List 24. Tečaj XXXV ? narodne zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisbamici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr y četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 13. junija 1877. O b s e g : Se nekoliko podukov gledé na volitve v deželni zbor Prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski in pa manevri Tagblattovcev Kako nemčurski liberalci gospodarijo po Slovenskem 5 imajo večino v deželnem zboru Poziv c. k. ministerstva kmetijstva, naj gospodarji sadij beke Našim materam, kako naj izrejajo svoje hčere ? Zakaj so judovski časniki v Avstriji zoper Ruse in drzé s Turki Ango (Dalje.) Naši dopisi Novičar v Se nekoliko podukov Prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski o-» ledé na volitve v deželni zbor. in pa manevri „Tagblattovcev i* Voli te v volilnih mož, ki bodo 7. dne prihodnjega meseca šli poslance volit imajo naši rodoljubi že ) se bliža ? zato mislimo ) da izbrane take volilne možé, ka- (Dalje.) Danes pred vsem denemo na pretres ono pisarijo Tagblattovo", kateri je imé „das neue Irrenhaus und seine Trabanten". terim morejo popolnoma zaupati, da jih ne presukne e zad nji6 smo rekli da j/vj/vtuv/uiM «MV1J/V.V* y v* ~ j-— —~ r" —--------uduujiu omu î^Ekiip W€k J G ^xa^uiaib V KJ IIOUU nobena sapa. Na dobrih volitvah volilnih mož je vse nakupicil tako grmado laži, da — ko bi vsa ta pisarija ležece, zato naši nasprotniki pošiljajo po vseh ob- ne izvirala iz zgolj h u do bije — imel bi se oni njegov Tagblatt" v listih činah listke z napisom „Kmetje !" v katerih jim pri- poročajo po imenu , katere privržence naj volijo za vo- Trotteln" članek bolje imenevati „das neue Irrenhaus und seine možé. «luvuM , «HI.V.V ----j ---* - íivuciu , kajti ic ucuaa uiuia uiu, nuui Zato pozor rodoljubi! Nasprotnik je pred pisari in pa misli, da so od prvega do zadnjega bedák mora biti lilne Vašimi durmi ! Vojščaki se vadijo za boj, predno še ďaki njegovi bralći. kdor kaj tacega be- boj nastopi. Volitve so duševna vojska, v kateri _se različne stranke sprimejo in bijejo duševni boj. veljá : Tu Kakor střela z jasnega neba je v zadnjem zboru tako >y kdor ni z nami, je zoper nas." Tište šalobarde, piše 9) Tagblatt" v onem članku zadel li- ki prida. niso ne krop ne voda y ne riba ne miš, so malo čine beralno manjšino predlog narodno-klerikalne ve- y naj se zida nova norišnica, ki bi deželi pol Vemo, da sedanji čas, ko ima kmetovalec delà na milijona stroškov prizadela; liberalna nemška manj-šina se je na vso moč vpirala temu predlogu, al s pe- *--- 7-------.)- --7 - ------------ ------OÍUM JV UM ¥ U4VU pUMiM IVUJU ^IVyUlU^U , D f polji veliko, je marsikomu težko se odtrgati od svojega klenskim kričem ie narodna večina zadusila iz sebič- il a 1 • 1 • • »1 v __ 1 • - mm J . . Al pomisli naj se, kako sila važne so volitve delà. tudi za vsacega kmetovalca posebej, zakaj ? zato. ker y nih, umazanih namenov vsak nasprotni glas manjščine. posilno delalnico so narodni klerikalci brez iz volilnih mož izvirajo volilci poslancev, iz poslancev potrebe vtaknili veliko norih in tretjino prostorov v tej pa vse postave: dobre ali slabe, pravične ali krivične, delalnici za nore v posest vzeli, s tem pa so o škod o-koristne ali škodljive in pa še veči davki ; kakor jih vali deželno premoženje, ker za vsacega tujega posi- ze imamo. 1JLU <* t-Li \J . Ce naši Ijudje to sprevidijo, nobeden, ivu- îjeuu» îeuuiia, i£i pnue v naso posunu ueiainico, mora mur je za lastno kožo mar, se ne bode odtegnil volit- dotična dežela vsak dan plačevati po 43 krajc.; Šta- ko- ljenca len uha ■■ wm > pp ki pride v našo posilno delalnico, mora vam prvim in drugim. On ne bode zamudil ure y pride ob pravém času na volišce 1 • • v v bojisce. Naša da sv. jarska je imela okoli 70 tacih posiljencev pri nas y m ko 80 leta 1870. zapustili Ljubljano, ker so Stajarci vera nam zapoveduje, naj vsakdo ljudém dobrega stori sami si napravili lastno delalnico, znašala je pri naši največ kar more. „Kdor vé in more dobrega storiti, delalnici koj v prvem letu primanjkava nad 10.000 pa ne stori, temu je greh" - uči nas sv. pismo. Slišali smo od nekaterih strani, da se sèm ter tjè LoČe število volilnih mož za enega ali dva zmanj- gold. yy Tagblattovec" tako-le računa: „Posilno delal- nico so narodni klerikalci za let od leta 1873. do 1878. sati memo zadnjih volitev v deželni zbor. Dotični žu- na leto 10.000 gold., za norce v posest vzeli; če tedaj je to škode znaša pani naj gledaj o na škoda v 5 letih 50.000 gld. 14. dežeinega volilnega reda, Ce se od teh 50.000 gold, dohodka o 5 letih odšte- katerega smo že unidan v „Novicah" naznanili, in če je ---------- „-----— —-------, — jv j ej o oskrbovalni stroški za posiljence (hrana, uškrcen je volilnih mož proti postavi, naj nemudoma pis- jeka itd,), ostalo bi vendar delalnici o 5 letih še či- •• . . a • * • a ^ / ob- měno vložijo protest c. k. okrajnemu glavarstvu y en stega do bič ka 45.607 gold. 50 kr. In to tak protest pa naj ob enem pošljejo c. kr. predsedstvu Vrh tega pa so Kranjske ženske lenuhinje, je najmanj ki so se deželne vlade. Volilne možé ne veljá kak drug zastop. morale v Lankovice na Stajarsko preseliti in za ka-volit mora vsak volilec sam priti; tù tere se ondi morajo oskrbovalni stroški plačevati iz Eater liberalen „buch- Kranjskega dežeinega zaklada", halter" je „TagbLattovcu" ta račun skoval, ne vemo vsakako list y Turski „kunštna" glava ni bila, da se jej je „ na limanice vsedel, kar bodemo zdolej dokazali. Iz bolnišnice tako nadaljuje „Tagblattovec u svoje 188 umazano rokodelstvo moral je pri razpisani intri- tuji le nu hi, ki plačujejo naši deželi po 43 kraj- gantni novi organizaciji — izstopiti definitivno nastav- carjev na dan , zdaj v našo posilno delalnico ne morejo i . • - - - - - - - ** atopil sin „des Halbgottes inteligentni zdravnik, da je na njegovo mesto sprejemati zato, ker so nori tam, vprašamo hudobno « m « /J /a n Ma i U r» rv^f nn^i • n I 1A ^in^ft Uîl/V «A VTfl, r% «ri /I I /«ULii^^^U « L ! 1 ^ U ! ___U.