YU ISSN 0016-7789
RAZPRAVE
GEOLOGI A
POROOLA
YU ISSN 0016-7789
GEOLOGIJA
RAZPRAVE IN POROČILA
23. KNJIGA
1. del
115706
GEOLOGIJA
RAZPRAVE IN POROCiLA
Od leta 1978 dalje (21. knjiga) izhaja GEOLOGIJA dvakrat na leto, v juniju (1. del)
in decembru (2. del), da bi imeli avtorji možnost hitreje objaviti svoja dela
Izdajatelji: Geološki zavod, Inštitut za geologijo FNT in Slovensko geološko društvo,
Ljubljana
Glavni in odgovorni urednik: Štefan Kolenko, Yu 61000 Ljubljana, Parmova 33
Uredniški odbor: M. Drovenik, M. Iskra, S. Kolenko, D. Kuščer, A. Nosan, M. Pleničar
in L. Žlebnik
Tiskovni svet: S. Papier — predsednik, F. Cimerman, J. Duhovnik, S. Kolenko,
I. Mlakar, A. Nosan, V. Osterc, G. Simčič in D. Turnšek
Naklada: 1000 izvodov
Letna naročnina: 250 din
Tisk in vezava: LJUDSKA PRAVICA, Ljubljana, Kopitarjeva 2
V letu 1980 financirata: Raziskovalna skupnost Slovenije in Geološki zavod, Ljubljana
From 1978 (Volume 21), GEOLOGIJA appears biannually, in June (Part 1) and
December (Part 2), to advance our publishing activity by a more rapid printing of
the submitted papers
Published in Ljubljana by the Geological Survey, FNT Institute of Geology, and the
Slovene Geological Society
Editor in Chief: Stefan Kolenko, Yu 61000 Ljubljana, Parmova 33
Editorial Board: M. Drovenik, M. Iskra, Š. Kolenko, D. Kuščer, A. Nosan, M. Pleničar
and L. Žlebnik
Subscription price: $ 14 per year
Printed by LJUDSKA PRAVICA, Ljubljana, Kopitarjeva 2
S' tuzlanskimi rudarji
Mor^U'pgd kladivi se nam oglasi kedaj
srhe, ki v njem ho pravi hron,
da pelo ho, vabilo ko zvon,
da homo krog njega se zbrali...
Vsi: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
(Oton Župančič, KOVAŠKA)
GEOLOGIJA
GEOLOGICAL
TRANSACTIONS
AND REPORTS
RAZPRAVE IN POROČILA
Ljubljana» 1980»23.knjiga, 1.del »Volume 23, Part 1
UDK 553.2(497.12) = 863
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
The origin of Slovenian ore deposits
Matija Drovenik in Mario Pleničar
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 20
Franc Drovenik
Geološki zavod Ljubljana, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
V Sloveniji so nastala rudišča v paleozojski in v mezozojski eri
ter v terciarni periodi. Pomembno so koncentrirani rudni minerali v kar-
bonsko-permskih, permskih in v triadnih plasteh. Zanimiva so predvsem
rudišča, ki so nastala v več stopnjah in vsebujejo genetsko različno rudo
na sorazmerno majhnem prostoru. To velja tudi za obe naši veliki rudišči
Idrijo in Mežico. Genetsko bolj enotno je uranovo rudišče Žirovski vrh,
vendar so tudi njegove prvotne oblike zabrisali naknadni geokemični pro-
cesi in tektonika.
Po guban ju v terciarni periodi so prišla rudišča v karbonsko-perm-
skih, permskih in triadnih plasteh v višje dele litosfere. Pri narivanju
so bila premaknjena od periadriatskega lineamenta proti jugu in proti
severu, neogena tektonika pa jih je razkosala. Pri tem so bili marsikje
na novo razvrščeni tako rudni, kot jalovinski minerali. V pliocenski
epohi in kvartarni periodi je erozija odkrila naša rudišča, zlasti svinčevo-
cinkova, živosrebrova in uranova ter s tem omogočila njihovo izkori-
ščanje.
Abstract
The whole chronologic succession of sedimentary rocks from Ordo-
vician period to Quaternary appears to occur in Slovenia, regardless some
not clear classifications and interruptions. The majority of the ore de-
posits is bound to the interval from Carboniferous to Triassic beds. The
multistage origin of some ore deposits is a characteristic feature, inherent
also in world wide known mercury deposit of Idria, as well as in lead-
zinc deposit of Mežica. The uranium ore beds of Zirovski Vrh are re-
garded to be largely of early diagenetic origin, but their original character
has been highly obscured by subsequent geochemical processes and struc-
tural modifications. During the early Tertiary folding the ore deposits
rising towards the surface became emplaced at different levels of litho-
2
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
sphere, and due to continued pressure, overthrusts have taken place.
The ore deposits have been thrust up northward and southward of the
Periadriatic Lineament. During the late Tertiary and Quaternary periods
they have been highly disturbed and different associated processes
permitted migration of the mobile ore and gangue minerals.
Uvodna beseda
Zgodovina sestavka o slovenskih rudiščih sega v leto 1966, ko smo začeli
raziskovati bakrovo rudišče Škofje in preučevati njegovo genezo. Kot večina
drugih naših rudišč barvnih kovin, je veljalo po literaturi tudi Škofje za mag-
matsko hidrotermalno. Toda že prve mikroskopske raziskave rude so kazale
na pomembno vlogo diagenetskih, epigenetskih in retrogradno epigenetskih
procesov. Slika je bila povsem drugačna kot npr. v magmatsko hidrotermalnih
bakrovih rudiščih vzhodne Srbije, ki sem jih dobro poznal iz svojega dolgolet-
nega dela v Rudarsko-topilniškem bazenu Bor. Sledilo je sistematično razisko-
vanje drugih slovenskih rudišč, kjer sem povzel verjetne, pa tudi manj verjetne
interpretacije njihovega nastanka in jih skušal z novimi dokazi dopolniti ali
ovreči. S tem namenom sem vključil v sestavek 90 mikroskopskih fotografij,
tri strukturne risbe, od teh eno barvno, in 17 tabel s področja geokemičnega raz-
iskovanja.
V dolgi dobi od pričetka rudarjenja na Slovenskem so se pogledi na naša
rudišča spreminjali. To ne velja le za njihov ekonomski pomen, temveč tudi
za nastanek. Spreminjali so se prvič že zato, ker so se menjavale biostratigrafske
uvrstitve rudonosnih plasti in razlage tektonskih vplivov, drugič pa zato, ker
so rudarski geologi dajali prednost zdaj eni, zdaj drugi teoriji o nastanku. Dolgo
vrsto let so poudarjali magmatizem in z njim v zvezi hidrotermalni nastanek
rudišč.
Po prvotni zasnovi naj bi bil sestavek napisan v obliki razlage metalogenetske
karte SR Slovenije. Prvi poskusni odtis karte iz leta 1976 je razlago nujno
potreboval, ker so bila rudišča na njem označena le s standardnimi znaki
in zaporednimi številkami brez imen. Zato je bila karta čitljiva samo ob uporabi
razlage. Na drugi strani je merilo 1 : 200 000 tako veliko, da je karta uporabna
razen za študij tudi kot stenska karta. V ta namen jo je bilo treba le nekoliko
izpopolniti in v stranski legendi dodati zaporednim številkam še imena rudišč,
da je postala čitljiva tudi brez razlage. S tem pa je tudi razlaga postala bolj
samostojna in je vedno bolj dobivala obliko in vsebino študije o nastanku
slovenskih rudišč. Čimbolj se je vsebinsko širila, temveč literature je bilo treba
upoštevati. Število citiranih del je naraslo na 288, od tega 66 objavljenih pred
letom 1945 in 222 novejših. Prebiranje tako obsežne literature in usklajevanje
gledišč raznih avtorjev o istih geoloških vprašanjih je zahtevalo mnogo časa.
Zato so se podaljševali roki, postavljeni za natis karte in razlage, posebno še
od takrat dalje, ko smo se odločili podati nastanek rudišč kronološko, skladno
z geološkim razvojem slovenskega ozemlja.
Pregled literature o slovenskih rudiščih
Prvi je pisal o naših rudiščih I. W. V al v a s o r , in sicer v svoji znameniti
knjigi »Bie Ehre des Herzogthums Krain«, ki jo je objavil leta 1689. Poleg
Idrije je opisal predvsem rudišča železa in železarstvo, ki je tedaj cvetelo na
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	3
Slovenskem. Tudi B. Hacquet (1778) je omenil v svojih potopisih v glavnem
le naše železove rude in železarstvo. I. V. Zepharovich je v treh knjigah
(1859, 1873 in 1893) priobčil zelo natančen pregled nahajališč rud in mineralov
za vso avstro-ogrsko monarhijo.
Po letu 1850 so začeli objavljati v letopisih in v razpravah dunajskega geo-
loškega zavoda ter v časopisu za rudarstvo in metalurgijo izsledke svojih raz-
iskav F. Role, T. Zollikofer, Em. Riedl, A. Brunlechner in
drugi. E. H a 11 e (1885) je povzel rude in minerale na Štajerskem sicer v glav-
nem po I. V. Zepharovichu, vendar je dopolnil njegove podatke s kri-
stalografskimi, mineraloškimi in kemičnimi analizami. Za Kranjsko je objavil
pregled mineralov in rud W. Voss (1895). A. Aigner (1907) pa je dopolnil
s kratkimi geološkimi opisi znane podatke o nahajališčih mineralov in rud
na Štajerskem.
Tudi z nadrobnim znanstvenim raziskovanjem naših rudišč so začeli že konec
prejšnjega stoletja. Zivosrebrovo rudišče Idrija je s svojo zanimivo geološko
zgradbo in rudno paragenezo pritegnilo pozornost številnih, tedaj zelo znanih
geologov. A. Schrauf (1891) je objavil klasično študijo o idrijskem metacina-
baritu in njegovi paragenezi. Se danes, skoraj 100 let pozneje, nas preseneča,
kako je A. Schrauf popisoval idrijsko rudo in kako natančno je sklepal.
Ta članek bi moral prebrati vsakdo, kdor se ukvarja z našimi rudišči.
Nato so se zvrstile številne razprave o idrijskem rudišču, njegovi zgradbi
in starosti ter izvoru hidrotermalnih raztopin. M. V. Lipoid (1874),
D. S tur (1872), J. Kropač (1912), F. Kossmat (1911) in A. Pilz
(1915) so obravnavali idrijsko rudišče z različnih stališč. Zato se tudi njihovi
sklepi razlikujejo; nekateri so ga postavljali v zvezo s triadnim vulkanizmom,
drugi pa s terciarnim magmatizmom.
B. Granigg & J. H. Koritschoner (1914) sta imela mežiško ru-
dišče za apomagmatsko. A. T o r n q u i s t je obravnaval žilna svinčevo-cinkova
rudišča v Posavskih gubah, predvsem Litijo in Knapovže (1929 a) ter svinčevo-
cinkovo-bakrovo rudišče Remšnik (1929b). Vsa ta in druga slovenska rudišča
naj bi bila hidrotermalna. Remšnik naj bi bil nastal v kredni periodi v zvezi
s tonalitnim magmatizmom. Idrija, Litija, Šoštanj in Trojane so po A. T o r n -
quistu (1930) terciarne starosti; hidrotermalne raztopine naj bi bile prišle
iz magmatskega ognjišča, ki je dalo tudi andezit in dacit. Mežica pa naj bi bila
nastala v pliocenu.
Pozneje so se pojavili tudi drugačni pogledi na nastanek naših rudišč. Tako
je A. Bibolini (1933) dokazoval, da je bakrovo rudišče Škofje sedimentnega
izvora; primerjal ga je z Mansfeldom. Po A. Zorcu (1955, 77) je mežiško
rudišče zelo verjetno triadne starosti in je nastalo singenetsko iz podmorskih
hidrotermalnih raztopin. Kaže pa znake poznejše tektonike, metasomatoze
in oksidacije. Svoje trditve je A. Zore dokazoval z obsežnim faktografskim
materialom.
A. Cissarz (1965) je povzel po H. Schneiderhöhnu regeneracijsko
teorijo ter pripisal vsem slovenskim rudiščem, z izjemo Idrije, terciarno starost;
kovine naj bi bile prišle iz paleozojskih, morda tudi triadnih rudišč. Po J. Du-
hovniku (1956 a) so nastali rudni minerali v naših rudiščih iz hidrotermalnih
raztopin; žilna svinčevo-cinkova rudišča v Posavskih gubah je uvrstil v triadno
periodo v zvezi z v^engenskim magmatizmom, medtem ko je Mežici, Remšniku
4
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
in Bohorju pripisal terciarno starost. Hidrotermalne raztopine naj bi bile izvirale
iz magmatskega ognjišča, ki je dalo tudi pohorski tonalit.
Bolj kot drugi raziskovalci je razvojno prikazal naša rudišča B. B e r c e
(1963). Ločil je paleozojsko, triadno in terciarno metalogeno dobo. V paleozoiku
so po njegovem mišljenju nastala žilna svinčevo-cinkova in antimonova rudišča
Posavskih gub ter npr. železova rudišča v okolici Jesenic in Vitanja. V mezo-
zojski eri so bili orudeni skladi Mežice in Idrije, takrat naj bi bila nastala tudi
svinčevo-cinkova rudišča v karbonatnih plasteh v vzhodnem delu Posavskih gub.
Terciarni magmatizem pa po njegovem mišljenju nima za nastanek slovenskih
rudišč takšnega pomena, kot je to trdil A. T o r n q u i s t. Poleg epigenetskih
rudišč je ločil tudi singenetska. Pri vulkanogeno-sedimentnih procesih naj bi bila
singenetsko nastala npr. nekatera svinčevo-cinkova rudišča v triadnih karbo-
natnih kameninah.
Precej drugače je sklepal S. Grafenauer (1958, 1963, 1964, 1965, 1966,
1969), ki je označil skoraj vsa slovenska rudišča kot hidrotermalna, večidel hi-
drotermalno-metasomatska, vezana na triadni in terciarni magmatizem. Triadno
starost je pripisal npr. žilnim svinčevo-cinkovim in antimonovim rudiščem v Po-
savskih gubah, svinčevo-cinkovim rudiščem v severnih Karavankah ter bakrovim
rudiščem v srednjepermskih skladih osrednje Slovenije. V terciarni dobi pa
naj bi bili nastali rudni pojavi in rudišča v metamorfnih kameninah Pohorja
in Kozjaka. Sele v svojem zadnjem delu (S. Grafenauer, 1969) je prišel
do sklepa, da so nastali rudni minerali v nekaterih svinčevo-cinkovih rudiščih
tudi v zgodnji diagenezi in s tem delno sprejel koncepcijo A. Z o r c a , ki jo je
bil prej odklonil (S. Grafenauer, 1958).
Večletne raziskave bakrovih rudišč v srednjepermskih skladih, predvsem v
Skofjem, so pokazale, da gre za diagenetsko rudo (M. Drovenik, 1970;
F. Drovenik in sod., 1972). V fazi nastajanja srednjepermskih rečnih usedlin
je nastajalo tudi uranovo rudišče Žirovski vrh. Pri diagenezi anizičnega dolomita
v Topli je nastalo cinkovo-svinčevo rudišče (A. Zore, 1955; I. S t rud,
1974), L Mlakar in M. Drovenik (1971) pa sta razlikovala epigenetsko
in singenetsko rudo v Idriji.
