v soglasju, oziroma kako usklajujete eventualno raz-li~nost interesov? V strukturi lastni{tva predstavljajo zaposleni 25,6 %-ni dele`, Republike Slovenije 13,7 % dele`, Dolenjska banka 13,5 % ostalo so delni~arji z dele`i po pod 4 %. Delni{ka dru`ba ima 5-1lanski nadzorni svet, od tega sta 2 iz vrst zaposlenih. Ali se vam ne zdi, da se v na{ih medijih premalo pi{e in govori o proizvodnih podjetjih, njihovih naporih in uspehih? V medijih se zelo veliko pi{e in govori o politiki. Ker pa so tudi mediji postali tr`no blago, se pi{e o stvareh, ki so za bralce ~imbolj atraktivne. Da se malo pi{e o uspe{nih podjetjih, je vzrok tudi v tem, ker jih je relativno malo. 107 Ali redno berete revijo “Les” ? Ali menite, da je dovolj informativna, oziroma ali bi si poleg ~lankov, ki so predvsem strokovni, `eleli {e drugih informacij ter aktivnosti in kaj predlagate? Revijo Les ob~asno prebiram. @elel bi, da bi bili ~lanki taki, da bi zajemali problematiko ~imve~ zainteresiranih strokovnjakov v lesni stroki. Npr. splo-{en in to velik problem pri su{enju bu-kovine je problem letvi~enja, ki ima za posledico nastajanja globokih temnih lis na lesu. @eleli bi si tudi informacije o tehnolo{kih novitetah, ki se pojavljajo v svetu. Dopolniti bi jo bilo treba tudi z tr`no - ekonomskimi informacijami. Sicer pa sem opazil, da se je tudi na tem podro~ju v zadnjem ~asu kar nekaj premaknilo na bolje. Prijetno se je bilo pogovarjati z Zvone-tom Novino, predvsem pa me veseli to, da je ostal zvest lesni panogi, ki jo nekateri mladi podcenjujejo. Ni pravila, da je ena gospodarska panoga uspe{na, druga ne. Uspeh je odvisen od ljudi, ki zdru`ijo svoje sile in znanje. Ko bi vsaj imeli {e ve~ Novin! Fani POTO^NIK, dipl.oec. LES wood 50 (1998) 4 Sejmi in razstave 108 MEBLO TOP tapecirano pohištvo d.o.o. in Tone Poga~nik v IDCO v Ljubljani Kot oblikovalcu mi je v posebno zadovoljstvo, kadar se v nasprotju z zgoraj opisanim sre-~am z rezultati, ki morda napovedujejo, da je to bilo le prehodno obdobje. Primer pozitivnega premika dovoljujejo razli~ne potrebe uporabnikov. Razstavljeni izdelki so predvsem rezultat sre~anja dolgoletnega profesionalca z naro~nikom, ki se zaveda vrednosti izkušenj in znanja v preteklosti, na katerih `eli graditi svoj bo-do~i razvoj. Hvalevredna je `e odlo-~itev, da se rezultat sodelovanja pro-movira v prostorih IDCO-ja in se taki promociji da potrebna te`a in solidna profesionalna razlaga. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se je za tako potezo odlo~il naro~nik, ki deluje v sklopu Mebla, za katerega se je v zadnjih letih dozdevalo, da se sramuje svojih preteklih izkušenj in zlasti rezultatov, ki mu jih je prieslo dolgoletno sodelovanje z oblikovalci. Da je profesionalnost in predanost stroki oblikovalca Toneta Poga~nika, dia, nesporna dokazuje dejstvo, da to ni edini partner njegovega sodelovanja z industrijo in da je eden redkih, ki mu te`ave niso vzele volje do tovrstne V nasprotju s pri~akovanjem, da bi tr`no gospodarstvo in zaostreni pogoji konkurence morali prinesti pove~ano skrb za kvaliteto in razvoj izdelkov, se je dejansko zgodilo druga~e. V bitki za osnovno pre`ivetje posameznih podjetij so se ta kot prvim odrekla prav razvojnim funkcijam in kadrom in s tem tudi sodelovanju z oblikovalci. Da je absurd še ve~ji, se je to zgodilo prav v slovenski pohištveni industriji, ki je vsekakor bila razstava v marcu v IDCO-ju v Ljubljani, na kateri je bil prikazan rezultat sodelovanja oblikovalca Toneta Poga~nika z Meblo Top tapecirano pohištvo d.o.o. Razstavljeni program N+S ni zastavljen oblikovalsko ambiciozno. Predvsem je zastavljen tako, da omogo~a proizvodnjo v ve~jih serijah in prilagodljivost razli~nim potrebam posameznika. Na bazi osnovnih modu-lamih komponent je v preteklosti po sodelovanju z obli- s ~isto rešitvijo konstruktivnih in estet-kovalci prednja~ila in v tem sodelo- skih elementov in ob uporabi prete`no vanju dosegala svoje najboljše rezul- naravnih materlatav je dana mo`nost tate. široke palete kon~nih izdelkov, ki za- ustvarjalnosti. Zelo opazno je njegovo sodelovanje s podjetjem Ergoles, ki se je specializiralo za izdelavo sede`nega pohištva za opremo pisarniških prostorov. V sodelovanju z njimi je razvil serijo solidnih, ergonomsko ustreznih in kvalitetnih proizvodov. Posebno pozornost pa je vzbudil s sklopom pohištva za daljše delo za ra~unal-nikom, ki ga je podjetje Ergoles razstavilo na lanskem pohištvenem sejmu v Ljubljani, za katerega je Tone Po-ga~nik prejel nagrado Pohištvo leta, ki jo razpisuje revija Naš dom. To je prvi primer projekta, ki ne rešuje zgolj LES wood 50 (1998) 4 Sejmi in razstave 109 merskih pogojev za namestitev ra~u-nalniških komponent, pa~ pa se ukvarja z reševanjem problema ut-rudljivosti dolgotrajnega enoli~nega dela. Tudi v tem primeru je vzpodbudna izkušnja in zavest naro~nika, da svoj tr`ni dele` iš~e na industrija svoj obstanek v ~edalje v proizvodih, ki nudijo nekaj ve~ in so bolj zaostrenih razmerah tr`enja to-rezultat kvalitete oblikovanja in kva- vrstnih izdelkov. litete izdelave, skratka v rezultatih znanja in izkušenj. To pa je tisto, na Ljerka FIN@GAR, d.i.a. ~emer lahko gradi slovenska pohištve- Mednarodni pohištveni sejem Köln ‘98 - vtisi Ekipa MÖBELMARKTA je na letošnjem pohištvenem sej- vrednosti”. To pomeni, da osnovne proizvode sistema-mu intervjuvala številne posami~ne razstavljalce in jih na ti~no “nadgrajuje” z dodatno opremo in jim pove~uje kratko predstavila. vrednost. INTERLÜBKE - v letu 1997 je napravil pomemben korak v pove~anju proizvodnje. Izvozni dele` v prihodku je znašal 23 %. Bistveno so izboljšali strukturo stroškov. Na sejmu so predstavili program komod. SILENTA - proizvajalec otroškega pohištva, je predstavila zanimive postelje za mladino, ki pove~ujejo prostor v otroških sobah, saj je postelja dvignjena na višino 172 cm. MOBILIER - razstavljalec iz Slovaške, je predstavil omarasto in oblazinjeno pohištvo. Mobilier ni samo proizvajalec, ampak za svoje pohištvo razvija tudi lasten design. FEMIRA - proizvajalec `imnic, uvaja “koncept naraš~anja FLOU - je predstavil postelje z novim podstavnim okvirom iz aluminija. HABA - proizvajalec igra~, je ustvaril za sejem novo nosilno nogo in se prvi~ predstavil tudi z otroškim pohištvom. BONALDO - predstavili so se s tehni~no dovršenimi in za oko prijetnimi blazinjaki, ki se lahko preuredijo v postelje. Lani so pove~ali prihodek za 19%. EUROPA MÖBEL - po precej neuspešnem letu 1997 pri~akujejo uspešnejše leto 1998, zlasti zaradi zelo pove~anega povpraševanja po njihovih izdelkih v zadnjih tednih pred sejmom. WECO - njihov sistemski program “Varianta - vaš svetovalni program”, ponuja mnogovrstnost tipov in funkcij pohištva. Sploh se WECO predstavlja trgovcem kot zelo kompetenten ponudnik oblazinjenega pohištva. Njihova proizvodna filozofija temelji na kvalitetno visokovrednih materialih, ki se tudi enostavno in lahko vzdr`ujejo in negujejo. LEHMANN - tipi~en primer za uporabo novih lesnih vrst. Rezultat tega je specialni program “VISTA” z naravnim poudarkom opreme za predsobe in ve`e. THEOBALD - se je predstavil z zanimivimi novostmi. Posebej je izstopala zlo`ljiva miza, ki se lahko v petih korakih spremeni iz osnovne površine 145 x 90 cm v 345 x 90 cm, z vsemi potrebnimi vstavki. Ekipa MÖBELMARKTA z opisanimi primeri ni zaklju~ila svojih intervjujev, na kratko je opisala celo španske in mehiške razstavljalce, slednje je ozna~ila kot zelo