iy a roana in otuutyjKu Knji’, ùnica via Ceppa, 9 T fi I E S T E DELO . I ; GLASILO KO MUN1S TIGNE PARTIJE T RŽ AŠKEGA O ZEMLJA ’ M 9 (438) TRST - SOBOTA, 2. MARCA 1957 Posamezna štev. 25 lir H a, Boi bur.ga, , S od k , Bald' Vesna. Nekaj podatkov iorko.i d potrjujejo potrebo posebne avtonomije za Trst ! čete i pori - ro: de. nor ski nko |E VEČKRAT smo poudari-L. da je avtonomija za s0^ potreba, ki izhaja ne. sa-iz tradicij in zgodovine __JPga mesta, marveč tudi z govega posebnega geopoliti-:"y položaja. Trst ima kot ju-'n kot središče gospodarske J E ,avn°sti povezan s Srednjo ki ?avlo^j roPo, mednarodni značaj. Ta —^S°va značilnost izhaja iz govega razvoja v preteklosti. "Izvija jčka i. setlaJ nekai P°" >di £k°V’ Li jih posnemamo iz 0pjn°Vejših statističnih beležk znalk' jih je citiral tov. Rogassi tržaškem ob- Brali'0jem govoru -u za lSkem svetu. tst dobiva po morju za ino. 3 j^tvo blaga za 1.151.000 ton. a vdoT°Va (d3 določimo primerja. i5 De z največjo italijansko luko) samo 204.862 ton. V Trst iiska Pris|o 'z inozemskega zale-- lft hlaga za 319.505 ton, v naš C ijše: n°vo pa samo 35.505 ton. r°z' druge italijanske luke pri-jab -ja iz inozemstva le nekaj ti-Be«'. ton. no jCi, .30 D' drstu je od blagovnega lertn^zita 1.585.513 ton odpadlo bližnjo krajino le 141.575 lek fj1' *^92.747 ton je odpadlo na orkcu*e dežele Italije, medtem ko t V kar 1.151.191 ton odpadlo rkest) inozemsko tržišče. :e - <[z 21. \ Vsega tega izhaja potreba, lovej-Ul0la Trst braniti in okre-ela 1 SVHje tradicionalne gospo. Irske zveze preko široke avto-v kateri naj deželna ^ za ,a ima pravico, da izdaja - ll^hne zakonodajne ukrepe, o-1.30 revaW ukrepe na carinskem 'el Jar°čju in podobno za okrc. d v-'v gospodarstva in razvoj ladiffnzita, kar naj reši sedanje kritično stanje opi*1 kem p j 1 : -.;j u furlansko industrijo, mleko (2.700.000 stotov) za predelovanje v sir, za krajevne potrebe, od lega pa odpade 800.000 stotov ža furlansko potrošnjo in nekaj tudi za Trst (na mlekarsko centralo Vfarzotto). Zelenjavo potrosijo na kraju samem, v Gorici, Tržiču, nekaj pa je pride tudi v Trst. Kar se tiče kmetijskega pridelka je treba opomniti, da Furlanija izvaža v Avstrijo, Belgijo, na Dansko itd za 499 milijonov lir vrednosti. Izvaža tudi nekaj industrijskih proiz. vodov (rudnine) za 671 milijonov lir (predvsem v Avstrijo). Proizvodi furlanske srednje industrije se izvažajo predvsem v inozemstvo. To v vrednosti 522 milijonov letno. Omeniti je tudi treba, da ima videmska pokrajina nekaj več male in srednje industrije, ki zaposluje več delovne sile kot Trst ( 36.790 enot proti 34.196). Ta furlanska mala in srednja industrija je razdeljena po vsej pokrajini in črpa svoje surovine predvsem v Lombardiji in v Benečiji. gospo- . , področja. ' hai UC** nekaj drugega dokazuje, livelà SC na vsyk način mora l'r-22 L.zaiamčiti široka avtonomija j ag( ' v deželi Furlanija-julijska 5 S* n®čija. Gre za različnost go-arske strukture Furlanije izell,,V ^rsta- Podatki, ki jih bo-ola, Sh°daj navedli, dokazujejo, i- 111 n ob e ne gospodarske kom. : «J(IJlen*arnosli med Trstom in UjuiH anijo, in tu v nasprotju s ‘ k® Lar trdijo nekateri krogi. ^,st je, kot je bilo rečeno, a v ®dna zunanja trgovina, veliki adjedeJniška, kovinarska, že. - Parska industrija, lesna indu-• u Ja in manjša tekstilna indu- Trsfija. nosi v e u a Furlanijo pa je značilna ehjska proizvodnja. Na pri-Cr" prideluje pšenico za ---‘.vf'VnC Polrehe (milijon sto- k°ruzo (dva milijona slo-vJ za krajevne potrebe in za isterd'V l Beneč‘jo, Lom. ( *1° (za nekatere kemične nflfik ®Stllacijske industrije), tolti *^-000 stolov) za državni sladkorno peso Ust stolov) za sladkorno in. , G jo v Vidmu in Cervigna-svilo (2.600.000 stotov) za Nekaj drugega nam tudi dokazuje, kakšno specifično težo ima Trst v razdelitvi celokupnih dohodkov v deželi Furia, nija - Julijska Benečija. Od 54 milijard obdavčljivih dohodkov v treh pokrajinah, t. j. v Trstu, Gorici in Vidmu, odpade samo na Trst 31,1 milijarde ! Od vseh davkov in pristojbin, ki jih plačujejo v treh omenjenih pokrajinah, odpade na Trst 2 milijardi 719 milijo, nov lir, na videmsko pokrajino pa milijarda 857 milijonov lir od skupnih 5 milijard 334 mi. lt«U; “DELO" jf Ul smo že 4o TarjaJ‘’ j ’ ua se bo na podlagi r°ke akcije sekcijskih in ® ičnih komitejev partije večkrat o-pričakujc-podlagi Nova poljska vlada lijonov lir. Naj omenimo, da 'Prst plačuje toliko davka in ima približno 310.000 prebivalcev, medtem ko jih ima videmska pokrajina približno 800.000 To pa pomeni, da odpade ne samo absolutno, iemveč tudi re. lativno veliko več davka in pristojbin na vsakega prebivalca tržaške pokrajine kot na pre-bivalca videmske pokrajine. To nam dokazuje veliko večjo gospodarsko specifično težo tržaške pokrajine v primeri z gospodarsko specifično težo videmske pokrajine. V tem je torej še en dokaz več, da je treba nuditi Trstu listo posebno avtonomijo ne samo zaradi njegovega posebnega političnega položaja, marveč tudi zaradi njegovih gospodarskih koristi, ki so istočasno koristi dežele in države. V teku je nevaren manever demokristjanov proti prosti coni 1 Čim so nekatere gospodarske kategorije opustile zahtevo po prosti coni, je KD spremenila svoje stališče i več nobenega dvoma, da je v teku manever proti po-polni prosti coni, ki je vsesplošna zahteva tržaškega prebivalstva. Že pred tednom dni se je govorilo o novem stališču krščanskih demokratov, ki so odstopili od svojega prejšnjega stališča v korist proste cone. Sedaj pa je treba zabeležiti, da so se krščanski demokratje ne samo uprli proti ponovni o-membi proste cone v drugi to- čki zakonskega osnutka, ki ga pripravlja občinska komisija, temveč da so začeli izvajati svoj manever tudi v pokrajin, ski komisiji, ki je dobila od pokrajinskega sveta nalogo, da preuči gospodarsko stanje in predloži ukrepe, ki bi lahko odločilno prispevali k ozdravitvi tržaškega gospodarstva. V občinski komisiji so krščan. ski demokratje izjavili, da bi morala vlada pomagati pri oži- Zmaga na volitvah KPI vitvi gospodarstva, da pa ni tre-ha postaviti kot cilj ustanovitev proste cone, češ da se ta lahko doseže le stopnjema, ne pa takoj. Leccu V torek je poljski sejem odobril seznam članov novega ministrskega sveta, ki ga je sestavil predsednik Cyrankiewicz. Razen malenkostnih sprememb je ministrski svet ostal isti, kot je bil pred volitvami. To pa je še en dokaz, da so ljudski pred. stavniki, ki so izšli iz januarskih volitev, potrdili politiko, ki jo je vodilo državno vod. sivo po oktobrskih spremembah. preteklo nedeljo so bile v Leccu, mestecu v Lombar, (liji, občinske volitve. Za te volitve je vladalo veliko zanimanje. Krščanska demokracija, ki je po vojni stalno imela v tej občini absolutno večino in je vodila občinsko upravo, je napela vse svoje sile, da bi dokazala v italijanskem merilu, da je «dozorel položaj» za nov 18. april. Vsi «volilni» strokov, njaki so napovedovali ustalitev demokristjanske večine ali pa celo njeno napredovanje, nobenih sprememb pri desnici, moč-no uveljavitev skupne liste PSI-PSDI-PRI, odločno nazadovanje, ali bolje rečeno, zlom komunistične liste in izginotje občinske | liste, ki jo je predložil bivši demokristjanski župan mesta in bivši demokristjanski poslanec Bartesagi, ki je pred tremi leti izstopil iz krščanske demokracije zaradi njene protiljudske politike. Volitve so dokazale, da se vsa predvidevanja „grobokopovu niso uresničila in da je KPI znala celo povečati svoje glasove «Volilni strokovnjaki» so se pošteno všteli. Rezultati so pokazali, da je zaman vsakršno prizadevanje in vsako prerokovanje o zlomu komunistov, da politika krščanske demokracije ne najde novih pristašev in iz- gublja svoje dosedanje podpornike, Desnica je, lahko rečemo, popolnoma odpovedala. MSI je tllibtr iliieiigu jliiti, j glaSOV, Illò-narhisti so prav tako izgubili več kot polovico volivcev, le li. beralci so se neznatno opomogli na račun polomijade svojih desničarskih partnerjev. Žalostno je dejstvo, da ni lista «socialistične alternative», ki .so jo sestavili socialisti, so cialdemokratje in republikanci, prejela niti toliko glasov, koli-kor jih je imela na prejšnjih volitvah sama socialistična lista. Dejansko so tri stranke, ki