V zadnjih letih je torej v literaturi vedno več podatkov, da so nastala naša
rudišča na različne načine, v različnih dobah in v različnih okoljih. Na to sem
opozoril že v članku, kjer sem primerjal med seboj geokemične slike več naših
svinčevo-cinkovih rudišč (M. Drovenik, 1972). Različne pogoje nastanka
pa dokazuje tudi masnospektrometrična analiza žvepla v sulfidih slovenskih
rudišč (M. Drovenik in sod., 1970; M. Drovenik in sod., 1976).
GEOLOŠKI RAZVOJ IN NASTAJANJE RUDiSC
Starejši paleozoik
Najstarejši skladi Slovenije so metamorfne kamenine na Pohorju in Koz-
jaku, ki pripadata vzhodnemu delu Centralnih Alp. Nastale so iz usedlin in pro-
duktov inicialnega vulkanizma, ki so v starejšem paleozoiku zapolnili veliko
geosinklinalo na območju današnjih Alp. Ob ugrezanju dna geosinklinale so se
globlje ležeče kamenine nagubale in metamorfozirale. Progresivna regionalna
metamorfoza se je končala z retrogradno metamorfozo.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	5
Na Pohorju je A. Hinterlechner-Ravnikova (1971, 1973) razli-
kovala srednje in nizko metamorfozirane kamenine. Od srednje metamorfozira-
nih pri visokem pritisku leži najgloblje muskovitno-biotitni gnajs z očesnim
gnajsom. Slede biotitno-muskovitni blestnik, ki vsebuje veliko almandina ter
stavrolit in disten. V blestniku so v posameznih nivojih leče amfibolita, mar-
morja in eklogita. V krovnini nivoja z eklogitom sta razširjena diaftoritni al-
mandinov blestnik in gnajs. V zgornjem delu metamorf nega zaporedja vsebu-
jejo kamenine pravega zelenega skrilavca horizont metadiabaza. Končno sledi
zaporedje filitnega blestnika in filitov. V njem so značilne kamenine metake-
ratofir, njegov metatuf ter marmor s tufsko in filitno primesjo.
Nizko metamorfozirane kamenine so filitni skrilavec s plastmi drobnozrna-
tega peščenjaka ter vložki albitiziranega diabaza, njegovega tufa in apnenca,
znane pod imenom štalenskogorskih plasti.
Podobno zaporedje metamorfnih kamenin je našel tudi P. M i o č (1977), ki
je preučeval metamorfno podlago Dravske doline in razlikoval v njej dve enoti:
bolj metamorfozirano gnajsovo-ektinitno in manj metamorfozirano filitoidno
enoto. Najbolj razširjene kamenine gnajsove enote so različne vrste gnajsa; pre-
vladuje muskovitno-biotitni gnajs s predhodi v blestnik, manj je protastega,
očesnega in pegmatitnega različka. V spodnjem delu enote je našel med gnajsi
amfibolit in marmor. Amfibolit je tudi v njenem zgornjem delu. Navadno ga
prekriva blestnik, ki predstavlja že najnižji člen ektinitnega dela. Više sledi
drobnozrnati biotitno-kloritni skrilavec, ki predstavlja verjetno isti nivo kot
kloritno-amfibolov skrilavec z amfibolitom in uralitiziranim diabazom. Manj
metamorfozirana filitoidna enota sestoji v spodnjem delu iz kremenovo-sericit-
nega filita, v zgornjem pa iz štalenskogorskih plasti. V kremenovo-sericitnem
filitu je našel vložke kalcitnega filita, leče epimarmorja in vložke kremenovega
metaporfirja. Sledi navadno filonit in nato štalenskogorske plasti. V njihovem
spodnjem delu prevladuje temno sivi filitoidni skrilavec, pojavljajo pa se še malo
metamorfozirani kremenov peščenjak, drobnik, kisli tuf in tufit. Zgornji del
štalenskogorskih plasti sestoji iz zelenkastega in vijoličastega filitoidnega skri-
lavca z vložki spilitiziranega diabaza ter sideritnega apnenca in marmorizira-
nega apnenca. Najviše ležita peščeni skrilavec in skrilav drobnik. V zgornjem
delu štalenskogorskih plasti sta našla P. Mioč in A. Ramovš (1973) ko-
nodonte, značilne za spodnji devon. G. Riehl-Herwirsch (1970) je ločil
na avstrijskem Koroškem tri nivoje, ki jih je razvrstil od karadoka do venloka.
Upoštevajoč te podatke sta uvrstila P. Mioč in A. Ramovš (1973) štalen-
skogorske plasti v obdobje srednji ordovicij-spodnji devon.
V evgeosinklinalne dele staropaleozojske geosinklinale je prodrla peridotitna
in eklogitna magma ob globokih labilnih conah, segajočih do zgornjega plašča.
Peridotitna magma se je vtisnila v začetnih fazah ugrezanja geosinklinale v njene
različne nivoje. Pri nižji temperaturi in pri nižjem pritisku je bil peridotit serpen-
tiniziran. Serpentinit je našla A. Hinterlechner-Ravnikova v raz-
ličnih metamorfnih nivojih. Njegova največja golica se razprostira na južnem
obrobju Pohorja, kjer označuje izrazito prelomno cono v smeri E-W. Eklogit je
precej razširjen v jugovzhodnem delu Pohorja v nivoju almandinovega biotitno-
muskovitnega blestnika (Hinterlechner-Ravnik, 1971). P. Mioč
(1977) ga je našel na severovzhodnem Pohorju v gnajsovi enoti.
6	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Vprašanje stratigrafije naših metamorfnih kamenin in starosti njihove me-
tamorfoze še ni povsem rešeno. A. Hinterlechner-Ravnikova (1973)
je primerjala metamorfno zaporedje na Pohorju z razvojem na Svinški planini
(I. Neugebauer, 1970) in ga uvrstila v ordovicij-devon. Metamorfoza ka-
menin, naj bi se bila končala z bretonsko ali sudetsko fazo varisdčne oroge-
neze. P. M i o č (1977) pa je menil, da so metamorfne kamenine pod kremenovim
sericitnim filitom predordovicijske, morda celo predkambrijske. Pri tem se je
oprl na S. B o r s i j a in njegove sodelavce (1973), ki so določili starost meta-
morfnega zaporedja južno od turškega tektonskega okna v Centralnih Alpah po
Rb-Sr metodi na 1500, 497, 300 in 65 (zaokrožene številke) milijonov let. Meta-
morfno zaporedje v Dravski dolini je analogno turškemu. Metamorfoza naj bi se
bila po P. M i o č u (1977) začela verjetno že v bajkalski in se nadaljevala v kale-
donsko-variscični orogenezi.
Okoli Jezerskega v Karavankah pripadajo spodnjedevonskim skladom gre-
beni in čeri, ki se razprostirajo od Stegovnika prek Ruša, Robniških peči, V. Grin-
tavca in Pristovškega Storžiča proti severovzhodu v Avstrijo. To je črni in rdeči
grebenski apnenec, povečini neskladovit, delno stromatoliten. Vsebuje krinoide,
hidrozoje, brahiopode, trilobite in korale. Ponekod je razvit skladoviti apnenec,
ki kaže na pelagični razvoj. V zgornjem delu spodnjedevonskih skladov prevladu-
je masivni grebenski apnenec.
Zgornjedevonski skladi so ohranjeni v sorazmerno majhni debelini, ker so
bili obenem z delom spodnjekarbonskih plasti denudirani (A. Ramovš, 1971).
Na Stegovniku je našel S. B u s e r kontakt med grebenskim devonskim ap-
nencem in spodnjekarbonskimi plastmi. Na denudiranem površju grebenskega
devonskega apnenca ležita apnena breča in drobnik s polami glinastega skri-
lavca. Ta plast je debela sicer samo en meter, vendar govori za močne tektonske
premike med devonom in karbonom.
Tudi razvoj v devonu kaže na obkontinentalno polico. Poleg značilnih lito-
ralnih usedlin so se na prehodih s police v globlje morje razvili tudi pelagični
sedimenti.
2e v zgornjem silurju se je pokazal vpliv periadriatskega lineamenta, ki se
razteza iz Italije prek Avstrije na območje Karavank. Po E. Faningerju in
I. Štruclu (1978) vstopa na naše ozemlje vzhodno od Železne Kaple in sega
kot železnokapelska cona ob južnem robu karavanškega tonalitnega pasu skoraj
do labotskega preloma. Od tod dalje ni jasno, katera geološka struktura bi mu
ustrezala.
Spodnjesilurski skladi so na obeh straneh periadriatskega lineamenta podob-
no razviti. Zgornjesilurske in devonske kamenine pa v severnih Karavankah
in Ziljskih Alpah, torej severno od periadriatskega lineamenta, manjkajo, med-
tem ko zavzemajo južno od njega majhne površine v južnih Karavankah in
Karnijskih Alpah. Tudi v sedimentaciji spodnjekarbonskih in permskih skladov
obstajajo razlike. Ta lineament je torej v času variscične orogeneze predstavljal
mejo dveh različnih razvojev. Ločil je mladopaleozojski zunanji terestrični pro-
stor od notranjega morskega prostora (H. W. Flügel, 1975).
V luči teorije o tektoniki plošč bi utegnil biti lineament subdukcijska cona ko-
nec starejšega paleozoika. Na prehodu iz krede v terciar in v pliocenu je pred-
stavljal sistem desnih transkurentnih prelomov, v kredi, oligocenu in konec mio-
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	7
cena pa izvorno območje narivov. Severno od lineamenta so bila narivanja proti
severu, južno od njega pa proti jugu.
V	metamorfnih kameninah je na južnem vznožju Pohorja zanimivo naha-
jališče svinčeve, cinkove in bakrove rude Okoška gora, na južnem pobočju Koz-
jaka pa Remšnik s podobno rudo, ki vsebuje še srebro.
Po podatkih A. Hinterlechner-Ravnikove (1971) sodim, da leži
Okoška gora v kameninah almandinovo-amfibolitnega faciesa, in sicer v di-
stenovem protastem gnajsu z almandinom in v amfibolitu z granatom. Orudene
metamorfne kamenine imajo impregnacijsko in brečasto teksturo; rudni mine-
rali so koncentrirani v zrnih, tankih žilicah in v vezivu breče. Mineralna se-
stava je sorazmerno enostavna. S. Grafenauer (1969) in M. Drovenik
sta našla naslednje prvotne rudne minerale: pirit, halkopirit, sfalerit in galenit
ter v sledovih linneit in wurtzit. Med jalovinskimi minerali prevladuje kremen,
prisotni pa so še kalcit, siderit in barit.
V	kosih metamorfnih kamenin, ki so navadno okremeneli, je pirit najbolj
pogosten mineral. Nahaja se povečini v idioblastih, in sicer v kockicah, ki dose-
žejo velikost nekaj mm. Pirit vsebuje vključke jalovih mineralov, redkeje tudi
sfalerita in galenita. Idioblastična sfaleritna zrna imajo bolj ali manj izrazite
šesterokotne preseke. Sfaleritna zrna vsebujejo pogosto zrnca halkopirita s pre-
meri nekaj mikronov. Poleg galenita v piritnih idoblastih obstaja še mlajši ga-
lenit, ki nadomešča pirit. Gre torej za dve generaciji galenita.
V	vezivu breče je nekaj več sulfidov kakor kremena; prevladuje halkopirit.
Drugi rudni minerali, kot pirit, sfalerit in galenit, leže v halkopiritni osnovi.
Posebno zanimivo je medsebojno razmerje halkopirita in galenita; gre za idio-
blaste galenita v halkopiritu. Galenit je idiomorfen tudi proti sfaleritu (si. 1).
Takšne strukture nisem našel v nobeni drugi svinčevo-cinkovi rudi.
B. Berce (1963) in J. Duhovnik (1965 a) sta pripisala Okoški gori
terciarno starost. Po S. Grafenauer ju (1966) so rudni minerali pod vpli-
vom metamorfoze blastično kristalizirali. Kljub temu se je tudi on odločil za
terciarno starost, in sicer v genetski zvezi s pohorskim tonalitom.
Upoštevajoč geološko karto, ki jo je izdelala A. Hinterlechner-Rav-
nikova, sem prišel do sklepa (M. Drovenik, 1972), da blastične kri-
stalizacije ni mogla povzročiti tonalitna intruzija, temveč regionalna metamor-
foza, torej proces, pri katerem so nastale metamorfne kamenine. Po E. C 1 a r u
in sodelavcih (1963) so nastale vzhodnoalpske metamorfne kamenine najkasneje
v bretonski ali sudetski fazi. Zato uvrščam orudenje Okoške gore v starejši
paleozoik pred ti dve fazi. To pomeni, da je Okoška gora naše najstarejše Pb-Zn-
Cu rudišče.
Masnospektrometrična analiza (M. Drovenik in sod., 1976) sulfidnega
žvepla je pokazala, da se spreminja ö S^"* od + 0,87 %o do — 1,85 %o. Razpon znaša
torej le 2,72 %o, srednja vrednost za sedem vzorcev pa je 0,00 %o. Ti podatki do-
kazujejo juvenilno magmatsko žveplo v sulfidih Okoške gore. Morda so izvirale
hidrotermalne raztopine, ki so povzročile orudenje tega rudišča, iz istega mag-
matskega ognjišča kot keratofir, ki je bil kasneje tudi metamorfoziran.
Rudni minerali kažejo, da je za Okoško goro značilna geokemična združba
Pb-Zn-Cu. Tem trem prvinam se pridružuje kobalt (linneit). Spektralna kemična
analiza je pokazala obogatitev sfalerita z Ag, Cd, Cu (izločnine halkopirita) in
8	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Mn; eden izmed vzorcev sfalerita je vseboval tudi precej Mo in malo Cr, ki izvi-
ra verjetno iz metamorfnih kamenin (tabela 1). Galenit ima povečano količino
Ag in Cu, vsebuje pa tudi nekaj Sb. Medtem ko ima pirit le nepomembne koli-
čine slednih prvin (tabela 2), je značilna za halkopirit prisotnost Ag in Sn (ta-
bela 3). Zanimivo je, da je ruda obogatena s Cd, z Mn in Ag, čeprav vsebuje
kvečjemu 15 "/o treh glavnih sulfidov.
Tabela 1. Spektralne kemične analize sfalerita, galenita in
svinčevo-cinkove rude iz Okoške gore (V ppm, kolikor ni dru-
gače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 1. Spectrochemical analyses of sphalerite, galena and
lead-zinc ore from Okoška Gora (In ppm, unless otherwise
indicated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5, 6 in 7 (ana-
litik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses. No. 5, 6 and
7 (analyst Z. Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 4 (analitik J.
Fegeš)
The lowest determinable value for analysis No. 4 (analyst
J. Fegeš)
3-5 Sfalerit
Sphalerite
6	Galenit
Galena
7	Svinčevo-cinkova ruda
Lead-zinc ore
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	9
Ekonomsko pomembnejše je polimetalno rudišče Remšnik (Pb, Zn, Cu, Ag),
ki leži severozahodno od Breznega na južnem pobočju Kozjaka. Tu so odkopali
skupno nekaj sto ton svinca, cinka in bakra. Rudišče je nadrobno opisal A.