atraktivne, vendar naj za splošen vtis sejma do sedaj povedano zadostuje. Tisti, ki bi `eleli zvedeti vse o vtisih iz kölnskega sejma, si lahko na Gospodarski zbornici, Zdru`enju lesarstva izposodijo MÖBELMARKT, marec 1998. Vir:MÖBELMARKT, marec 1998 LES wood 50 (1998) 4 Sejmi in razstave 110 Mednarodni pohištveni sejem MILANO ‘98 je zna~ilno tudi zavra~anje širokega spektra barv. Poudarek je na ~rni, beli in sivi, v kombinaciji s srebrno barvo kovine. “Neomodernizem” ali “nova eleganca” kot image premo`nih Na milanskem pohištvenem sejmu se je tudi letošnjo pomlad zbrala vrsta najuglednejših proizvajalcev pohištva: 2088 razstavljalcev se je predstavilo na 322 tiso~ m² razstavnega prostora. Zaradi boljše preglednosti je bil sejem razdeljen na tri specializirana podro~-ja: pohištvo, dodatna oprema in lu~i. Pohištvo pa je bilo raz~lenjeno še na tri ve~je sklope: dizajn, moderno in klasi~no. Poleg tega je na sejmu potekala vrsta prireditev, med katerimi sta bili najbolj odmevni: - SaloneSatelite (razstavni prostor, posve~en mladim oblikovalcem in oblikovalskim šolam), - retrospektiva finskega arhitekta in oblikovalca Alvara Alta (znanega po svojih humanih izdelkih iz upognjenega lesa). Calligaris: BALLET STILI Eden od bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na izoblikovanje razli~nih stilov, so `ivljenjske navade in prepri~anja ljudi v dolo~enem ~asovnem obdobju. Trendi letošnjega pohištvenega sejma odra`ajo te`njo po individualnosti in izvirnosti pri opremi bivalnih prostorov. Nekriti~en kupec iz osemdesetih let, ki je slepo sledil novostim, je postal zahteven in samozavesten. To je ~lovek, ki `ivi po svoje in ki zaupa v svoj stil. V zadnjem desetletju bi na podro~ju oblikovanja te`ko govorili o enem samem dominantnem stilu. Oblikovalci se zgledujejo po pohištvu iz razli~nih zgodovinskih obdobij, opazno pa je tudi mešanje razli~nih vplivov, stilov in kultur.V grobem bi aktualne stile lahko razdelili na tele: Stil, ki je pogosto poimenovan z oznakami “nova skromnost” ali “mini-malizem” Stil najla`e predstavimo z deli nekdanjih predstavnikov avantgarde, ki so danes s svojimi izdelki brezkompromisno osvojili tr`iš~a. Osrednja osebnost je vsekakor Philippe Starck. Gre za preprosto in elegantno pohištvo brez kri~e~ega okrasja, zna~ilnega za postmoderno in brez hladne strogosti high - techa. Slog je nekakšna sinteza principov moderne in art-decoja. Pohištvo odlikujejo ~ista eleganca in abstraktne oblike. Zaradi odmerjene estetske in funkcionalne redukcije oz-na~ujemo ta stil s terminom - mini-malizem. Za minimalisti~no pohištvo Skupaj z modnim obla~enjem je postalo pohištvo eden od osnovnih statusnih simbolov. Notranja oprema uglednih oblikovalcev je postala stvar presti`a. Velik del potrošnikov, ki jim je namenjen prefinjen in eleganten “neomodernisti~ni stil”, predstavlja karieristi~no usmerjeni visoko izobra-`eni sloj, ki `ivi v velikih, elegantno opremljenih prostorih, za kakršne je to pohištvo tudi oblikovano. Jasne in preproste oblike predstavljajo nevtralno ozadje za individualno ureditev bivalnih prostorov s presti`nimi dekorativnimi predmeti. Kot pove `e ime, gre za slog, ki se zgleduje po moderni oziroma funkcionalizmu ali racionalizmu iz obdobja Bauhausa. Zna~ilne so torej funkcionalne in smotrne ter ~iste oblike, ki pridejo do veljave z uporabo kakovostnih materialov in ob brezhibni obdelavi. Pohištvo ravnih, strogih linij in kubi~nih oblik, u~inkuje elegantno in ~isto. Igriv mladosten videz v stilu 50-ih Zanj so zna~ilne drzne barvne kombinacije in uporaba umetnih materialov. Prvo plasti~no pohištvo se je pojavilo v petdesetih letih. Novi materiali in tehnologije so omogo~ili nastanek novih, do tedaj neizvedljivih oblik pohištva. Priljubljene so bile mo~ne in pastelne barve, kombinirane v kri~e-~ih kontrastih, kot je na primer apne-no zelena v kombinaciji z oran`no in ~rno. Pohištvo je bilo preprostih oblik in brez bahavega okrasja. Kot vidimo, lahko tudi pri tem stilu potegnemo vzporednice s preteklimi stilnimi obdobji, in sicer z oblikovanjem iz obdobja 50-ih. Sorodne so oblike, barve in materiali. Zelo priljubljena je plastika, ki je: lahka, obstoj- LES wood 50 (1998) 4 Sejmi in razstave 111 Molteni & C: CHOSCO na, mogo~e jo je obarvati v kateri koli barvi, lahko jo je oblikovati, je sorazmerno poceni in se da reciklirati. Plastika se navadno pojavlja v kombinaciji s kovino, s katero u~inkuje elegantno in sve`e. Najpogosteje se uporablja pri sede`nem pohištvu (sede`ne lupine), iz nje pa so izdelani celo predalniki, regali in omare. Posebej aktualna je obarvana in polprosojna plastika z matirano površino v pastelnih barvah (rumena, zelena, oran`na). Oblazinjeno pohištvo v stilu 50-ih je v nasprotju z neomodernisti~nim, za katerega so zna~ilne jasne ravne linije, valovitih agresivnih organskih oblik. Aktualen je tudi pnevmo - design. To so napihljivi elementi iz umetne mase, prekriti s tekstilnimi prevlekami v razli~nih barvah. Stil, ki promovira vrednote nove do-ma~nosti Zna~ilnost tega stila je vra~anje k naravi in ekološka osveš~enost. Poudarek je na naravnih zdravih materialih, kot so: les, kamen, keramika, usnje, bom-ba`, lateks. Prevladuje naravni videz lesa brez kombinacij z barvami. Barvo vnaša v prostor tekstil, ~eprav je letos tudi tu poudarek na rjavkastih odtenkih, od slonokoš~eno bele do svetlo rjave. Doma~nost, ki je bila zna~ilna predvsem za opremo v pode`elskem stilu, sedaj iz`arevajo tudi prostori, opremljeni s preprostim, elegantnim, geometrijsko oblikovanim pohištvom. BARVE IN MATERIALI Na splošno velja, da je za aktualno pohištvo zna~ilno zdru`evanje razli~nih materialov. Posebej priljubljene so kombinacije lesa s kovino in peskanim steklom ter kombinacije umetnih mas in kovine. Pomembno vlogo pri oblikovanju imata aluminij in krom s svojo zna~ilno plemenito srebrno barvo. Pogosto se pojavljata pri sede`nem pohištvu, v kombinaciji z lesom ali plastiko. Prednja~ijo svetle vrste lesa: bukev, lipa, javor, jelka in breza, ~eprav ~eš- Cinova: YATI - model bukovina barvana na ~ešnjo nja, hruška in oreh še niso šli povsem v pozabo. Prevlada svetlih vrst lesa je posledica trenda lahkotnega, zra~ne-ga pohištva. Kombinacij lesa in barv je manj, z izjemo otroških sob, prevladujejo predvsem pastelni odtenki s poudarkom na umazano beli. Za presti`no pohištvo neomodernizma pa so zna~ilne kombinacije lu`enih temno rjavih vrst lesa (oreh, kostanj, pali- Proizvajalec Besana LES wood 50 (1998) 4 Sejmi in razstave 112 sander, wenge) z belo in slonokoš-~eno. Pri oblazinjenem sede`nem pohištvu so aktualne enobarvne tkanine, vzor-~astih prakti~no ni bilo opaziti. Tudi pri tej vrsti pohištva je poudarek na svetlih - naravnih tonih oziroma umirjenih barvah med slonokoš~eno in svetlo rjavo. Kot kontrast tej zadr`ani eleganci pa so vidne tudi drznejše kombinacije v mladostnem stilu, kjer imata gotovo osrednje mesto zelena in oran`na, od pastelne do kri~e~e nianse. OBLIKE Pohištvo ima ve~inoma jasne in ravne linije. Oblike so geometrijske in stroge. Še vedno je precej lahkih in mobilnih kosov pohištva, ki v prostoru, opremljenem z njimi, ne dajo videza natrpanosti. Sicer pa je za trendovsko omarasto pohištvo zna~ilno, da so v skladu z minimalisti~nimi te`njami odstranjene fronte omar - skoraj ni vrat in predalov, ostal je samo skelet. Na splošno je velik poudarek na drsnih in sklopnih vratih. Garderobnih omar s klasi~nimi krilnimi vrati prak-ti~no