so sestavile skupno listo, prejele le polovico svojih prešnjih glasov. Po drugi strani pa se je občinska lista Bartesaghija odločno uveljavila, kar doka. zuje, kako je občutena pravilna politika v smeri izpolnjevanja ljudskih teženj. Resolucija sekcij e “Curiel“ o mednarodni razpravi G i P°S£tmeznih bralcev iz-9°ljsai aiflk 'J*al položaj našega lidi ’ ki potrebuje pomoči l(>i ; obsežnejšega ši- Jeilja. Z '/ i / ^ato tS-i. »4j 'ki . , smeri =l°d*tke smo sklenili začeti °r ki bo vsak teden bralce o uspe-so bili doseženi v • Objavili bomo o akcijah posa lL,nih sekcij, celic, tova- piftoy'-1U. bralcev v zvezi s - h širjenjem lista, z„tHih ak*ranjem prostovolj-P^pevkov, s pomno-M p1'*0 števila naročnikov. ■ati° i® teSa pa želimo sli- l.fdah.glas bralcev glede se-e °blike in vsebine li- %aj jato jih pozivamo, 5‘krjt;nani pišejo svoje vtise, iV lcne _______ . Pripombe, nasve- ji^prgj' P h bomo rade volje Plut|j^e ' in po možnosti Jg.i) " javili, da bo tako V-^<101111x0.1 oZXd sklepati, da spričo vsemogočno s ti monopolov mora delavski razred podvojiti svojo budnost glede na ukrepe za racionalizacijo in avtomatizacijo. Ni nobenega razloga, ki bi dal misliti, da so kapitalistični monopoli pripravljeni na lepijiu izboljšati pogoje delavcev. Social- demokratski program Evo programa, ki ga predlaga Knoeringen za premostitev težav tega obdobja, ki ga je kr. stil «druga industrijska revolu- Intervju tov. Kadarja časopisu ”Izvestja” Časopis «Izvestja» je 17. februarja objavil intervju, ki ga je dal tov. Janoš Kadar, predsednik revolucionarne delavsko kmečke vlade Madžarske budimpe. štanskemu dopisniku listu. si iskreni in resnični branil- ci Ljudske republike Madžarske polagajo veliko važnost in globoko cenijo prijateljstvo med madžarskimi in sovjetski, mi narodi, kot tudi odnose prijateljstva in zavezništva med našima dvema državama. V zaključku je Hodža govoril o nalogah partije in albanskega naroda. Nadaljevati moramo z borbo — je dejal — za okrepitev enotnosti socialisti-enega tabora, na čelu s Sovjetsko zvezo, na vse načine moramo krepiti večno bratsko prijateljstvo s sovjetskimi narodi. V tem je naša muc in vir naše ljudske zmage. Treba je čuvati enotnost naših vrst kot punčico očesi. O problemih gospodarskih odnosov med socialističnimi deželami, ki se razvijajo v obojestransko korist, je tov. Hruščev dejal : «Kaj pomeni razvijati gospodarske odnose na temeljih obojestranske koristi? Nekateri go. vorijo o potrebi enakopravnosti, dejansko pa jo tolmačijo, kot korist samo zase in vsakokrat, ko se ne ugodi njihovim zahtevam, govorijo kot o diskri. minacijah in celo o bloku. Seveda, odnosi v katerih si skušajo eni zagotoviti večje koristi na račun drugih, se ne morejo smatrati kot paritetni odnosi.» Ko se je zadržal pri vprašl- Y zgodovini madžarskega naroda je prišlo do odločilnega preokreta, ko je Sovjetska zveza v ljudski osvobodilni vojni izgnala z madžarskega ozemlja fašistične zavojevalce in nam omogočila, da smo si zopet priborili našo narodno neodvisnost in odprli našemu ljudstvu pot socialnega napredka, pot socializma. Madžarsko - sovjetska pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki je bila podpisana pred deveti, mi leti, je bila gotovo jamstvo narodne neodvisnosti Madžarske. S podpisom te pogodbe je madžarski narod pridobil v Sovjetski zvezi močnega in silnega prijatelja ter zaveznika in je postal enakopraven član velike družine dežel in narodov, ki gradijo socializem. Važnost vsega tega se je izra. žila najbolj očividno v teku zadnjih dogodkov, ko so imperialisti, ki vršijo stalno prevratniško dejavnost proti naši državi ir. našemu socialnemu sistemu, jeseni 1956 sprožili s pomočjo izdajalcev, madžarskih kontrarevolucionarjev por proti naši državi delavcev in kmetov. V teh kritičnih dneh je na-šei ljudstvo odbilo in uničilo kontrarevolucionarno imperiali, stično ofenzivo, branilo je sve. to stvar socializma in narodne neodvisnosti s podporo njegove velike in plemenite prijateljice Sovjetske zveze. S čutom globokega spoštovanja in hvaležnosti do ZSSR in sovjetskega ljudstva pozdravljamo deveto obletnico madžarsko-sovjetske pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Res je, sovražniki madžarskega naroda so v teku oktobrskih in novembrskih dogodkov zasejali med narod reakcionarne ideje nacionalizma in sovini, zma, toda sovjetsko ljudstvo je lahko videlo s svojimi očmi, da se je madžarsko - sovjetsko prijateljstvo okrepilo med pretežnim delom madžarskih delovnih ljudi. Naklonjenost mad. žarskega naroda do bratskih so. vjetskih narodov se bo krepila od leta do leta. Zavedni sinovi našega naroda so popolnoma odločeni delati za zacelitev ran, ki jih je povzročil kontrarevo. lucionarr.i napad, za popravilo povzročene škode in utrditev Ljudske republike Madžarske, izogibajoč se napakam preteklosti. Mnenja smo, da korakajoč po lej poti, lahko najboljše pokažemo, da je madžarski narod vre. den prijateljstva sovjetskega ljudstva, ki je zanj tako važno. fraza «Na mesto sedanje razredne borbe se je postavila časnikarska fraza : «socialno vprašanje», za rešitev katerega se «priprav. Ijajo poti». Namesto, da bi se izšlo iz procesa revolucionarne prenovitve družbe, «socialistična organizacija dela» «izhaja» iz «pomoči države», pomoči, ki jo daje država proizvodnim družbam, ki jih je ona (in ne delavec) «povzročila». Misliti, da se nova družba lahko ustanovi s subvencijami države i-sto tako, kot se zgradi nova železnica, vse to je vredno le Lassallove domišljije ! » (K. Marx - Kritika Gothskega programa). Avtor poročila se je verjetno zavedal, da je bilo gledišče Lassalleja predmet uničujoče kritike s strani Marxa, zato se je zatekel k takemu postopku : pripravljen je pokloniti se pred analizo, ki jo je napravil Marx, toda pod pogojem, da se ta izvaja samo za obdobje XIX. stoletja. Danes pravi Knoeringen — je položaj drugačen : «Marx, Engels, Lassalle, Be. bel niso mogli predvidevati, da bo uspelo socialističnemu delavskemu gibanju iztrgati kapi. lalizmu, del za delom, socialno in juridično podlago... Delav-ski razred je postal močan zaveznik kapitalizma». Delavski razred zaveznik kapitalizma ! To je vodilna misel desničarskega socialdemokrat, skega nauka Ne sovražnik, ne Najmanj trideset let pr Knoeringenom so teoretiki sničarske socialdemokracije Nemčiji (Hilferding in drugi govorili o «pritisku» delavsk* ga razreda na buržoazno drŽI vo, nekoristnosti borbe pr« tej državi, o takozvani obnovi vi gospodarstva s strani državi' oblasti v pogojih kapitalizma Toda znana je zgodovina wètnj marske republike ko so SV ' dni ca « cialdemokratje sledili tem i ti najbolj temni politični rea^f> ° *11 ciji. Prava nevarnost za dela'3v ski razred je v tem, če se o^j km< pove zrušitvi kapitalistične^ F režima. d ‘rni ' Nadaljujmo. Če se Knoeri^. *m gen ima za marksista, bi mof^j 1 priznati, da je država v družb^j nes ki je razdeljena na razrede, of[), dje vodilnega razreda proti S stnim razrednim sovražnike^ Zvezna nemška republika je WJV^C. čividen primer : socialdemOkìC ti se pogostoma pritožujejo, L, so organizmi oblasti te rep1: ’ '°c blike v rokah velikih moH*.^ elr polov in reakcionarne birok^Li .°^’ * eije. «Gospodarji dosežejo p1 ! litično oblast s silo milijon«^ ° Jrei tako je socialdemokratski . v s stranka označila neki sv°. !Vini. brošuri položaj Zahodne Ne*1 >jo 1 čije. Skrivanje osnovne naloge 6a trh ';,hko knjiži rod ZAVSAKOGAR NEKAJ «Joj, kaj bo s tvojim novim klobukom?» Star profesor, ki je bil znan vsej okolici kot čudak, je stal nekega dne pred cvetličnim grmom na svojem vrtu in seda ga je nekaj časa opazovala, nato pa mu je rekla: «Gospod profesor, s tole škropilnico pač ne boste mogli zalivali cvetja, saj nima dna.» (.(To vem tudi sam, toda jaz polivam umetno cvetje.» « Kaj bi rad za novoletno darilo, Mihec?» ga vpraša teta. ((Za novoletno darilo? Trobento.» ((Ali si jo kdaj že imel?» ((Da, toda stara ni več za rabo.» ((Kaj boš pa počel s trobento? Zdi se mi, da nisi prav nič muzikaličen.» ((Saj to ni važno. Glavno je, da mi očka vsak dan podari ko. vača, samo če se trobente ne držal v rokah škropilnico. So- dotaknem.» 