Tornquist (1929 b). Po njem povzemam, da so odkopavali lečasta rudna te-
lesa, ki so ležala ob stiku diaftoritno-kloritnega skrilavca in diaftoritno-sljudnega
skrilavca, pa tudi v sljudnem skrilavcu samem. Z mikroskopsko raziskavo je na-
šla A. Hinterlechner-Ravnikova v talnini ene izmed rudnih leč
dolomitno-kloritni metatufit in metatufit kisle vulkanske kamenine, dolomitni
marmor in dolomitni filit, v njeni krovnini pa dolomitni filit s primesjo plagio-
klazov, kremenov filit z muskovitom, dolomitni marmor in dolomitni filit. J.
Tabela 2. Spektralne kemične analize pirita (V ppm, - Ne-
določljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 2. Spectrochemical analyses of pyrite (In ppm, -
Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 5 in 6
(analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 5
and 6 (analyst J. Fegeš)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 8 (analitik
Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analysis Nos. 8
(analyst Z. Maksimovič)
3	Okoška gora
4	Litija
5-6 Škofje
7-8 Železno
10	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Duhovnik je nadalje določil v neposredni prikamenini rudne leče poleg
dolomita tudi številna drobna zrnca sadre, sfalerita in pirita.
A. Tornquist je menil, da gre za hidrotermalno-metasomatsko rudišče.
Ločil je pet faz orudenja. V prvi naj bi bili nastali železovi karbonati in pirit,
v drugi sfalerit in kremen, v tretji halkopirit, s srebrom bogat galenit in ponov-
no kremen, v četrti polibazit in v peti kot najmlajši dolomit. Poleg teh mine-
ralov je našel S. Grafenauer (1966) v sledovih še tetraedrit, boulangerit
in kalcit, pred kratkim pa sem določil tudi gersdorffit. Pod mikroskopom kaže
ruda pogosto strukture nadomeščanja in metakristale kalcita in kremena (si. 2)
ter pirita (si. 3). Zaporedje kristalizacije je torej bolj zapleteno, kakor ga je
določil A. Tornquist.
Tabela 3. Spektralne kemične analize halkopirita (V ppm,
kolikor ni drugače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo
merjeno)
Tables. Spectrochemical analyses of chalcopyrite (In ppm,
unless otherwise indicated. - Undeterminable, blank Not
measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 4 in 6
analitik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4
and 6 (analyst Z. Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5 in 7 (ana-
litik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analyses Nos. 5
and 7 (analyst J. Fegeš)
3-4 Okoška gora
5 Remšnik
6	Zlatenek
7	Škofje
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
11
SI. 1 — Fig. 1
Okoška gora. Idioblast galeni-
ta (sredina slike) v halkopiritu
(belo) in sfaleritu (sivo). Od-
sevna polariziarana svetloba,
105 X.
Okoška gora. Idioblast of ga-
lena (center) in chalcopyrite
(white) and sphalerite (gray).
Reflected polarized light,
105 X.
SI. 2 — Fig. 2
Remšnik. Galenit nadomešča
sfalerit. V galenitu sta meta-
kristala kalcita (zgoraj levo)
in kremena (spodaj desno).
Odsevna polarizirana svetloba,
105 X.
Remšnik. Sphalerite replaced
by galena. Note metacrysts of
calcite (upper left) and quartz
(lower right) in galena. Re-
flected polarized light, 105 X.
SI. 3 — Fig. 3
Remšnik. Metakristal pirita v
galenitu. Odsevna polarizira-
na svetloba, 420 X.
Remšnik. Pyrite metacryst en-
closed by galena. Reflected
polarized light, 420 X.
12	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
V rovu pod kmetijo Dijak je ugotovil A. Tornquist določeno zakonitost v
razvrstitvi rudnih mineralov. V spodnjem delu leče so prevladovali sfalerit, hal-
kopirit in pirit, malo je bilo galenita in polibazita. Srednji del leče je vseboval
predvsem galenit, halkopirit in polibazit, proti krovnini pa je najprej sledil
halkopirit s piritom, nato pa pirit. V leči je bil kremen najbolj pogosten.
Analiza izotopske sestave žvepla je pokazala (M. Drovenik in s o d., 1976),
da se giblje vrednost d S^'^ od — 0,39 %o do — 3,92 %o. Tudi v tem primeru je
razpon zelo ozek, saj znaša komaj 3,5 %o. Srednja vrednost za osem vzorcev je
— 2,40 %o. Izotopska sestava žvepla v rudnih mineralih Remšnika je zelo podobna
kot v sulfidih Okoške gore. Tudi žveplo Remšnika je juvenilnega izvora.
Parageneza pove, da sta za remšniško rudo poleg Pb, Zn, Cu in Ag značilna
tudi Sb in Ni. Dve Canavalovi (A. Tornquist, 1929 b) analizi rude
sta pokazali 360, oziroma 400 g/t Ag. Po spektralni analizi vsebuje sfalerit po-
večani količini Cd in Cu (tabela 4); eden izmed analiziranih vzorcev je obogaten
z Ag in Bi. Galenit je močno obogaten z Ag, Bi in Sb. Halkopirit vsebuje pove-
čane vrednosti Ag, Bi in As (tabela 3). Vse analizirane vzorce sfalerita, galenita
in halkopirita sem pregledal tudi pod rudnim mikroskopom. V nobenem nisem
našel niti polibazita niti kakšnega drugega minerala, ki bi bil nosilec srebra^
oziroma bizmuta. Tudi S. Grafenauer (1966) ni našel takšnih mineralov.
Srebro in bizmut sta v galenitu in halkopiritu vezana verjetno v kristalni mreži.
V enem izmed vzorcev sfalerita gre za kontaminacijo z galenitom, ki je vseboval
Ag in Bi. Opozoriti moram, da je A. Gogala visoko vrednost Ag v galenitu
(vzorec št. 9) določila z atomsko absorbcijsko spektrometri j o. Isto metodo je upo-
rabila tudi v drugih primerih, ko je bil galenit bogat z Ag.
Po glavnih in slednih prvinah se ruda Remšnika najbolj približuje rudi
Okoške gore. Od drugih Pb-Zn rudišč v karbonsko-permskih in triadnih skladih
pa se jasno razlikuje po prisotnosti bakra ter po sorazmerno visokih vrednostih
srebra in bizmuta.
A. Tornquist (1929 b, 1930) je sklepal, da predstavlja Remšnik peri-
magmatsko rudišče, ki je v genetski zvezi s pohorskim tonalitom. Po njegovem
mišljenju se je vnedril tonalit v času med spodnjo in zgornjo kredo, zato je
pripisal rudi zgornjekredno starost. Tudi J. Duhovnik (1965 a), B. Berce
(1960, 1963) in S. Grafenauer (1966) so menili, da je remšniška ruda
v zvezi z magmatsko aktivnostjo, ki je dala tudi pohorski tonalit. Toda ker so
novejše raziskave pokazale, da je skrepenel tonalit v terciaru, so pripisali tudi
Remšniku terciarno starost.
F. Hegemann (1960) je označil Remšnik kot ekstruzivno sedimentno
rudišče, ki je verjetno nastalo na podoben način kakor piritna nahajališča
v vzhodnoalpskih metamorfnih kameninah. Pri svoji razlagi se je skliceval
na obliko rudnih teles in na dejstvo, da vsebuje galenit Remšnika iste sledne
prvine kakor galenit v piritnih nahajališčih. Tudi A. Tornquistov (1929b)
opis enega izmed rudnih teles ne govori za metasomatski nastanek. Mineralna
sestava tega rudnega telesa se spreminja od talnine proti krovnini. Prav to je
eden izmed pomembnih dokazov za vulkanogeno-sedimentni nastanek rudišč.
Ce upoštevamo še F. Hegemannove (1960) geokemične podatke, potem
se mi zdi bolj verjetno, da je nastala remšniška ruda pri vulkanogeno-sedi-
mentnih procesih. Hidrotermalna aktivnost bi mogla biti v tem primeru v zvezi
z ordovicijsko, ali silursko vulkansko fazo, ko so nastali tufiti v talnini rudnega
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	13
telesa. Po prisotnosti dolomita in sadre je možno nadalje sklepati, da so se izlile
raztopine v plitek sedimentacijski bazen, morda v laguno. Možno je tudi, da je
poznejša regionalna metamorfoza zabrisala prvotne sedimentne teksture in
strukture v remšniški rudi.
Nastanek tega rudišča je torej še vedno sporen. Toda Remšnik se po geo-
kemični paragenezi razlikuje od svinčevo-cinkovih rudišč v karbonsko-permskih
skladih in še bolj od rudišč v permskih in triadnih skladih. Zato ga po položaju
in geokemičnih značilnostih prištevam med kaledonska rudišča, podobno kot
Okoško goro.
Na jugozahodnem vznožju Pohorja je v metamorfnih kameninah tudi svin-
čevo-cinkovo rudišče Rakovec. Po A. A i g n e r j u (1907) je tu edini prvotni
rudni mineral galenit, medtem ko naj bi bila cerusit in piromorfit nastala po
oksidaciji. Po kosu z od vala starih del sklepam, da so v Rakovcu sledili kreme-
novo-galenitne žile, ki so vsebovale tudi nekaj sfalerita.
V	metamorfnih kameninah Pohorja in Kozjaka so še druga, manj znana
rudišča. A. Aigner (1907) je omenil halkopirit v Bistriškem jarku, E. H a 11 e
(1885) pa galenit in sfalerit pri Kunigundi in v Mislinjskem potoku
ter sfalerit, galenit in tetraedrit na Cinžatu. Nadalje je E. Hatle (1885) pisal
0	piritu pri Bresternici in pri Viltušu, I. Cešmiga (1959) pa o piritu pri
Ogljenšaku.
V	štalenskogorskih plasteh so v dolini Velunje pojavi svinčevo-cinkove rude
v diabazu pri kmetiji Pistotnik in v skrilavcu pri kmetiji Grabnar. Po E. H a t -
1	e j u (1885) naj bi bila svinčevo-cinkova ruda v skrilavcu vzporedna s plasto-
vitostjo. A. Aigner (1907) je našel v skrilavcu gnezda in žilice z galenitom,
sfaleritom in smithsonitom, S. Grafenauer (1965) pa v skrilavcu in diabazu
predvsem kremenove in kremenovo-kalcitne žilice z rudnimi minerali. Ruda
naj bi bila po njegovem nastala v dveh fazah; v prvo fazo je štel kremen, siderit,
pirit, galenit in sfalerit, v drugo pa dolomit, kalcit, galenit, ponovno kremen
in bournonit.
Po rudnih mineralih v dolini Velunje sklepam, da sta glavni prvini Pb in Zn,
ki ju spremljata Cu in Sb. Po en vzorec sfalerita in galenita je spektralno-
kemično raziskal že E. Schroll (1954); rezultati teh dveh analiz so v tabeli 5.
V sfaleritu je določil sorazmerno precej Cd, izredno veliko Hg, nekaj Mn in malo
Sb. Galenit je vseboval povečano količino Ag in Sb. Dva nadaljnja vzorca gale-
nita sta dala precej Ag in Cu ter močno obogatitev z Sb (tabela 5). Ena analiza
je pokazala sorazmerno precej Ni.
Po mineralni sestavi in geokemični paragenezi se nahajališča v dolini Velunje
še najbolj približujejo žilnim svinčevo-cinkovim rudiščem v Posavskih gubah,
ki leže v karbonsko-permskih plasteh.
Poleg svinčevo-cinkove rude so raziskovali in celo odkopavali v štalensko-
gorskih plasteh na Hamunovem vrhu, dva km severno od Mežice, tudi železovo
rudo. Po A. Tornquistu (1929c) gre za dve nahajališči, v katerih so nastali
rudni minerali pri različnih pogojih.
Pri kmetiji Adam leže v svetlo in temno sivem skrilavcu tri leče diabaza,
ki vsebujejo magnetitna telesa različne debeline. Bogata ruda sestoji v glavnem
iz magnetita; njegova zrna imajo pogosto idiomorfne preseke s premeri okrog
150 mikronov. Manj so razširjena idiomorfna in delno resorbirana piritna in
plagioklazova zrna. V siromašni rudi prevladujejo silikatni minerali, magnetit
2	— GEOLOGIJA 23/1
14	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
pa nastopa v spremenljivih količinah. Po A. Tornquistu (1929c) je nastala
ta ruda pri separaciji tekoče magme. Iz magme se je najprej izločil pirit in nato
drobnozrnati magnetit. Sledil je avgit, bolj ali manj sočasno pa je kristaliziral
magnetit. Sledila je glavna faza orudenja, ko je nastala največja količina magne-
tita. V tej fazi je bil delno resorbiran pirit, izločati pa so se začeli plagioklazi.
Večji del plagioklazov je nastal šele nekoliko pozneje. Z metamorfozo je bila
nato kamenina spremenjena v klorit.
Tabela 4. Spektralne kemične analize sfalerita in galenita iz
Remšnika fV ppm, kolikor ni drugače označeno. - Nedoločljivo,
prazno Ni bilo merjeno)
Table 4. Spectrochemical analyses of sphalerite and galena from
Remšnik {In ppm, unless otherwise indicated. - Undeterminable,
blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5 in 6 (analitik
J. Fegeš)
The lowest determinable value for analysis No. 8 (Analyst
(analyst J. Fegeš)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 8 (analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analysis No. 8 (Analyst
J. Fegeš)
3	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 9 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analysis No. 9 (analyst
A. Gogala)
4-6 Sfalerit
Sphalerite
7-9 Galenit
Galena
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	15
Magnetitna rudišča spremljajo kremenove žile s hematitom in magnetitom,
ki pri kmetiji Hamun sečejo filit. Nadrobneje so raziskovali le eno žilo s smerjo
SSE—NNW. V njej je prevladoval kremen, ki je vseboval tudi karbonatne
minerale. Žile naj bi bile nastale tako (A. Tornquist, 1929c), da se je
v razpokah izločala koloidna kremenica, kristaliziral pa je tudi hematit. Pri
poznejših orogenetskih procesih je bil hematit spremenjen delno v magnetit.
Zaradi tektonike so se žile zdrobile in premaknile. Nastala je breča; v njenem
vezivu so kristalizirale mlajše kremenove generacije.
Hamunov vrh je naše najstarejše železovo rudišče.
Devonski skladi so ponekod v Karavankah orudeni neposredno pod njihovim
stikom s spodnjekarbonskimi plastmi. Gre za cink, baker, svinec in antimon
med Tržičem in Jezerskim, ki so nastali v spodnjem karbonu.
Tabela 5. Spektralne kemične analize sfalerita in
galenita iz Velunje (V ppm, kolikor ni drugače
označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 5. Spectrochemical analyses of sphalerite
and galena from Velunja (In ppm, unless otherwise
indicated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 4
in 5 (analitik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses
Nos. 4 and 5 (analyst Z. Maksimovič)
2	Sfalerit
Sphalerite
3	Galenit
Galena
4-5 Galenit
Galena
16	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Mlajši paleozoik
Karbon
V Sloveniji prihajajo na zemeljsko površje spodnjekarbonski in zgornje-
karbonski skladi. Kamenine srednjega karbona doslej paleontološko na prvotnem
kraju nikjer niso bile določene. Toda prodniki srednjekarbonskega apnenca,
ki sta jih našla A. Ramovš in B. Jurkovšek (1976) v trogkofelskem
kremenovem konglomeratu pri Podlipoglavu, kažejo, da so morali biti odloženi
v Posavskih gubah vzhodno od Ljubljane tudi srednjekarbonski skladi, vendar
le v omejenem obsegu zaradi regresije, ki jo je povzročila srednjevariscična
orogeneza.