ni ve~. Druga zna~ilnost oma-rastega pohištva so ve~je debeline nosilnih ploš~ (police, stranice, stropi), kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih. 20 mm ploš~e so zamenjale 30 mm. Oblazinjeno pohištvo ravnih strogih linij ima še vedno vidne lesene ali kovinske nogice, ki so zna~ilne tudi za druge kose pohištva: predalnike, vitrine, ko-mode, klubske mizice. Še vedno je precej mobilnega pohištva na kolesih ali vodilih, ki je bilo pred leti rezervirano predvsem za mlade, danes pa ga je mogo~e opaziti tudi pri pohištvu, namenjenem za višji cenovni razred. Velik del pohištva ni ve~ oblikovan glede na bivalne enote ampak glede na funkcije. Tako ne govorimo o pohištvu za spalnice, jedilnice in dnevne sobe, ampak o predalnikih, komodah, vitrinah, mizah oziroma o elementih, s katerimi lahko opremimo kateri koli prostor in jih po potrebi celo prestavljamo iz prostora v prostor. Na sejmu je bilo predstavljenih tudi zelo veliko pohištvenih kosov za shranjevanje CD - jev, od prosto stoje~ih, ki u~inkujejo kot skulpture, do pritrjenih na steno v obliki kroga, valovitih polic ipd. OPREMA Še vedno je aktualno opremljanje po kosih, kar pomeni, da se ljudje ne odlo-~ajo ve~ za zaklju~ene garniture. Ni nujno, da je celotno stanovanje opremljeno v istem stilu, niti ne ves prostor. Dvosed je lahko povsem druga~en kot fotelj, podstavek za televizor je lahko v druga~nem stilu kot vitrina - le nekaj je treba najti, kar jih povezuje (barva, oblika, material ali...). Taka neurejena skladnost vpliva na individualni videz stanovanja in omogo~a opremo glede na specifi~ne potrebe posameznika SKLEP Milanski sejem je prikaz razvoja okusa in spodbuda razvoju modnega oblikovanja. Seveda pa je razumljivo, da K. Balling-Engelsen: COBRA, design: Soren Berg K. Balling-Engelsen: AQUA, design: Benjamin Hanne pohištveni sejem v celoti ni prikaz ne-~esa povsem novega. Pohištvo sodi med izdelke z daljšo `ivljenjsko dobo. Ljudje se zanj odlo~ijo in ga kupijo za ve~ let. Zato je logi~no, da se stili spreminjajo postopno. Poleg tega je oblikovanje dejavnost, ki mora upoštevati: funkcionalne, mehansko teh-ni~ne, varnostne, estetske, proizvodno tehnološke in komercialne zahteve. Zato so novosti in inovacije navadno pogojene z razvojem novih tehnologij in odkritij novih materialov. Na vsakem sejmu je nekaj novosti, navadno so to dela avantgardnih oblikovalcev, ki niso zanimiva za pov-pre~nega kupca, saj so preve~ dru-ga~na in nenavadna. Vendar pa so navadno prav te ideje gonilo razvoja. To seveda ne pomeni, da vse, kar je avantgardno, s~asoma postane vsakdanje. Ohranijo in razvijejo se le res-ni~no kakovostne ideje, usmeritve in principi. doc. dr. Jasna HROVATIN LES wood 50 (1998) 4 Vzgoja in izobra`evanje 113 Dan lesarstva goriškega in severnoprimorskega obmo~ja mi iz proizvodnega in prodajnega programa prestavila razli~na podjetja, ki oskrbujejo lesarstvo, njihovi strokovnjaki pa so odgovarjali na aktualna vprašanja. SLŠ Nova Gorica je vklju~ena v projekt RO (Ra~unalniško opismenjevanje), zato so ob tej prilo`nosti odprli prenovljeno u~ilnico ra~unalništva, hkrati pa so njihovi dijaki na dnevu odprtih Prireditev je popestril nastop okteta Vrtnica Dan lesarstva (19. marca 1998) na Srednji lesarski šoli Nova Gorica se je pri~el z ubranim petjem goriškega okteta Vrtnica, ki `e petnajsto leto navdušuje ljubitelje petja po Sloveniji in tudi v tujini. Predstavili so se s tremi pesmimi, pesem Nasmiham se luni, avtorja Alda Kumarja, pa so ob tej pri-lo`nosti predstavili prvi~. Dan lesarstva je v sodelovanju zdru`il tako proizvajalce (pokrovitelj je bil Meblo Holding d.d.o., ki je tudi sicer generalni pokrovitelj SLŠ Nova Gorica), revijo Les, Obrtno zbornico Slovenije, Center RS za poklicno izobra`evanje, SLŠ Nova Gorica in Biotehniško fakulteto-Oddelek za lesarstvo. Prenovljena u~ilnica ra~unalništva na SLŠ Nova Gorica Prof. dr. Franc Bizjak je kot pod`upan mesta Nova Gorica v pozdravnem nagovoru poudaril tako bogato tradicijo lesarstva na goriškem kot tudi upanje, da bo ta panoga zmogla in znala pre`iveti. Spregovorila sta tudi Darinka Kozinc, ravnateljica SLŠ Nova Gorica, in Franko Štokelj, direktor Mebla Holding d.o.o., ki sta poudarila pomen ustvarjanja nove vrednosti, hkrati pa opozorila na pomanjkanje mizarjev v goriškem okolišu in premajhno zanimanje za proizvodne poklice med mladimi. Osrednje teme so bile: nomenklatura poklicev, prenova poklicnega in teh-ni~nega izobra`e-vanja, višje šole, tehni~na gimnazija, od u~nega mesta do poklica v obrtni dejavnosti lesarstva in visokošolsko izobra`e-vanje v lesarstvu. V šolski avli je bila prilo`nostna razstava proizvajalcev strojev in materialov za lesarstvo Na prilo`nostni razstavi v šolski avli so se z novost- vrat predstavili didakti~no programsko opremo za podro~je lesarstva. Ob zaklju~ku dneva lesarstva pa so ustanovili tudi Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Primorske, kar je gotovo tudi eden pomembnih korakov za uveljavitev stroke na Primorskem. Dneva lesarstva se je udele`ilo veliko strokovnjakov iz razli~nih podro~ij (pri-bli`no petdeset), medtem pa je bila za ve~ino dijakov organizirana prireditev “S srcem proti drogi”v Kulturnem domu. Na tej prireditvi je bivši zasvojenec skozi pesem spregovoril o svoji poti iz objema mamil. Po tej prireditvi so si dijaki ogledali razstavljene novosti na šoli. Vsekakor je dan lesarstva na istem mestu povezal celotno lesarsko stroko in omogo~il predstavnikom razli~nih podro~ij vpogled tudi v druge segmente lesarstva. Darinka KOZINC, dipl. in`. SLŠ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 4 Vzgoja in izobra`evanje 114 Tako smo se spoznavali V ~etrtek, 2. aprila, je Študentska organizacija lesarjev (ŠOL) v vhodni avli našega Oddelka priredila “spoznavni ve~er”. Povabljeni so bili tako študentje kot profesorji naše fakultete in njihovi `ivljenjski sopotniki, prišli pa so še nekateri prijatelji iz slovenske lesne industrije. Prireditev je spremljala razstava lesenih skulptur Dušana Gerlice, zabavali pa smo se tudi ob uglasbeni poeziji skupine Autodafe. Da ta ve~er ne more biti kar tako, nas je udele`ence opozorila `e okrasitev šole z baklami, sve~ami in light sho-wom pred vhodom, kar je kazalo na to, da so se študentje ~etrtega letnika, ki so v ve~ji meri za~etniki gibanja ŠOL, zares potrudili. Skozi ve~er so nas vedno prijazno stregli z okusnimi prigrizki in pija~o. Sledil je uvodni nagovor predstojnika Oddelka za lesarstvo prof. dr. Resnika, ki je izrazil `eljo po prihodnjem snidenju in nadaljevanju delovanja ŠOL v naslednjih letih. Za njim nas je pozdravil karizmati~ni voditelj ŠOL-a Martin Cvetko, ki se je iskreno zahvalil svojim prijateljem iz ~etrtega letnika, ki so mu vedno stali ob strani in nesebi~no pomagali. Med drugim je gibanje ŠOL tudi obširno predstavil. Študentska organizacija lesarjev obstaja `e dve leti. Osnovni namen te organizacije je povrniti študentom lesarstva ponos, ki je bil mogo~ še v ~asih, ko je le-ta gospodarsko blestela. Radi bi, da bi se študentje lesarstva na fakulteti po~utili (še) bolj doma~e. ŠOL se je za~ela uveljavljati s študentsko revijo LibErtaS, ki je izšla `e v dveh številkah, v teh dneh izide tretja. Preko ŠOL-a smo študentje lesarstva za~eli navezovati stike s študenti lesarstva in gozdarstva v Avstriji in na Hrvaškem. Tako nas bodo ti študentje v za~etku maja obiskali in takrat jim bomo predstavili našo fakulteto, eno od slovenskih lesnih