__' i__•__J _ r. _ 1_ • to je njemu bilo še vse čenčo „Tagblattovo" : bilo bi mar koristneje za deželni premalo; treba je bilo nakupiti palačo za norišnico, zaklad, ako bi nasa dežela za svoje nore v tujih no- v kateri ima sin „halbgotta" postati vodja z mastno rišnicah, ker jih ne more domů vzeti, plačevala po 70 plačo in velikim kuhinjskim vrtom, in nastaviti se ima in 80 kr. na dan, tuje lenuhe pa bi imela v naši de- ondi še več ljubljencev uradnike, služabnike itd. „des Halbgottes" za oskrbnike, m + m m sin to tudi še ni dosti ialnici po 43 krajc. na dan?! Kdor je 20. list letošnjih „Novic" lauuiac, oiuùauuittg itu« íi iu iuui oc ui uv/ou, - oíu ivuui jc u\J. not iciuqujiu „liuviu , pa luui UlUgC des Halbgottes" se ima voliti za poslanca v deželni naše slovenske časnike bral, ki so přinesli obravnavo o tudi druge v y potem ima priti v deželni odbor z dobro plačo. novi norišnici, že brez naše opomnje vé zbor Al poČasi! vrata za to so že zapahnena, mrtvaški zvon konca do kraja vse laž t da kar Je od SO ni puv^aoi « viatd ucM \j\j ou «w uu^uuuuuc«^ uui ucioai ma ti/u avjuv« u \j cwi aja v au i a 6 ^ j\ai ou j 71 â^blâttOVCÎ'* O tlâtôQl že zvoní narodno-klerikalni večini, kmalu bo pokopana pol mi lij on u stroškov že poprei kričali in zdaj v y grob ! svojem oklicu „Kmetje!" nesramno ponavljajo. Ker nam Tako nesramne laži plete Tagblattova „Volksstimme manjka prostora, da bi na drobno še enkrat ostudno aus dem Lande" y katere uganiti ni težko. stvar razpravijali, naj beró nasi kmetje, ki „Novice" našim Naj zdaj, kolikor mogoče na kratko, pokažemo imajo, ali pa prijatelji naši takim, ki ]ib nimajo bralcem sleparije njene Lažnik „Tagblattov" opisuje 20. list y beró zgodovino „Novic", r i š o i c e tako kakor da nove no- Naj dodamo le na kratko Še nekaj. da razvidijo slepilo pol milijonsko! X i 3 li i VJ vj C r* rv J , , rwdwi 5 » i^utuv, tua, uopia Bleiweis z narodno većino zborovo za to, da bo sin nice kupila od gosp. V. Kris perja lepo bil i z m i s l i i dr. J. Dežela je , kakor gori rečeno , za napravo n o r i š- njen „ u mit hohem Gehalte ta 1863. in sledeča y grossem nj egov vodja cbeogarten" u. s. w, v deželnem zboru še narodnjaci većine niso imeli Kii - krog in a leta, žalibog y krog obzidano, z obilo vodo previđeno posestvo na Studencu pod Ljubljano za 57.370 gold. Za denar, ki ga y go- je dežela za nakup tega posestva izdala, ima zdaj lepo spodovala sta gospoda grof Anton Auersperg in baron iastnino, v kateri je oni denar varn ej še spravljen Apfaltrern s privrženci svojimi, in sin dr. Bleiweisov, kakor v obligacijah , katerih vrednost se vsak čas pre- zgodovinsko dokazano, se je vsa- po svojih spričalih in zdravniških službah ves sposoben minja. Kakor je gori za službo primarija, umakniti se je moral 1862. kako moralo skrbeti za novo veliko norišnico, kajti od tujcu Nemcu po sklepu glasovitega „pomnoženega de- leta do leta je več norih, pa še vsi domaći, ki so v želnega odbora", katerega je c. kr. ministerstvo samo tujih norišnicah, se ne morejo, Če tudi ste že dve podružnici za nore, domů vzeti. Deželni zbor (po na- Leta leta 1867. kot zoperustavnega odstavilo. 1863. je deželni zbor z ne m š ko večino, pritiskan od rodni većini) je bil tedaj prisiljen, odločiien korak cesarske vlade in sam pripoznavši si l n ost nove no- storiti, da se ćez 14 let izpelj ; Kar bilo rišnice, sklenil njeno napravo. Ker pa so narodojaki, sklenjeno. On je tedaj v ta namen dovoiii 129.000 gld., ki od ljudstva voljeoi, poznajo njegove nadloge in da se zidajo potrebni prostori na Studencu, v katere se stiske, koj sprevideli, da bode ta naprava mnogo stro- bode lahko sprejelo 160 norih in ki bodo zadostovali škov prizadjala deželi, zato je v imenu narodnih poslan- vsaj za 10 let, pa se pozneje po potrebi še po nareje- pa y v y cev dr. Toman stavil predlog, naj se deželni odbor nem nacrtu razsiriti morejo. Narodna većina obrne s prošnjo do presvitlega cesarja za dovoljenje, vedni skrbi, da se davkoplačevalcem ne povekša breme da se en del tako imenovane „dobrodelne državne Io- je tudi sklenila, da se zadevni del obligacij no- terije" nakloni napravi nove norišnice. Prošnja rišno-stavbenega zaklada zastavi, slučajno je bila vslišana in dobila je dežela velikodušni dar od prodá. Razvidno je tedaj iz tega, da se zavoljo zi- 35.300 gold., za katere so se nakupile obligacije, tako, danja nove norišnico ne bodo povekša i e deželne da je po oporokab gosp. K. Zaloharja in gosp. Jan. Kozlerja se dozdaj ta kapital narastel na visoko. Ali pa mislite, da je kateremu iz nemške zadruge na misel přiklade ne za en sold. Zidalo se bode tudi brez vsega jatvah. lišpa > trdno in pravilao po zdravstvenih tir- prevdarjenem nacrtu pri- Po tako vsestransko prišlo da bili y kakor narodnjaci po dr. Tomanu, demo tedaj veliko cenejšo do dobro vreijene norišnice, Kako po- kakor Korošci in Hrvatje in kakor so prišli pred iskali cesarjeve ali kake druge pomoči?! časi se pa je od leta 1863. postopalo z napravo nove malo leti Štajerci. V Cei ovcu stane nova norisnica kako so se iskale različne poti olajšati za 150 norih Čez 300.000 gld., na Hrvaškem za 300 Kranjska, Štajarska in Ko- norih 500.000 gold. Ko bi se bil v zadnjem našem de- pred- norisnice y veliko breme s tem da Y ui umu o l vž uli y uo ui j.v i au j oaci j uiajfti oa» au iavi uul iu gvjiu» uk yj kfl ou uu v £í » a a j v lu uoig roška dežela imele norišnico skupaj, za kar pa niti ni želnem zboru sprejel nesrečai Apfaltrernov marala Štajarska niti Koroška dežela, dokler zadnji Čas log, po katerem bi se na razvaline stare naše norišnice deželni zbor po večini narodni ni dovolil najem posebne v mestu zidalo še eno nadstropje s stroski 60.000 gold., hiše na spodnjih Poljanah, zadnji čas pa pri zmirom zavržen bi bil ves ta denar veči množini norih prostora iskal v posilni delalnici, weis v zboru je rekel dr. Biei- în ne dobili zdravnišnice za nore y m leta ampak j e t n i š n ico za nje y dokler ni na posled primoran bil kupiti posestvo gosp. Krišperjevo na Studencu, to vse stoji zapisano v obravnavah deželnega zbora Kranjskega od leta 1863. In tudi vlada ne bi pripustila te zidarije da tičali leta v njej in deželi na tisoée stroškov prizadevali. y kajti za nas do danes. Kdor ni že sam besen norec kakor yy Tag- veljá to y kar za druge dežele , da norišnice z divjimi blattova" „Volksstimme vom Lande", ta pač na prvi norci, ki ponoči in podaevi razsajajo in tuli jo, ne smejo hip spozná y da ko je leta 1865. število norih ceio v mestu med drugimi hišami biti y ampak zunaj mesta leto bilo le 58, in jih letos bode 400 v čelem letu na prostém norišnici na Studencu je skrbljeno sila naj veča, da se zida norišnica tako prostorna, da se pa še posebno za kmete, katerim se je pamet zme-more sprejeti toliko število norih, kakor jih je dandanes šala tu imajo priliko po malem delati pod milim nebom pa jib bode, kakor podoba kaže, če dalje več, dokler na polji in na vrtu in si tako um razbistriti, da se bode kakor je dr. Bleiweis v deželnem zboru očitno ozdravijo. Vse to je prepričalo celo nekoliko naših na- liberalizem s brezverstvom^ in vsemi svojimi sprotnikov da so nasledki ljudstvu možgane mešal. v^ ,, » ^ , ži«<)u»«1i v^ u & ^ *, ^ ^ ~ ^ « ^ kakor smo gori rekli, čenčá o veliki škodi, da se in pomagali pokopati nesrečni Apfaltrernov predio Ce za predloge narodne većine Tagblattovec", glasovali vitez Kalte negger, Dežman in Schaffer cr O 189 Tù ni bilo nobenega „peklenskega brapa ki 1 U Ul UilU li U UCUCga ^pcaxcuoacgo Ul u^a , „ X Og- OICM o ^ u w i I » j/t w f I wv i tu v u v » H v> w v I I VIJ v J av* blattova" „Volksstimme vom Lande" narodni većini ta pravica se je sedaj popolnoma, in izvzemši mesto očituje; dr. Bleiweis se je z mirno besedo kampljal z Gradec, za celo Stajarsko izročila deželnemu svetu v baronom Apfaltrernom za Vitez Vesteneck