Bulgarija. Bulgarija je prosta,neodvisna od Turške! Tako vzkjikajo navdušeno Bulgarj, a njih radrost čutijo tudi vsi siovanski narodi, ki imajo smjšsel za evobodo._ Mi Slovenci kot bližnji krivni ibratje iz srca čest: tamo bulgarskemu nsrodu na osvoboditvi ter jim želimo sre&e pod svobodnim soincem. Razglasitevi bulgarske neodvisnosti ni vizbudi la v Evropi tolikb odpora kakor prilastitev Bosne ii Herq!egovine. Le Turški to ni po godiu, kar pa je samounievno, ke*rzgubji nekajj kielnalrja, ki ,ga je irior^al sedaj del Bulgarije kot davek plačevati. Toda vojsko tndi Turška ne bb zaSela, Od drugih držav pa je ce lo upati, da bodo kmalu pripoznajle samosiojnost Bul-. g^rarske. Turčiia noče vojske. Oari)gn\ad, G. okjtpbrai. frur&ki minisjiTtskii svet je knezu Ferdinandu 'brzojavil, da tufška vlada proti proglaaitvi neodvisnoSti Buftgarije jn po^vzdigi v, kraljestvo slovesnio flrotestira pri vseli velevjastih in se bo ra^naJa po njihovih odredbah. Veselie v Bulgarlji. S o I i j a, 6. pktobra.; T\i je nepopisno ycselje. Kraij FerdjnaDd je i?dal manilest,' v katerem še enkrat oona.VlJa svojo izjavo o neod\ignosti Bolgarije ter pravi, da naj pomlajeno ITnr&ijo vežejo z neodvisno Bulgarijo prijateljske vesti. Vest^ da Bulgarija mobiilizira, so uralno zajijkuje. -.Bulgar.sko kralfcvstvoi ali carstvo? Nemške noviiie dosl.odno pjšejo o novem bulgarskem ,,kraljevstvu" jn o ,,.kra]]u" Fjerdiina,n«chi. Resnjica pa je, M ie.. knez Ferdinand v iTftrnovi proglasil preiSji.io kneževiino Bulgarsko in vztočno Rumelijo ,,l>nlgarskim carstvom", a^carod njega ,»<;aroin bulgarsikim", ,To je storjeno zator ker-stareja buligarska zgodovina ne ipozha besede ,,kralj"^in ..Tdralievstvo", Stari bulgarski AJlajdarji, kakor Simjeon in dru,gi, so bili carji, a ne kralji. Zato se tudi Ferdinand, ki je doslej nosil naslov ,,,carsko visoeenstvo", ima smatrati kakor ,,carsko veli&anstvo", Zmeda med Turkl. C a r i g r a d, 6, oktobira, Mla(doturki so zelo  poparjeni. Boje se Staroturkojv,, ki bodo proglasitev  neodvisnosti Bulgarije izrabljald proti mladoturkom.  Vendar je veliko turških, krogov,, ki celo stvar gle dajo bolj hladlno. Proklamacija; bulgargkega kra ljestva >za Turčijo ne pomeni posebne izgube, Na sprotno je položaj bolj jasea kot, prej — tudi v Makedoniji se bodo odslej bulgarske težnje -lažje kontrolirale. Prva posledica bo, da pade veliki ve zir Kiamil-pa&a, T.udi na borzi je precejSnja zmeda. Papirji padajo. Bulgarija pripravljena. S o U j a, 6,, oktobra. 40.000 rezervnikov je že vpoklicanih, zdaj pa se je izdalo mobilizapijsko povelje za nadjaljnih 65,000. Pari z, 6. oktobra. ,,IMa,tinov," dopisnik poro6a iz Sofije, da: je že 190.000 bolgarsMh vojakov pod orožjem. V slučaju vojske bi se kontijigent povečal za 380.000 s 110.000 možmi rez-eirvei, Bblgarija baje namei1a.va, ako ji Turčija vojsko napove, začeti z ofenteivo, zajsfesti DrinoipiO^e in' kbr;a\katti proti Ca)rigradu, ITurčija se oborožuje. C a r i g r a d, 6, oktobra. Tudi ,Tur6ij(a se oborožuje. O.d gršike meje sta, odpok)licani dve diviziji. Cesar Viljem je preišnjo noč ^ poslal sultanu v;35 brzojavk, na, katere zdaj Kiajmil, paša odgovarja. Odlouitev pade baje danes v miliiistrstieni svetu. Slovenci Bulgarijl. L j u b 1 j a n a, 6. okt. Danes je bila iz Ljubljane. odposlana narflednja brzojavka: Ministrski precisednik, iTirnovo, Slovensko Ijudstvo navdušeno do zdravlja zgodovinski 6in osvobojenja bratskega junaškega naroda bulgarskega, Živela svobodna Bulgarskja! Slava bulgarskemu knalju! Dr. Sušteršdč, načelnik Slovanskega kluba ,v državnem zboru, Sultan se od^bve prestolu? ¦C a r i g r a d, 9;. okt. Snoči se je razAeiala vest, da se sultan odpove priestolu, ki ga zasede princ Rešad. Položaj je tako kritičten, da so i mogo6a vsakovrstna presienečenja. . Vojaštvo je dobilo včei^aj ostro municijo, ker se je bati puntov. Zvečer so bili vsi minvstri poklicani k vellkemu vezirju. V dipilomatifiiiih krogih so prepričani, da je pričakovati velikih dogodkov. Ministrskemu svetu se je pritegnil tudi predsednik m|ladotur3ke(ga odbora. ¦ Dr. Korošec » Bulgarlh. B u d a p e š t a, 10, oktobra. Slovenski, delegat :dr. KoroŠec je v imenu slo\ienskih ideljegatc^v izrazil voselje, da sedanja ylada zia^ledtaj1© Bulgarom prij,azno politiko ter želel, da se A|vstrija v svoji balkariski politiki predvsem opira na BufCgarijo. Slavnosten vhod carja Ferdinanda v, Sofijo. Car Ferdinand je imel dne 12. t, m. ob 3. uri popoldne s^avnosten yliod v Sofijo. Celo mesto je bilo v zastavah, Dest« so bile krasno okinčame,. Predvhodom v Borisovo šetališče je Ml slavolok, na kojega eni strani je bi|l jiapis: »Dobivdošel car!" Na drugi strani slavoloka: ,,Neodlvisna Bulgarija". V sredini slavoloka je bila pozlaičena feraljevia krona. Pri slavoloku so bili zbrani V3i rdinistri, pre^dsednik sobranja, župan z občinskiimi s\?etovalci in prčjšnji župani glavnega mesta., Zupa)n je pozdravil carja in mu ponudil soU in kruha. Pevski zbor je zapel carsko liimno. Vdova prejSnjoga minijstrskega predsednika mu je poklonila v imenu soiijskih dam krasen šopek jcvetlic. Car Ferdiinand se je pddal na to v katedraJo, kjer ga je sprejel metropolit z ysq duhovščino. Po cerkveni slavnosti jo imel metropolH nagovor, nakar se je ,car vrni] v palačo. Sodi se, da je bilo ob visprejemu carja navzočih nad 50.000 oseb.