podjetij, predvsem pa se bomo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, ki bi nam kasneje lahko omogo~ilo študij v kateri o teh dr`av, morebitno prakso ali zpopolnjevanje. ŠOL je študente naše fakultete tudi peljal na ogled Pohištvenega sejma v Milanu. Domov so se vsi vrnili zadovoljni. Uspeh gibanja ŠOL se ka`e tudi pri pripravi brucovanj. Pred dvema letoma je na tovrstni `ur prišlo 270 študentov, lani `e 500, letos pa `e skoraj 900. To je bilo mo`no, ker smo se lesarji povezali s študenti Veterine, Zdravstva in z “bodo~imi kriminalisti”. Organizacija lesarjev (ŠOL) se je za-~ela razvijati po uvidenju, da organizacija Ljubljanske univerze (ŠOU) ne bo ostala centralizirana. Nastalo naj bi ve~ manjših študentskih organizacij fakultet (ŠOF), ki bodo seveda še vedno delovale pod okriljem ŠOU-a. Manjše organizacije na posameznih fakultetah bodo bolj poznale potrebe študentov mati~ne fakultete in jim bodo prek ŠOU-a la`je ugodile. Ena prvih tovrstnih gibanj je tudi ŠOL. Aprilski ve~er je spremljala tudi razstava Dušana Gerlice, ki je predstavljal svoje lesene skulpture. Dušan Gerlica se je rodil v Ljubljani, študiral je novinarstvo. Poklic je opravljal pri študentski Tribuni in tedniku Mladina, se navdušil za novinarsko fotografijo, nato pa se umaknil iz ponorelega sveta v Gornjo Trebušo. Tu si je postavil idili~ni dom, kjer se mo~neje posve~a kiparskemu talentu. Les kot umetniško izrazni material ga je vedno navduševal, kar je bil tudi povod, da ga je Martin Cvetko povabil. “Njegova dela vabijo v samoto in tišino, kjer je prostor za tople misli in plemenita dela,” je na vabilo za ~etrtkov ve~er zapisal Pri-mo` Lampi~. Tisti ve~er smo poslušali tudi nastop skupine Autodafe, ki jo sestavljata bratranca Andrej in Jaka Hawlina ter pri`enjeni Matja` Pikalo. Zbrali so se, da bi skupaj predstavljali poezijo slednjega. Matja` Pikalo je namre~ predstavil `e ve~ pesniških zbirk, pa so se mu pesmi za~ele peti, kot sam pravi, in jih je uglasbil. Sprva je nastopal sam, a je zaradi intimnosti pesmi povabil še Andreja in Jaka, da skupaj predstavijo pesmi iz zadnje pesniške LES wood 50 (1998) 4 Vzgoja in izobra`evanje 115 zbirke Pes in plesalka. Harmonika (diatoni~na in klavirska), ki jo poleg glavnega petja igra Matja`, hote privablja v misli francoski šanson, na kar je vplival Matja`ev podiplomski študij v Parizu (v Ljubljani je študiral etnologijo). Motivi pesmi so vzeti iz vsakdanjega `ivljenja, prete`no iz koroškega okolja, ki pa jim je Matja` dodal lastne fikcije. Pri izbiri inštrumentov niso bili izbir~ni, saj poleg najbolj stalnih, harmonike, violine (Andrej) in trobil (Jaka), igrajo še na mnoge rahlo nenavadne inštrumente, kot so “ribe-`en”, drumlja in razna tolkala. Pesmi so izdali tudi na “zgoš-~enki” z naslovom Le Voyage Imagi-naire (Namišljeno potovanje), na kateri je dvanajst pesmi. Veliko nastopajo po Sloveniji in tujini, odigrali so `e ve~ kot sto nastopov, ti pa so med seboj razli~ni glede na poslušalce. Koncert v Beogradu je bil v mnogo~em druga~en od tistega v neki gorski vasici nad ^edadom ali na razstavi na Dunaju. Ve~era se je udele`il tudi študentski minister za kulturo Samo Klemen~i~ (študent strojništva), ki je navdušen nad dejstvom, da se da z lesom tudi umetniško udejstvovati. Prišli so še predstavniki z drugih fakultet: Borut del Fabrio (Biologija), Matja` Ber~un (Teologija), Matja` Corel (Kriminalisti-ka), Alenka Medve` (Visoka policijsko varnostna šola), Polona Drofenik s Študentskega sveta stanovalcev in drugi. Vsi prisotni so si na koncu `eleli še ve~ takšnih ve~erov, kar nalaga zdajšnjim študentom ni`jih letnikov nalogo, da z gibanjem nadaljujejo. Miha MERLJAK ALI STE vedeli? Wellington in les Arthur Wellesley, vojvoda Wellington (1769-1852), poveljnik Britancev in pruski poveljnik feldmaršal Gebhard Leberecht von Blücher sta v bitki pri Waterlooju (Belle-Alliance) 18. 6. 1815 dokon~no porazila Napoleona. Wellington je postal najbolj slavljeni heroj v Evropi. Angle`i po njem imenujejo tudi mamutovca ali orjaško sekvojo (Sequoiadendron giganteum Buchh.): wellingtonia oz. velingtonija. J.D. Matthews je poslal v Evropo prva semena tega orjaškega drevesa 1853, tj. prav v ~asu, ko so Angle`i `alovali za svojim drugim herojem. Drevo je postalo v Evropi strašansko popularno. Ni bilo plemi~a ali bogataša, ki ga ne bi posadil v svojem parku. Pri nas si lahko ogledate zelo lepe mamutovce npr. v Preddvoru pri hotelu Bor. Sicer pa je ma-mutovca odkril John Bidwell 1841 v današnjem Calaveros Grove, na zahodnem pobo~ju gorovja Sierra Nevada v osrednji Kaliforniji. Ame-ri~ani imenujejo mamutovca naj~eš~e kar big treeali pa giant sequoia. Ime “velingtonija” je dokaj udoma~eno še v Franciji in Nem~iji. Les je purpurno rde~ in precej krhek in ne bi bil komercialno pomemben, ~etudi bi ga bilo dovolj. N. T. 5656 LES wood 50 (1998) 4 Strokovne vesti 116 Lesariada ‘98 v Novi Gorici Srednja lesarska šola Nova Gorica je bila v mesecu aprilu organizatorka `e tradicionalne Lesariade, športnega, kulturnega in strokovnega sre~anja osmih lesarskih šol Slovenije. Odprtja lesariade se je udele`il tudi novogoriški `upan in udele`encem podaril knjigo Kamniti velikan na So~i. Dijaki so se pomerili v ro~ni obdelavi lesa, malem nogometu, namiznem tenisu in dru`abnih igrah. Kot novost letošnje Lesariade je bila razstava za okolje šole zna~ilnega izdelka: * Srednja šola Ko~evje je predstavila mizico v obliki violine, SLŠ Škofja Loka pa model za izdelavo loškega kruhka. Modeli so bili prikazani v raznih fazah nastajanja, videopo-snetek pa je pripomogel k ve~ji nazornosti. SLŠ Maribor je s seboj pripeljala klopotec, s katerim odganjajo neza`elene obiralce grozdja. * Lesarski oddelek Šolskega centra Novo mesto je predstavil ment’rgo (delovno mizo za pripravo kruha), nekdaj nepogrešljiv del kuhinjske opreme vsake kme~ke hiše. Podoben izdelek je predstavila tudi SLŠ Nova Gorica, le da se ta izdelek na Primorskem imenuje vint(u)la. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna je prikazala pasti za pol-he-polharice, ki so jih na razstavi obesili na drevo enako kot so jih predniki nastavljali `ivalim, iz ~igar ko` so izdelovali neko~ tipi~na slovenska pokrivala. * SLŠ Ljubljana je prikazala kopijo Ple~nikovega trino`nega stola z okroglo konkavno sede`no ploš~o in s stru`enimi nogami. Poleg izdelka so prikazali tudi upodobitev stola na na~rtih. Forma viva- ustvarjanje v lesu je potekala na javnem prostoru in med meš~ani Nove Gorice zbudila veliko zanimanja. Oblikovanje lesene skulp-ture ni bilo uvrš~eno v tekmovalni program, avtorji najboljše skulpture (SLŠ Maribor) so dobili posebno priznanje in nagrado, ki jo je prispevala MO Nova Gorica. Skulpturo so ustvarjalci oblikovali na skobeljnikih z ro~nim orodjem iz 50 cm dolgega, vzdol`no prerezanega kosa lipovega lesa. Ekipa je bila sestavljena iz dveh umetniško navdahnjenih dijakov in tretjim dijakom kot rezervo. Isto~asno je potekal kulturno-zabavni program, ki je zajemal glasbeno, likovno delavnico in kviz. Glasbene skupine, kantavtorji, likovni ter literarni ustvarjalci posameznih šol so se predstavili v spontano nastajajo~em programu. Na okrogli mizi pa so mladi analizirali anketo o kajenju, ki je dala kar nekaj zanimivih rezultatov. Na vprašanje: Koliko cigaret pokadiš na dan? je kar 62 % dijakov odgovorilo, da nobene. Po mnenju dijakov polovica u~iteljev v šolah ne spoštuje toba~nega zakona, kar 52 % dijakov je