bi bil morebiti Tag- sveti zgubili pravico imenovati učitelje ker njegov trohljivi predlog. Gradcu. Nemški liberalci se te postave močno vese- Lárm" rad dělal „bolliscben lijo. Bodi jim ! Konservativni Němci je niso in Sta- > mladi gospod malo vé in zato je molčal. jarski Slovenci je veseli biti ne moremo. „Novicam" ni bilo treba preroškega duhá, ko dobro znano, da je večidel Vsaj nam Je zavoljo nas bila od so v zadnjem listu rekle, da nasprotniki naši gotovo tudi pri teh volitvah pridejo s slovenskim oklicem na dan, kakor so to storili pri volitvah leta 1867., čeravno se naših nasprotnikov v deželnem zboru sprožena in vkljub ugovarjanju naših slovenskih poslancev sprejeta. še omenimo to, kar smo iz Gradca zvěděli takrat Naj sicer y kakor peklensček križa ? boj i jo j) kranjskega U y se bolj pa slovenskega jezika. ko se je ta postava snovala. Slovenski poslanec g. dr. Rađaj je nagovarjal liberalnega nemskega kmeta in poslanca Groggerja, naj s konservativnimi in slo- p azi te l — —' - v '---- ^ Q — J------------lu UUIJ4C411VM V^ 1 6b j ^ J tt V VJ A ▼ U 1/4 f ill ULJ X A OIV Leta 1867. je njih glasilo imelo imé: „Kranjci venskimi poslanci glasuje zoper postavo, ker ta oci-ite", zdaj nosi imé: „Kmetje!" Ravnokar je vidno krči dosedanje pravice tistih, ki za solo nai- nosi imé : K m e t j e !" Ravnokar je vidno krči dosedanje pravice tistih ki > za šolo f — » ~ ~ 7 — • — — " 7 7---' J ~ ' ---------j ~ viuuu i v i uuoguaujo piaviw ti □ bi u, xvx uck ouiu naj" zlezlo iz Kleinmayerjeve tiskárně na dan in bo šlo kri- več p lačuj e j o , ter okrajnim šolskim svetom glavno veljavo jemlje. Liberalni kmet se pa izkaŠlja rekoč: , da postava nam kmetom ni ravno ugodna žem po deželi. In kakor so zadnje „Novice" rekle, da nasprotniki mislijo na kmete naše s tem najbolje pritiskati, ako jih strašijo z deželnimi stroški in jih primejo za vem vendar gospodje so mi zagotovili ) da y se nam 1,vju — — ni ucua uau , » o c ui c i i i o u a o a i a ui c u o & c u i u* njih oklic ven ce („das Ganze geht eigentlich auf diese sakrischen treba bati vse meri le na salamenske S1 o- > ,mošnjo", tako se je res tudi zgodilo; yy kmetje!" jim razkiada se kakor smo gori s številkami dokazali vé da vse iažnjivo, Windischen da drunten"). Nemški deda je res bil od- kako .Ie narodna stranka denar zapravljala in „deželo jtak že dobro vedeli popolnoma pokončala. kritosrČen in je le izustil, kar so naši slovenski poslanci opravili niso nič zoper liberalno Turšk em svojem srdu za- nemško večino. Postavo je večina sprejeia, ministerstvo tajů je jo celó svojega voditelja deželnega glavarja odobrilo in tako je prišlo, da so jo svitli césar potrdili. viteza dr. Kalteneggerja, ki je, kakor smo* že povedali, Sicer pa mislimo, da bodemo Slovenci še tudi to lju- v konečnem govoru zadnjega deželnega zbora očitno beznjivost nemških liberalcev srečno prestali. Stranke premoženje se celó nič zmanj- razpadejo, narodi ostane jo. Tudi liberalna nemška rekel: „deželno šalo ni, skoro da še pomnožilo." , »» ___„Kmetje" razpošiljajo deželi, skuša jo s številkami ljudi motiti tako-le : listu ki ga z napisom po stranka ne bo vekomaj gospodarila. Ali pomnili jo bodo narodi Avstrijski, zlasti slovanski. Ali kje je Slovenec >y kje Slovan v Avstriji, kateremu ne bi v spominu ostalo Leta 1865. pod regimentom nemške večine je bilo katerega ne bi speklo ošabno pisarenje nemških liberal- y y za u a za bolnišnico stroškov le 41.300 gld. jih je pa narodna večina našteja na 59.700 gld. ~ ^ . *** iesjaki so zakrili to, da leta 1865. bilo je celo leto bol- Stârkung des slavischen Elements in Oester- • « % ^ m rw i m r\ r\ • i 4 « t 1 ^ mm sr\ O __ 1878. Al nih listov, kakoršno beremo v „Laibacher Tagblattu Aufgabe der liberalen Partei ist es d i e nikov 1595 y leta 1878. pa jih bo, ker se narastlo število bolnikov na 2944 Je 1876. > reich mit aller Energie und unter Anwen-in ker se jih vsako dung aller erlaubten Mittel zu verhindern, leto naraste za 200 več, gotovo 3300. Koliki razloček t. j., naloga liberalne stranke je, ukrepljenje slovanskega življa v Avstriji po vsej sili in y v številu bolnikov in današnji dragini! „» norišnici so leta 1865. znašali stroški 6400 gold., za leto 1878. pa so našteti na 29.800 gld." Al Iesjaki so zopet zakrili to , da leta 1865. bilo je norih le 58, v čelem letu 1878. pa jih gotovo bode čez 400. Kako velikansk razloček ! z všemi dopuščenimi sredstvi zabraniti." Do- bro y to nam je jasno!" Ker se tudi pri nas na Kranjskem ne manjka Sta- yy najdenišnici bilo je leta 1865. stroškov 19.600 leta 1878. jih bo okoli 27.400 gld." Al Iesjaki, 5 po- jarskih kmetov Groggerjev, naj bi brali liberalcem" na limance vsedajo. zakaj se gold., ki nič ne vedó , so se tu na svoje limanice vsedli zabili so, da najdencev iz prejšnjih let je Gospodarske stvari. se malo ostalo y zdaj pa Ljubsjanske najdenišnice vec ni y y zato bo zadostovalo za naldecce prejšnjih let 5400 gld. ostalih 21.600 gold, pa morala bode dežela plačevati za najdence v tujih najdenišnicah, ker v nobenem deželnem zboru razen gornje Avstrije, kjer imajo Nemci Poziv » ministerstva kmetijstva naj gospodarji sadijo beke. f C. k. ministerstvo kmetijstva je naročilo z dopisom niso V se in Lahi večino vlačuge pa tje hodijo na porod. odpravili najdenišnice y nase od 18. maja t. 1. družbám kmetijskim , naj spodbujajo go spo dar je Drugi pot še več o deželnih denarnih in druzih zadevah. izrejevanji bek (Korb- oder Bandweide). tem dopisu priporoča si. ministerstvo bekorejo več dolinah so taka zemljišča, katera so Dodatek Kranjskim volitvam. tako-le : mrzla in vlažna , kjer ne raste rada trava, pa se tudi za njivo s pridom obdelati ne dadó. Taka zemljišča Kako liberalci gospodarijo po Slovenskem 5 imajo većino v deželnem zboru. kjer Vrli >> Slov. Gosp."jv svojem listu od 7. dne t. m. med drugim poroča iz Stajarskega to-le: „Stevilo postav zastran lj udske sole je pri nas zopet za eno številko pomnoženo. Svitli cesar so 17. maja tega leta potrdili postavo, katero je liberalno- pa, če je njih svet le nekoliko globokeji, se dadó z velikim dobičkom zasaditi z bekami. Po bekovih šibah se za pletenino (jerbase, košare itd.) zmirom tudi zunaj dežele toliko poprašuje, da se one lahko in dobro prodadó. Izreja bek in druzih vrb branje bekovišč prizadene nekoliko žanje bekovišč zahteva * vec ni težka iz- to y stroškov; vzdr-da se svet plevela čedi nemška večina Stajarskih poslancev sklenila zoper voljo slovenskih in konservativno nemških poslancev. * Beka spada v vrsto vrb; najimenitniše vrbne sorte so: Vsled te postave so krajni y najbolj pa okrajni šolski m beka ali košarica uhata vrba. bela ali rumena vrba } rdeča vrba 190 in namaka. Dobro obděláno bekovišče daje 10 — 12 let gospodarju dohodkov. Od tretjega leta naprej daje z bekami zasajeni svet toliko dobička, da zato obrojeni kapital daje vsako leto 20 — 30 odstotkov obresti. Iz tega se razvidi, da dohodki dobro