1.0= rodi JViki Zalo je teorija o razvoju «l'''sVojj],V mokra lične kontrole» nad stjo, kot sredstva za preprri njCf? ‘ lev težkih posledic avtomatPjka, eije. le limanica za naivnemu Gre dejansko za kapitalisti<4nj0 državo, ki je orodje monopol4" ti1(|j ^ Potrebna pa je še druga ||(fpci]n pomba. Če se Knoeringen i|1'1 ost , i vsidr£ za marksista, mora priznati. država ne more odpraviti va. bjektivnih gospodarskih nov. Posledicam tehničnega ,VI' tn].lt] predka, ki zavisijo od gospodah, skih zakonov kapitalizma, se ™j aedr inoč izogniti, razen če spremenijo po revolucionarko, poti kapitalistični proizvaja1"’5 strnj, odnosi, to je če se zasebna pi ta 1 i stična lastnina proizva)'1'11 za n ih sredstev ne zamenja s : nilPred, cialno lastnino. Za uresniči*T^č si mora proletari 'h tega pa pi tež priboriti oblast in strmoglav'|lski a|) vladavino buržoazije. Ali Knoeringen tega ne *T^irj(.v. zinne ? Verjetneje je, da 11“ razumeti. Knoeringen zelo (Nadaljevanje na IV strani) idej laksim Gorki v literaturi narodov Jugoslavije članek zagrebškega univerzi--tnega profesorjajosipa Badaliča sovjetski reviji uSlavjanjeu zaveznik m razrf torej od, januarske številke sov. arveč oS!s^e revije «Slav jan je» 3 je ravStl(iniamo članek profe-e teorij|,,^f/ na zagrebški univerzi Jsipa Badaliča a Maksi m 3 leti jPrhi v literaturi naro. i : «skuir Jugoslavije». sOV». Ti J monop^uetku sedanjega stoletja, 10 prek1!» se je slaya Maksima / f (‘l'kra začela razširjati preko isal v 'njegove ruske domovine, ^arR v T.* fl nadarjenem ruskem različni ji, dospele tudi do našega »• pkega juga. V naši pre-els nisi1 literaturi so sc pojavili nosti raTrevodi njegove zgodnje a; naka Objavili so jih najbolj ljudje ’ ’asopisi, ki so izhajali v — če hrvatskem in sl oven- damo ifieziku. Že leta 1900 je v rgajo l/,n hrvatskem literarnem lajočerDpti «Vjenac», ki je izhajal i ljudjr1 1869 do 1903, izšla polirati or°rkega «Han in njegov h posltf Prevodu M. Marekoviča, ipitalisv 9‘isu «Život» pa povest re proki mofjj * ic veliko dal s svo-družl>ni', nesmrtnimi stvarit-:de, o4' >roti 1! ■11,8 se vsi strinjajo, ižnikof' 6, Puškin dosegel višita je ‘ilU'Jvt'čjih kulturnih mož emokt''|V|!V|;'k' zgodovini. Po d J« j o ga na laven Dan jejo e rep1!.,’ ^ °etheja, Shakespea moO'.y etfarce in drugih ve hirokf1|VJ!IJV’ katerih dela pred-:ejo p' Jaj° skupek vsega, kar lijono*,^0 )rega napravilo člo-ikrat-t^. 0 v svoji nemirni zgo. ki svaf Njegove pesnitve le NcA,,^0 v sebi prav nič ti-| trhlega formalizma, . ahko proslavi pesnika , književnika v teku e. r°da ali nekaj let, Pa pahne v po-L," Pozabo pred poznej-,| todovi in celo pred L «ki. Puškin je še .ju «4voiiÌV ,V sv°Ph Pesmih, id oblLitJvh, h»kah, v svojih ireprffnjp* • Se danes ulriPa matita, t-Ve.m deIu srce čl°" aivne/flu’ ’ f*' znal v svojem ilističf nj0 ZaP°Pasti ne samo oldf ( ®vojega naroda, tem. v željah in vsega člove- ìop iga ii»t aviti 1 zaX^in ega _ . je bil ispodfi, k;"li,r'i je med tisti-ruskimi lite-razvil do te- a,seSe M apd°sežcne višine rti. •ionaffkj ‘^<:1‘arno ustvarjalno zvaja* st4 ^ Pripadnik ti- lina ^ ' atijih ! }e Vlde,a v ilzvajr *a nr,,skih razmerah Prenovitev družbe nem smislu. Bil je Pristaš demokrati-ga je utizem, ki je njem nevarnega «subverziv-edal po strani. l<^enj, zato absob’*- prevode Gorkega tudi Srbi. «Pe. sem o sokolu» v srbskem prevodu je objavil časopis «Brankovo kolo». V časopisu «Zvezda» se je pojavil prevod povesti «Na splavih». Prav tako se je v tem času pokazalo zanimanje za Gorkega v slovenski literaturi. Ivan Prijatelj, znameniti preučevalec ruske literature, je seznanil leta 1901 slovenske bralce s povestjo «Šestindvajset in ena», ki jo je objavil «Ljubljanski zvon». Prevod povesti so spremljali krat- ki bibliografski skem pisatelju. podatki o ru- Bibliografija M. Gorkega V obdobju med obema svetovnima vojnama je začela založba «Noi it» izdajo zbranega dela M. Gorkega v srbohrvatskem jeziku. Pozneje je k sistematični izdaji del Gorkega pristopila založba «Kultura» (Beograd-Za-greb). Po osvoboditvi Jugoslavije leta 1945 se je ta založba lotila z večjim uspehom izdaje zbranega dela pisatelja v trideset ili knjigah. S to izdajo ho delo Gorkega predstavljeno v jugoslovanski prevodni literaturi v svojem polnem obsegu. Izčrpne bibliografije o vseh izdajah dela Gorkega v Jugoslaviji ni. Vseeno pa vrsto seznamov o prevodih vsebujejo delo Aleksandra Pogodina «Rusko-srbska bibliografia od leta 1800 do 1925», članek J. Badalovi-ča «Gorki v hrvatski literaturi» («Iirvatski obzornik» leta 1932, Zagreb) in «Slovenska bibliografija od leta 1902 do 1912», ki jo je sestavil I. Šlebin-ger. Prav tako je treba omeniti leta 1946 v Zagrebu objavljeno delo Iliacinta Petrisa «Odlomki Gorkega. Nekaj spominov. Kako so se dela Gorkega razširjala v Jugoslaviji». Zanimanje za Gorkijeva dela Pomanjkanje popolne biblio. grafi je prevodov Gorkega v jezikih jugoslovanskih narodov nazorno dokazuje, da so v predvojni Jugoslaviji na vsakem koraku smatrali delo Gorkega kot prepovedano literaturo, pisateljeva. dela pa so izločevali iz javnih knjižnic. Zaradi tega so nekatere izdaje njegovih del postale nedostopne za bibliografa. Identifikacija prevodov posameznih del Gorkega, ki so, često izhajala pod različnimi naslovi, je bila do osvoboditve Jugoslavije otežkočena, ker v deželi ni bilo popolnih izdaj pisateljevih del. Izpolnitev te naloge je še vedno naloga jugoslovanskih bibliografov. V zvezi z velikim zanimanjem za delo Gorkega so njegove povesti in romani zavzemali v prvem desetletju našega stoletja znatno mesto v jugoslovanskih literarnih časopisih. Pogostoma so se njegova dela objavljala v dnevnikih. Na primer je bil prevod «Foma Gordejeva» objavljen že leta 1901 v zagrebškem dnevniku «Obzor» (V Rusiji je roman izšel leta 1899) ! Eden izmed prvih prevajalcev Gorkega na Hrvatskem, nadarjeni kritik Milan Šarič ( 1881-1913) je že leta 1901 v predgovoru k svojemu prevodu «Fome Gordejeva» pisal o Gorkem kot o znamenitem talentu ruske literature, poudarjajoč, da je bil Gorki že tedaj, ko je imel le 33 let, prav tako kot Tolstoj najpopularnejši ruski pisatelj. Razlog za tako neobičajno zgodnje in široko priznanje pisatelja je bil za hrvatskega kritika v glavnem v njegovem svobodoljubju, v njegovi borbi za svobodo človeške osebnosti, v borbi, ki krasi vse življenje pisatelja, vse njegovo literarno delo. «Gorki je propagiral in propagira strastno ljubezen do svobode ne samo s svojimi deli ; s svojim življenjem je dokazal, da ima pogum v dejanjih boriti se za svoje cilje. Zato je ruska javnost razburjeno in ponosno mislila na Gorkega, ko je bil letos aretiran v času študentovskih nemirov», - je pisal Šarič. Nadalje je kritik, da fn o-mehčal radikalizem Gorkega pred našim plahim meščanstvom, pisal : «Če bo pa kdo od ne rušo v dejal, da Gorki v svojih stremljenjih do svobode prestopa meje, mu je treba povedali, da ruska javnost gleda v radikalnosti pisateljevih zgledov samo silen, odločen izraz protesta proti nedvomno prekomerno težkih okov, v katere je vse-ohlastni ruski absolutizem vkoval javnost in sleherno osebnost». (Nadaljevanje sledi) JOSIP B AD ALIČ ni italijanski slavist, profesor na padovanski univerzi Arturo Cronia. Knjigo je izdala založba «INuova Accademia Editrice», delo pa obsega približno 600 strani in obdeluje zgodovino srbohrvatske književnosti od začetkov do danes. Kitajska literarna dela v ZSSR Sovjetski literarni časopisi so napovedali, da bodo letos pre. vedli iz kitajščine v jezike na. rodov ZSSR precejšnje število del iz kitajske književnosti. Med prvimi prevodi bo v kratkem izšla antologija kitajske poezije v štirih obširnih zvezkih. Nato bodo prevedli in ponatisnili dela kitajskih klasikov, nekaj izdaj pa bodo posvetili sodobni kitajski književnosti. Zgodovina srbohrvatske književnosti v italijanščini V Milami je izšla zgodovina srbohrvatske književnosti v italijanščini. Knjigo je spisal zna- Umrl je italijanski igralec M. Benassi 24. februarja je v Bologni umrl eden največjih italij ansili dramskih igralcev Memo Benassi. Njegove starosti nihče ločno ne pozna, domneva se le, da se je rodil okrog leta 1890 in da je v gledališču igral 45 let. Leta 1912 je bil «odkrit» v neki diletantski skupini, že leta 1919 je zaslovel s svojimi nastopi, ki so mu v kratkem pridobili veliko slavo. V