odgovorilo, da jih moti toba~ni dim in kajenje, za ures-ni~evanje toba~nega zakona pa bi kar 40 % dijakov podelilo vzgojne ukrepe. Ravnateljice in ravnatelji pa so se pogovarjali o razvoju lesarskega šolstva v Sloveniji. Na `alost se je od vabljenih gostov odzval le predsednik Obrt- ne zbornice-sekcije za lesarstvo v Novi Gorici. Ravnatelji so predstavili problematiko vpisa v letu 1998/99 in splošno problematiko lesarskega šolstva kot ga vidijo. S stališ~a obrtnikov je o problematiki vajencev (ds) spregovoril tudi predstavnik Obrtne zbornice in opozoril na potrebe po mojstrih in status zavarovanja vajencev. Iz skupnega razgovora je izzvenelo, da se v lesarskem šolstvu pogreša na-~rtovanje, ki izvira iz potreb stroke. Obenem so šole pri reševanju svoje problematike velikokrat prepuš~ene same sebi. Ravnatelji smatrajo kot nujnost, da o problematiki prihodnosti razpravlja komisija za izobra`evanje zdru`enja lesarstva pri Gospodarski zbornici. In kako so se uvrstile šole v tekmovalnih disciplinah? V ro~ni obdelavi lesa (izdelavi kotne vezi) je prvo mesto zasedla SLŠ Maribor, v dru`abnih igrah se je najbolje odrezala SLŠ Nova Gorica, ki je bila zmagovalka tudi v malem nogometu, v namiznem tenisu pa je zmagala ekipa SLŠ Ljubljana. V skupnem vrstnem redu je z dvema to~kama prednosti zmagala SLŠ Nova Gorica, sledi ji SLŠ Ljubljana in na tretjem mestu SLŠ Maribor. ŠC Slovenj Gradec-PGLŠ se je uvrstil na ~etrto mesto, peta je bila SLŠ Škofja Loka, šesti SŠ Ko~evje, sedmo mesto so zasedli iz SGLŠ Postojna, osmi pa so bili iz ŠC Novo Mesto. Ne glede na izid tekmovanj, taka sre-~anja pripomorejo k dru`enju, izmenjavi mnenj in plemenitenju medsebojnih odnosov. Darinka KOZINC, dipl. in`. SLŠ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 4 Borzne vesti 116 BORZNE vesti ePic mg LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ POSEBNA 0/o\ PONUDBA *c^5° LESNIH ^(U^ PLOŠČ ^ 1. Vezana plo{~a bukev, odporna proti vodi cena 1.000 DEM/m3 Dimenzije na zalogi: 1250 x 2500 x 27 mm 5,906 m³ 1250 x 2500 x 50 mm 2,969 m³ 470 x 1835 x 40 mm 1,69 m³ 470 x 1865 x 40 mm 10,729 m³ 470 x 1965 x 40 mm 1,515 m³ 2. Vezana plo{~a s protidrsno povr{ino, odporna proti vodi cena 1.000 DEM/m3 Dimenzije na zalogi: 1250 x 2500 x 27 mm 0,928 m³ 1250 x 2500 x 50 mm 2,06 m³ 470 x 1835 x 40 mm 0,755 m³ 470 x 1865 x 40 mm 0,293 m³ 470 x 1965 x 40 mm 15,00 m³ CENE VELJAJO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO SKBWSEÄ* 1.) HDF 2600 x 2130 x 3,2 mm 1.428,81 m² 2.) HDF 2600 x 2600 x 4 mm 747,63 m² 3.) MDF 2620 x 2150 x 12 mm 270,39 m² 4.) MDF 2620 x 2150 x 16 mm 371,78 m² 5.) MDF 2620 x 2150 x 10 mm 326,72 m² cena 216 SIT/m² cena 244 SIT/m² cena 517 SIT/m² cena 696 SIT/m² cena 460 SIT/m² 6.) Panel plo{~a bukev, debelina 19 mm, kvaliteta A/B 1220 x 2440 x 18 mm 27,538 m³ cena 75.600 SIT/m³ 7.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta BB 1250 x 2500 x 25 mm 0,858 m³ cena 139.860 SIT/m³ 8.) Vezana plo{~a s protidrsno povr{ino 2500 x 1250 x 27 mm 1,349 m³ cena 159.705 SIT/m³ 9.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta BB 1250 x 2500 x 25 mm 2,187 m³ cena 139.860 SIT/m³ 10.) Vezana plo{~a, furnirana enostransko, teak, kvaliteta ABB 2440 x 1220 x 5 mm 1,0 m³ cena 2.221 SIT/m² 11.) Vezana plo{~a, furnirana enostransko, oreh, kvaliteta ABB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,907 m³ cena 1.829 SIT/m² 12.) Opa`na plo{~a, kvaliteta II/III 2000 x 500 x 27 mm 80 m² cena 1.800 SIT/m² 13.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta standard 2000 x 1250 x 4 mm 5 m³ cena 122.850 SIT/m³ Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 4 Diplomske naloge 117 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Marko VOLJ^: VPLIV KONSTRUKCIJE NA DIMENZIJSKO STABILNOST VRAT Influence of construction on dimension stability of doors Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 69 s., 12 sl., 13 tab., 16 graf., 8 pril., 10 ref. Mentor: Vekoslav Mihevc Recenzent: Vinko Rozman Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: DN 603 Izvle~ek: Raziskovali smo vpliv razli~nih konstrukcij vhodnih stanovanjskih vrat na dimenzijsko stabilnost. Testirali smo troje razli~nih konstrukcijskih variacij vrat. Prva so imela vgrajene pokon~ne konstrukcijske oja~itve notranjega okvira vrat, izdelane iz bukove vezane ploš~e, ter vrhnjo vlakneno ploš~o z vgrajeno parno zaporo. Druga so imela vgrajeno le ploš~o s parno zaporo brez oja~itev, tretja pa so imela le konstrukcijske oja~itve. Dolo~ali smo dimenzijsko stabilnost vrat proti higroter-mi~nim obremenitvam. Pri tem smo uporabili metodo hkratne diference klimatov in metodo cikli~ne diference klimatov (prehod iz vla`nega v suhi klimat). Ugotovili smo, da vrata z vgrajeno ploš~o s parno zaporo najbolje prenašajo higrotermi~ne obremenitve. Konstrukcijske oja~itve pripomorejo k ve~ji stabilnosti splošne ravnosti in debeline vrat, medtem ko povzro~ajo manjšo stabilnost širine. Vrata brez parne zapore niso zadostila zahtevam, ki jih predpisuje standard. Janez KOBE: DOLO^ANJE MEJNIH VREDNOSTI ZAŠ^ITNEGA SREDSTVA PROTI MODRENJU LESA Determining threshold values of anti-blue stain wood Visokošolska diplomska naloga Obseg: IX, 52 s., 20 sl., 13 tab., 16 ref. Mentor: Franci Pohleven Recenzent: Marko Petri~ Datum zagovora: 12.12.1997 Sign.: DN 604 Izvle~ek: Z biološkim testom so dolo~ene mejne vrednosti trem kemi~nim zaš~itnim sredstvom za les, ki jih je pripravila Kemi~na tovarna Belinka v Ljubljani v razli~nih koncentracijah raztopin. Te vrednosti so za Izotiazolon I 3,5 %, za Karbamat 3,5 % in za Izotiazolon II 0,20 %. Kot najbolj u~inkovito zaš~itno sredstvo se je po izpostavitvi suspenziji gliv modrivk, Aureobasidium pullulans(de Bary) Arnaud in Sclerophoma pithyophilla(Corda) Hohn, pokazalo sredstvo Karbamat. Izpostavitev poskusnega lesa vremenskim vplivom zaradi druga~e zastavljenega poskusa na prostem, kot to predvideva standard EN 152/1, ter neobi~ajnih klimatskih razmer, ni potrdila u~inkovitosti zaš~itnega sredstva. Da bi bil ugotovljen vpliv klime na zaš~itne premaze, bi morali poskus na prostem ponoviti. Poskus je tudi pokazal, da rezultati zunanjih vzorcev in vzorcev (in vitro) v laboratoriju niso primerljivi. Vzorci, ki so vzdr`ali laboratorijski poskus, so bili izpostavljeni neposrednemu delovanju suspenzije dveh gliv; niso pa bili izpostavljeni klimatskim razmeram, tako kot zunanji. Kemi~na zaš~itna sredstva se po vsej verjetnosti razgrajujejo zaradi zunanjih klimatskih razmer. Marko FERBE@AR: STRATEGIJA PRODAJE V SMERI PONUDBE NA DOM Marketing strategy in the direction of offer at buyer,s home Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 47 s., 13 graf., 3 tab., 1 pril., 14 ref. Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Franc Bizjak Datum zagovora: 12.12.1997 Sign.: DN 605 Izvle~ek: V diplomski nalogi je bila opravljena raziskava nove smeri prodaje-ponudbe na dom in analiza trgovine. Raziskava je temeljila na anketiranju znanih kupcev. Ugotovljeno je bilo, da bi morali novo strategijo predstaviti kupcem v obliki seminarja, saj je bil odziv na novo prodajo le tretjinski Ugotovljeno je bilo tudi, da so kupci s trgovino Slovenijales-Vi`marje ve~inoma zadovoljni in da je le-ta konkuren~na glede na druge trgovine. Peter BOŠKIN: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V TOVARNI MIZNIH PLOŠ^ Quality control in wood-table factory Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 80 s., 8 sl., 10 tab., 10 ref. Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Mirko Tratnik Datum zagovora: 12.12.1997 Sign.: DN 606 Izvle~ek: Poslovnik kakovosti je temeljni dokument sistema zagotavljanja kakovosti po standardu ISO 9002. Podaja organizacijski know-kow podjetja na podro~ju kakovosti. Vsebuje osemnajst poglavij. V njih je podan na~elen opis vseh aktivnosti, ki se v podjetju opravljajo na posameznih podro~jih, in odgovornosti opisanih aktivnosti. Prilagojen je specifi~nim zahtevam srednje velikega lesnega podjetja, ki izdeluje izklju~no mize. Zaradi tr`nih zahtev in konkuren~nih prednosti se je podjetje odlo~ilo, da si pridobi certifikat kakovosti ISO 9002. Podjetju bo poslovnik kakovosti rabil kot osnova za nadaljnje delo, saj nakazuje smernice razvoja organizacije na podro~ju kakovosti, ki vodi podjetje v pridobitev certifikata ISO 9002. Katja SREBOTNJAK: DENDROEKOLOŠKA ANALIZA ^RNEGA BORA (Pinus nigra Arn.) NA DIVAŠKO KOMENSKEM KRASU Dendroecological analysis of black pine (Pinus nigra Arn.) in Diva~a Komen Karst Visokošolska diplomska naloga Obseg: XI, 80 s., 19 sl., 34 graf., 2 pril., 28 ref. Mentor: Katarina ^ufar Somentor: Tom Levani~ Recenzent: Niko Torelli Datum zagovora: 12.12.1997 Sign.:DN 607 Izvle~ek: Na Divaško-komenskem Krasu smo izbrati 5 raziskovalnih ploskev s po IS zdravimi drevesi ~rnega bora (Pinus nigraArnold). Na 2 izvrtkih vsakega drevesa smo izmerili širine branik. Iz zaporedij širin branik smo sestavili lokalno kraško kronologijo. Slovenska lokalna kraçka kronologija pokriva obdobje od 1876 do 1996 in se vizualno dobro ujema z avstrijsko iz okolice Dunaja (Wimmer 1995). Izmed zadnjih 121 let smo dolo~ili 9 LES wood 50 (1998) 4 zna~ilnih let, 6 negativnih in 3 pozitivna. Pri izvrtkih raziskovalne ploskve Diva~a smo izmerili širine ranega in kasnega lesa, prešteli smolne kanale ter izra~unali njihovo površinsko gostoto. Ugotovili smo, da se z ve~anjem širine branike širina ranega in kasnega lesa pove~uje. Dele` kasnega lesa se z ve~anjem širine branike minimalno pove~uje, dele` ranega lesa pa zmanjšuje. Število smolnih kanalov naraš~a s ve~anjem širine branike in širine kasnega lesa. Korelacija med širino branike in površinsko gostoto smolnih kanalov je negativna in sta-tisti~no nezna~ilna. Za priraš~anje ~rnega bora na Krasu so ugodne nadpovpre~ne koli~ine poletnih padavin, višje temperature pa na rast vplivajo le posredno. S klimo smo pojasnili 59 % variranja širin branik. Na širino ranega in kasnega lesa ugodno vplivajo nadpovpre~ne koli~ine poletnih padavin in višje temperature. S klimo smo pojasnili 49 % variranja širine kasnega lesa in 55 % variranja širine ranega lesa. Jo`e GLADEK: VPLIV MEHANSKE OBDELAVE IN KLIMATSKIH SPREMEMB NA HRAPAVOST POVRŠINE IVERNIH PLOŠ^ Influence of mechanical treatment and climate changes on surface roughness of particleboards Višješolska diplomska naloga Obseg: XI, 77 s., 31 sl., 47 tab.,15 ref. Mentor: Saša Pirkmaier Recenzent: Bojan Bu~ar Datum zagovora : 12.12.1997 Sign.: VN 290 Izvle~ek: Ugotavljali smo vpliv brušenja in oplemenitenja v povezavi s klimatskimi spremembami na hrapavost površine ivernih ploš~. Meritve smo opravili na iverni ploš~i tipa TP 20, vzeti iz proizvodnje. Vzorci so bili odvzeti po razli~nih stopnjah obdelave, da bi tako ugotovili vpliv obdelave na hrapavost površine. Rezultati meritev so pokazali, da je hrapavost oplemenitene ploš~e tudi do desetkrat manjša od nebrušene, medtem ko je razlika med brušeno in nebrušeno majhna; hrapavost pa, nekoliko presenetljivo, v kar nekaj primerih manjša na nebrušeni ploš~i. Vpliv klimatskih sprememb smo ugotavljali na istih vzorcih tako, da smo jih v klimatski komori izpostavili razli~nim klimam, do vzpostavitve ravnovesne vla`nosti. Izkazalo se je, da je hrapavost najmanjša pri standardni klimi (20 °C/65 %), pri spremembah klime pa pride do pove~anja hrapavosti, ne glede ali je vla`nost pove~ana ali zmanjšana. Dobljeni rezultati ne ka`ejo izrazitih trendov v dolo~eno smer. Glede na dejstvo,da so vrednosti meritev nebrušene ploš~e lahko tudi ni`je od brušenih, bi bilo potrebno opraviti še kakšno raziskavo v tej smeri. Tomo SMUKAVEC Diplomske naloge OCENA EKONOMSKE U^INKOVI-TOSTI RAZLI^NIH TEHNOLOGIJ VRTANJA Estimation of economic effectiveness of different boring technologies Višješolska diplomska naloga Obseg: XI, 58 s., 7 sl., 26 tab., 9 graf., 6 ref. Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Marjan Medi~ Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: VN 291 Izvle~ek: Naloga obravnava oceno ekonomske u~inkovitosti vrtanja 3 razli~nih elementov na 3 razli~nih strojih (CNC stroja in navaden stroj za mozni~enje). Ugotavljali smo, na katerem stroju je racionalneje vrtati posamezne elemente. Merili smo ~ase izdelave programov, ~ase nastavitev in skupnih nastavitev, ~as vrtanja enega elementa, število zvrtanih elementov na uro in izmeno ter porabljeni ~as vrtanja ene serije, upoštevajo~ skupne ~ase nastavitev. Sledila je ekonomska utemeljitev dobljenih rezultatov v obliki stroškov. Ugotovili smo, da ima CNC tehnologija (predvsem CNC stroj za mozni~enje) prednosti pred navadnim strojem za mozni~enje, in sicer v hitrih nastavitvah, ve~ji delovni hitrosti in neomejenem vrtanju glede na njegovo zahtevnost. Navaden stroj za mozni~enje pa ima prednosti le pri robnem vrtanju po “sistemu 32” in pri manjših elementih, ki jih na CNC stroj ne moremo vpeti. Z uvedbo CNC tehnologije se je tehnološka operacija vrtanja zelo poenostavila, s ~imer so se razširile mo`nosti za kakršnakoli zahtevna vrtanja. Toni ^UK ANALIZA ODVISNOSTI PRODAJE OD OGLAŠEVANJA V SREDNJE VELIKEM LESARSKEM PODJETJU Correlation analysis between sale and advertising in a middle joiner,s workshop Višješolska diplomska naloga Obseg: VIII, 27 s., 3 sl., 2 graf., 3 tab., 10 ref. Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Sre~ko Devjak Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: VN 292 Izvle~ek: Oglaševanje je najbolj o~itna sestavina tr`enja, zato ji javnost posve~a najve~ pozornosti. Za~etki oglaševanja segajo z iznajdbo tiska `e v 15. stoletje, z za~etkom 20. stoletja pa govorimo o moderni dobi oglaševanja. Oglaševanje se je razvijalo skladno z razvojem gospodarstva, izumi na podro~ju mno`i~nih medijev (radio, televizija) pa so bistveno vplivali na smer razvoja 118 oglaševanja. V ta namen porabljamo dolo~ena sredstva, da pa bi ugotovili, ~e so v kakšni povezavi s prihodki, obstajajo dolo~ene statisti~ne metode. Za ugotavljanje povezave med pojavi se predvsem uporablja korelacija. Robi LICHTENEGER TRANSPORT LESA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI - NEKO^ Transport of timber in the Upper Savinja Vally in former times Višješolska diplomska naloga Obseg: IX, 54 s., 40 sl., 1 tab., 9 ref. Mentor: Franc Merzelj Recenzent: Vinko Rozman Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: VN 293 Izvle~ek: Naloga preu~uje star, ve~inoma `e opuš~en, transport v Zgornji Savinjski dolini. Opisuje posek lesa, izvlek lesa, njegovo spravilo s planin in nadaljnji transport do `agarskih obratov ter naprej do kupcev. Prikazuje prednosti in pomanjkljivosti tako transporta kot transportnih sredstev. Primerja zahtevnost transporta lesa v preteklosti z današnjim transportom. Sre~ko SOVI^ PROJEKT KUHINJSKEGA POHIŠTVA ZA INVALIDE NA VOZI^KIH The project of kitchen furniture for invalides on wheelchairs Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 