gleštanih bekovisč presegajo ali vrtoarstva. Od druge strani pa pletenje jerbasev in druzih reči daje obrtnijsk (rokodelsk) zaslužek rodovinam, katere so izurjene v pletenini. Ministerstvo sklepa to naročilo s tem, da ga je Politične stvari. ■ 7 dohodke marsikaterega druzega poljedeljstva Zakaj so judovski časniki v Avstriji zoper Ruse in drže s Turki. Večkrat je bilo že omenjeno, da skoro vsi judovski veliko) v Avstriji se na vso moč po« časniki tezaj do Šlovano teh za Turčijo. Vzroka sta dva Prvi k ploh sovraštvo y pa d katere Turek najhuj tišei Drug volja pospeševati to izrejo s tem, da se na za to pripravnih krajih vpeljejo učilnice in da ga je volja, šti-pendijo dati izvedenemu gozdarju , da potuje po tujih tančneje dokazali ali dobičkarija, kar bomo na- deželah, kjer se veliko pećajo z umno izrejo bek, m se a Casnikarstvo v Avstriji je prišlo veČidel judom v Zvonee no3i Dunajska turkinja roke, poj udil se je poduči y kako z bekorejo drugod ravnajo ter da po do bo posebn Presse". Kdor pozná razmere tega lista i se ne čudil vršenem potovanju doma more tudi podučevati umno bekorejo. Ce se kaže, da v kaki deželi se more povzdigniti več y ako njegovi pisavi čuditi se bilo mar piša! drugače pisal bi lastnikom svojim v škodo, ako bi se poganjal za propad Turčije. Ko so se izdale Turšk čk se Jiaze, ua v natii uezeu se uiure povzuigam ,uuhiv * ^ i o « ol^^ew^ (lozi) m jo «.&« in razširiti bekoreja, naj družbe kmetijske to minister- Presse" prodana neki banki, ta časnik ni več Avstrijski stvu povedó in ob enem nasvetujejo možá, ki bi pri- kajti siužil je lastnikom svojim samo za izpeljavo nji- praven bil, na državne stroške podati se na tuje in kar hovih namenov na vzhodu. Da je od prvega začetka vzbodnih homatij posebno ta list Avstrijo klical na brambo e iz 8amopridnib namenov IQ bila j se bo ondi naučil, o tem podučevati domače ljudí. mobamedanstva, godilo se onib bogatinov", katerih lastnina Podučite stvari _ 71 e veliko ležeče na tem, da se Tur čij Presse" Njim ohrani. Glavni delničar tega lista je baron Hirsch Našim materam, kako naj izrejajo svoje hcere? jveč železn délai 7 Za to mu ki _ Turška po Turškem daj pač da To še lep znesek 11 milijonov frankov dol vredno, da njegov list Avstrijo kliče Turčiji na pomoč in svoje mnenje prodaja svetu za j mnenj da bi Na to vprašanje odgovarja, kakor Časnik „Chem-nitzer Nachrichten" poroča , nek meščan tako-le : tako pritiskal od spodej navzgor. Ako propade Turčij kdo mu bo dal onih 11 milij 7 ta „Turški" list na vso 77 Dajte jim dobro šolsko omiko in krščansko iz- j^o mu bo t0 rejo. Učite jih prati, perilo likati, nogovice zasivati, gumbe prišivati, lastno si obleko delati in pa pošteno •jel? sapo upij > da e prav tedaj 77 neod 7 Mnogi drugi veliki časniki, ki so podporniki Tur srajco narediti. Učite jih kruh peči, in jed dobro ku- kov, tudi so poj udeni, p prihrani, ki da 7 hati, ker se s tem marsikaj denarja mora v lékárno (apoteko) nositi. Učite jih veljá za 100 krajcarjev in da denar varuje ima manj stroškov. kakor dohodkov, in da vsi se sicer gold. naredila postavn tisti 7 ki judje gastva meje d e r u š t po drugi poti Rusij 7 in tako si ondi ne morejo v kratkem Času nabrati velikeg bo to pa kli tudi Avstrijske jude , ker judovski t ki več potrosijo, vbožati morajo. Učite jih, da plačana kiklja iz katuna se životu lepše prileže, kakor svilnata na dolg kupljena. Učite jih , da božje podobe , ki jo ima Člověk, ne pokvarijo s silno tes limi moderci. Učite jih to in uno reč kupiti, potem pa računati, ali se račun vjerna s kupljenimi rečmi. Učite jih zaupanje vse, pomoč rod po vseh deželah „skup drži H Dalj Rusij z močno roko iz Ruskih judov naredila judovske Ruse, to je: V3Í morajo biti Rusi, če prav so judovske vere tudi to jej je naklonilo sovraštvo Avstrijskih časnikar y a skih judov, ker ti so v Avstrij ali pa prvi vrsti judj m se kaj druzega Kd po tem se bo toraj čudil temu, da so vsi ti zagnali krik nad Rusijo in si prizade za se in pa delavnost. Učite jih, da je pošten rokodelec vaj ! v rokavih , če tudi nič premoženja nima, več vreden, Ustov, ki kakor 12 gizdavo oblečenih gosposkih postopačev. Učite jih vrtnarskega delà in veselje proste narave. Učite jib, Če imate denar za to, tudi muziko, slikarstvo in kakošno še Avstrijo spraviti v orožje zoper njo Vendar mora člověk strmeti nad predrznostj „5 teh navdušujejo ljudstvo za stvar, priđu Avstrijske monarhije ravno nasprotno. Kdor vé vzroke, se sicer ne drugo umetnost; al povejte da so to postranske dá jamejo peljati To male reči memo marljivega in umnega gospodinjstva. s voj poduk zajemajo veliko jih je, ki vse, kar beró, ver-posebno nevarno pri takih, kateri ves iz g časnika: taki se na- Učite jih, da na sprehod iti je bolje, kakor se na spre- hod voziti, in da divje cvetlice so jako lepe temu, kdor jih pažljivo ogleduje. Učite jih, zaničevati vse, kar se zadnje trobijo 8amoprid poprimejo načel in misel svojega lista in tako v en rog z onimi, ki jih potřebuj za namene svoje m sveti na videz 7 in če rekó, da ali ne » morajo zmi- to veliko pripomore izurjenost jdenost nekaterih časnikarjev, ki umejo dokazati. rom tudi tako misliti. Učite jih, da sreča zakonska ni da črno je belo, beio pa črno, in ■ 7 WHH^^H to, kar ni mogoče da odvisna od vnanjega lišpa in tudi ne od denarja može- Vsako UV J W ^^ V4 uv^ t UI liVj UCil U& l-LSVJ ^ VJL< mogoče. Posebno Dunajski listi so v temu mojstri Vegâ y aiupaa uiuu iu uu uJw5uv^5€i| tjuc*v>aj«# vse to 3Voje hčere učili in so one to razumele ampak edino le od njegovega značaja. Ako ste 7 samo na sebi še tako škodlj neverjetno ali neumno 7 potem reč vedó ti sukatí, rešetati in mesti tako dolgo jim mirno, kedar je čas za to přišel, možiti se; čas dovolite potem bodo že same pravo pot našle." da, kratke pameti popolnoma verjetn če jo še z navideznimi log y zabelijo, se zdi nek Dunajsk list na lažnjivi telegram Kurdov (konjikov) vzelo Rusom trdnj brž spi to mogoče 7 Tako da bralcem na pr. je e 10.000 Ardahansko uvođen článek, v katerem ako dokaza! > 7 da je topov ako bi ne bodo vzeli trdnjave s topovi vtrj jihov člověk vé , da konjiki brez drugače* konj kakor kobilice čez visoko zidovj 191 V v DJO DBOROI1. liOl - ûaimugj ua jc do iaau ucuujuiu voouju j aai jc ivujc , —— guvum jo StldOlliU —— „Lil ljudí v gosposkih suknjah —taki Časniki imajo precejšnje treba ti sramovati se mene, v škrlatu rojenega vnuka V . »1 • I 1 1 i v • 1 • • V v 1 v ! *1 1 , « « i • 1 i • . . • skakali. Ker žalibog, da je še tako neumnih všemu kar je tvoje a govoril je strastno ni število vernih bralcev, se strašno napihujejo y češ } da zastopajo ne mnenje svetá, temveč litična oblast, s katero mora celó ministerstvo pogajati Qrških carov, dostojnejše bodem jaz spremljal tvojega pokazal je vojvodo. so tudi velika po- sina, nego bi ga le ta barbar" in o važnih rečéh posvetovati se ž njimi celó v množném številu o sebi » Ali Emanuvel? !" Zato nasmijala