Po A. Ramovšu (1970a, 1974) so spodnjekarbonske plasti nastajale
v flišnem jarku južnih Karavank. V njihovem zaporedju se menjavajo apnene,
laporaste in glinaste kamenine, više najdemo vmes tudi peščene plasti in kalka-
renit. Zelo pogosten je še drobnik, ki se menjava z glinastim skrilavcem in
meljevcem. Drobnik kaže postopno zrnavost, na spodnji ploskvi njegovih plasti
so sledovi turbiditne sedimentacije.
Zgornjekarbonske plasti je uvrstil A. Ramovš v gželijsko in orenbur-
gijsko stopnjo. V gželijski stopnji so nastali sljudni skrilavec, kremenov pešče-
njak, drobnozrnati kremenov konglomerat in leče sivega apnenca. Vodilni fosil
je Protriticites pramollensis senior Kochansky-Devide. Orenburgijska stopnja
je bolj razširjena; razteza se od Kranjske gore prek Vitanj do Zetal. Tudi v tem
času so nastajali klastični sedimenti: skrilavec, kremenov peščenjak in konglo-
merat z lečami apnenca. To so javorniški skladi, ki vsebujejo brahiopode, brio-
zoje, krinoide, školjke in polže. Bolj redke so foraminifere; značilna je Rugoso-
jusulina alpina antiqua (Schellv^ien). Vse kaže na litoralno cono, ki je bila zelo
enotna na vsem območju Karavank. V centralni Sloveniji pa je bilo verjetno
kopno.
Starost spodnjekarbonskega apnenca na Virnikovem Grintavcu je bila dolo-
čena s konodonti (A. Ramovš, 1970 a, 1971). Na apnencu ležita porfiroid
in tuf s postopno zrnavostjo. Plasti so debele nekaj metrov. Porfiroid je skrilav
in sericitiziran, v osnovi pa je ponekod razvita sferulitna struktura. Prisotnost
teh kamenin dokazuje spodnjekarbonski vulkanizem. Kremenov peščenjak zgor-
njega karbona v okolici Ljubljane vsebuje po A. Hinterlechner-Rav-
n i k o v i drobce srednje kisle in bazične vulkanske kamenine z intersertalno
strukturo, ki dokazujeta starejšo, verjetno spodnjekarbonsko vulkansko aktiv-
nost. A. Ramovš (1954) pa je našel v permskem konglomeratu pri Podlipo-
glavu tudi prodnike tufa, v katerem je določil C. Germovšek albit. Gre
torej za tuf kisle predornine, morda tudi v tem primeru spodnjekarbonske.
F. Teller (1898, str. 33) je poročal o pomembni rudni impregnaciji z med-
lico in cinabaritom na stiku devonskega grebenskega apnenca ter zgornje-
silurskega skrilavca in drobnika na Stegovniku. V svojem delu iz leta 1886 je
primerjal razmere na Stegovniku in pod Rušem. Na severozahodni strani
Stegovnika je opisal dva raziskovalna rova, prvega pod staro rudarsko hišo
in drugega nad njo. Spodnji rov, izkopan v skrilavcu, ni dosegel stika z apnen-
cem, v zgornjem rovu pa je bil ta stik oruden z bakrovimi minerali in cina-
baritom.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	17
Pozneje so te rudne pojave še večkrat raziskovali in med drugim ugotovili,
da gre za oruden stik devonskih in karbonskih plasti. Po B. Sinku (1974)
slede rudni pojavi na Stegovniku (Zn, Pb, Sb) pod Rušem (Zn, Cu, Pb, Sb) in
pod Virnikovim Grintavcem (Zn, Cu, Pb, Sb) razgibanemu devonskemu paleo-
reliefu ter imajo zelo nepravilne oblike. Rudni minerali so tako v talninskem
devonskem apnencu, kakor tudi v krovninskih karbonskih klastitih. Obe kame-
nini sta neposredno ob stiku okremeneli. Predvsem devonski apnenec kaže
ponekod značilno okremenelo skorjo z idiomorfnimi kremenovimi metakristali
(si. 4). Rudni minerali tvorijo zrnca, ki so tu in tam razvrščena vzporedno
s plastovitostjo pa tudi nepravilno razvejane žilice in manjše leče.
Paragenezo sta preučila B. Sinko (1974) in M. Drovenik. Najstarejši
mineral je pirit, ki mu pripada le malo zrn. Sledila sta glavna rudna minerala,
najprej sfalerit in nato tetraedrit; ponekod prevladuje prvi, drugod drugi.
V manjših količinah so nastali nekoliko pozneje boulangerit, halkopirit in geo-
kronit (?). Sorazmerno pogosten je najmlajši prvotni rudni mineral galenit, ki
nadomešča vse starejše minerale, predvsem sfalerit in tetraedrit. Sulfidna polja
vsebujejo metakristale kalcita s tetraedritovimi in galenitovimi impregnacijami
(si. 5). Zanimive so baritne leče s cinabaritom ob stiku devonskih in karbonskih
kamenin. Ti rudni pojavi vsebujejo poleg Zn, Cu, Pb in Sb tudi Hg in Ba.
Spektralna kemična analiza tetraedritovega koncentrata, ki jo je napravil prof.
Z. Maksimovič, je pokazala tudi več kakor en odstotek As, nad 1000 ppm
Ag, 2200 ppm Cd in 210 ppm Ni. Gre torej za zelo pestro geokemično paragenezo.
L. Brigo in D. di Colbertaldo (1972) sta našla v Karnijskih Alpah
podobne pojave prav tako ob stiku devonskega apnenca in karbonskih klastičnih
usedlin. Po njunem mnenju gre za ekstruzivno-sedimentno rudo v zvezi s kar-
bonskim spilitno-keratofirskim vulkanizmom. Po pestri geokemični paragenezi
in vložkih predornine v karbonskih klastitih se vežejo tudi naši pojavi z isto
magmatsko aktivnostjo. V Karnijskih Alpah so razširjeni Zn-Cu-Pb pojavi
od Sappade do Trbiža, tj. na dolžini skoraj 100 km, skupaj z nahajališči v Kara-
vankah pa znaša dolžina orudene cone ob stiku devonskih in karbonskih kame-
nin skoraj 140 km.
V zgornjekarbonskih klastičnih usedlinah orenburgijske stopnje so manjša
železova rudišča; B. Berce (1956) je ločil dva pasova, prvega med Jeseni-
cami in Tržičem ter drugega pri Vitanju. V prvem pasu so našli golice železove
rude med Golico na zahodu in Begunjščico na vzhodu. Rudo so odkopavali
v Belščici in Savskih jamah, kjer so pridobili okrog 250 000 ton siderita.
Karbonski skladi s sideritom v Savskih jamah so zgornji del javorniških
plasti (M. Iskra, 1965). Sestoje iz glinastega skrilavca s prehodi v peščeno
sljudnati skrilavec in peščenjak, ki ga lateralno zamenja kremenov konglomerat.
Klastične kamenine vsebujejo vložke in plasti temnega apnenca, ki je ponekod
bolj, drugod manj čist. Po Luschinu (M. Iskra, 1965, str. 289) je siderit
vezan predvsem na vložke temnega apnenca, nekaj so ga našli tudi v klastičnih
usedlinah. Rudna telesa so imela obliko žil in leč. Raztezala so se v smeri
zahod—vzhod s strmim vpadom proti jugu.
Siderit je bil v rudnih telesih debelozrnat, zunaj njih pa srednjezrnat in
v razpokah tudi drobnozrnat (B. Berce, 1956; M. Iskra, 1965). Že
W. Voss (1895) je določil v rudi Savskih jam še pirit, markazit, galenit, halko-
pirit, sfalerit in realgar. B. Berce je našel avripigment, M. Iskra pa
18	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
ankerit. Poleg tega sem določil v železovi rudi tudi tetraedrit. Sulfidov je soraz-
merno malo, prevladujeta galenit in sfalerit; v rudi imajo obliko žilic in raz-
lično velikih nepravilnih zrn. Siderit je ob stiku z njimi korodiran. Jalovinski
mineral je navadno kalcit. Del kalcita predstavlja v sideritu in v sulfidih sta-
rejše vključke, za katere so značilne korozijske strukture. Del kalcita je nastal
verjetno šele po orudenju. Tu in tam vsebuje železova ruda tudi kremen.
B. Berce je prištel ta rudišča k metasomatski skupini. Ker triadne plasti
v krovnini rudišča Savske jame niso orudene, je sklepal, da je ruda nastala
v zvezi s karbonsko magmatsko aktivnostjo, medtem ko jo je M. Iskra (1965)
vezal na mlajšepaleozojski plutonizem pri mezotermalnih in epitermalnih po-
gojih. Poznejši orogenetski premiki so deformirali metasomatska telesa in jih
ponekod tudi razkosali.
Ruda Savskih jam vsebuje predvsem Fe, mimo tega pa malo As, Cu, Pb, Sb
in Zn. Sledne prvine v sfaleritu in galenitu Savskih jam je spektrokemično
določil E. Schroll (1954). Njegove analize kažejo, da vsebuje sfalerit šte-
vilne sledne prvine v sorazmerno velikih količinah. Pomembna je prisotnost Cd
(3000 ppm), Co (5000 ppm), Fe (5 V o), Ga (5000 ppm), Hg (500 ppm), Mn
(1000 ppm). Ni (500 ppm), Sb (100 ppm) in Sn (300 ppm). Za galenit sta značilna
Sb (5000 ppm) in Ag (500 ppm).
Vitanjski pas sestoji iz dveh delov; zahodni se razteza od Šoštanja do vasi
Lipa, vzhodni pa od vasi Crešnjice do jugovzhodnega pobočja Konjiške gore.
Geološko zgradbo in železovo rudo vitanjskega pasu je raziskoval že F. Rolle
(1857 a), ki je tudi uvedel ime «-vitanjska formacija železovih rud«. V zahodnem
delu je našel sideritne leče v klastičnih kameninah, ki sestoje iz skrilavca
in peščenega skrilavca z vložki kremenovega peščenjaka in konglomerata. Manj
pogostne so leče temnega trdnega apnenca z belimi kalcitnimi žilami. Apnenec
vsebuje ponekod ostanke krinoidov, koral in brahiopodov. Na podlagi fosilov
je pripisal F. Rolle tem skladom karbonsko starost. Vzhodni del vitanjskega
pasu je enako razvit kot zahodni (T. Zollikofer, 1859). Nadrobne raziskave
so privedle F. T e 1 e r j a (1889) do sklepa, da so kamenine vitanjskega pasu,
ki vsebujejo siderit, zgornjekarbonske starosti. A. Ramovš (1960) jih je
po favni pridružil k javorniškim skladom.
V zahodnem delu vitanjskega pasu so železovo rudo odkopavali pri Bricu,
na Brdcih in pri Felicijanu, v vzhodnem pa v okolici Gloš, Crešnjic in Kamne
gorice.
Siderit so v rudnih lečah spremljali galenit, sfalerit in pirit. Leče so vsebovale
vložke apnenca in klastičnih kamenin. Po B. Bercetu (1956) je nastala tudi
železova ruda vitanjskega pasu pri metasomatskih procesih. Toda F. Rolle
(1857 a) je našel v njej sferosiderit. To je kroglast konkrecijski agregat sideri-
tovih kristalov, ki nastaja na ta način, da voda izlužuje železo iz vrhnjih talnih
plasti in ga prenaša v redukcijsko cono sedimentacijskega bazena. Tudi nekateri
detajli v Savskih jamah govore v prid takšnega sedimentnega nastanka
(M. Iskra, 1965). Sideritna rudna telesa so na obeh območjih — oddaljenih
v zračni črti več kakor 80 km — omejena na določene plasti, in sicer leže v zgor-
njekarbonskih javorniških skladih. To bolj kaže na sedimentni nastanek siderita
konec karbona kakor na epigenetsko karbonsko ali mlajšo magmatsko aktivnost.
Zato naj ostane vprašanje nastanka naših železovih rudišč v zgornjekarbonskih
skladih zaenkrat odprto. Vredno pa je omeniti I. Jurkovičevo (1961) raz-
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	19
lago o sedimentnem nastanku ljubijskega rudišča, ki leži prav tako v zgornje-
karbonskih plasteh.
V	bližini železovega rudišča Savske jame je tudi naše edino nahajališče
arzena. Kremenov konglomerat javorniških skladov je oruden z realgarjem,
ki ga spremlja avripigment.
Karhonsko-permske plasti
Na geološki karti avstro-ogrske monarhije je F. Hauer (1867—1873)
uvrstil v karbonsko periodo zaporedje temno sivega glinastega skrilavca, svetlo
sivega drobnozrnatega kremenovega peščenjaka in kremenovega konglomerata
na Ljubljanskem gradu in Šišenskem hribu. Enako starost je pripisal podobnim
skladom v jedrih Posavskih gub.
F. Kossmat (1906) je uvrstil iste sklade prav tako v karbonsko periodo.
Na geološki karti 1 :350 000, priloženi njegovi razpravi iz leta 1913, je del
karbonskih plasti združil s permskimi in jih označil kot »karbon in permo-
karbon« verjetno zato, ker bi bilo ozke zgornjepermske pasove tehnično težko
omejiti na karti tako majhnega merila.
Na geoloških kartah listov Celje—Radeče, Rogatec—Kozje in Ljubljana so
uvrstili te sklade v karbonsko periodo, in sicer med »hochwipfelske sklade«.
Tako jih je razporedil tudi L Rakovec (1955) na svoji geološki karti ljub-
ljanskega prostora.
V	karbonsko periodo so šteli te sklade na podlagi dveh kriterijev:
1.	V glinastem skrilavcu so našli na Ljubljanskem gradu praprot Neuropteris
tenuifolia Ettingshausen, v peščenem skrilavcu pa drevesasto preslico Calamites
sp. Tudi del stebla iglavca Cordaites sp. izvira iz skladov Ljubljanskega gradu.
Ob cesti iz Ljubljane na Rudnik so določili novo vrsto praproti Neoggerathia sp.
Ettingshausen. Ostanke sigilarij in kalamitov pa so našli v lečah antracita
med polami črnega glinastega skrilavca in sivkasto modre peščene gline
pri Litiji.
Pri Idriji so v enakih plasteh zasledili ostanke Calamites suckowii Brong-
niart, Dictyopteris hrongniarti Gutb. in Sagenaria sp. (I. Rakovec, 1955).
Toda A. Ramovš je podvomil (1966) v določitve teh rastlinskih vrst, češ da
so slabo ohranjene.
2.	Primerjali so litološki razvoj )->hochwipfelskih-« plasti Posavskih gub
z ustreznimi plastmi v Karnijskih Alpah, kjer je bila karbonska starost dokazana
s fosili (tournai in sp. namur). A. Ramovš je tudi temu oporekal (1966)
z razlago, da se kamenine obeh območij ločijo med seboj.
Ko je A. Ramovš (1965 a) našel pri Ortneku v litološko podobnih plasteh,
kot so »hochwipfelski« skladi v Posavskih gubah, na Kočevskem in v Kara-
vankah, leče apnenca z značilno trogkofelsko favno, je začel iskati analogne
plasti tudi v Posavskih gubah in drugod v Sloveniji. Pri Škofljici je našel
v »hochv^ipfelskih« skladih vložek apnenca s slabo ohranjenimi foraminiferami
in brahiopodi ter z debelimi krinoidi, ki po njegovem mišljenju kažejo na perm.