svoji dolgi karieri je nastopal v 300 dramah in komedijah. O njem pravijo, da je imel izreden spomin in da je poznal kar 100 vlog, s katerimi je lahko kadar koli nastopal. Zelo je bil znan zaradi svojih interpretacij Goldonijevih komedij. V zadnjih letih se je predvsem specializiral na tem področju. Tržaško občinstvo ga zelo dobro pozna prav posebno zaradi uprizoritev Goldonijevih komedij v Miljah, kjer je po zaslugi občinske uprave omogočil, da se je najširše občinstvo seznanilo z deli velikega beneškega komediografa. III. gledališki ponedeljek “Mladina v umetnosti “ I / ponedeljek je SNG svoj UL gledališki ponedeljek posvetilo šolski mladini, pravzaprav «mladini v umetnosti». Najprej je učitelj M. Jereb, urednik mladinskega lista «Galeb» poudaril vlogo in namen revije, ki je že prodrla med osnovnošolsko mladino. Prof. J. Tavčar pa se je kot urednik dotaknil vprašanja «Literarnih vaj», glasila srednješolske mladine, ki je do sedaj zela veliko uspeha. Član SNG S. Starešinič se je pomudil z razlago važnosti gledališke šole, ki jo vodi, in je s pomočjo svojih gojencev prikazal uspehe in namene te dobre in hvalevredne zamisli, ki vzgaja mlade ljudi v odrski u motnosti. Vodja mladinskega pevskega zbora Dijaškega doma E. Švab se je bavil z vzgojo pevskih ta. lentov in v teoriji ter v praksi s pomočjo svojega zbora prikazal. kako prihajajo do izraza glasovi mladih, če jih kdo zna pravilno zbrati. Preizkušeni režiser mladinskih iger pri SNG Jožko Lukeš je povedal nekaj misli o sedanjem zanimanju mladine za odrska dela. Ugotovil je, da se mladina razvija tudi v svojih okusih in da je le malo realističen, kdor misli, da je mladina v svoji celoti «udarjena» na pravljice. Vsekakor pa se pravljice ne smejo zapostavljati, pač pa jih treba podajali tako, da bo od njih mladina nekaj dobrega odnesla. Pozitivno je publika sprejela tudi dva odlomka iz igre «Srebrna lilija», ki jo je SNG v četrtek uprizorilo v režiji Lukeša. Razveseljivo je, da je III. gledališki ponedeljek privabil številnejšo publiko, to pa morda zato, ker so prireditelji znali izbrati zanimivo snov. Dobro bi bilo, da bi tudi v bodoče preu. čili možnost takšne tematike, ki bi privabila več ljudi. Ali ne bi bilo dobro misliti tudi na tisto delavsko-kmečko publiko, ki je marsikdaj pozabljena? Gojenje alg na Kitajskem Velike, alge, ki rastejo na morskem dnu 8-10 metrov pod gladino in sežejo tudi 5 metrov v višino, so postale v zadnjem času čedalje pomembnejše za gospodarstvo obalnih področij Kitajske. Morske alge so na Daljnem vzhodu že dolgo človeška hrana. Na Kitajskem so prav zaradi tega ustanovili odbor za podmorsko agronomijo. Agronomi, ki načrtno sadijo morske alge, so ugotovili, da sla za rast in dozorelost teh rastlin za žetev potrebna le dva meseca. Po žetvi alge posušijo, nato iz njih iztisnejo maščobo, ki iz nje izdelujejo margarino. Pridobijo pa tudi precej ogljikovih hidratov in manjše količine joda. Čudovita tovarna naravne svile i. i Li Ši je bila žena «rumenega gospoda» Huang Kija, ki je vladal na Kitajskem in prišel v zgodovino kot njen ei-vilizator. Ko je šla «velika žena» nekega «srečnega dne» na sprehod, je v vejah ob poti rastoče murve opazila čudovito lep droben zlatenkast sadež, kakrčnega še nikoli ni videla. Cesarica je kar ostrmela, ko je v naslednjem trenutku prilezel iz čudgnega sadeža lep metuljček S spretnimi prsti je potem potegnila iz praznega lahkega oboda malone prozorno, zelo tenko nitko, ki je pa kar ni hotelo biti konec. Cesarica je bila našla svileni kokon in odkrila svileno nitko. Tako pravi kitajsko ustno izročilo. Ta pomembni dogodek naj bi se bil pripetil pred kakimi 5000 leti. In od takrat imenujejo Kitajci to mitično kraljico, omenjeno v starih listinah «prababica nitke», in jo še zdaj časte kot kožanstvo. Go. tovo po pravici, kajti nitka, ki jo je odkrila, je najsijajnejša naravna preja, kar jih pozna človeštvo. Ta nitka je pravi čudež. Po kako čudoviti poti in drznih ovinkih jo je narava ustvarila ! In kako neprecenljivo vlogo ima ta nitka zdaj v svetovni industriji. Zaradi nje, zaradi čiste svile so mnogi raziskovalci iskali prva pota na Daljni vzhod. Hodili so daleč po svetu, čez gorske prelaze, višje od vrha Mont Blanca, po poledenelih dolinah, nevarnih, strašnih in neskončnih puščavah, čez nevarna močvirja, visoka pogorja in zelene stepe. Ta nitka je združila narode, ki prej ničesar niso vedeli drug o drugem. Ob slovečih svilenih Zabavni popoldan v Avditoriju ♦ Gosenica sviloprejka se zavije v štiri km dolgo svileno nitko cestah, mimo kraljevskih mest, zdaj brez sledu zakopanih v pe-1 sku, so se pomikale karavane gugajočih se velblodov, ki so nosili svileno blago proti Zahodu, hrepenečem po razkošju. Po pravici lahko rečemo, da je svilena nitka spremenila svet, da je pomagala ustvarjati kulturo. Skozi tisočletja je bil nastanek in obdelava te nitke skrivnost, ki so jo Kitajci skrbno čuvali pred zunanjim svetom. Razmnoževanje sviloprejk Sviloprejka zleže takoj po oploditvi 400-500 jajčec, vsako mnogo manjše od glavice drobne bučke. 50.000 takšnih sivkastih jajčec tehta komaj 30 gramov. Ljudje jih skrbno spravijo in negujejo. Kakih 18 dni morajo ležati pri temperaturi 15 do 23 stopinj, potlej pa se zlezejo iz njih drobne črne gosenice. Potrebno je dobro oko. da jih človek spozna, saj so komaj 3 mm dolge. In te drobne gosenice se takoj požrešno lote zelenih listov, hitro rastejo, razen murvinih listov pa ne marajo nobene druge hrane. V začetku jih je treba braniti z nežnimi popki. Gosenica sviloprejke brez človeške pomoči ne more živeti. Žre tako rekoč nepretrgoma. Prve dni jo je treba v 24 urah nahraniti osemnajst pozneje pa deset — do dvanajstkrat. Gosenica raste neverjetno hitro, tako da ji koža kmalu postane pretesna. Potem pa neha jesti in otrpne. Tedaj se olevi. To se ponovi štirikrat. V zadnjem stadiju se zadovoljijo gosenice sviloprejke z velikimi listi, ki jih žro tako slastno in hitro, da je slišati rahel šum. ko da dežuje. Približno v štirih tednih gosenica do. raste, da je dolga kakih 9 •em, v premeru meri dober centimeter, tehta pa štiri grame. V tem Glasbena matica je v nedeljo priredila v Avditoriju zabavni pustni popoldan, ki je priklical veliko število občinstva zaradi prisotnosti ljubljanskih gostov. Na zabavni prireditvi so namreč nastopili Avsenikov kvintet, pevki Sonja Hočevarjeva in Marija Aliačičeva ter humorist Franc Milčinski-] ežek v družbi gledališkega igralca Pavleta Koviča. Prepričani smo, da je občinstvo prihitelo z vseh strani našega področja prav zaradi prisotnosti znanega in priljubljenega humorista Franca Milčinskega, ki so ga naši ljudje spoznali že lani in ga rade volje poslušajo v oddajah radia Ljubljana, kjer nastopa vsako soboto večer. Prireditev pa ni izpadla kot monolog humorista, temveč je bila prijetno presenečenje, ker se noben sodelavec ni izkazal kot manjvreden partner Ježka. Prijetno presenečenje je zlasti nudil nastop Avsenikovega kvinteta, ki je v resnici znal ustvariti takoj ob začetku prireditve za uspeh tako važno toplino v ambienti!. Ljubki pevki pa sta se proslavili s svojimi pesmimi, ki jih je občinstvo navdušeno vsrkavalo. Pavle Kovič je bil posrečen partner Milčinskega, ki se ni izneveril svoji slavi, tudi zato, ker se je znal zelo lepo prilagoditi našim razmeram. Trstu kaj več takih prireditev, ki privabijo takšno lepo število ljudi, dokazala, da si naši ljudje želijo tudi nastopov razvedrilnega zna- Upamo le to, da bo Nedeljska prireditev je pač čaja. času se podaljša 30-kratno., nje-na teža pa se poveča 8000-krat-no. Pomisliti pa moramo, da je v tem času požrla dobro tono murvinih listov. Potem je napeto telo videti ko tekoč jantar. Gosenice nehajo jesti in nemirne iščejo primeren kotiček, da bi se zabubile. V 65 do 70 urah nepretrganega dela sprede gosenica približno 4 km dolgo nitko, da se popolnoma zavije v njo. Tako nastane svileni kokon. Nevidno za zunanji svet se zgodi v tej čudoviti posodici nov čudež. Gosenica se spremeni v zapredek ali mešič, v tako imenovano chrysalido, ne da bi pri tem karkoli razpadlo. In zapredek se spet spremeni v metulja. S težavo metulj pregrizne luknji, co skozi kokon, ki potem ni več sposoben, da bi z njega odvijali svileno