se je sultanica >> mi" pišejo „ali si se že prostavil z mnogimi junaškimi čini?" I V 1 • I VI*« kar se je nek Dunajsk list predrznil pisati gledé govora Angleškega ministra Derby-a o vzhodnem vpra-šanji: „Vse to vé lord Derby o Avstrijski politiki, Saj ni davno, povprašala je skoro zasmehljivo. „Ni manjkalo mi volje, temuč prilik ni bilo, da bi bii dokazal, da hočem tebi in všemu, kar je tvoje, na ljubo kri prelivati brez vsakoršne prisege, brez sile" mi (namrec vrednistvo lista) tega ne vemo." odgovoril je mladenič razžaljen in obrnil glavo v voj- ín i Pa. Ali ni to orjaško smešna prevzetnost pihovanje? > av žabje na- vodo tù 99 la8tnovoljno se ti ponujam rcujj^* — ixx, v mojih pr8Íh — v uai LU DC JC Uch pioi - „UUVjIYč Iz teh kratkih stavkov je razvidno, zakaj bi Av- slavnib in velikih činov zárod, a ne bode te sram mene • v I • v 1 • O junaski čini r « vdaril se je na prsi počiva sirijski judov8ki časniki in njihovi privrženci radi tirali svojega služnika, draga gospá! preveriš se Av8trijo v Turški tabor proti Rusiji. Mi > y da ne t« pa upamo, zagotavljal je z resnostjo dorastlega moškega, da je poda ima Avstrija še tudi móž zdravega uma in lojalnih slušavec zábil na njegova leta, ki so bila stoprv na državljanov pogubo. ) ki vedó, kaj je njej na korist ) kaj pa na Zabavno berilo. pragu mladeniške starosti. Molčec je sultanica poslušala ognjene besede tega Čudovitega mladenča; z očito zadovoljnostjo je, brez vsakoršne nevolje zbog vsekanih ran, kakor dorastel Angora. Zgodo vinski - roman tičen obraz čiovek posluša otroško žlobudranje, tako je vojvoda po-slušal njegove besede, pokojno prikimal z glavo několikrát, a ni z besedo ni izdal svojih cutov; le sultanič Mohamed je radostno tlesknil z rokama. „Ha, ha!" zavriskal je mladostno razburjen » ta bode moj tova ris (Dalje.) j Obrnil se je in brzo je, kakor kak poslusen sluga ni z njim daj, mati, da pojdem!" — govoril je gospo- in podprl se je pod pa- dovalno, osato svojej materi stopil iz sobane, da izvrši svoje sestre ukaz, ni elišal ni, kako je Topličanin glasno smijal se, ni čul njegovih glasnih besed: „Mogočna bramba si najkrutejšemu so- zuhama z rokama nik , ali pa nihče !" kak razposajen dečko godi njega hočem, da bode moj sprem vdaril je ob tla z nogoí Lkor je vajen, da se mu po volji ki vse. vražniku svojega naroda slavnega oČeta!" in svoje vere, ti oslepljeni sin Sultanica je prikimala z glavo, ter dovolila, sultanič pa je přijel svojega izvoljenega spremnika in potegnil „Vojvoda Topličanin!"1 — w^wum« jo ouuauiu< Milana in obrnila se va-nj o vsej svoji gospodovalni do ogovorila je sultanica ga za roko, da je jedva mimogredé opomnil: Zahvaljujem se ti, draga gospá, ker si me osvo 8tojno8ti, nic ni strasti, hladna ni bil ganjen nje glas, ni prićal ni nevolje, bodila ženske službe, da ne bodem stražil vhoda v tvoje Je bila, kakor bi bila govorila s kakim izbe ? prisezam na palačo svojih očetov ? ne vrnem se tujim, do céla neznanim človekom. v več v sužnjiško službo!" To sem bil do osodne nočí v Drinopolji (C nil je vojvoda predrzno, bolestno zdaj nisem opom- nič » Kakov mladenič je to!" začudila se je suita nica glasno in nepremiČno je gledala za odšlim Grkom. več , nego svoje prisege suženj u „Možak bi bil še, da ni svojih očetov sin u ft Vzemi mojega sina, svojega gojenca u je Milica dalje do céla hladnokrvno, kakor popřeje, m v*-><*j ■ jej bila na mari ni Milanova drzovitost, ni njegova bo- »a velik junak bode. lest — „pokaži mu seralju s cimbure, kako njegov oča »Kaj še !" — na govorila nesel je vojvoda in tako zamislil se. __* - __? C n -i iliri 1 WI ri A Ir ^ ( n n f ti opo- m ,Sàj tudi bode možak' zatrdila je sultanica u lest — „pokaži mu seralju s igra z nevarnostjo, naj se uči in junak o najhujši buri. } cimbure, kako njegov oca > kako se možak vede mož Ka nasmijal se je Milan j» nihče ni ne 9 ne junak, kedor tujcu, pa ne svoji domovini y žrt- u vuje junaška dejanja, tak čiovek je najemnik, kuka peklenski uri sem obljubi], da bodem gojil 9 vica, zaničljiv izvržek." život tvojega sina a opomnil je Milan plamtečega Sultanica je ostrmela zbog teh besed , stopila je obraza, ognjenih oči, glas se mu je kar tresel vsled 99 Kaj!? << same zlosti 99 tega pa ne tega, da bi jaz bil sluga f sem začudila se je. govoril je vojvoda čudovito raž- ali pa napósled morda celó njegova pestuna. „Jaz sem měnila, da bi možak in junak, kakoršen je vojvoda Topličanin, najbolje znal junaške čine jas- nazaj. „Dejal paljen dalje izdajici pred prag ne posveti slava , temuč pogine na nikedar odpadniku in domovinskemu veke , najooije znai junasse cíne jas- vCali ostane potomstvu v takem spominu, y nedostavila je sultanica z jako než- koršnem je hudobec , ki je bil prvi vzdignil se na svo- v ka- niti mojemu sinu « 9 nim, ljubkim glasom. >> Dovolj je to, jasna gospá' i oglasil se je mla- denič, ki je bil ž njo vred stopil v sobano, pa je došlé pri durih v harem stal in molčal, a nikakor ni bil hlad-nokrven ; v nestanovitém lesku njegovega oka, v pro-menljivem izrazi njegovega obličja je bilo toliko govora, jega Boga. Tako osodo si je preskrbel Brankovió, ki je bila zmotila ga tvoja sestra, a takova osoda Čaka ki si ti okanila me, ako me ne osvobodíš tudi mene ? moje prisege a 99 Ali te boli torej obljuba, s katero si se zavezal, da bodeš bramba meni in mojemu rodu?" povpra- kolikor je čutja prominjalo se v njegovi notrini ; stoprv šala je Milica, dobro je v glasi tajila bolestni ocitek zda], rv vj j tř kjí i v * uuo ia a u uoatu uuuu ouiiauiuiuu jj^j) VWJL ^J tA J ^ •M htevo, stopil je naprej, jako hudo in sovražno pogledal pristavila je z drhtečim glasom vojvodo , pa brzo svoj pogled proměnil v takov izraz izraz globoke bolesti skrivala v sebi. - »___j. y________i'i____ i • i • i . __•• _ j__________a i: u: ko je bil vojvoda tako osato odbil sultaničino za- tega torej ti je žal in nekedanje ljubezni do mene" • 1 t 1 I k V9 1 1 I 1 • 1_ ? 