Pozneje je našel trogkofelske sklade v klastičnem razvoju z bogato permsko
favno v Karavankah (A. Ramovš in V. Kochansky-Devide, 1965).
Na trogkofelsko starost klastičnega razvoja plasti v Posavskih gubah in Loških
hribih je sklepal tudi po konkordanci med grödenskimi in »hochvvripfelskimi
20	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
skladi-c<. Pri tem se je skliceval na F. Kossmata (1910) in takole sklepal: »Ze
K o s s m a t (1910, 23) piše, da ležijo grödenski skladi na ozemlju specialke
Skofja Loka in Idrija navidezno konkordantno na karbonskih (= >->-hochwipfel-
skih«) plasteh. O navidezni konkordanci med »hochwipfelskimi« in grödenskimi
skladi še večkat beremo v geološki literaturi. Konkordanca med »hochwipfel-
skimi« in grödenskimi skladi je vidna še marsikje drugje v Ljubljanski okolici
in v Loških hribih.« Poglejmo še, kaj je pisal F. Kossmat (1910, 23—24)
o medsebojni legi karbonskih in grödenskih plasti: »Permski peščenjaki in
konglomerati, ki jih je lahko spoznati po njihovih facialnih značilnostih, slede
navidezno konkordantno na karbonskih plasteh, toda iz raznih okoliščin sledi,
da obstaja sedimentacijska vrzel med obema kompleksoma. Južno od Julijskih
Alp manjkajo s fosili bogate fuzulinske plasti in permokarbonski apnenci Kara-
vank. Nadalje opazujemo marsikje, npr. v okolici Ljubljane tj. vzhodno od lista
Skofja Loka, da leže permski peščenjaki ponekod na karbonskih skrilavcih,
drugod na karbonskih peščenjakih in konglomeratih, ki sicer slede neposredno
karbonskim skrilavcem. Poleg tega najdemo v klastičnih permskih kameninah
pogostne fragmente črnih karbonskih skrilavcev«. Podobno je opozoril
B. Berce (1958) na delce karbonskih skrilavcev v grödenskih sedimentnih
kameninah v neposredni okolici Idrije, vendar se ni skliceval na F. Koss-
mata.
Iz konteksta A. Ramovševega pisanja sledi, da je hotel uporabiti
F. Kossmata za dokaz svoje interpretacije konkordantne lege grödenskih
plasti na karbonskih. Toda F. Kossmat je pisal o navidezni konkordanci
in sedimentacijski vrzeli. A. Ramovš je v dveh stavkih atribut o navidez-
nosti še uporabil, v tretjem pa ga je izpustil, ne da bi navedel kakršenkoli
dokaz za pravo konkordanco. Končno je posplošil trogkofelske sklade na vse
»»hochwipfelske« sklade v Sloveniji, torej ne le v Posavskih gubah, ampak
tudi na Kočevskem in celo na sosednjem Hrvaškem (A. Ramovš, 1965 b).
Z Ramovševo uvrstitvijo >-'-hochwipfelskih-« skladov v trogkofelsko stopnjo
se niso strinjali vsi geologi, češ da za to ni pravih dokazov, razen na Ortneku
in v Karavankah. Zato so bodisi uvrstili klastično serijo v permokarbon s sim-
bolom C, P (U. Premru, 1974a, 1974b, 1975a) ali zadržali karbonsko starost
(I. Mlakar in M, Drovenik, 1971). Drugi so uporabili bolj splošno ime
»mlajši paleozoik« (L. Placer, 1973). Na metalogenetski karti so označene
te plasti kot »karbon in perm«, v tej študiji pa s priredno zloženko »karbonsko-
permske« plasti, kar pomeni isto kot karbonske in permske plasti.
V širši okolici Ljubljane so v karbonsko-permskih plasteh kopali in predelo-
vali bakrovo, železovo in svinčevo rudo že v predzgodovinski dobi. V novem
veku je bila Litija rudarsko središče z enim izmed največjih rudnih bogastev
v Vzhodnih Alpah, kot je pisal A. Tornquist. (1929a, str. 13). Svinčeva
in cinkova ruda je vsebovala ponekod v ekonomski količini tudi cinabarit, barit
in halkopirit. Koncentrirana je bila v žilah, ali v konkordantnih rudnih telesih.
Med Hrastnico na zahodu in Pecljem pri Sevnici na vzhodu je raztresenih
na dolžini 80 km prek 40 nahajališč, povečini v litijski antiklinali Posavskih
gub, posamezna pa v trojanski antiklinali in na škofjeloško-polhograjskem
območju.
Po mineralni sestavi razlikujemo v karbonsko-permskih plasteh Posavskih
gub naslednje skupine rudišč:
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
21
SI. 4 — Fig. 4
Stegovnik. Kremenovi meta-
kristali v apnencu. Odsevna
polarizirana svetloba, 100 X.
Stegovnik. Quartz metacrysts
enclosed by limestone. Reflec-
ted polarized light, 100 X.
SI. 5 — Fig. 5
Stegovnik. Galenit nadomešča
tetraedrit. Kalcitovi metakri-
stali vsebujejo vključke gale-
nita. Odsevna polarizirana
svetloba, 100 X.
Stegovnik. Tetrahedrite re-
placed by galena. Note the ga-
lena inclusions in calcite me-
tacrysts. Reflected polarized
light, 100 X.
SI. 6 — Fig. 6
Cešnjice. V razpokah sfalerita
sta kristalizirala siderit in
kremen. Odsevna polarizirana
svetloba, 160 X.
Cešnjice. Siderite and quartz
veinlets cutting sphalerite. Re-
flected polarized light, 160 X.
22	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
1.	rudišča s sfaleritom kot glavnim rudnim mineralom
2.	rudišča s svinčevo-cinkovo rudo, v kateri prevladuje galenit,
3.	rudišča, ki vsebujejo poleg galenita in sfalerita še cinabarit,
4.	rudišča s cinabaritom kot glavnim rudnim mineralom,
5.	rudišča z antimonitom kot glavnim rudnim mineralom.
Za prvo skupino so značilne diskordantne rudne žile v generalni smeri W—E,
delno NW—SE in le redko N—S. V trojanski antiklinali so tovrstne žile pri
Cešnjicah (Zn, Pb, Cu) in v Zlatenku (Zn, Pb, Cu), v litijski severno od Save
pa pri Cirkušah (Zn, Pb, Cu), Agati (Zn), Verneku (Zn, Pb), Tolstem vrhu
(Zn, Pb, Cu) in v Ponovičah (Zn, Pb).
Nadrobno sem raziskal vzorce z odvalov v Cešnjicah, Zlatenku in Ponovičah.
Ruda iz Cešnjic ima najbolj enostavno mineralno sestavo. Rudne žile in žilice
sečejo drobnozrnati in srednjezrnati peščenjak, tu in tam tudi glinasti skrilavec.
V	razpokah je najprej kristaliziral kremen, ki je v rudi najpogostejši mineral.
V	geodah z lepo razvitimi kremenovimi kristalčki se je izločal nato rjavi, temno
rjavi ali rdečkasto rjavi sfalerit, ki ga spremlja tu in tam halkopirit. Sfalerit je
najstarejši rudni mineral. Pri tektonskih premikih je bil zdrobljen, v razpokah
pa sta kristalizirala kremen in siderit (si. 6) ter nekoliko pozneje pirit in marka-
zit. Nato so se iz prihajajočih raztopin izločali halkopirit, tetraedrit in galenit,
zadnja dva v zelo majhnih količinah. Halkopirit najdemo v nepravilnih zrnih
in tankih žilicah v sfaleritu in kremenu. V paragenezi je najmlajši prvotni rudni
mineral galenit, ki nadomešča starejše sulfide in siderit. Po W. V o s s u (1895)
vsebuje češnjiška ruda tudi antimonit, vendar ga sedaj nisem našel. Pri oksida-
ciji so nastali v rudi le železovi hidroksidi.
Med orudenjem so hidrotermalne raztopine prenikale v peščenjak. Iz njih
se je izločal zlasti kremen, ki je ob žilah skoraj povsem nadomestil osnovo
peščenjaka, pri tem pa so rastla njegova detritična zrnca (si. 7 in 8). Tako spre-
menjena kamenina vsebuje še vedno zrnca prvotnih mineralov, ki jih raztopine
niso utegnile nadomestiti (si. 7).
Glavna prvina v Cešnjicah je Zn, ki se mu pridružujeta Cu in Pb ter nekaj
Sb. Spektralna kemična analiza treh vzorcev sfalerita je pokazala več slednih
prvin (tabela 6), toda nekoliko višje vrednosti imajo le Cd, Co, Cu in Ga ter
v nekaterih vzorcih In in Ni. A. G o g a 1 a je železo v sfaleritu (vzorec št. 5)
določila spektrofotometrično po rodanidni metodi. Tudi v vseh drugih primerih
je določila železo v sfaleritu na ta način. Po masnospektrometrični analizi je
sestava žvepla v sfaleritu in halkopiritu zelo enotna (M. Drovenik in sod.,
1976), rahlo povečana pa je vrednost dS^^, ki se spreminja od +3,72 %o do
+ 1,21 %o; srednja vrednost za 9 vzorcev je +2,59 %o.
Tudi v zlatenških žilah je kremen najstarejši mineral. Nato se je izločal
sfalerit, ki močno prevladuje med rudnimi minerali. Zapolnil je številne geode
v kremenovih žilah, pri tem so raztopine, iz katerih je kristaliziral, pogosto
korodirale prvotne idiomorfne kremenove kristale. Iz hidrotermalnih raztopin
so se po slabši tektonski fazi, ki je zdrobila kremen in sfalerit, izločali siderit,
mlajša generacija kremena in verjetno tudi barit. Sledila je faza s halkopiritom,
tetraedritom in argentopiritom (?). Slednji tvori v starejših rudnih mineralih,
predvsem v sfaleritu, zelo tanke žilice in nepravilna majhna polja s premerom
pod 30 mikronov. Najmlajši prvotni rudni mineral je galenit. Sekundarni mine-
rali so železovi hidroksidi in covellin.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	23
Tudi v zlatenški rudi je glavna prvina Zn. Precej manj je Cu in Pb in le v zelo
majhnih količinah je prisoten Sb. Sfalerit (tabela 6) vsebuje iste sledne prvine
in tudi v podobnih koncentracijah kakor češnjiški sfalerit. Razlika je le v tem,
da vsebuje zlatenški različek tudi nekaj Mo.
Izmed analiziranih vzorcev halkopirita je prav vzorec iz Zlatenka najboga-
tejši s slednimi prvinami (tabela 3). Značilna je visoka vsebnost As ter obogatitev
z Mo, Ni, Sb in predvsem s Sn.
V Ponovičah sem našel na odvalu kose sfaleritno-kremenovih žil, sfaleritnih
žil, pa tudi kose sive drobnozrnate klastične kamenine, impregnirane s sfale-
ritom. Nabral sem še nekaj kosov barita, ki niso vsebovali rudnih mineralov.
O tej rudi je pisal W. Voss (1895), mikroskopsko pa sta jo raziskala S. Gra-
fenauer in M. Drovenik. Našla sta, da je rjavi, večidel debelozrnati
sfalerit precej čist. V porah in razpokah kremenovo-sfaleritnih in sfaleritnih žil
so kristalizirali siderit, dolomit in mlajša generacija kremena. Halkopirit in gale-
nit ter zelo redko pirit so sledili razkolnosti sfalerita, stikom njegovih zrn
in zdrobljenim conam. Le v sledovih vsebuje ponoviška ruda tudi tetraedrit.
Tabela 6. Spektralne kemične analize sfalerita (V ppm, kolikor ni drugače ozna-
čeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 6. Spectrochemical analyses of sphalerite (In ppm, unless otherwise indi-
cated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 4, 7 in 9 (analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4, 7 and 9 (analyst J. Fegeš)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5 in 8 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and 8 (analyst A. Gogala)
3-5 Cešnjice
6-8 Ponoviče
9 Zlatenek
24	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
ki je starejši od galenita. Mineralna sestava govori za mezotermalni nastanek
tega rudišča.
Cinku se pridružujeta Cu in Pb. Analize treh vzorcev sfalerita povedo, da
vsebuje ta mineral sicer številne sledne prvine, toda v večjih količinah le Cd,
Co, Cu in Ga. Ena izmed analiz je pokazala tudi nekaj Mo. Sulfidno žveplo
v Ponovičah ima zelo homogeno sestavo, v primerjavi s sulfidnim žveplom
v Cešnjicah pa je rahlo obogateno z S^^. Vrednost dS^* se spreminja od —3,55 %o
do —4,60 %o, srednja vrednost za 5 vzorcev je —4 %o.
V	drugo skupino spada največ žilnih rudišč. Leže povečini v litijski anti-
klinali južno od Save in v njenem podaljšku proti vzhodu do Sevnice. V to
skupino štejemo svinčevo-cinkova rudišča Andrejevec, Brezno, Jazbine, Laški
potok, Lenart, Log pri Budni vasi. Log pri Litiji, Lokavec, Maljek, Padež, Para-
dišče, Pasjek, Pecelj, Podgorica, Podgorje, Podlipoglav, imenovan tudi Javorje,
Podkraj, Pusti mlin, Razbor, Radež, Stanga, Štangarske Poljane, Strus, Trebe-
Ijevo, Vajnof, Zagorica in Zavrstnik.
V	večini teh rudišč so le s posameznimi rovi sledili rudne žile. Na odvalih
skoraj ni več mogoče dobiti vzorcev za mikroskopske in druge raziskave. Drugod,
npr. v Lokavcu, Maljeku, Podlipoglavu, Zavrstniku in Zagorici, so rudo tudi
odkopavali, vendar je bila proizvodnja majhna. Največ so pridobivali svinec.
Nepravilne rudne žile v skrilavcu, peščenjaku in bolj redko v konglomeratu
so imele smer W—E in NW—SE ter so se po smeri in vpadu izklinjale.
Značilni predstavniki te skupine so mezotermalna rudišča Zavrstnik, Maljek
in Zagorica. Kvalitativna mineralna sestava in zaporedje kristalizacije rudnih
in jalovinskih mineralov se ne razlikujeta bistveno od prve skupine. Rudni mine-
rali so kristalizirali v zaporedju sfalerit-halkopirit-tetraedrit-galenit. Verjetno
vsebuje ruda tudi dve generaciji pirita; prva je starejša od galenita, morda tudi
od sfalerita, druga pa je zanesljivo mlajša od galenita. Mlajša generacija pirita
tvori namreč v galenitu metakristale, ki vsebujejo pogosto vključke galenita.
Nekateri jalovinski minerali so starejši, drugi pa mlajši od rudnih. Zastopani
so s kremenom, baritom, sideritom in kalcitom. Od prve skupine se razlikujejo
ta rudišča po kvantitativni mineralni sestavi. Najpogostejši rudni mineral je
tu galenit, kar velja skoraj za vsa rudišča druge skupine. V rudi Zavrstnika,
Maljeka in Zagorice je sorazmerno manj sfalerita in pirita ter zelo malo halko-
pirita in tetraedrita. Žile so vsebovale tudi precej manj kremena, zato pa več
barita, ki je v nekaterih žilah glavni jalovinski mineral.