nit. Zato zapredek z vročim zrakom že v kokonu ubijejo. Samo za razmnoževanje potrebne kokone puste «dozoreti». Iz takšnih kokonov se izležejo metulji z dolgimi belimi krili, ki pa ne znajo letati. Sviloprejka nima organov, s katerimi bi jedla ali prebavljala. Narava je ustvarila njeno telo samo za razmnoževanje. Nenehoma metulj s svojimi krili drhti, tiplje po «antenah» in išče oči, dokler se pari ne najdejo. Sledi več ur trajajoče o-plajanje. Samec kmalu potem ves izčrpan pogine, samica pa hitro zleže jajčeca, nakar tudi ona pogine. Jajčeca skrbno spravijo na hladno in šele prihodnjo pomlad se zleže j o iz njih gosenice. PREJELI SMO: TOKOVI, Zbornik L, kultur, na revija, ki so jo uredili Bori» Pahor, Alojz Rebula, Josip Tavčar, Trst. * * * SLAVJANJE, glasilo Slovan, skega komiteja ZSSR, štev. 1, januar 1957, Moskva. Kongres azijskih književnikov V New Delhiju v Indiji je bil prvi kongres azijskih književnikov. Udeležili so se ga zastopniki 14 azijskih dežel, skupaj približno dve sto književnikov, in nekateri evropski opazovalci. Na kongresu so razpravljali o tradiciji Azije, o problemih prebujene Azije o pisatelju in svobodi, o pisatelju in njegovi ustvarjalnosti, o kulturni iz. menjavi. V razpravo so med drugimi posegli kitajski minister Mao Tun, kitajski romanopisec La o Še, pakistanski pesnik Faiz Ahmed Faiz, sirski pesnik Alni Riehech, tadžiski pesnik Mirza Tussunggoda itd. Od ev- ropskih gostov je vzbudil posebno pozornost nastop italijanskega pisatelja in slikarja Carla Le vi j a, ki je govoril o sedanjem položaju evropske literature in povedal, da je obnavljanje hladne vojne preprečilo načrt o svetovni konferenci književnikov. Sestanek azijskih književni, kov je prvi te vrste. Tajnik kongresa indijski pisatelj Mulk Radž Anand je dejal, da je to le začetek večje akcije za zbli. žanje ustvarjalnih umetnikov v Aziji. Kongres je zaključil ministrski predsednik Indije Pandil Nehru. Novela, ki jo objavljamo, je povzeta iz knjige «In minila so leta», ki so jo izdali v samozaložbi r Ljubljani avgusta 1954. Pri izdaji so sodelovali s svojimi partizanskimi novelami Rok Arih, Janez Gradišnik. Vlado Habjan, Cvetko Zagorski in Rado Zakonjšek. 1 T) azgrnil je ruto, da bi si jo zavezal okrog vratu, ko pa je videl, kaj piše na njej, jo je 'pomečkal v žep. «Sem ti jo zato dala?» je rekla Julka užaljeno. Svarim se je domislil, zakaj ga je oli zadnjem obisku tako dolgo prosila, da ji je nazadnje le povedal svoje pravo ime. Cel mesec je pripravljala to rdečo ruto, da bi ga zdaj zveselila. V sredo ji je vtkala z zlatimi nitkami, bogve kje jih je dobila : Srečko, pojdi v boj za svobodo! In pod besede veliko petokrako. «Ni treba, da bi vsakdo vedel,» jo je hotel potolažiti. «Razen tega pa ne bi smela napisati imena. Kaj, če me dobe živega?» «Tebe ne bodo,» je rekla prepričano. Potem je obema zmanjkalo besed, kot da sta si povedala že preveč. Obstala sta si nasproti in samo oči so govorile. On je imel skoro črne, vražje, zenice so se svetlikale in kresale. Tudi lase je imel črne, porezane črne brkice in zagorel obraz. Ona je imela velike svetlorjave oči, globoke, da bi se potopil vanje. V lica je bila polna in rdeča ko otrok, v boke in prsi pa že prava ženska. Zadnje leto se je 'pehala sama na posestvu to «e ji je zapisalo v život. Starše so Nemci izselili, je bil v bosti. Objel jo je čez pas in poljubil. «Zame si Srečko, samo Srečko,» je šepnila. «Ko bo vojne konec, boš sploh le Srečko... til tudi najin fant bo Srečko.» Trdo jo je moral prijeti za zapestja, da se ji je iztrgal iz objema. Zmedenost je Opazil na njenem obrazu in žalost v očeh. Nasmehnil se je kot po navadi, potegnil rdečo ruto iz žepa, jo razgrnil, si jo vrgel okrog vratu in konca spredaj zvezal. «Ne zapravi je,» je prosila cisto in tiho. Ni. mislila le na ruto, bolj nase, na vse, kar se je zgodilo med njima in ju zvezalo. SVARUN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» CVETKO ZAGORSKI in brat «Ne bom,» je obljubil, a iz oči mu je brala, da je ne razume docela. Rahlo je nagnila glavo in se s svojimi sanjavimi očmi vdano proseče zagledala vanj. Nekdo je potrkal na okno. Vedela sta: bil je kurir Iztok z bližnje slanice v gozdu. «Srečko, ne pozabi me... Če bi se pa le spozabil, mi jo vrni. Ampak potem, veš, potem...» Kotički ustnic so ji vztre-' petali. «Samo če bi se mi kaj zgodilo, jo dobiš nazaj,» je odgovoril. Ona pa ni bila tako v skrbeh zanj, bolj za njuno ljubezen. Preveč fanta je bil. vsa dekleta so gledala za njim. Solza ji je stopila v oko. Njene dekliške ustnice so se nabrale, ko da bo zajokala. Še enkrat se mu je stisnila na prsi in sc ga oklenila. «Zdaj, ko sva se že tako spoznala, bi bilo prehudo,» je rekla. «S tabo bi šla, se borila ob tebi... Če bi padel ti, bi umrla s teboj. Ne bi se bala.» «Julka, ne tako. Ali smo ali nismo?» Streznila se je. Taka ne sme biti z njim. «Prav, Srečko. Samo ne pozabi, kaj sva se zmenila. Saj ne bo večna ta vojna. Če bi bili Nemci tudi iz železa, jih mora biti nekoč konec.» Ni se hotel več zgovarjati o tem. Bila sta vendar zmenjena. Ozrl se je po izbi, kakor da še kaj išče. Z očmi je objel majhna okna z nageljni, hrastovo mizo, široko peč in klop ob njej, kjer je spal, dokler hi našel poli v kamro. V kotih njegovih ustnic se je zbudilo nekaj, česar ni marala, Zdelo se ji je, da ji ga la posmehljiva poteza trga iz rok. Dolg fant v civilu, s petelinjim peresom za klobukom je odpahnil vrata in obstal na pragu : «Čas je!» je zaklical. «Julka, na svidenje !» je rekel Svarim, ko da gre do so- seda. in spustil njeno raskavo dlan. Obstala je sredi izbe. Tako jo je puščal zmeraj, kadar je odhajal, a vsakokrat bolj žalostno in bolj resno. Vedela je: če bo trajala vojna še dolgo in bo moral še večkrat takole od nje... nekoč se ne bo več povrnil. Ta hip ni mislila na to, toda vsa njena dotedanja pre-misljanja so se strnila v bolečino, da je obnemela. Podnica je zaječala pod njegovim škornjem. Njegov široki hrbet v novi, modri gasilski obleki je zakril dekletu pogled skozi vrata, v zelepo reber, in ji zaslonil ves svet. Samo ta korak je slišala, samo Svaruna je videla, le to vedela, da odhaja. Kot v megli, ujeta v bolečino slovesa, se ni ganila, dokler ni odšel iz izbe. Ko je prišla pred hišo, je že hitel za kurirjem v hrib. Poklicala ga je, mu pomahala in se mu nasmejala. Tako je imel rad in tako naj odnese s seboj. Še on je pomahal. Preden sc je skril v bukovje, je pomahal še enkrat in zankal. 2 AT rh Pohorja sta obšla jaso, bledo oblito od lunine svetlobe. ' Nemci so radi postavljali zasede na prehodu, kjer se je hribovje nagnilo na sever k Dravi. Samo bori so šumeli ime. na padlih, ki jih je pokrivala ruša pod njimi ali pa jih je že izbrskala divjad. Ko sta bila mimo, sta se ustavila. Hitela sta že od zgodnjega popoldneva, pa nista čutila utrujenosti. Ostra pohorska sapa in smrečji vonj sta jima sproti vračala moči. Kurir je pogledal po zvezdah in potem na uro na za pestju. Polnoč je že minila. «Zlahka prideva,» je rekel. Z vajenim očesom je poiskal mahovnat prostor pod smreko in legel, z dlanmi pod tilnikom. Svanin je sedel poleg njega in vzel iz torbe kruh in jabolka, ki mu jih je bila dala Julka za popotnico. Molče sta si delila in jedla. Zvezdnata noč ju je omamljala. Začutila sta lenost v nogah. Kako sladko hi se bilo stegniti in zaspati kar pod nebom ! Za njima je bil hudournik dogodkov, ki jih še ni bilo moč trezno pregledati, in pred njima podjetja, ki jih tudi ni bilo mogoče predvideti. Samo smer sta poznala, vse drugo je prinašalo življenje sproti in sproti terjalo odgovorov. «Lepše bi bilo to uro v vasi, ali ne?» je začel Iztok razgovor. Svarim mu ni videl v obraz, a je vedel, da se zvito smehlja. Meril je na prejšnjo noč z Julko. «Ne bi vzdržal dolgo.» je odgovoril. «Ženske se hitro naveličaš. kakor medu. Ali pa se pohabiš in potem nisi za nič.» Svaruna je obšlo, ko da je Julka že daleč, tako daleč, kakor da bi ne bilo več res. Nekaj, kar je lepo, toda njemu zdaj prav nič potrebno, niti ne v mislih. Celo v napotje bi mu bil zdaj spomin nanjo. Zanj je bila živa in resnična samo, dokler jo je imel pred seboj, jo gledal in čutil v rokah. Tak je bil. Brž ko je bil stran, ni utegnil več misliti nanjo. Zmeraj je bil pri stvari. «Ne vem.» je podvomil kurir. «Boš že še skusil, mlad si še. Še preobjedel se bos.» Fantu se je zdelo, da Svarim podcenjuje njegove skušnje. Ni mu bilo prav. da je šel razgovor v to «mer. Vstal je, stopil na stezo in se razgledoval po nebu. «Nabira se, dež bo.» Pokazal je na južno stran. Tam ni bilo nobene zvezde več, ko da jih je zbrisala nevidna roka. Luna mu je obsijala obraz. Bil je bel. kot mrliški, pa nasmejan, vesel kakor zmeraj. Bil je partizanski kurir: hiter ko srna, molčati je znal vso pot, v hiši pa stresati take, da se je na mizo kar usipalo «suho sadje». Visok, motovilast kol senca drevesa se je zapodil pred Svarunom v grapo. (Nadaljevanje sledil DOMACI PROBLEMI IN VESTI rn 'V V 1 e 1 v e | e lrzaski občinski svet se je izjavil za avtonomno deželo V ▼ Resolucija sprejeta z večino glasov Vladni komisar znižal nakazilo za ECA J) re j.