1 _ _ kakor bi bila močen plamtečega sočutja, kakor hotel V8esati vso sultaničino bitost gospá !" bi bil s tem svojim pogledom 99 Ali da bi me bolela obljuba' povprašal je Mi j 79 dovoli mi, jasna lan po kratkem molčanji obljuba moje ljubezni do poprosil je in ponosno dvignil glavo tebe? nikedar in nikakor ne!" vskriknil je og- smel spremiti tvojega sina i sai se pokorim tebi in njeno 99 kajti takrat, ko si me pogledala, da je moje 192 srce V8koprnelo po tebi, vredna si bila junaške bezni, — takrat si lesketala med Srbskimi devami, ka- ampak bilo bi jim jako prijetno, vsaj oni ne samo proti kor solnce leskece med nebeškimi zvezdami, a srečen Rusiji divjajo, ker se boruje za kristijane, ampak danes Magjarom in Avstrijskim nemčurjem ni to samo mogoče je bil } kdor srecnejši směl bližati se ti, jaz pa sem bil naj- raji ko jutri bi začeli vojsko zoper njo y kajt zamolČal se mu oko Kranjski de- takrat si me rada imela sè svojimi uati" želni zbor je razpusčen, nemčurjem se po besedah Ljub- zamišljenost je nenadoma pooblačila ljnnskega „Turskega lista" sline cedé po Peštanskih škandalih Turskim softam na čast, zato jim je treba ) i v srci ne y Milan? povprašala je sultanica večine v deželnem zboru , katera bi ropotala proti Ru- 8 takim glasom y da stresnil se vojvoda, spomnil ga nje na večere v Prizrenu > in gnila njemu , kakor bi tudi njo bil zmogel spomin ; se in ko Je siji, slavo pela Turskim bašibozukom in pomagala bi Avstriji stisniti v roko meč za Turka proti kristijanu. Nas tukaj v Rusiji je ta novica zeló osupnila, vendar zopet bila vsklonila njenega obličj nje rosno okó y slučaj y dgrnil se je zavoj na pol z se nadjamo, da naši Kranjski Slovenci, katerim razvaline da je Milan lehko videi okoli cerkvá se pričajo, kako so Turki nekdaj njihove (Dal prih.) Naši dopisi. Rusije 3. junija n Noben zgodovinar pri- hodnjih časov ne bo v stanu opravičiti, kar je Angiija poslednji dve leti pregrešila; ona bo dajala težak odgovor pred sodbo zgodovine: njeno vest teži Bulgarsko pradede v cerkvah morili, se ne bodo podali prijateljem Turškim, ne bodo skrunili svoje kristijanske vesti, svoje cloveške časti in svojega slovanskega imena, ampak pokazali bodo, da so pošteni rodoljubi in volili bodo svoje že izkušene narodne poslance, katerim srce bije za svoj kristjanski Slovenski narod. tako Gorici 10. jun Ze več ko 15 let nismo imeli mirnih volitev za mestno starešinstvo . volilnem y klanje, Srbski in Crnogorski boj, Ruska vojska s Tur- kakor letos; vršile so se přetekli teden. J 7 O J / nM _ f • i • • / 4 v * * i v * ćijo. ne bilo Vsega tega felanja in prelivanja človeške krvi bi bila Angiija odkritosrčno přijela tište razredu so izvoljeni (prejšnji starešine) dr. ko sicer malovažne predloge, katere je Rusija stavila v rovič, dr. Ed. Se i z in Iv. C ovaci g; razredu grof Ant. At te m s (nov) in v v a u- volilnem razredu go- svojem prav slovansko-nesebičnem miroljubiji. Slovan- spodje dr. Verzegnassi (star) in dr. J. Battiggi ska skromnost se nikdar v zgodovini v mednarodnih (nov). Vsi so izvoljeni enoglasno ali malo da ne eno- odnošajih ni tako sijajno pokazala y kakor naše dni v glasno. Agitacije ni bilo nikake; nasprotnih kandidatov Slovansko-turškem vprašanji: vojska je s Turčijo, z narodom, katerega vodi surovi verski zakon in priro-jena ljutost in krvoločnost, ki človeških pravic ne pozná, mednarodne pravice ni bilo. To je lepo, da se je strast v Gorici ulegla. Sicer pa je šlo letos manj volilcev volit, ko prejšnjih Delo za novo pokopališce — o katerem sem na jeziku ima, v dejanji pa let. že večkrat poročal je p r i č e t o. Ko so tla ravnali * nikdar nikoli ne spolnuje. tej vojski Rusija ne našii so mrtvaške kosti; bil je namreč ondotni prostor prasa sebe, kaj bi bilo njej koristno iz vsega tega, kar odmenjen za pogrebanje ^ vojakov za časa francoskih vojsk. — Povedal sem uni pot, da je bii gospod nadvojvoda Albreht v Ogleji. Pozneje je podařil za ona more storiti; ona le praša , kaj je pristojno blago dušnému narodu, kaj je prijetno bližnjim in daljnim prijateljem in nasprotnikom. ^Rusija ima brodovje veliko ondašnji starinski muzej 100 gold. Ta muzej y ki bo bolj močno nego Turčija. Če je Turčija smela objaviti s časom dika Oglejskega mesta, vse naše dežele in Av- strije, bil je ustanovljen leta 1873., in že takrat je blagi Vr o či n o imamo blokado Crnomorskih pristanišč, Rusija bi lahko svojo floto poslala k Turškim bregovom Sredozemnjega morja in razbila bi Turške bronenosce in druge vojne ladije. Al Rusija ne samo tega ne misli storiti, ampak prepo-vedala je tudi morsko ropanje tako, da Turške trgovske ladije svobodno plavajo, kodar hočejo. S tem blagoduš-nim postopkom je Rusija hotela pokazati, da v vojski s Turčijo se ona ne stavi na eno in isto stopin j o s svojim divjim protivnikom , od druge strani pa je ona hotela tudi ugoditi Angliji 5 s katero se pogaja za Evropejski mir. Angliji je veliko na tem ležeče, da Sueški kanal ostane v strani od vojske; Rusija jej je v tem ugodila. Rusija je gotovo Angliji še več po volji storila, kakor sem Vam že pisal. Ali v tem se bo najbrže spet poka- nadvojvoda nekaj za-nj podařil. 25° R. v senci kaže gorkomer. Polje je hudo krasno. Sviloprejke pa gredó mnogim pod zlo. — Čudno sre- nasprotje zapazujemo že nekaj let v Gorici diŠči rajske dežele, dežele sadjerejske in po nekaterih stranéh vrtu podobne. Vsega pridelujemo, prav zgod- njih pridelkov imamo y ali imamo jih samo y da jih gledamo, kako jih na krásnem našem trgu skla- daj o in odpravljajo na železnic o. Češnje grah fižol krompir — »^ [JIUVJ j V JJJV Gradec , na Dunaj in Bog si ga vedi kam še o stanki so za nas domaćine. vse gre proč v Lj ubij ano ? y > samo in še te moramo večkrat kupovati odprekupčevavk; na vsak način kako resniČno je, da Slovana je treba suvati na- primeroma zalo ■ ■■ m ■■ wM prej k temu, do česar ima pravico, drugače v svoji ne-izmerni skromnosti se vedno boji, da, polastivši se svojih pravic, drago. Papeževo 501etnico so po naši deželi tudi na kmetih sijajno obhaj ali so- sebno v Lahih. Gorici so zdaj sodnijske ob- morda naredil bi krivico sosedu. Težko da ne ravnave s porotniki. Dne t. m. je bil k smrti bo Angiija primorala Rusijo, da se odreče vendar na zadnje tej preveliki skromnosti. Angiija kriči na glas po Èvropejskem miru, pa se jej sline cedé po Evropejski vojski. *) Novejša poročila silno sumičijo Beusta obsojen nek A. Bolko (Kravos) iz Ajdovskega^ okraja domá , ki je svojo zakonsko ženo umoril. — Se neko čudno prirodno prikazen naj objavim. Čudimo se včasih da ski vojski. ^j iNovejsa porocua siino sumicijo Deusta, — P° dolgi suši — u« j^umui ^ûuu da je v Angležki mreži ter si na vse kriplje prizadeva jeseni cvetó; jez sem te dni še nekaj bolj čudnega za- na pr. jablani pozno v to mrežo zaplesti Avstrijo in Francijo. Res! krásen prizor bo to: prvi dve katoliški državi v zvezi z Anglijo, katere kralj je nekdaj přejel častno imé „branitelja svete vere", se bodo vojskovale in kristijansko kri prelivale zoper kristijane za zakletega sovražnika pazil. Nekaj časa pred Véliko nočjo sem dobil loneo rêzede, katero so držale po koncu tri v prst zabodene páličice. Kakošne so bile izprva te paličice, nisem gledal, al to sem videi, da so se pozneje taka posušile, da se jim je lub povsod razpokal in po večem kristjanske vere, za ljubega Turka! Je * Ta beseda je pač pravo zadela. to mogoče? odpadel. In ko je nazadnje tudi rezeda že skoraj usi p o g a n j a zdaj ena omen jenih paličic Vred. hala lepo y ) čvvrsto zeleno perje. Kake sorte lesu so 193 _ palčiće, ne morem poznati. Sredico (stržen) imajo debelo. Iz Spodnje Idrije 7. jun. — Naj oznanim iz spodaje Idrije in spodnjih Kanomelj častitim bralcem „Novic" naše velike nadloge, katere moramo že okoli sto let trpeti. Al še sedaj ni podobe, da bi milejše soince, solnce pravice pred naša tla posijalo. Po naših izkazkih od leta 1868. do leta 1876. je dokazano , da je v tem času pri 50 