54 s., 34 sl., 11 pril., 13 ref. Mentor: Vinko Rozman Recenzent: Jasna Hrovatin Datum zagovora: 27.2.1998 Sign.: VN 294 Izvle~ek: Število mobilno oviranih ljudi se vsako leto pove~uje. V diplomski nalogi smo predstavili problematiko mobilno oviranih oseb na vozi~kih pri gibanju in delu v kuhinji. Poiskali smo primerne konstrukcijske in cenovno sprejemljive rešitve kuhinjskega pohištva za invalidne osebe na vozi~kih. Upoštevali smo antropometri~ne podatke, priporo~ila za konstruiranje pohištva za invalidne osebe po DIN normah ter `elje in pripombe invalidov samih. Iz predstavljenih rešitev smo prikazali dve varianti postavitve oziroma razporeditve kuhinjskega pohištva v obstoje~ih prostorih. Pri prvi varianti smo dali poudarek na izkoriš~anju prostora po višini. Pri drugi varianti pa smo imeli na razpolago ve~jo tlorisno površino, zato smo pri razporeditvi kuhinjskih elementov bolj kot vertikalno poudarili horizontalno širitev kuhinje. Marjeta GORŠI^, dipl.in` LES wood 50 (1998) 4 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 3 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar KOCH, K., BAUCH, J., DÜNISCH, O., SEEHANN, G., SCHMITT, U. Sekundäre Veränderungen im Holz akut belasteter Fichten (Picea abies (L.) Karst.) in Hochlagen des Osterzgebirges Sekundarne spremembe v lesu akutno prizadetih smrek (Picea abies (L.) Karst.) iz onesna`enih višje le`e~ih rastiš~ v vzhodnem Rudogorju (Osterzgebirge) Holz als Roh- und Werkstoff (1996) 54: 243-349 (nem, en 32 ref.) K.^. V okviru interdisciplinarnega nemškega projekta “Raziskave gozdnih ekosistemov v Rudogorju kot osnova za ekološko osnovano prenovo gozda” je bila med drugim raziskana kvaliteta lesa smrek iz visokole`e~ih vetrovnih rastiš~ iz vzhodnega Rudogorja v Nem~iji, blizu meje s ^eško, ki so zelo obremenjena z SO2. Raziskali so les šestih naklju~no izbranih dreves iz izrazito vetrovnih mest in šestih dreves, ki so utrpela neobi~ajne zlome debel zaradi mo~nega vetra. Za raziskave lesa so uporabili polarizacijsko mikroskopijo kombinirano s fazno kontrastno in elektronsko mikroskopijo. Metode so omogo~ile spremljanje izgleda, razporeda in obsega mikroskopskih tla~nih porušitev v celi~nih stenah. Ocenjen je bil njihov vpliv na nastanek lomov. Iz zlomljenih mest so izolirali glive, ki povzro~ajo bodisi razkroj lesa ali njegovo obarvanje. Glive so tudi takso-nomsko determinirali. Obseg in intenzivnost razkroja lesa na celi~nem in podceli~nem nivoju so ocenili s pomo-~jo fluorescen~ne mikroskopije in UV-spektroskopije. V višje le`e~ih smrekovih sestojih iz Rudogorja, ki so bili presvetljeni in zelo prizadeti zaradi SO2 so se pri posameznih drevesih, ki so rasla na zelo vetrovnih legah v lesu pojavile mikroskopske tla~ne porušitve. Porušitev je bilo najve~ ob sledovih popkov v lesu in ob trakovih. Te porušitve so navadno sekundarno oku`ile glive, posebno Stereum sanguinolentum(Alb. Et Schw.: Fr.) Fr. V celi~-nih stenah oku`enega lesa so dokazali isto~asen razkroj celuloze, hemiceluloz in lignina. Vse skupaj povzro~i pri posameznih deblih kratkovlaknate stopni~aste zlome lesa, vzrok zanje pa so obremenitve debla zaradi vetra. Prebrali smo za vas Zmanjšanje emisij SO2 in izboljšana struktura sestojev bi pripomogla k prepre~evanju omenjenih napak, tako da bi smrekovina lahko zopet dosegala obi~ajno kvaliteto. KOCH, K., SCHWAB, E., KRUSE, K., BAUCH, J. Untersuchung der dynamischen Belastbarkeit des Holzes sekundär geschädigter Fichten (Picea abies (L.) Karst.) aus extrem windexponierten Hochlagen des Osterzgebirges Raziskave dinami~ne trdnosti lesa sekundarno prizadete smrekovine (Picea abies (L.) Karst.) iz ekstremno vetru izpostavljenih višjele`e~ih rastiš~ v vzhodnem Rudogorju (Osterzgebirge) Holz als Roh- und Werkstoff (1996) 54: 313-319 (nem, en 21 ref.) K.^. Raziskali so vpliv sekundarnih sprememb, kot so tla~ne porušitve vlaken in oku`be z glivami, na dinami~no trdnost lesa. Za raziskavo so izbrali odrasle smreke, starosti nad 80 let, ki so rasle na vetrovih in onesna`enih rastiš~ih vzhodnega Rudogorja. Drevesa, ki so rasla izpostavljena na izrazito vetrovnih legah so imela številne `e s prostim o~esom vidne tla~ne porušitve in zlome v lesu. Tovrstne poškodbe so na posekanih drevesih sistemati~no kartirali glede na njihovo lego v deblu. Pripravljeni so bili vzorci za mehansko testiranje lesa. Udarno `ilavost so testirali v skladu z DIN 52189. Rezultate testiranja so prikazali grafi~no kot odvisnost sile (N) od ~asa (ms). Rezultati so pokazali, da je bilo delo za zlom sekundarno poškodovanega lesa z zna~ilni-mi zgne~eninami in lomi, zna~ilno manjše kot pri lesu iz neprizadetih delov debla. Poškodbe, ki so zna~ilno vplivale na zmanjšanje udarne `ilavosti lesa je mogo~e ugotoviti `e na deblu po izlivih smole in izboklinah, ki se pojavijo zaradi preraš~anja mehanskih poškodb v deblu. Les smrek iz onesna`enih rastiš~, ki so bile fiziološko oslabljene, vendar niso izkazovale omenjenih sekundarnih poškodb ni izkazoval zmanjšanje udarne `ilavosti lesa. Iz rezultatov raziskave je mogo~e sklepati, da je les iz izjemno onesna`enih višjele`e~ih rastiš~ vzhodnega Rudogorja s skrbnim sortiranjem, mogo~e neomejeno uporabljati. V primerjavi s smrekovino iz onesna`enih rastiš~, kvaliteta smrekovine brez sekundarnih poškodb iz prou~enih onesna`enih rastiš~ ni zmanjšana. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. GILLES, V. Stimmungen und Trends - Interna- 119 tionale Möbelmesse 1998 Vzdušje in trendi na mednarodnem sejmu 1998 dds (1998) 81 (1) 82 - 83, (de., 0 ref.) Trendi letošnjega kölnskega pohištvenega sejma odra`ajo te`njo po individualnosti in izvirnosti pri opremi bivalnih prostorov. Kosovno pohištvo je resnih in strogih oblik v primerjavi z valovitimi zaobljenimi formami iz za~etka 90 let. Opazno je izginjanje organskih oblik in razkošnega dekorja. Pogosto citirana “nova skromnost” avantgardnih oblikovalcev ima vedno mo~nejši vpliv na celotno tr`iš~e. Pre~iš~ene forme s poudarjeno simetrijo spominjajo na dizajn 30-ih in 40-ih. Zna~ilne so kombinacije temnih vrst lesa z umazano belo in svetlo rjavo. Od svetlih vrst lesa pa se najve~ uporabljajo: bukev, javor, jelka in breza. Priljubljene so naravne barve. Poudarja se eko-loškost, pri uporabi materialov in pri proizvodnji. Les je pogosto kombiniran s steklom, kamnom in kovino. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, Jo`e Kropivšek, dipl. in`. GIACOMELLI, J. Tr`enje v negotovem okolju. Manager (1998) - (2), s.56-58 (-, 0 ref.) Tr`enje, ki opredeljuje odnos podjetja v menjavi z okoljem, je najob~utljivejša sestavina managementa na dru`bene spremembe, tehnološke spremembe pa postajajo najpomembnejše gibalo le-teh. V takih pogojih se o prihodnosti podjetja ne odlo~amo zgolj med rastjo na obstoje~ijh ali novih trgih ter med tr`enjem obstoje~ih ali novih izdelkov. Spreminjanju vedenja potrošnikov, druga~ni strukturu trgov, novim oblikam konkurence in drugim spremenjenim razmeram, se prilagaja tudi strateško tr`enjsko odlo~anje. Avtor v svojem ~lanku razlaga model za tvorbo tr`enjske strategije, kot mogo~ okvir za strateško tr`enjsko na~rtovanje. Osnovni cilj je opredeliti in oblikovati dolgoro~ne prednosti podjetja, kar razumemo kot dolo~anje tr`enjskih ciljev in opredelitev aktivnosti za to, da jih dose`emo. Model, ki je razdeljen na notranje in zunanje tr`enje, temelji na teoreti~nem pristopu ‘relationship marketinga’, ali tr`enja, ki temelji na odnosih. LO@AR, B. Strategija za malo podjetje Podjetnik (1998) - (1) 36-37 (-, 0 ref.) LES wood 50 (1998) 4 Za uspeh malega podjetja je pomembna jasna vizija, strategija in položaj na trgu. Ena izmed največjih težav slovenskih podjetij je neosredotočenost. Vsak kupec je dober, spisek izdelkov pa absolutno preširok. Mala podjetja bodo v prihodnosti še močneje izpostavljena svetovni konkurenci. Zato morajo vadeti, kaj delajo najuspešnejša svetovna podjetja. Podjetja, ki hočejo uspeti v globalni tekmi, morajo že na začetku imeti globalno vizijo in strategijo, se osredotočiti na ožji tržni segment in strategijo takoj začeti izvajati. Seveda je za pravilno odločitev potrebno poznati tudi trende v svoji panogi. Avtor v svojem članku predtavlja tabelo, ki pomaga malim podjetjem ugotoviti, ali so na pravi poti. Najprej je treba optimizirati asortima, narediti ABC analizo in začeti prodor na nova tržišča le z nekaj izdelki, pri katerih je možnost uspeha največja. Opustitev nakaterih izdelkov ali storitev iz prodajnega programa je težka, vendar potrebna odločitev. Z analizo širine izbora izdelkov razlaga možne strateške odločitve. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ mamers, h.; McCarthy, kj. Preparation and testing of diffusible metal chelate fungicides. Priprava in testiranje fungicidnih kovinskih kelatov, primernih za impregnacijo na osnovi difuzije. Holzforschung (1998) 52 (1) 18-26 (en., 24 ref.) Za učinkovito zaščito lesa je zelo pomembno, da sredstvo dobro penetrira v les. V članku so opisani vodotopni kelati, ki lahko dobro prodirajo v les z difuzijo. Sinte-tizirani so bili z reakcijami oksidov, hidroksidov in karbonatov bakra, cinka, niklja, kobalta, kroma in lan-tanoidov s karboksilnimi kislinami, naravnimi in sintetičnimi amino kislinami, hidroksi kislinami, peptidi, aceti-lacetonom in natrijevim tripolifosfatom. Nastali so električno nevtralni ali pa negativno nabiti kovinski kompleksi, pri katerih je minimalna možnost kemijske vezave na komponente lesa in tako se poveča njihova difuzi-jska sposobnost. Od 38 testiranih kelatov je bilo 18 učinkovitih fungicidov, ki so dobro difundirali v jedrovino gostega evkaliptovega lesa. Dobre biocidne lastnosti je pokazala večina bakrovih in lantanoidnih kelatov. Med fizikalnimi lastnostmi kelatov in njihovo fungitoksično učinkovitostjo ni bilo ugotovljenih povezav. Iz kelatov z nizkimi konstantami stabilnosti se na les veže večji delež kovinskih ionov kot iz kelatov z visokimi konstantami stabilnosti. CHEN, A.S.C.; RANDALL P Environmental emmisions from two wood-treating operations. Prebrali smo za vas Primerjava emisije škodljivih snovi v okolje pri postopku zaš~ite lesa s CCA in ACQ zmesmi. Holzforschung (1998) 52 (1) 27-36 (en., 31 ref.) Zaš~itna sredstva za les na osnovi bakrovih, kromovih in arzenovih spojin (CCA) obremenjujejo okolje in so zelo strupena za ~loveka. Zmesi amoniakalnih bakrovih in kvaternih amonijevih spojin (ACQ) pa so okolju prijaznejša in manj nevarna za ~loveka. V raziskavi so bile primerjane emisije škodljivih snovi v okolje pri impregnaciji lesa z zmesmi ACQ in CCA. Najbolj o~itna razlika pri zamenjavi CCA z ACQ zaš~itnim sredstvom je glede na onesna`evanje bila seveda dose`ena z eliminacijo emisij arzena in kroma. Tako na impregnacijski postaji ne nastajajo ve~ posebni odpadki. Po drugi strani pa v primeru uporabe zmesi ACQ prihaja do ve~je emisije škodljivih snovi v zrak in to v glavnem v obliki amoniaka. S postopkom umetnega izpiranja (114 mm umetnih padavin v štirih dneh) pa so ugotavljali vezavo oziroma fiksacijo CCA in ACQ v impregniranem lesu. Iz zaš~itenega lesa je v obeh primerih prišlo do izpiranja, vendar pa je koli~ina izpranih aktivnih komponent bila zelo odvisna od vrste lesnega izdelka, ~asa in temperature sušenja ter klimatskih pogojev. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj ANON.: Die Sägeindustrie treibt in eine gefährliche Krise @agarska industrija pada v nevarno krizo Holz-Zentralblatt (1997) 123 (147) 2253 (0 ref.) Kljub razmeroma dobri prodaji `aganega lesa pa ka`ejo kazalci, da se `agarska industrija nahaja v nezavidljivi situaciji. Razlog za take razmere je mo~an dvig `agar-skih kapacitet po letu 1990, ki so nastale zaradi velikih vetrolomov v gozdovih in vsled tega pove~ane ponudbe hlodovine. Tak razvoj `agarstva statisti~no sploh ni bil zabele`en, to dejstvo so pokazale šele najnovejše raziskave. To je seveda povzro~ilo, da so `agarske kapacitete in mo`nost oskrbe s surovino vsaj na nekaterih podro~jih v popolnem neskladju, kar ima za posledico porast cen surovine, ki jih pa ni mo`no prenesti v cene `aganega lesa. Cene `agarske hlodovine iglavcev so porasle za 20,3 %, do~im so cene `aganega lesa porasle v povpre~ju le za 3,5 %. Kriza pa se poglablja tudi zato, ker izvoz `aganega lesa upada, pritisk nordijskih proizvajalcev `aganega lesa na nemški trg se pove~uje, baltiške dr`ave so razvile 120 `agarske kapacitete in tudi pritiskajo na isto tr`iš~e. Zaradi tega marsikateri proizvajalci propadajo zaradi izgub, mo~no pa je padla solventnost `agarske industrije. MARUTZKY R.: Entsorgung von Rest- und Gebrauchtholz: Eine Bestandsaufnahme der aktuellen Situation in Deutschland Problematika lesnih ostankov in rabljenega lesa: inventura aktualnega polo`aja v Nem~iji Problem lesnih ostankov je bil dolgo ~asa urejen, saj so se ostanki uporabljali v drugih proizvodnjah ali v energetiki. V zadnjem ~asu pa je uveljavljena nova politi~na usmeritev glede ravnanja z odpadki kot posledica novega stališ~a Evrope do tega problema nasploh. Nova okoljevarstvena zakonodaja uvaja spremembe tudi na podro~ju gozdarstva in lesnega gospodarstva. Skrb za ostanke predvsem za odpadke, ki se sedaj pojavljajo na deponijah, bo po novem prenesena tudi na proizvajalce in na trgovino, ki so odvr`ene proizvode proizvedli in jih prodajajo. @e dosedanje pove~evanje recikla`e v celulozni in industriji papirja spreminja razmerja tako, da bo lesnih ostankov preve~. Poleg tega pa so spremembe na podro~ju embala`e povzro~ile, da je interes za zbiranje izrabljenih palet in lesene embala`e tudi ekonomsko zanimiv. Predpisi, ki predvidevajo, da se bodo morali po letu 2005 lo~evati vsi odpadki organskega izvora tudi pri odpadkih iz gospodinjstev in od obrti, pa bodo zadevali tudi vse proizvode iz lesa. Po zelo blagih ocenah bo napadlo v Nem~iji letno osem milijonov ton rabljenega lesa. To so pa tako velike koli~ine, da bo o njih potrebno resno razmišljati. Po pravnih dolo~ilih pa bo potrebno te ostanke uporabiti ali jih odpraviti zaradi: pri~akovane emisije, varovanja naravnih resursov, pridobivanja energije, ali koncentracije škodljivih snovi. Poraba rabljenega lesa ima velike prednosti kot so: vra~anje surovine v ponovni proizvodni ciklus, varovanje resursov, razširitev surovinske baze, substitucija fosilnih energetskih materialov in izboljšanje energijskih izkoristkov pri proizvodnji toplotne energije ker imajo ti materiali majhno stopnjo vla`nosti. Seveda pa so tudi slabe strani pri uporabi teh materialov za toplotno energijo, saj so pri prete`nem delu rabljenega lesa uporabljeni tudi drugi materiali (laki, lepila), ki pa mo~no onesna`ujejo okolje, poleg tega pa ne vemo niti to koliko je takih materialov v rabljenem lesu in kakšni so ti materiali. To pa seveda onemogo~a, da bi predhodno vedeli kako prepre~iti škodljiv vpliv na okolje. Marjeta GOR[I^, dipl. in`.