šn ji petek je tržaški občinski svet končal razpravo o vprašanju deželne avtonomije. Z večino glasov je bila nato odobrena resolucija, ki se izjavlja za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska Krajina, sklicujoč se v tej zahtevi na 116.člen republikanske ustave. V7 resoluciji se govori o široki avtonomiji provinc, ki bodo sestavljale novo deželno tvorbo ter o Trstu kot glavnemu mestu dežele. Za resolucijo so glasovali sve. tovalci DC, PRT, PSDL NSZ, MEN, *UP, PLI, SDZ in Gru-ber-Bencova : misovci so glasovali proti, naša skupina in monarhisti pa so se vzdržali. Za resolucijo, ki jo je predložil tov. Pogassi je glasovala naša skupina. Proti je glasovala večina demokristjanov , PRI, in MSI, ostale skupine so se vzdržale. Naša resolucija postavlja zahtevo po ustanovitvi teritorialne avtonomije, ki naj obsega sedanje področje, podrejeno pa — če bi parlament to ovrgel in odobril deželno avtonomijo Furlani j a-Julijska Krajina — ne zavrača te rešitve. Na naslednji seji, v torek 26. t. m. je občinski svet obravnaval samo probleme občinskega značaja, ki so jih iznesli razni svetovalci ter pred zaključkom odobril nekaj sklepov občinskega odbora. Od naše skupine sta iznesla dva problema svetovalca Luche-si in Tonel. Tov. Luchesi je opozoril občinski svet na znižanje vladnega nakazila za občinsko podporno ustanovo (ECA). Povedal je, da bo ustanova na ta način prejela letos 40 milijonov lir manj nakazila ter prikazal resne posledice, ki bi nastale na področju skrbstva. Predlagal je naj se župan in odbor zavzameta pri vladnemu komisarju za preklic tega sklepa. Župan se je strinjal z našim svetovalcem glede na neupravičenost znižanja nakazila ter zagotovil, da bo interveniral pri dr. Pa-lamari. Tov. Luchesi je nato iznesel še vprašanje popravila ulice Fonte Oppia. Tov. Tonel pa je vprašal pojasnila o vpraša, n ju tarif na progi Trst-Podlo-njer-Lonjer. V odgovoru se je odbornik Cumbat strinjal z na- šim stališčem, da je treba to progo proglasiti za mestno ter objasnil, da zadevo sedaj preučuje inšpektorat za motorizacijo. Še druge probleme so iznesli svetovalci : dr. Dekleva, ki se je zavzel za protest Trebencev proti odlaganju smeti v jame blizu Trebč; dr. Agneletto je postavil vprašanje popravil in razširitve Lonjerske ceste, Gru-ber-Bencova pa je vprašala pojasnila v zvezi z vestjo, da baje nameravajo zasuti še ostali del kanala. Podporna znamka KP Vsi člani partije zaposleni v montažnem oddelku Tovarne strojev so se obvezali, da bodo vsak mesec prispevali po 50 lii za podporno znamko partije. Tako bo vsak tovariš dejansko kupil podporno znamko za 600 lir. Tovariši ! Posnemajte požrtvo. vainosi tovarišev montažnega oddelka Tovarne strojev ! V okviru kampanje za razdeljevanje podporne znamke KP naj tokrat navedemo dosedanji pozitivni rezultat sekcije Sv. I-van, ki je izpolnila svojo obvezo za 90%. Občni zbor Kmetijske zadruge indijska nabavna in prodaj, na zadruga je imela v nedeljo zjutraj svoj redni letni občni zbor. Navzoče člane je pozdravil predsednik zadruge Alojz Markovič, ki se je v svo-jem poročilu dotaknil splošnega gospodarskega stanja Trsta, opisal razmere kmetijstva in povezal to vprašanje ~j. delovanjem zadruge. Navedel je vrsto skrbi, ki tarejo našega kmeta, predvsem pa razlastitve, tuja konkurenca ter dejstvo, da še danes nimajo pravice do socialnega zavarovanja. Kljub splošnim kritičnim razmeram — je dejal predsednik — je zadrugi uspelo v zadnjem poslovnem letu izboljšati splošno stanje. S svojim delovanjem zadruga nedvomno vpliva na tržišče kmetijskih potrebščin s svojimi nizkimi cenami. Seveda je njena stalna skrb tudi do- 35 odpustov zaradi pomanjkanja dela 2 °pet imamo na dnevnem redu odpuste. Tokrat je na vrsti 35 delavcev in sicer 20 v podjetju Cambissa in 15 v mizarski delavnici Žerjal. Ta sklep delodajalcev je te dni sp o-ročila Zveza industrijcev sindi-dalnim organizacijam. Kar se tiče razloga odpustov, je seveda vedno isti : pomanjkanje de-la in kot posledica znižanje šte. vila nameščenih. Pomanjkanje dela, to je novih naročil tržaškim podjetjem, je seveda ena izmed neizbežnih posledic splošne krize, ki vedno bolj razjeda tržaško gospodarstvo. Saj so stečaji podjetij in tovarn, posebno v industrijskem pristanišču, v zadnjem času zaskrbljujoče narasli. To po. meni povečanje brezposelnosti, ki je postala v Trstu pravcata rakova rana. Poleg stečajev pa imamo tudi primere, kot gornja dva o odpustih zaradi pomanjkanja dela. Tudi s tem narašča iz dneva v dan število brezposelnih. V Miljah zadnje priprave za karneval 20 odpustov v podjetju Cam-mizarski delav- bissa in 15 v niči Žerjal Strokovna sindikata CGIL sta se takoj odločno uprla najavljenim odpustom ter zahtevala sklicanje sestanka obeh strank na sedežu Zveze industrijcev. O odpustih bodo razpravljali v ponedeljek in torek prihodnjega tedna. Jasno je, da se vprašanje pomanjkanja dela ne more in ne sme sproti reševati s tem, da se delavci odpuščajo. Čim ostanejo prizadeti na cesti, nimajo drugih možnosti, da bi našli novo zaposlitev. To je dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Po drugi strani pa so vladne oblasti dolžne izdati tiste ukrepe, ki so nujno potrebni zato, da se gospodarstvo našega mesta še pravočasno reši pred popolnim polomom. Trst je dobil — posebno od 1954 dalje — že dovolj obljub. Danes je skrajni čas, da sledijo obljubam konkretna dejanja. imela prej dva. Slednja bo ime. la tudi 1 zastopnika za uradnike : izvoljen je bil s 3 glasovi. Iz govora tov. Hruščeva (Nadaljevanje z 2. strani) Volitve v podjetju Zuculin Ifo pišemo te vrstice so v Mi-1V Ijah v teku zadnje priprave za tradicionalni sprevod mask in vozov, ki bo — kol znano jutri popoldne. Organizatorji miljskega karnevala so hoteli letos pustiti odprta vrata: če bi bilo jutri slabo vreme, bi namreč manifestacijo odložili na pustni torek tako, da ne bi šlo vse po vodi. Zamisel v resnici ni bila slaba. Na volitvah za novo notra- Dlaši.m bralcem bi prav radi kaj več povedali o programu. Toda v Miljah so o tem zelo, zelo... konspirativni. Edino, kar smo lahko zvedeli, in še to po ovinkih, je, da ne bo ostal nihče razočaran. Vozov bo precej, originalnih misli je cela vrsta, kar se tiče vozov kot tu. di mask. Izdatki so bili precej visoki in ker poznamo Miljča-ne kot ljudi, ki ne mečejo kar tako denarja proč, lahko sklepamo, da nas tudi letos ne bodo razočarali. Saj je miljski karneval vsako leto bolj zanimiv, bolj vesel in pester; tudi če je šel lansko leto ob sprevodu gledalcem mraz... kar za nohte. V parno — in za to so tudi že kar dobri izgledi — da bo vreme letos res lepo, kar bo privabilo iz Trsta, okolice in vsega podeželja jutri v Milje veliko množico gledalcev, ki bodo hoteli preživeti tam nekaj zabavnih uric. Za to so že po. skrbeli organizatorji sprevoda ob sodelovanju lastnikov javnih lokalov tako, da ne bo zmanjkalo poleg pustne zabave — niti jedače in ne pijače. Ob tej priliki bo Acegat ojačila tudi filobusno zvezo z Miljami, da ne bo nepotrebne, njo komisijo v podjetju Zucu- gneče. Sprevod bo krenil po glavnih ulicah ob 14.30; najlepše vozove in maske pa bo posebna lin, je nova Delavska zbornica izboljšala svoj položaj, ker "bo imela sedaj 1 zastopnika za delavce, 1 bo imela Delavska zbor. komisija nagradila ob 17. uri. niča iz ul. Duca d’Aosta, ki je rodi naše dežele so razumeli, odobravali