bližnjih posestnikih veliko živine, in sicer 4 konji, 4 voli, 14 krav, 3 junice, 177 teiet, 69 kozá in 197 ovác poginilo; ovác in kóz sedaj od mesta Idrije za reko Idrijco po spodnji Kanomlji in spodnji Idriji do Tomin3kega okraja prav nič več rediti ne morejo, že v Masorih so nekateri kmetje pri reki Idrijci ob vse ovce prišli zarad strupenega smradu od Idrijce. Sami rudarski gospodje morajo do dobrega prepričani biti o tem, da nam krave večidel le mrtva teleta delajo, kajti kupili so kravo za poskušnjo (probo), katero je neki rudar v hlevu pri gosp. Fr. Gabrijelu skozi 3 leta dobro krmil in marljivo gleštal; al brž prvo leto je krava porodila mrtvo tele , katero je bil rudar na tihem zakopal; drugo leto, ko je krava zopet mrtvo tele storila, ni hotel rudár teleta več zakopati, morali so ga konje-aercu prepustiti, al ukazalo se mu je, naj o tem teletu molči, pa je prepozno bilo, kakor so „Novice" v 23. listu 1876. leta že povedale. Vložili smo prošnjo si. c. kr. ministerstvu poljedelstva 31. januarija 1877. naj bi se odvrnila škoda, ki jo naši živinorejci trpijo , in poslali smo tudi drug izkaz od gosp. Jan. Leskovca, v katerem je on sam sebi storjene škode na 3437 gold. cenil; tù ni vsteta škoda druzih gruntarjev, oni posestnik pa, ki največ škode trpí, v navedenem izkazku še vpisan ni, namreč Matevž Kavčič. Poslali smo drugi izkaz od leta 1868. do leta 1876., v katerem je vsa živina, katera je v omenjenem času poginila ali mrtvo tele storila , od župana spodnje Idrije vpisana , po katerem pride v tem času na gosp. Janeza Leskovca le 997 gold. Přejeli smo z Dunaja našo prošnjo nazaj , v kateri se nam naznanja, da pride maja meseca komisija preiskavat naše pritožbe. In res je prišlo 22. maja 6 tujih tujih gospodov ob 9. uri zjutraj v grad , in na poziv gosp. Jan. Leskovca grem tudi jaz ž njim h komisiji, da vidim, kako da se delà in da potlej ne govorim , da on za gospode in le za se delà. Ker mene niso povabili, me menda tudi niso radi videli, al smel smo še vendar ostati. Vodja komisije nam je pred vsem bral namen tukajšnjega sboda. Potem popnme c. kr. viši rudarski svetovalec gosp. Marko Lipoid besedo in nama pravi, da so slavni gospodje v Idrijo poslani, ki bodo preiskovali našo škodo; ako bodo leti gospodje izkazano škodo pripoznali, jo vam hočem plaČati, brez tega pa ne bodem denarja v vodo metal. Ako bi bil tudi jaz vladno povabilo dobil, bi tem besedám ne bil molčati mogel, ampak naravnest bi bil rekel: vsaj ste, gospod, imeli sami eno kravo skozi tri leta na skušnji pri g. Gabrijelu; lahko poveste, koliko telet ste priredili. Prvo tele je vam rudár skrivaj zakopal, in drugo leto, ko ga ni hotel sam zakopati, ste ga mogli konje-dercu prepustiti, to leto pa se je s tretjim teletom ravno tako godilo. Potem bila bi častita komisija vedela, kaj je resnica in kako po pravici odškodovati škodo. Dne 23., 24. in 25. maja so gospodje pri dotičnih posestnikih v spodnji Idriji in spodnjih Kanomljah hleve in krave pregledali in popisali, dne 26. maja pa v Idriji pri dotičnih posestnikih. Al nekateri poškodovanih so so se 27. maja pri meni pritožili, zakaj da k njim niso prišli hlevov in krav ogledat in popišat; pritožili so se meni ravno tišti, ki so za škodo za poginena ali klaverna teleta eni po 10 gold., drugi po 5 gold, po-vračila dobili. To me je osupnilo in upanje podrlo do tega, kar je glavni namen komisije. Povedal sem pri komisiji, da naš okraj Idrijski ima 10 županij in 1734 hiš; konjederec pa ne dobi od vseh druzih županij toliko mrtve živine, ko od teh 50 posestnikov. Al ni to dokaz, jasen kot beli dan, kaj delà strupeni smrad? Vsaj je še prejšnje čase toliko pravičnih pro-fesorjev in zdravnikov neizmerno škodo pripoznalo, zato ne obupam, da bi sedanji, če so se prav prepričali, ovrgli, kar tirja Božja pravica. Boštjan Leskovic. Novomesto 5. jun. (.Nemcursko gospodarstvo.) Mestna naša gospóska, ki se rada magistrat imenuje, nam je napravila na mestno hišo lepo uro. — To je vse hvale-vredno. Al mnogo reci je, ki člověka siiijo na premiš-Ijevanje: kaj delà ta magistrat? Ce člověk pride od Zagreba gori po mostu, vidi neke stopnjice, ki ga vo-dijo v mesto navzgor. Kamenitne so, vdelane na skale, in služijo većemu delu obćinstva za najkrajšo pot med Kandijo, našim predmestjem in mestom samim. Al člověk, ki ima skrb za zdrave svoje ude, ne upa si pogostoma todi hoditi , kajti kamenje leze tù že narazen, skala se trga od skale, tù manjka stopnjice, tam je člověk, posebno otrok, v nevarnosti, da se ne pre-kucne navzdol, ker je ograja sèm ter tjè pretrgana. la še enkrat ponavijam, da to je obcno hojena pot — a se vendar nic ne popravi, že nad eno leto ne , kajti naša nemcurska inteligenca ima slabe očí, da niti naj-potrebnišib stvari ne vidi. Oglejmo si tudi drugi konec mesta. Tù je nek prostor nasajen s kostanji, kojega občinstvo rado imenuje „alé", kar bi se drugace reklo tudi drevored. Cemu so po mestih drevoredi, to vsak vé; so pa tudi vredjeni tako, da zaslužijo to imé, da se Ijudjé spočivajo v njih in okrepčujejo z zdravim zrakom. V našem mestu je pa letos vse drugace. Se-dežev ni, ograje tudi ni; prost je ta prostor vsem božjim stvarém, ki živé in se gibati more o, in — »bor-ribile dietu" — zato tudi ves neosnažen in umazan. Strašno smo primitivni! Da bi ti kostanji že donašali kak dobiček, radi bi odpustili mestnim očetom , da jih vsaj še stati pusté. Ker pa tudi tega ni, bilo bi boljše, da se še ta drevesa opusté, ako že nočejo napraviti spre-hajalisča, kakor se spodobi. Takih nerednosti pa je še več. Ugovarjati bi se utegnilo, da ni denarja. Vemo, da ga ni in da manjka ,,nervus rerum gerendarum" Novomeški občini tako, kakor drugim. A če je vendar za drugo novcev , zakaj bi ga za reči ne bilo, ki so mestu jako potrebne. Lani so obljubovali in se pridu-šali, da bodo napravili Bog vedi kaj za mesto, a letos ni vsega skup nič. ,,Po njih sadu jih bodete izpo-znali", pravi sv. pismo. Dolenji Zeraon na Notranjskcm 10. rožnika. — Volitev volilnih mož v Bistriškem okraji bode 20. t. m. Pisatelj teh vrstic se čudi Jablanski županiji zarad Čudno napacnih imen, katerih ni v naši vasi. Ko pogledam imenik, aii sem vpisan ali ne, najdem se zapisanega „Josef Zadu". Misli se mi vrivajo, da je to nalašč narejeno, vsaj vendar poznajo „koje boje" je to imé. Zato opozorujem druge volilce, da naj pazijo. Pa vsaj so že naše ,,Novice" zadosti nas podučile. Al to prošnjo imam, naj blagovolijo povedati nam: Ako oče ne more iti k volitvi, ali je veljavno , če svojemu sinu (prihodnjemu gospodarju) polnoletnemu dá pravilno narejeno pooblastilo? Sicer pa upam, da bode volitev dobro iztekla. J. P. Sk. Iz Ljubljane. — Okoli vi i te v za deželni zbor suce se še zmirom najboij politično naše življenje. Kakor se nam poroča, začno se prevažne volitve volilnih mož večidel vršiti prihodnji teden. Naši rodoljubi po deželi v obce vedó ceniti imenitno nalogo, ki jo jim naklada 194 blagor