Sfalerit iz Zavrstnika, Maljeka in Zagorice (tabela 7) vsebuje iste sledne
prvine v bolj ali manj enakih količinah; obogaten je s Cd, Cu, redko z Ga, vse-
buje pa tudi nekaj Co in Sb. Galenit iz Zavrstnika, Maljeka, Zagorice, Podlipo-
glava, Lokavca in Loga (tabela 8) pa je neenakomerno bogat z Ag in Sb, le en
vzorec iz Maljeka je bil močno obogaten tudi z As.
Vrednost sulfidnega žvepla se spreminja v devetih vzorcih iz Zavrstnika
od —5,03 %o do —8,82 %o v štirih vzorcih iz Maljeka od —4,36 %o do —7,41 %o
in v štirih vzorcih iz Zagorice od —1,47 %o do —8,45 %o. V vseh treh rudiščih
je razmerje med S^^ in S^^ skoraj enako, kar dokazujejo tudi srednje vrednosti,
ki znašajo v Zavrstniku —6,17 %o, Maljeku —6 %o ter v Zagorici —5,2 %o
(M. Drovenik in sod., 1976).
Ekonomsko najpomembnejša je bila tretja skupina rudišč. Zanjo so značilne
rudne žile, ki so vsebovale poleg galenita in sfalerita tudi različne količine
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	25
cinabarita ter ponekod v ekonomski količini barit. Rudo so kopali največ v Litiji
(Pb, Zn, Hg, Cu, Ba), Knapovžah (Pb, Zn, Hg) in Plešah (Pb, Zn, Ba, Hg);
raziskovali pa so jo tudi pri Budni vasi (Pb, Zn, Hg), Hrastnici (Pb, Zn, Hg)
in v Sredniku (Pb, Zn, Hg).
Največje rudne zaloge je imela Litija, kjer so pridobili približno 50 000 t Pb,
1000 kg Ag, 42,5 t Hg in 30 000 t barita. Rudišče sta na kratko opisala A. B r u n -
lechner (1885) in Em. Riedl (1886), nadrobno ga je preučil A. Torn-
quist (1929a). Ukvarjali so se z njim tudi S. Zebre (1955), S. Grafe-
nauer (1963, 1965) in M. Fabjančič (1966).
V rudišču so prevladovale konkordantne rudne žile, diskordantnih je bilo
manj. Vseh so našteli blizu 40. Glavna je bila dvojna rudna žila Zora in Nada.
Druge pomembnejše žile so bile Alma, Antonija in Dana (S. Zebre, 1955).
Povečini so imele smer NW—SE in vpad pod kotom 40® proti NE. Večje žile
so odkopavali po smeri več 100 m, po vpadu pa 100 m do 150 m. Njihova debelina
se je spreminjala navadno od 0,5 m do 1 m, redko je presegla 2 m. Porudna tekto-
TabelaT. Spektralne kemične analize sfalerita (V ppm, kolikor ni drugače ozna-
čeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 7. Spectrochemical analyses of sphalerite {In ppm, unless otherwise indi-
cated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 4 in 7 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4 and 7 (analyst A. Gogala)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah 5 in 6 (analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and 6 (analyst J. Fegeš)
3-5 Zavrstnik
6	Maljek
7	Zagorica
26
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
nika je razkosala rudne žile po smeri in po vpadu, kar je oteževalo raziskovanje
in odkopavanje (S. Zebre, 1955).
Prikamenina rudnih žil je peščenjak, ki vsebuje tu in tam leče konglomerata.
Peščenjak sestoji (S. Grafenauer, 1963) iz zrn kremena in muskovita,
redkeje biotita, klorita, kalcita, pirita in bituminoznih snovi, pa tudi iz odlomkov
kvarcita in bituminoznega glinastega skrilavca. Prevladujejo kremenova zrna,
ki merijo okrog 0,3 do 0,5 mm. Drobnozrnato vezivo vsebuje poleg mineralov
glin tudi sericit, organsko snov in akcesorne sestavine. V konglomeratu se poveča
količina kvarcita na račun kremena in muskovita, mimo tega pa vsebuje tudi
zrnca roženca. Zrnca konglomerata so velika 3 do 5 mm, le nekatera presežejo
en centimeter. Temno sivi glinasti skrilavec sestoji predvsem iz kremena, seri-
cita, bituminoznih snovi in illita. Vezivo peščenjaka vsebuje v bližini rude tudi
kalcit, dolomit in siderit, kar kaže, da so ti trije minerali kristalizirali iz hidro-
termalnih raztopin. Meja med rudo in prikamenino je v talnini navadno ostra.
Tabela 8. Spektralne kemične analize galenita (V ppm, - Nedoločljivo, prazno Ni bilo
merjeno)
Table 8. Spectrochemical analyses of galena (In ppm, - Undeterminable, blank Not
measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 4, 6, 8, 9 in 10 (analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4, 6, 8, 9 and 10 (analyst
J. Fegeš)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah 5, 7, 11, 12 in 13 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses 5, 7, 11, 12 and 13 (analyst A. Gogala)
3-5 Zavrstnik
6-7 Zagorica
8-9 Maljek
10 Podlipoglav
11-12 Lokavec
13 Log (Radeče)
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	27
ker je bil peščenjak spremenjen v hidrotermalno glino (S. Grafenauer,
1963).
Litija ima prav gotovo med vsemi svinčevo-cinkovimi rudišči v karbonsko-
permskih plasteh Posavskih gub najbolj kompleksno mineralno paragenezo.
A. Tornquist (1929a) je razlikoval v njenem razvoju štiri faze. Njegov
seznam mineralov je dopolnil S. Grafenauer (1963). V prvi fazi so od
j alovinskih mineralov nastali kremen, dolomit, kalcit in siderit, od rudnih pa
le pirit.
Za drugo fazo je značilen sfalerit, iz raztopin pa sta se izločala še kalcit
in siderit. V tretji fazi je nastala pestra mineralna združba galenita, tetraedrita,
bournonita, halkopirita ter pirita in kremena. Največ mineralov se je izločilo
v četrti fazi. V žilah so nastali barit, dolomit, kremen, siderit, sfalerit, metacina-
barit, cinabarit, tetraedrit, galenit, kremen in kot najmlajši realgar. S. Grafe-
n a u e r (1963) je med hipogenimi minerali omenil sicer tudi markazit, tennantit
in avripigment, vendar jih v kristalizacijsko shemo ni uvrstil. Rudni in jalo-
vinski minerali v Litiji, kakor tudi v drugih rudiščih te skupine so kristalizirali
v glavnem pri mezotermalnih pogojih, toda mlajši minerali so nastali iz nizko-
temperaturnih raztopin. Makroskopske in mikroskopske slike litijske rude sta
objavila A. Tornquist (1929a) in S. Grafenauer (1963).
Rudne žile so imele pogosto simetrično zgradbo; ob bokih so bili višje-
temperaturni, v sredini pa nižjetemperaturni minerali. Po M. Fabjančiču
(1966) so bili rudni in jalovinski minerali po višini conarno razvrščeni. V zgornjih
delih rudnih žil je prevladoval barit, ki je vseboval galenit in pogosto tudi cina-
barit. Niže se je najprej zmanjšala količina barita, nato pa tudi galenita. Isto-
časno se je začel pojavljati sfalerit. Njegova količina se je z globino večala, tako
da je postal glavni rudni mineral; spremljal ga je kremen. Žile so se končale
z jalovimi kremenovimi koreni.
Drugo rudišče, Pleše, leži v najzahodnejšem delu rudnega pasu, ki se raz-
prostira od Litije do Škofljice (S. Zebre, 1955). Bogastvo tega rudišča sta
predstavljala galenit in barit. V manjših količinah so ju spremljali sfalerit,
halkopirit, pirit, markazit, bakrova medlica in cinabarit (J. Sedlar, 1950).
Rudni in jalovinski minerali so se v Plešah koncentrirali predvsem v lečastih
metasomatskih rudnih telesih, manj pa v žilah. Leče in žile, ki jih je prizadela
porudna tektonika, vpadajo pod kotom 40" proti NW. V zgornjem delu rudišča
je bila ruda na stiku triadnih karbonatnih kamenin in karbonsko-permskega
skrilavca, sicer pa je menil S. Zebre (1955), da je vezana ruda predvsem na
neprepustno plast skrilavca. Večji del rude je bil v nižjih legah v peščenjaku.
Vsekakor je zanimivo, da je vseboval triadni dolomit tudi zrna in žile barita,
debele celo do enega metra. Pleše so edini primer svinčevo-cinkovega rudišča
v karbonsko-permskih plasteh Posavskih gub, kjer so orudeni tudi krovninski
triadni skladi.
Rudo so kopali tudi v Knapovžah pri Medvodah. Karbonsko-permski sljud-
nati peščenjak, kremenov konglomerat in glinasti skrilavec je presekal sistem
prelomov, v katerih so nato kristalizirali rudni in jalovinski minerali. Tako so
nastale žile v smeri NNW—SSE in NW—SE. Vpadale so pod kotom 60 do 70®
proti severovzhodu. Rudišče sta poznala že M. V. Lipoid (1857) in W. Voss
(1895), pozneje ga je omenil K. Hinterlechner (1918), medtem ko sta rudo
nadrobneje raziskala A. Tornquist (1929a) in S. Grafenauer (1965).
28	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Poleg srebronosnega galenita vsebuje med hipogenimi minerali še sfalerit, cina-
barit, samorodno živo srebro, pirit, halkopirit, tetraedrit, barit, dolomit, siderit,
kremen in kalcit. Rudni in jalovinski minerali so nastali po S. Grafe-
n a u e r j u v treh fazah in so v žilah neenakomerno razvrščeni; to velja pred-
vsem za cinabarit in samorodno živo srebro.
Vzorci sfalerita iz Litije in Pleš vsebujejo iste sledne prvine in tudi v pri-
bližno enakih količinah (tabela 9). Povečane so vrednosti Cd, Co in Cu, poleg
tega so prisotni Ga, Mn in Sb. En litijski vzorec je vseboval visoko vrednost Hg,
drugi pa precej In. Galenit iz Litije, Pleš in Knapovž je sicer obogaten z Ag, Cu
in tudi s Sb, vendar so količine teh prvin različne (tabela 10). Analiza dveh
vzorcev cinabarita iz Litije je tudi dala precej različne vrednosti slednih prvin.
Neskladnost je posledica različne sestave in strukture obeh vzorcev. V prvem
primeru (tabela 11, št. 3) gre za cinabarit, ki ga spremljata pirit in galenit; vsi
Tabela 9. Spektralne kemične analize sfalerita fV ppm, kolikor ni drugače
označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 9. Spectrochemical analyses of sphalerite (In ppm, unless otherwise
indicated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 6 in 9 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 6 and 9 (analyst
A. Gogala)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 7 (analitik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analysis No. 7 (analyst Z. Maksi-
movič)
3	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 8 (analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analysis No. 8 (analyst J. Fegeš)
4-6 Litija (E. Schroll, 1954; M. Drovenik, 1972)
7-9 Pleše
Tabela 10. Spektralne kemične analize galenita (V ppm, - Ne-
določljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 10. Spectrochemical analyses of galena (In ppm, - Unde-
terminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5, 6, 8, 10, 15
in 16 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 5, 6, 8,
10, 15 and 16 (analyst A. Gogala)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 9, 13 in 17
(analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analyses Nos. 9, 13
and 17 (analyst J. Fegeš)
3	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 11 in 14 (ana-
litik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses Nos. 11 and
14 (analyst Z. Maksimovič)
4-8 Litija
9-11 Pleše
12-14 Knapovže
15-17 Marija Reka
3 — GEOLOGIJA 23/1
30	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
trije rudni minerali so zelo drobnozrnati in zato vzorec cinabarita za spektralno
analizo ni bil povsem čist. Zanimivo pa je, da vsebuje precej As. Drugi vzorec
(tabela 11, št. 4) izvira iz žile debelozrnatega cinabarita in je s slednimi prvinami
zelo siromašen.
Tabela 11. Spektralne kemične analize cinabarita in metacinabarita
(V ppm, - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 11. Spectrochemical analyses of cinnabar and metacinnabar
(In ppm, - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 3 (analitik Z. Maksi-
movič)
The lowest determinable value for analysis No. 3 (analyst Z.
Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11
in 12 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 4, 6, 7, 8, 9, 10,
11 and 12 (analyst A. Gogala)
3-4 Litija
5 Idrija (S. Grafenauer, 1969)
6-8 Idrija, jeklenka iz plasti skonca
Idrija, steel ore from Skonca beds
7 Idrija, jeklenka iz zgomjepermskega dolomita
Idrija, steel ore from Upper Permian dolomite
9	Idrija, kristali cinabarita iz dolomitne plošče
Idrija, Cinnabar crystals from dolomitic sheet
10	Idrija, metacinabaritni agregat iz razpoke v zgornjeskitskem
dolomitu
Idrija, metacinnabar aggregate from a fracture in Upper Scy-
thian dolomite
11-12 Podljubelj
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	31
Izotopski sestavi sulfidnega žvepla v Litiji in Plešah sta si zelo podobni
(M. Drovenik in sod., 1976). Vrednost	določena za litijsko žveplo,
znaša —3,18 %o do —10,42 %o, medtem ko je srednja vrednost za 15 vzorcev
—6,02 %o. Vrednosti za sulfide iz Pleš pa leže med —5,45 %o in —9,82 %o; srednja
vrednost je za štiri vzorce —8 %o. Nasprotno je sulfatno žveplo močno obogateno
z dS^*. Vrednosti dS^* za barit iz Litije in Pleš leže med +16,52 %o in +19,28 %o.
Sulfidno žveplo iz Knapovž je komaj opazno obogateno z lahkim izotopom;
vrednosti d S^'^ leže neposredno ob 0,00 %o.
V	četrti skupini je le Marija Reka. To je edino rudišče s cinabaritom kot
glavnim mineralom v karbonsko-permskih plasteh. Tod so rudo nekaj časa tudi
odkopavali, toda proizvodnja je bila majhna. V razpokah s smerjo W—E v svetlo
sivem sljudnatem kremenovem peščenjaku so kristalizirali najprej halkopirit,
pirit in bravoit(?), nato galenit in tetraedrit. Cinabarit je nastal šele v zadnji fazi
skupaj z baritom in kremenom. Sulfidi tvorijo v peščenjaku tudi manjše leče
in zrna. Poleg cinabarita je galenit najbolj pogosten rudni mineral. Vsi drugi
so zastopani z manjšimi količinami. Ruda je nastala v glavnem pri epitermalnih
pogojih.
V	Mariji Reki se živemu srebru pridružujejo Pb, Cu, Sb in Ni (?). Galenit
je obogaten (tabela 10) z Ag, Cu in Sb, vendar je količina teh prvin v posameznih
vzorcih različna. Po masnospektrometrični analizi se sulfidno žveplo iz Marije
Reke (N. A. O z e r o v a in sod., 1973, M. Drovenik in sod., 1976) po se-
stavi razlikuje od drugih žilnih rudišč v Posavskih gubah; öS®^ se spreminja
v večjem razponu, od +7,3 %o do —3,4 %o, medtem ko je srednja vrednost
+ 2,7 %o.
Z nastankom litijskega rudišča se je ukvarjal že A. Brunlechner (1885).