in podprli leninistično politiko Centralnega komiteja KP SZ. Naša partija je kritizirala Stalina zaradi napak in pomanjkljivosti, katerim se je Lenin svo j čas odločno zoperstavil in ki so prišle še posebno do izraza v zadnjih letih Stalinovega življenja. Toda Stalin, s katerim so delali. je bil velik revolucionar. Naša partija, ki je stopala po poti, kako je začrtal Lenin, je porazila sovražnike socializma, združila vse naše narode in zgradila mogočno socialistično državo. Sovjetsko ljudstvo je v težki borbi porazilo hitlerjevski fašizem, očuvalo velike pridobitve socialistične revolucije in rešilo narode pred nevarnostjo fašističnega suženjstva. Ta velika zmaga je bila dosežena pod vodstvom naše partije in njenega Centralnega komiteja, na čelu s tovarišem Stalinom. Stalin je zvesto služil interesom delavskega razreda in stvari marksizma - leninizma in mi ne bomo dopustili, da bi ga naši sovražniki blatili. Konferenca poslanca Magliette o današnji Poljski etik, ' illlllll V nedeljo je bila v dvorani v ul. Tiziano Vecellio nadvse zanimiva konferenca o Poljski. Govornik, poslanec tov. Clemente Maglietta je podal sliko današnje Poljske, obrazložil je bistvene značilnosti te socialistične dežele ter se zadržal na raznih zgodovinskih trenutkih, ki jih je Poljska preživela. Govoril je o strašnem razdejanju v drugi svetovni vojni po nacističnih hordah ter podčrtal osnovne točke njenega programa povojne obnove. Obrazložil je nadalje razvoj dogodkov v Poznanju ter nato še posebno razčlenil zadnje dogodke in rezultate zadnjih volitev, ko je poljski narod še enkrat izkazal svoje zaupanje delavski partiji. Poudaril je prijateljstvo, ki veže poljski narod z narodi Sovjetske zveze ter v zaključku še podčrtal* da ostaja Poljska v socialističnem taboru. lira kvaliteta blaga. Danes raz-polaga zadruga s svojim zemljiščem za kontrolo semen, ki jih nabavlja pri najboljših semenarnah. Predsednik je v svojem poročilu navedel tudi razne pobude zadruge za strokovno izobrazbo kmetov. Sedaj preučuje odbor možnost, da bi nabavil prevozno sredstvo,, ki bi služilo za obisk raznih vasi v s vrh o naročil in dostavljanja večjih količin blaga kmetom na dom. Bodoče širše delovanje zadruge je predvsem odvisno od razpoložljivosti večjih denarnih sred. štev. Vendar se že danes lahko ugotovi pozitivno dejstvo, da je •zadrugi končno le uspelo poravnati ves dolg. Predsednikovemu je nato sledilo blagajniško poročilo, iz katerega izhaja, da je imela zadruga 362.297 lir čistega dobička, ki se vloži v rezervni sklad. Člani so nato odobrili v celoti prejšnji upravni odbor. Pred zaključkom je prisotne pozdravil tov. Grbec, tajnik koordinacijskega odbora obeh kmečkih organizacij. V Trstu bodo v kratkem začeli graditi še dve novi šoli. To vest je prejšnji teden sporočil vladni komisariat. Šoli bodo zgradili v Rocolu ter v naselju «S. Sergio», potrosili bodo za obe 150 milijonov lir. V načrtu je tudi gradnja otroškega vrtca na Greti. Vrtec bo na razpolago slovenskim in italijanskim o-trokom. Za gradnjo bo dal vladni komisariat 40 milijonov lir prispevka. 10, marca osrednja proslava praznika žena V nedeljo 10. marca ob 10. uri bo v kinu «Alabarda» osrednja proslava mednarodnega dneva žena. Govorila bo prof. Ada Marchesini Gohetti, članica vodstva UDI. Manifestacijo organizira Zveza demokratičnih žena. Na dan 8. marca bo od 20. ure dalje družabni ples v dvorani v ul. Tiziano Vecellio 6. Isti dan bo izredno širjenje ždinske revije «Noi Donne» ter razdeljevanje mimoze. V dneh od 8. do 10. marca pa se bodo vrstili v okrajih in vaseh prazniki v počastitev 8. marca, ki bodo nedvomno povsod privabili veliko število žena z drugimi družinskimi člani. Uspeh Opencev v Sv. Križu Prejšnjo nedeljo je že dobro znana openska dramska sku-pina z izrednim uspehom u-prizorila v novem Ljudskem do-mu v Križu Šurekovo komedijo v treh dejanjih a Pesem s ceste» v Košutovi režiji. Vsi nastopa-joči so pokazali izredno igralsko sposo1>nost ter v dveurni predstavi razveseljevali številno občinstvo. Igra je dosegla po- Pritožbe iz Trebč zaradi sežiganja smeti rp e dni so listi objavili resolucijo, ki jo je podpisalo 176 družinskih poglavarjev iz Trebč. Trebenci protestirajo zaradi.zavlačevanja rešitve pro. blema odlaganja smeti. Podjetje za mestno snago namreč vozi smeti že več časa na podeželje in jih odlaga v razne doline in jame, ki so večkrat v bližini vasi. Tak kraj za odlaganje in sežiganje smeti se nahaja v bližini Trebč. Zaradi tega se širi po vasi in okolici neznosen smrad, ki ne škoduje samo vaščanom, marveč odvrača ob nedeljah tudi izletnike, za kar nosijo posledice domači gostil, ničarji. Poleg tega obstoja stalna nevarnost nalezljivih bo. lezni, okužb in nesreč Z raznimi starimi predmeti, ki so med odpadki Vaščani nadalje ugotavljajo, da so se v vasi — od- kar odlagajo smeti v dolini — pojavile v velikem številu miši in podgane ter muhe, poleg seveda oblakov prahu, ki se stal-no dviga iz smetišča. Pritožba iz povsem in iz vseh vidikov upravičena in nalaga občinski upravi, da zadevo čim-prej uredi. Vemo, da ima občina v načrtu gradnjo tovarne za predelavo smeti. Ko bo tovarna zgrajena bo tudi to vprašanje rešeno. Vendar je zadeva zaenkrat še vedno pri načrtu. Po odgovoru, ki ga je dal pristojni odbornik v mestnem svetu sve. tovalcu dr. Deklevi zgleda, da je sedaj stvar odvisna od vladnega komisariata, ki ni še odobril načrta. Na vsak način Trebenci pričakujejo, da se bodo oblasti zganile, pa naj bo rešitev odvisna od občine ali dr. Paiamare. Partijsko življenje 0 širjenju tiska Po prejetih navodilih so številni sekcijski komiteji posvetili posebno pažnjo širjenju «Dela» in «I.avoratora». Tovariši so pregledali kakšno je stanje v sekciji in preučile so se razne pobude, da se ugotovi če pride prav posebno «Delo» do vsakega tovariša. Preučile so se tudi možnosti, ki jih še imajo celice za izboljšanje širjenja našega lista. ,V raznih sekcijah so pripra-vili sestanke raznašalcev, v na. Črtu so obenem sestanki bralcev naših listov. V nekaterih sekcijah pa je Itila diskusija o širjenju še vedno pomanjkljiva, ker se je govorilo le v splošnem. Tem sekcijam priporočamo, naj problem širjenja, pose. bno kar sc tiče «Dela», bolj konkretizirajo. Organiziranje konferenc V tem trenutku je na dnevnem redu več političnih argumentov, krajevnega in mednarodnega značaja, ki zanimajo javno mnenje, o katerih bi se lahko organizirala cela vrsta zanimivih konferenc. Da olajšamo delo sekcijskim komitejem svetujemo organiziranje konference, ki naj obravnava eno izmed naslednjih lem : Eisenhowerjeva doktrina, položaj v Alžiru, razvoj položa. ja na Madžarskem, današnja Poljska, XX. kongres, o Staiino. vi osebnosti, sovjetsko gospodarstvo itd. Seveda so še druga vprašanja, ki se jim lahko posveti posebna konferenca, kot. n, pr. deželna avtonomija, prosta cona itd. Konference je treba organizirati s pomočjo odseka za tisk in propagando in jih je treba prej dobro pripraviti s široko propagandno akcijo med tovariši, simpatizerji in prijatelji, ki jih bo snov konference go. lovo zanimala. Sestanek voditeljev s podeželja Danes, v soboto se sestanejo voditelji partijskih organizacij na podeželju, ki bodo preučili vse probleme, katere postavlja sedanji položaj pred partijo, kot predstavnico pretežne večine podeželskega prebivalstva. Odveč bi bilo govoriti o važnosti tega sestanka, ki ga bo vse prebivalstvo našega podeželja pozdravilo z zadovoljstvom. S tega sestanka bo izšla še bolj okrepljena politika in akcija naše partije za uresničitev ljudskih teženj. Zato naj nihče ne izostane. Sestanek z začetkom ob 18 bo na sedežu partije v ul. Capitolina 3. ^ V Kinu „ Alabarda" bo govorila prof. Ada Marchesini Gobetti poln uspeh, da skoraj ni bilo opazno, da igrajo diletanti. Tudi muzikalni in pevski prizori so bili na višku. Godbeni trio Miško, Krištof in Karel (Go. rup, Malalan in Hrovatin) je bil izredno vigran ter skozi vso predstavo sijajno zabaval. Zelo simpatična je bila Mami Sosičeve in prav dobra Kati Hrovatinove. Posrečeni sta bili tudi vlogi pajdaša Konrada (Malalan) in policaja (Sosič). Ob koncu predstave je bilo poklonjeno zasluženo cvetje. Želimo tej izredni openski dramski družini še obilo uspehov ter ji čestitamo za lepo predstavo. Navdušeni gledalec Povišanje plina ? cene Upravna komisija Acegat bo zvišala za 2 liri za kub. meter ceno gorilnega plina. V tem smislu je že predložila prošnjo pokrajinskemu uradu za cene. Če bo slednji odobril povišek, bo o tem razpravljal občinski svet, ki je pristojen za potrditev tega sklepa. 