domovine, zato radostni čujemo, da noben pošten ne ponuja svoje mrzle robe. Ne davno sem bil priča rodoljub ne drži zdaj križema rók. sledečemu prizoru. Kmetič gleda tak voziček in ko (Iz seje dež. odbora 9. junija.) Sklepom krajnega prodajalec zopet zakroži svoj „sorbetino", pravi: in okrajnega šolskega sveta v Krškem zarad upeljave to je čudna navada. Cemu ta človek po mestu ozna-nemškega učnega jezika v 4. razred ljudske šole v nuje, da ga srbi? Misli mar, da ga bo kdo popraskal ? Krškem in v 3. razred ljudske v Leskovci deželni Naj se praska sam. u Druga prikazen je voz z uma odbor ni pritrdil, ker o tem določujejo učni načrti, zanimi žaklji, ki se vsak dan po mestu vlačiin premog kedaj in koliko se ima v tri- in štirirazrednih ljudskih ponuja. Voznik ne upije, ampak zvončka in sicer šolah nemški učiti in podučevati. — Pogojem g. Martina prav tako, kakor je v cerkvi navada ; na ulicah se sliši llotschevarja iz Krškega, da prepusti svoje nove po- tako zvončkanje kedar gredo obhajat. Meni se zdi slopje le proti temu Krški občini za ljudsko šolo in tako zvončkanje ne le nepristojno, ampak tudi nadlež-za napravo meščanske sole v Krškem, da v štirirazredni _l _ — __^ ^ m, a 1 ** a a ^ ^ m ^ a liivo, ker straši ljudi in jih moti — posebno ženske ljudski šoli nemški jezik oatane obligatni učni predmet, ďa hité na ulice po blagoslov, potem pa se jezé nad v 4. razredu pa postane učni jezik, ter da mora biti v zmoto. To sta že dva pridelka napredka. Morda pride po uli- v meščanski šoli nemski učni jezik, in ta šola ostati za vse čase nemška meščanska šola, deželni odbor ni pritrdil zato, ker ni še rešeno važno vprašanje: kdo bo vzdržaval to šolo in plačeval stroške njene, ki bi zna-šali vsako leto vec tisuc goldinarjev. Po postavi namreč naprava in vzdrževanje meščanskih sol je dolž-nost celega šolskega okraja, to je vseh občin se kdo, ki bo Frankobrodske klobáse prodajal cah in ljudi vabil s tem, da bo streljal s topovi. Novičar iz domaćih in tujih dežei. Du n aj Novica, da ministerstvo namerava ki bi morale po prikladah na davke skerbeti za plače odlog državnega zbora koncem junija meseca za učiteliev, za učne pripomočke, kurjavo i. t. d. Torej meseca, ni še resnična; ministerstvo želi, da se ne od J — — - ..... ložij , «......i—r------->---j-----~..Tor<;j je treba sklepa vseh občin Krškega okraja in njih pri-trjenja, da se napravi v Krškem meščanska šola pod pogoji, ki jih Hotschevar stavi. — Prošnje zapodelitev dveh Schellenburgovih stipendij za sprejem v Tere-zijansko akedemijo na Dunaji izročil je deželni odbor vladi ter predlagal, kterim prošnjikom naj se štipendiji podelite. (0 vcenitvi zemljisc zarad uravnave gruntnega obravnave velevažnih predmetov, ki jib ima rešiti novo pogodbo z Ogri in novo poslanec Suess y ki ima o davka.) Maja meseca t. 1. se je v naši deželi vcenilo 45 davkovskih občin z 54.822 parcelami državni zbor, na priliko, uuw p davkovsko postavo. Zato menda dne t. m. interpeliral prvomestnika odseka novi davkovski postavi poročati: kdaj da pride ta po stava v obravnavo zbornice? Prvomestnik Eichhoff je odgovoril, da nova postava namerava davke povekšati in da sedanji Čas ni za nova bremena ugoden, vendar odsek pripoznava potrebo povekšanja davkov in do 20. in sicer v t m pride ta postava zbornici v obravnavo Bo vas cenilnem okraji Kočevskem 2 občini z 8658 parcelami, v cen. okraji Črnomaljskem 3 občine z 8248 parcelami v cen. okraji Krškem 3 občine s 5870 parcelami, v cen. „Tagblatt" kaj o tem poroča 1, kar bode sklenila po liki večini nemška zbornica poslancev? nove pogodb z Og 7 Kar se tiče bodo o tem tudi viharne raz- v cen. okraji Novomeškem 4 občine s 5643 parcelami okraji Ljubljanske okolice 2 občini s 4207 parcelami, v cenilnem okraji Kranjskem 6 občin z 4138 parcelami prave, kajti dotična komisija Ogerskega zbora že je skle nila, da cen. okraji Postojnskem 3 občine s 3961 parcelami v v v procent manj, kakor dozdaj 29 procentov, hoče Ogerska donašati ) tedaj cen. okraji Kamniškem 6 občin s 3888 parcelami, * cen. okraji Logaškem 6 občin s 3843 parcelami, v cen. okraji Litijskem 6 občin s 3313 parcelami, v cen. okraji Kadoljškem 4 občine s 3053 parcelami. Gosp. Fr. Po vše, velecenjeni profesor na Go-riški kmetijski šoli, je přejel od sl. ministerstva kmetijstva častni nalog, da v Istri pregleda govejo živino, posebno subvencijsko. Nastopil je, kakor se nam poroča, 1. dne t. m. nadzorno svoje potová nje ter ga dovršil do 1. avgusta, do katerega časa mu je po željah minister- vzajemnim državnim stroškom! Avstrija mora na vsakako na to odgovoriti: „non possumus", kakor „Agram. Presse" na kratko pa dobro pravi, kajti dualizma, nikdar dosti sitega na Magjarski strani, mora Avstrija že sita biti Dr. Raz lag je zarad bolehnosti od zbornice poslancev zopet dobil odpust za 4 tedne boj Kako naša Avstrij mada misli o T ur skem y pokazalo se je zopet te dni v Pragi, ko je o koncu vojaških vaj brambovcev cberstleutenant Kolb razpustil vojake z nagovorom, v katerem je med drugim rekel: Popolnem sem prepričan, da — če bi Vas presvitli y) stva deželni odbor Goriški dovolil dopust. (Čitalnični novi gostilniČar) je v pondeljek zve-čer odprl restavracijo svojo na prijaznem čitalničnem césar kli cal k orožji — boste navdušeno šli v boj zoper nevernega Turka In tími >> h-klici jaki so odgovorili z gromovi vrtu s soirêjo y pn kateri je sodelovala c. kr. vojaška Iz Eusko-Turskega boj Iz Azij ni odločnih Občinstva se je zbralo mnogo , ki je bilo jako Gospo- godba. zadovoljno z izvrstno pijačo in okusnimi jedili. dar in gospodinja sta tedaj z veliko pohvalo prestala prvo preskušnjo, ki jima za prihodnost zagotovlja dober novic. Le toliko je gotovo, da Rusi gredó vedno na- , Turki pa se jim umikajo. Muktarjeve armade že Donave Rusi še tudi niso pre- prej menda ni veliko več. stopili; vendar se bo to zdaj gotovo kmalu zgo^dilo, ker vspeh. Da v postrežbi ni bilo vse tako, kakor mo- voda pada. Za prestop je ralo biti in si je gostilničar sam želei, tega kriv je bil menda podšuntani so imeli dnj pripravlj Crnog dni hud boj s Turki, ker so ti hoteli „střik" natakarski, y ^ A % A. X T J M JL i/ ¥ kateremu bo ener- predreti skoz Dugo (Dolgo) sotesko in preskrbeti trd gicni gosUlničar vprihodnje že vedel v okom priti. (Cence iz Ljubljane.) Ako pride človek s kmetov Ljublj ano , gotovo bo zapazil dve prikazni. Prva je njavo Nikšiče z živežem. A tega niso dosegli, čeravno je boj trajal neprenehoma 55 ur. Izid še ni natanko v mož z majhnim vozičkom, katerega pred sabo naprej znan, ker so zanesljivimporočilom potazaprta. Ce sose HAnnm AOTl * 7 Crnog rije pri tem vedno upjjoc ali marveč pevajoč: „uuíuo-tino! Gefrorenes!" Človek bi mislil, da stanujejo v Ljubljani sami Lahi in Nemci ali pa da Slovencem mož Sorbe- teh sokolov Turki ne bodo ugnali umaknili, to storili so le iz previdnosti Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef BlaznikoYih dedićev v Ljublj