Menil je, da so nastala konkordantna rudna telesa, ki slede plastovitosti klastič-
nih usedlin, sočasno z njimi, diskordantne žile pa s poznejšo mobilizacijo. Drugi
raziskovalci Litije in podobnih žilnih rudišč v karbonsko-permskih plasteh so
dokazovali epigenetsko hidrotermalni nastanek. A. Tornquist (1929a, 1930)
je imel Litijo za apomagmatsko metasomatsko rudišče, ki naj bi bilo mlajše
od prelomov alpske in dinarske smeri. Nastalo naj bi bilo med spodnjemiocensko
in sarmatsko stopnjo v zvezi z andezitno-dacitnim vulkanizmom. Po njegovem
mišljenju je rudišče potektonsko, ker ruda ne kaže sledov orogenetskih
premikov.
A. C i s s a r z (1956) je uvrstil Litijo, Knapovže, Marijo Reko in druga žilna
rudišča Posavskih gub med regenerirana rudišča alpskega orogena. Kovine naj
bi bile prišle iz paleozojskih, morda tudi iz triadnih rudišč. Odklonil je zvezo
teh rudišč s terciarnim andezitno-dacitnim vulkanizmom in z magmatsko
aktivnostjo, ki je dala pohorski tonalit.
J. Duhovnik (1956a) je nastanek litijskega rudišča vezal na triadni
magmatizem. Po B. Bercetu (1963) so Pb-Zn rudišča v Posavskih gubah
starejša od zadnje tektonske faze, kajti rudna telesa so tektonsko deformirana.
Prikamenini, tj. peščenjaku in skrilavcu, je pripisal spodnjekarbonsko starost,
orudenje pa je vezal z domnevnim zgornjekarbonskim magmatizmom, ki je dal
tudi siderit med Jesenicami in Tržičem ter pri Vitanju. S. Grafenauer
(1969) je sklepal, da so Litija in druga sorodna rudišča v Posavskih gubah v tesni
zvezi s triadnimi predorninami. To naj bi dokazovala predvsem skladnost sled-
nih prvin v triadnih kameninah in v galenitu.
32	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Rudišče Litija vsekakor ni tako mlado, da ne bi bilo prizadeto s porudno
tektoniko, kot je bil menil A. Tornquist. S. Zebre (1955) je namreč
poudaril, da so rudna telesa raztrgana in razkosana s prelomi po vpadu in po
smeri. Deformirane žile so celo oteževale rudarska dela. Tudi struktura ^^svinče-
vega repa« litijske rude govori za porudno tektoniko.
Po slednih prvinah v alkalnem kremenovem por fir ju in kremenovem porfiritu
iz Cerknega, v kremenovem keratofirju na Lipniški in Mošenjski planini ter
v litijskem galenitu ni mogoče zagovarjati genetske zveze žilnih rudišč v Po-
savskih gubah z wengensko magmatsko aktivnostjo, kot je to storil S. Grafe-
n a u e r (1969). Količine slednih prvin, ki bi govorile za takšno zvezo, so v cerk-
niških in lipniško-mošenjskih predorninah premajhne, ali pa sploh niso bile
določene (M. Drovenik, 1972).
Dosedanje raziskave torej niso dale odgvora na vprašanje glede starosti
žilnih rudišč v karbonsko-permskih plasteh. Litijsko rudišče je res tektonsko
deformirano, toda ustrezna tektonska faza še ni identificirana. Morda gre za
terciarne prelome, vendar tudi starejši niso izključeni. Prav zato porudna
tektonika sama ne pomaga bistveno pri določanju starosti rudišča. Po izotopski
sestavi svinca je sklepal S. Grafenauer (1963), da je nastala Litija v triadni
periodi. Toda L Štrucl (1965a) je po istih podatkih prišel do sklepa, da je
Litija mlajšepaleozojske starosti.
Pri določanju starosti teh hidrotermalnih rudišč moramo upoštevati predvsem
njihov položaj v geološki zgradbi. Ne gre prezreti dejstva, da leže ta rudišča le
v karbonsko-permskih plasteh. Niti v enem primeru niso bile najdene tovrstne
rudne žile v srednjepermskih grödenskih skladih. Prav tako jih ni v triadnih
skladih — z edino izjemo Pleš, kjer so orudene z baritom triadne karbonatne
kamenine, toda le ob stiku z orudenimi karbonsko-permskimi plastmi; morda
gre v tem primeru za mobilizacijo barita.
Rudišča s podobno mineralno sestavo in geokemično združbo kot v kar-
bonsko-permskih plasteh so znana v štalenskogorskih skladih. Rudne žile
v karbonsko-permskih plasteh Posavskih gub so verjetno nastale pred sedimen-
tacijo grödenskih skladov. Njihov nastanek bi mogel biti v zvezi z magmatizmom,
ki je dal v Vzhodnih Alpah kremenov porfir in keratofir ter rudo okrog Bolzana
in Trenta v severni Italiji.
Po A. Tornquistu (1929a) so žilna rudišča v ožji in širši okolici Litije
nastala v zvezi z isto magmatsko aktivnostjo pri zelo podobnih pogojih. To velja
za vsa rudišča v karbonsko-permskih plasteh. Razlika med njimi je le v tem,
da so ponekod zastopani le minerali posameznih faz, drugod pa gre za dvofazno
in večfazno orudenje. Toda v določeni fazi so nastali v glavnem isti rudni in jalo-
vinski minerali. Značilno je dalje, da vsebuje sfalerit povsod iste sledne prvine,
predvsem Cd, Co, Cu in Ga, v bolj ali manj enaki koncentraciji. Isto velja za
galenit, ki je obogaten z Ag, Cu in Sb.
Izotopska sestava žvepla v sulfidih različnih rudišč je dokaj podobna. Zna-
čilno je, da se gibljejo vrednosti d S^^ v sorazmerno ozkih razponih, in to v bližini
0,0 %o, kar dokazuje njegov juvenilni izvor. Vendar pa izotopska sestava žvepla
v vseh rudiščih le ni enaka. Sulfidno žveplo je zelo homogeno v Cešnjicah, kjer
je rahlo obogateno z S®^ ^a žveplo sfalerita, ki je najstarejši rudni mineral,
znaša vrednost d S^* + 3,72 %o do + 1,21 %o. Cešnjiška ruda ima zelo enostavno
sestavo in v njej ni barita. Po tem sklepam, da ima sulfidno žveplo Cešnjic takšno
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	33
sestavo, kakršno je imelo v prihajajočih hidrotermalnih raztopinah. V vseh
drugih rudišč, z izjemo Marije Reke, je sulfidno žveplo nekoliko obogateno
z kar je posledica frakcionacije izotopov žvepla pri njihovem uravnoteženju
med HoS in SOgi S®^ se je obogatil v HjS, ki je sodeloval pri nastanku sulfidov,
pa v SO2. Žveplov dioksid se je oksidiral v SO^^^, nakar je nastal barit.
za sulfide se giblje povečini v mejah 0,0 %o do —10 %o, za sulfate pa od +17 %o
do + 23 %o. Omeniti moram še, da je pirit tu in tam občutno obogaten z S^^.
Gre za pirit v prikamenini ali neposredno ob rudnih žilah. Domnevam, da ta
pirit ni nastal sočasno z Pb-Zn rudo, temveč je bil že prej v karbonsko-permskih
klastičnih usedlinah.
Vrednosti ^S^^ za sulfidno žveplo marijareške rude se gibljejo okrog 11 %o,
srednja vrednost pa znaša + 2,7 %o. Ker vsebuje ruda precej barita, bi priča-
kovali obogatitev sulfidov z S^^ Verjetno so se hidrotermalne raztopine obogatile
s težkim izotopom S^^ pri prodiranju skozi litosfero.
K. Grad je našel v karbonsko-permskih plasteh zahodnega dela Posav-
skih gub, pri Vancarjevem mlinu (okolica Zadnje Smoleve), tudi piritno žilo
z nekoliko povečano radioaktivnostjo.
Poleg svinčeve, cinkove, živosrebrove in baritne rude so v karbonsko-perm-
skih plasteh Posavskih gub odkopavali tudi antimonovo rudo. Orudene plasti
prihajajo na površje v trojanski antiklinali med Trojanami in Znojilami v pasu,
dolgem okrog 9 km in širokem okrog 2 km. Pomembnejša rudarska dela so bila
v Kraljevem rovu, v rovu Zinka, pri Perhavcu in pri Znojilah. Antimonova ru-
dišča pete skupine je poznal že B. Hacquet (1778), nadrobno pa jih je popisal
K. Hinterlechner (1918). V širši okolici Trojan so v celoti pridobili pri-
bližno 4000 ton antimona (V. S i m i č , 1951).
Med klastičnimi usedlinami, ki predstavljajo prikamenino antimonovih rud-
nih teles, prevladuje temno sivi in črni glinasti skrilavec, redkejša sta peščenjak
in konglomerat. Karbonsko-permske plasti so močno nagubane v smeri E-W in
strmo vpadajo proti jugu in severu.
Iz Hinterlechnerjevega (1918) opisa sledi, da je bila antimonova ruda kon-
centrirana v glavnem v konkordantnih lečah, ki so nastale tako, da so rudni
in jalovinski minerali kristalizirali v medplastovnih razpokah in votlinah. Nekaj
rude je bilo tudi v nepravilnih diskordantnih žilah, debelih do pet cm, ter v po-
rušenih rudnih gmotah ob prelomih. K. Hinterlechner je določil mine-
rale, ki jih je bilo mogoče prepoznati na oko. Mikroskopska raziskava S. G r a -
fenauerja (1964) je pokazala, da je mineralna parageneza sorazmerno pe-
stra. Rudni minerali so nastali v treh fazah.
V	prvi fazi so kristalizirali kremen I, pirit I, dolomit I, kalcit I in siderit I.
Nato se je v drugi fazi iz raztopin najprej izločil linneit, ki so mu sledili bra-
voit, pirit II, arzenopirit, gudmundit, kalcit II, pirotin, galenit in siderit II. Za
tretjo, glavno fazo orudenja je značilen antimonit. Poleg njega so nastali še kre-
men II, berthierit, kremen III, dolomit II in siderit III. K. Hinterlechner
(1918) je pisal tudi o halkopiritu, ki pa ga S.Graf ena uer (1964) ni našel.
Minerali prve in druge faze so kristalizirali iz mezotermalnih raztopin. Glavni
rudni mineral, antimonit, pa je nastal iz nizkotemperaturnih raztopin.
V	rudi prevladujeta antimonit in kremen. Manj pogostna sta arzenopirit
in siderit, medtem ko so ostali minerali prisotni le v majhnih količinah. Antimo-
34
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 7 — Fig. 7
Cešnjice. Kremen je nadome-
stil vezivo peščenjaka (motno
polje), ki še vsebuje posamez-
na zrnca prvotnih mineralov.
Presevna polarizirana svetlo-
ba, 33 X.
Cešnjice. The sandstone ma-
trix replaced by quartz. Note
some primary mineral grains.
Transmitted polarized light,
33 X.
SI. 8 — Fig. 8
Cešnjice. Slika 7 pri navzkriž-
nih nikolih. Lepo se vidijo ne-
pravilna kremenova zrna, na-
stala pri rasti manjših detri-
tičnih zrn.
Cešnjice. The same as fig. 7,
crossed nicols. Clearly recog-
nizable anhedral quartz grains,
originated by growth of smal-
ler detritic grains.
SI. 9 — Fig. 9
Znojile. Ksenomorfna polja
antimonita in posamezna zrna
pirita v kremenovi žili. Odsev-
na polarizirana svetloba, 37 X.
Znojile. Irregular stibnite pat-
ches and some pyrite grains
in a quartz vein. Reflected po-
larized light, 37 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
35
SI. 10 — Fig. 10
Perhavec. Lečasto antimondto-
vo zrno v skrilavcu. Odsevna
polarizirana svetloba, 37 X.
Perhavec. A lenticular stibnite
grain within shale. Reflected
polarized light, 37 X.
SI. 11 — Fig. 11
Znojile. Antimonit je rekrista-
liziral na meji s prikamenino
(spodnji del slike). Odsevna
polarizirana svetloba, 29 X.
Znojile. Stibnite recrystallized
along the wallrock boundary
(lower part). Reflected pola-
rized light, 29 X.
SI. 12 — Fig. 12
Znojile. Slika 11 pri navzkriž-
nih nikolih. Lepo se vidijo
zrnca antimonita in presmuč-
ne lamele.
Znojile. The same as fig. 11,
crossed nicols. Note the stib-
nite grains and "corrugation"
lamellae.
36	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
nit navadno zapolnjuje večje in manjše pore v kremenovih žilah in lečah ter je
pogosto ksenomorfen (si. 9). Klastične kamenine vsebujejo tudi leče in žile
z vzporednimi paličastimi kristali antimonita, dolgimi nekaj centimetrov. Po-
nekod se kristali prepletajo med seboj. Antimonova zrna so tudi v obdajajočem
skrilavcu. Večkrat so lečasta in leže konkordantno (si. 10), kar pove, da je nastal
antimonit v porah razlistanega skrilavca. S. Grafenauer je menil, da je
vplivala na izločanje rudnih mineralov tudi precejšnja količina organske sno-
vi, razpršene v usedlinah. Porudni premiki so ponekod raztrgali in deformirali
rudne leče in žile. Antimonit kaže pod mikroskopom pogosto vzporedne pre-
smučne lamele in enako velika zrnca z bolj ali manj eliptičnimi preseki ter enotno
potemnitvijo, ki so nastala pri rekristalizaciji (si. 11, si. 12).
Čeprav je mineralna parageneza v Znojilah pestra — antimonitu se pri-
družujejo minerali, ki vsebujejo As, Co, Cu, Ni in Pb — je antimonit precej
čist (tabela 12), vsebuje le malo Cu in nekaj več Pb.
Tabela 12. Spektralne kemične analize antimonita (V ppm, kolikor
ni drugače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 12. Spectrochemical analyses of stibnite (In ppm, unless
otherwise indicated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 4 in 5 (analitik
Z. Maksimovič)
The low^est determinable value for analyses Nos. 4 and 5 (ana-
lyst Z. Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 6, 7, 8 in 9 (analitik
Z. Mafeimovič)
The lowest determinable value for analyses Nos. 4, 7, 8 and 9
(analyst Z. Maksimovič)
3	Trojane
4	Perhavec
5	Znojile
6-9 Lepa njiva
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	37
Po podatkih N. A. O z e r o v e in sod. (1973) ter M. D r o v e n i k a in
sod. (1976) se spreminja y antimonitu in arzenopiritu od +4,0 %o do
— 5,50 %o, srednja vrednost za 10 vzorcev pa je — 2,8 %o. Te vrednosti doka-
zujejo juvenilni izvor žvepla.
Vsi raziskovalci so se strinjali, da so naša antimonova rudišča hidrotermalna.
Razhajali pa so se v oceni starosti rude in izvora hidrotermalnih raztopin. K.
Hinterlechner (1918) jo je štel v terciarno periodo v zvezi s smrekovškim
andezitnim vulkanizmom in jo po genezi primerjal z litijsko rudo. Po A. Torn-
quistu (1930) gre za perimagmatska rudišča starejše miocenske epohe, na-
stala v zvezi z andezitno-dacitnim vulkanizmom bolj ali manj sočasno z litij-
skim rudiščem. A. Cissarz (1956) jih je uvrstil med regenerirana rudišča.