4. obletnica smrti tov. Prato long a 3. marca poteka četrta obletnica smrti tovariša Giordana Pratolonga, ki je bil eden izmed ustanovite, ljev partije v Trstu in i-stočasno med' njenimi vidnejšimi voditelji. Njegovo življenje borbe proti fa-zmu, za svobodo je v ponos in čast delavskemu raz. redu in partiji. Tov. Pra-tolongo je bil neomajen voditelj in učitelj množic, ki se je znašel v vsakem še tako kritičnem trenutku. Njegov spomin bomo najboljše počastili s tem, da sledimo njegovemu vzgledu in njegovim naukom, da krepimo in širimo partijo, da branimo enotnost med Slovenci in Italijani na osnovi proletarskega internacionalizma, da smo vedno na čelu množic v borbi za svobodo in boljšo bodočnost Trsta. Avtomatizacija in naloge proletariata (Nadaljevanje z 2. strani) stavno skriva osnovno nalogo delavskega gibanja, ki je v likvidiranju družbe, katera se opira na izkoriščanje. «Problemi so labko različni — pravi. Nekje je sedaj lahko edino sredstvo tisto, ki se absolutno ne splača za Bavarsko, n. pr. nacionalizacija proizvajalnih sredstev in razdelitev velikih zemljiških po. sesti». Tako torej ! Likvidacija zasebne lastnine proizvajalnih sredstev in velikih zemljiških posesti «se ne splača» ! Kakšno upanje ostane torej v tem primeru delavcu, ki bo moral izginiti pred avtomatizacijo in bo moral ostati na cesti? Knoeringen ga tako tolaži : «Kapitalizem se bo vnovič spremenil. Če je že prej proizvodnja predmetov široke potrošnje postavila odnos odvisnosti med celokupno potrošnjo in ravnjo plač., bodo morali sedaj gospodarji še bolj upoštevati to povezujočo odvisnost, ker je avtomatizacija brez cilja, če ni zadostnega števila ljudi, ki kupujejo blago». Torej, zanesite se na kapitaliste, li bodo pokazali usmiljenje do delavčev, ti «bodo upo-števali», ti bodo dvignili kupno moč ! Ali ni to preveliko upanje? Marx je neovrgljivo dokazal, da gospodarji skrbijo za pove. Čanje svojih profitov in ne za dviganje kupne moči. Če bi bilo res, kar pravi Knoeringen, bi ne smelo biti kriz nadpro-dukcije. Ko bi «razumevajoči» kapitalisti videli, da je proizvodnja večja od povpraševanja po blagu, bi se takoj posvetili dobrodelnosti, namesto da izže-majo delavce. V analizi Knoeringena sploh ni govora o gospodarskih zakonih kapitalizma. Naravno je, da avtomatizacija na široki pod-lagi ustvarja potrebo po povečanju kupne moči, da s tem nudi odtok povečani proizvodnji. Toda bistvo je v dejstvu, da je cilj kapitalistične proizvodnje v tem, da uresniči svoje koristi in ne da zadosti potrebam članov človeške družbe. Zaradi tega kapitalizem do naj-večje mere omejuje kupno moč množic. Avtomatizacija kapitalistične industrije preti delavskemu raz. redu z naglim padcem njegove življenjske ravni. Očividno je, da proletariat ne more zavirati tehničnega napredka, toda se more in mora borili proti izrabljanju tehničnega napredka s strani kapitalizma za okrepitev izkoriščanja. Z napredkom v tehniki mora vzporedno korakati napredek v razredni borbi proletariata. Če bi šel delavski razred po poti, ki jo nakazuje Knoeringen, bi se politično in ideološko razorožil in preostalo mu ne bi drugega, kot da kapitulira pred razrednim sovražnikom. Ko je izrazil hvalevredni namen, da prihrani delavcem «plovbo po oceanu trpljenja», bi jih hotel Knoeringen vkrcati na ladjo, kjer imajo krmilo v rokah kapitalisti. Kaj je skupnega med takimi načrti in marksizmom? Sklicujoč se na ime velikega učitelja delovnih ljudi vsega sveta, je Knoeringen velik hinavec. A. ZVORIKIN (Iz sovjetske revije «Novi časi » . januar 1957, št. 3) KINO NABREŽINA - POSTAJA ZA TEDE! DNI 1 Sobota, 2. - Pavel, Janja j Nedelja, 3. - Kunigonda,, lena Ponedeljek. 4. - Kazimir, slav Torek, 5. Mira Sreda. 6. - Pepelnica, Bre Četrtek, 7. - Tomaž, Izto Petek, 8. - Janez, Božen Pust, Fridl Zgodovinski dnevi e i ik 2. 1924 so fašisti zažgalit Vi- la vsk,o zbornico v ul. donnina. I 3. 1953 je umrl v Rovereti!. s*° slanec Giordano Prati ji. gioi, član CK KPI. ttil*0 je bil v Trstu, kjer je y let vodil partijsko ori ‘ zacijo. Tazb 5. 1953 je umrl Josip Vislost novic Stalin, dolgopm voditelj KP SZ in uči , Lenina. . Kr 3. 1910 mednarodni pri' M žena proglašen v K» tisi hagenu. »o. d RADI Oa'T ODDAJE,;:, tei SOBOTA: 12. Tuje na,e in okusi . 13.30 Lepe ojt°čk( arije - 15.40 Tartini: Kot pre za violo in orkester _ 16. li,., ki iz znanosti in tehnilf.,01" 1A58 Chausson: Siml'oni,rlli B-duru, op. 20 - 18.30 Gl* slo za naše malčke - 19.15 S!op0z nek z poslušalkami - 21.1»a nizetti: Izvleček iz c «Lj-ubavni napoj» „ 22.10paj čer v Parizu - Orkester Fr< iter Chacksfield. <1 NEDELJA: 9. Kmetijski, 1 daja - 11.30 Vera in naš t a' 12. Oddaja za najmlajše: rnen Debelli: «Lisica zvitorepkpozji gozdni prebivalci» - 13.30 ^ansl ha po željah - 17. Moški }• «Slovan» iz Padrič - 18. * 11111 ler: «Pesem zemlje» - :Sv’oj Rossini: «Seviljski brivec' pr, pera v 2 dej. rtjm PONEDELJEK: 12. Z‘ , nje in svet - 12.55. V») ' a(i kvintet - 18. Prokofjev: ■" Zn ceri za klavir in ork - 1811 k il5 E predvaja danes, 2. in jutri, 3. marca film začarane police . 19.15 »-ska univerza - 21. Znan»! ' tehnika - 21.15 Velika U' cl slavnih mojstrov . 22. ®skj ževnost in umetnost. $osl TOREK: 13.30 Glasba N,a •' Ijah - 18. Bruch: Koncef * violino in orkester - f s« Zdravniški vedež - 20.30 ! ob Slovenske filharmonije izj 7 Johann Nestroy: «Zaljut>B-i štorije» burka v 3 dej. i K< SREDA: 13.30 Lepe ofpU arije - 18.40 Zenski ved Za kvartet («Večernica» Radijska univerza _ 21. Cì- nica tedna - 22. Postna mišljenja - 22.15 Boti Martinu: Les pastorales Pomykalo-Seljan). !V( ČETRTEK: 12. AlpimzeJ smučarstvo - 19.15 Sole. . vzgoja - 21. DramatizijU zgodba: Ezio D’Errico: ponoči: (3) «Mož iz dav 1. del . 22. Nove knjige daje. p- PETEK: 12. Življenja «Ut sode - 13.30 Glasba po željg,. 18.30 Z začarane police - -Radijska univerza - 21. til'1 nosi in prireditve v TrS*Ki 22. Iz svetovne književnosti umetno-sti. KINO Prosek Sobota, 2. marca: «12 me ljubezni» (12 metri ll more). Barvni film M Nedelja, 3. marca: se p» Torek, 5. marca: «Tišina... lja se» (Silenzio.,, si ra). Film Columbia. SABRINA V glavnih vlogah Hum p. h rey Bogart in Audrey ilepburn. Občinska seja v Nabrežini Na predzadnji seji, ki je bila v petek prejšnjega tedna, je devinsko - nabrezinski občinski svet odobril sklep za uveljavitev zakona 703. Iz seznama obdavčljivih predmetov je občinski svet črtal olje, kis, sveže ribe, gradbeni material za male stanovanjske hiše in divjačino. Nato so izvolili pregledovalce računov za leto 1956. V naslednji točki dnevnega reda so odobrili naslednje prošnje, ki so jih vložili zasebniki za prodajo jusarskih zemljišč, na katerih si bodo zgradili stanovanjsko hišo : Giovanni Castelli 933 kv m zemljišča, deloma po 320 ostalo po 450 lir za kv m, Romualdo Markovič 1657 kv m po 320 in 400 lir za kv m, Albin Škrk 785 kv m po 360 lir, Alojz Markovič 765 kv m isto tako po 360 lir za kv m. Devinsko - nabrežinski občin, ski svet je imel redno sejo tudi včeraj. Razpravljal je o ostalih točkah dnevnega reda. O poteku včerajšnje seje bomo poročali v prihodnji številki. Nabrežina Sobota, 2. marca: «Veliki rušo» (Il grande Cah Film MGM. Nedelja, 3. marca: se p»; Sreda, 6. marca: «Junaški por» (Resistenza er<> Film Inalta. Č Nabrežina - postaja o Sobota, 2. mare a: «Sabij Film Paramount. u Nedelja, 3. marca: se pof] PREKLIC ŽALITVE Podpisani Lavriha Danilo iz Doline št. 44 globoko obžalujem, da sem dne 20. februarja s tožkimi besedami zelo razžalil vdovo Petaros Štefanijo por. Vodopivec. Zahvaljujem se gospe, ker ni vložila ovadbe in se zadovoljuje s tem preklicem. LOVRIHA DANILO Slovensko narodi',, gledališče ^ za Tržaško ozemlj81 JANKO IN METI vabita na otrcšhD puslno rejaK v nedeljo 3. marca ob 15.1 v dvorani na stadionu «Prvi i"1 — Vrdelska cesta, 7 V nedeljo 3. marca ob 2^ v dvorani na stadionu «Prvi i"1« mi pustna nei PLES - MASKE - BU Igra znani jazz orke*1'