S. Grafenauer (1969) pa je videl izvor antimonove rude v wengenskem
magmatizmu. K. Hinterlechner in A. Tornquist sta zagovarjala
terciarno starost v duhu tedanjih razlag metalogeneze Vzhodnih Alp, S. Gra-
fenauer pa je dokazoval triadno starost s sorodno geokemično paragenezo
trojanskega antimonita in triadnih predornin. Pri tem se je oprl na eno spek-
tralno analizo antimonita ter dve analizi w^engenskih predornin (S. Grafe-
nauer, 1969, 357). Treba je pripomniti, da sta bili po analizi predornin vred-
nosti Sb in As, ki prideta v poštev za primerjavo, pod mejo določanja. Druge
prvine, ki bi še prišle v poštev za primerjavo, pa sploh niso bile določene,
ali pa je bil njihov delež podpoprečen. Le svinca je nekoliko več kot poprečno
v granitu, oziroma dioritu. Zato po dosedanjih podatkih ne moremo trditi, da
sta geokemični sestavi antimonita in keratofir j a sorodni.
B. Berce (1963) je antimonova rudišča genetsko primerjal s svinčevo-
cinkovimi rudišči v paleozojskih klastitih Posavskih gub ter jim pripisal zgornje-
karbonsko starost.
Po K. Hinterlechnerju (1918) leže antimonova rudišča izključno
v paleozojskem skrilavcu, ki ga v tej študiji štejemo med karbonsko-permske
plasti. Njihov položaj v geološki zgradbi trojanske antiklinale je podoben po-
ložaju litijskega rudišča in drugih sorodnih rudišč v litijski antiklinali. Mlajše
plasti torej niso orudene z antimonom. Zato so verjetno tudi antimonova rudi-
šča med Trojanami in Znojilami nastala pred grödenskimi skladi. Hidroter-
malne raztopine bi utegnile izvirati iz istega magmatskega ognjišča, ki je dalo
tudi rudne in jalovinske minerale za druga žilna rudišča Posavskih gub.
A. Aigner (1907) je poročal tudi o pojavu antimonita pri Gornjem gradu,
vendar brez točnejše navedbe kraja.
Perm
Na klastičnih usedlinah orenburgijske karbonske stopnje so se na območju
Karavank sedimentirale rotnoveške plasti (Rotna ves v Ziljski dolini). Na sploš-
no razlikujejo v njih spodnji pseudoschw^agerinski apnenec, mejne plasti in zgor-
nji psevdoschvv^agerinski apnenec. Tej razdelitvi je pri nas težko slediti, ker
so bile rotnoveške plasti po eroziji odnesene. Erozijski ostanki psevdoschwage-
rinskega apnenca se najdejo v Dolžanovi soteski, na Jezerskem in posamezne
krpe še dlje proti vzhodu.
Znatno bolj so razširjene trogkofelske plasti. V njihovem spodnjem delu
prevladuje grebenski apnenec, rožnat, rdeč, bel in siv, ki je nastajal na obkon-
tinentalni polici. Njegovo klasično nahajališče je Dolžanova soteska. Po eroziji
38	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
trogkofelskega apnenca je nastala trbiška breča, ki jo radi uporabljajo kot grad-
beni kamen.
V srednjem permu razlikujemo pri nas tri faciese. Klastične grödenske plasti
so razširjene v Posavskih gubah. Loških in Polhograjskih hribih, na Cerkljan-
skem, Kočevskem, v Karavankah in na Pohorju. V Julijskih Alpah so grödenske
plasti razvite kot morski grebenski apnenec, apnena breča in konglomerat. V
klastičnih sedimentih ni nikakršne favne, grebenski apnenec pa je bogat z bra-
hiopodi, spongijami, koralami, polži, fuzulinidami in apnenimi algami. Najvaž-
nejše so foraminifere neoschwagerine, po katerih se imenuje ta apnenec neo-
schwagerinski apnenec. Z območja Mrzle Vodice v Gorskem Kotaru naj bi se-
gal v Slovenijo še tretji facies. To je glinastoskrilavi razvoj z amonitno favno
(V. V o gl, 1913).
Z metalogenetskega stališča so med srednjepermskimi usedlinami najbolj
zanimive klastične grödenske kamenine, ker v njih ležijo uranovo rudišče Žirov-
ski vrh, bakrovo rudišče Škofje ter drugi pojavi bakra in urana. Sestoje iz rde-
čega, vijoličastega, sivega in zelenega konglomerata, peščenjaka, meljevca in
glinastega skrilavca, oziroma muljevca. Po K. Gradu je njihova debelina tudi
pri nas odvisna od lege meridionalnih pragov in jarkov, nastalih po dviganju
in ugrezanju ob sistemu prelomov, kot je to opisal za severno Italijo A. B o -
sellini (1965). Največjo debelino dosežejo grödenske plasti na Žirovskem'
vrhu, in sicer okrog 600 m (E. Lukacs in A. P. Florjančič, 1974). V
spodnjem delu, ki meri 200 do 250 m, prevladuje sivi debelozrnati in srednje-
zrnati peščenjak poleg konglomerata in konglomeratnega peščenjaka. Vsebuje
redke vložke rdečih grödenskih kamenin. V zgornjem delu, debelem 350 do 400 m,
prevladuje rdeči srednjezrnati in drobnozrnati peščenjak ter meljevec. Rdeči
del zaporedja vsebuje redke plasti in pole sivih usedlin, predvsem drobnozrna-
tega peščenjaka in meljevca. Tudi v Loških in Polhograjskih hribih sestoji sivo-
zeleni del grödenskih plasti iz konglomerata in peščenjaka, rdeči pa iz drobno-
zrnatega peščenjaka in meljevca; sivo-zelenih kamenin je manj kakor rdečih.
Po analogiji z območja uranovega rudišča Mecsek na Madžarskem so grö-
denske plasti tudi pri nas rečno-poplavnega nastanka. Njihov sivo-zeleni del je
prišel kmalu po sedimentaciji v rečnem koritu v redukcijsko okolje. Na sedimen-
tacijo v strugi kaže tudi bolj heterogena granulacija klastičnih kamenin v pri-
merjavi z rdečimi plastmi, katerih material je bil poplavni sediment in je ostal
v oksidacijskem okolju.
Zrna grödenskega peščenjaka izvirajo iz magmatskih, sedimentnih in me-
tamorfnih kamenin. Prevladujejo kremenova zrnca vulkanskega in metamorf-
nega izvora. Po količini slede litoidna zrna kvarcita, skrilavca, pelita, kremeno-
vega porfirja in keratofirja ter rekristaliziranega vulkanskega stekla. Peščenjak
vsebuje tudi zrna glinencev ter v manjši meri kalcedon, rutil, magnetit, hematit,
apatit in cirkon. Vezivo sestoji iz kremena, karbonatov in mineralov glin. V kon-
glomeratu prevladujejo prodniki kremena, skrilavca in kislih vulkanskih kame-
nin. Ker je prodnikov in zrn vulkanskih kamenin v klastičnih usedlinah v oko-
lici Radeč precej manj kakor na Žirovskem vrhu ter v škofjeloških in polho-
grajskih hribih, je sklepal M. Protič (1968), da je bilo območje Radeč bolj
oddaljeno od njihovega izvora.
Sivo-zeleni grödenski peščenjak kaže diagenetske, epigenetske in retrogradne
epigenetske spremembe, ki so nadrobno popisane na podlagi vzorcev iz bakro-
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	39
vega rudišča Škofje (M. Drovenik, 1970). Enako velja za klastične usedline
na Zirovskem vrhu, v Bodoveljski grapi, Sovodnju in Sebreljah. Značilna je
avtigena rast detritičnih kremenovih, plagioklazovih in ortoklazovih zrn. Raz-
lične generacije kremena, karbonatov in albita se med seboj delno nado-
meščajo. Pri slabi metamorfozi, ko je temperatura dosegla 200® C (M. R i s t i č
in C. Markov, 1971) so bili minerali glin v vezivu spremenjeni v sericit in
klorit, organska snov pa v antracit.
Prodniki kremenovega porfirja in keratofirja v grödenskih plasteh imajo
bolj ali manj izrazito porfirsko strukturo. Prodniki kremenovega porfirja vse-
bujejo delno kaolinizirane vtrošnike ortoklaza in kremen, keratofirski prodniki
pa spremenjene vtrošnike plagioklaza. Osnova je zaradi rekristalizacije večidel
drobnozrnata. Treba pa je omeniti, da na območju Slovenije ni na primarnem
kraju spodnjepermskega kremenovega porfirja in keratofirja, ki bi ju bila
srednjepermska erozija gotovo zajela. V nekaj sto metrov širokem pasu grö-
denskega peščenjaka pri Mlaki, ob novi cesti na Blegoš, pa so manjši pojavi
diabaza. Njegova starost je verjetno permska (A. Hinterlechner-Rav-
n i k , 1965). Kamenina je povečini uskriljena in zelo spremenjena. Le tu in tam
se še opazi ofitska struktura. Petrografsko in kemično analizirani različek ustre-
za po A. Hinterlechner-Ravnikovi (1965) spilitu. Zelenkasti pe-
ščenjak na kontaktu s to magmatsko kamenino vsebuje povečano količino klo-
rita, ki je lahko tudi tufskega porekla.
Zgornjepermski dolomit je nastal v plitvi vodi na obkontinentalni polici.
Ponekod se je v lagunah usedala sadra (K. Grad in sod., 1962). V Julijskih
Alpah sta najprej nastajala dolomit in lapor s sadro, nato pa lapor in apnenec.
Vrhnji del sestoji iz kompaktnega bituminoznega apnenca z značilno belero-
fonsko favno južnotirolskega tipa. V Posavskih gubah je razvit tudi debelozrnati
laporasti dolomit enak kot v Polhograjskih Dolomitih, ponekod se menjavajo
plasti dolomita, laporastega dolomita in apnenca. V Skofjem grödenske klastične
usedline postopno prehajajo v zgornjepermski dolomit. Prav v prehodnem delu
je vrtina šla skozi dve plasti sadre (M. Drovenik, 1970).
Karbonatno so razvite zgornjepermske plasti tudi v severovzhodnem delu
Kamniških Alp, in sicer zahodno od Šoštanja. M. Iskra (1969) je določil
v Puharju zgornjepermski apnenec in dolomit. Karbonatnim plastem pripada
tu več 100 m. Zgornjepermski kabonatni skladi pa so razviti po M. Pleni-
čar j u tudi v Lepi njivi; v vzorcu črnega apnenca, vzetem severno od Smihela,
je določila L. Slibarjeva zgornjepermski vrsti Reichelina sp. in Agatham-
mina sp.
V Karavankah in okolici Jezerskega vsebujejo grödenske plasti in zgornje-
permski dolomit diabaz. Tudi v dolomitni breči iste formacije so našli drobce
diabaza. To kaže, da je bil ta dolomit zgornja časovna meja diabazovih erupcij.
Železnokapelska magmatska cona sestoji iz južnega, tonalitnega, in sever-
nega, granitnega pasu. Med obema pasovoma se razteza kontaktno metamorfo-
zirani filit, ki ga je F. Kahler (1953, 14) primerjal z močno filitiziranim
glinastim skrilavcem v spodnjem delu štalenskogorske serije. Po F. T e 11 e r j u
(1896, 32) je granit najmlajša kamenina. Podobno sta trdila H. W. G r a b e r
(1929) in C. Exner (1971). A. Zore (1955, 69) je domneval, da je granit
starejši od tonalita in celo od triadnih kamenin. J. Duhovnik (1956b, 25)
je obema kameninama pripisal terciarno starost, po B. Bercetu (1960,
40	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
246) pa je granit mlajši od spodnjeskitske stopnje. K rešitvi vprašanja o sta-
rosti kamenin karavanške magmatske cone sta prispevala zlasti S. Isailovič
in M. Miličevič (1964), ki sta v tonalitu pri Ravnah nad Šoštanjem našla
blok filita, impregniran z granitom. I. Strucl (1965a, 1974, 385) je postavil
granit v variscično, a tonalit v alpidsko dobo orogeneze. Končno je oba magmat-
ska pasova nadrobno raziskal E. Faninger (1976). V severnem pasu prevla-
duje granit, združen z gabrom, dioritom in monzodioritom. Južni pas pa sestoji
v glavnem iz kremenovo-biotitno-rogovačnega diorita z izrazito paralelno teks-
turo, ki ga pri nas povečini imenujemo tonalit. Kamenine granitnega in tonalit-
nega pasu izvirajo iz dveh različno starih magmatizmov; granit je starejši od
tonalita. Po radiometrični metodi je bila določena variscična starost kamenin
granitnega pasu (244—216 milijonov let) in alpidska starost tonalita (29—28 mi-
lijonov let) (R. Cliff, H. F. Holzer, D.C.Rex, 1974; A. J. Lippolt,
R. Pidgeon, 1974; S. Scharbert, 1975).
Permski skladi vsebujejo uranovo, bakrovo, svinčevo-cinkovo in antimonovo
rudo. V trogkofelskem apnencu je svinčevo-cinkovo rudišče na zahodnem
vznožju Korošice v Karavankah. V sivem neplastovitem apnencu je bilo po
podatkih M. Iskre majhno nepravilno rudno telo. V debelozrnatem pre-
kristaliziranem apnencu tvorijo rudni minerali nepravilne žilice in zrna.
Najbolj pogosten je sfalerit . Po količini mu sledi galenit. Precej manj je pirita
in markazita, zelo redka pa je bakrova medlica. Ruda se razlikuje od vseh drugih
slovenskih svinčevo-cinkovih rud po tem, da je sfalerit večidel lupinast; torej
gre za njegov skorjasti različek. Le zelo majhen del sfaleritovih zrn kaže bolj
ali manj idiomorfne preseke. Med sfaleritovimi skorjami so pogostne skorje in
zrna kalcita in galenita (si. 13), pa tudi zrna pirita in markazita. Značilno je, da
tvori galenit ponekod idiomorfne metakristale, ki leže v prekristaliziranem
apnencu samostojno, ali pa jih obdaja sfalerit (si. 13). Nadomeščanja v rudi Ko-
rošice skoraj ni opaziti. Mikroskopska raziskava je torej pokazala, da sta se
izločala sfalerit in galenit izmenoma iz koloidnih raztopin, le v manjši meri sta
kristalizirala tudi iz ionskih raztopin. Pri oksidaciji je bil spremenjen sfalerit
delno v smithsonit, galenit v cerusit, železova sulfida pa v hidroksida.
Ruda na Korošici ima zelo enostavno geokemično združbo. Poleg svinca
in cinka vsebuje le še sledove bakra, arzena in antimona.
Podatki o rudišču Korošica so torej skromni. Toda teksture in strukture
rude ter enostavna mineralna in geokemična parageneza govore za poznodiage-
netski ali epigenetski nastanek prvotnih rudnih mineralov iz podtalnih voda.
S. B u s e r je našel žilice in zrna galenita tudi v črnem organogenem apnencu
na severnem pobočju Konjščice. Poleg galenita vsebuje ruda posamezna zrna
goethitove psevdomorfoze po piritu.
Uranovo rudišče Žirovski vrh leži v sivo-zelenem grödenskem peščenjaku,
ki vsebuje vložke rdečih usedlin. Geologi ločijo v tem delu litološkega zaporedja
štiri ritme. Spodnji sestoji iz neplastovitega bazalnega konglomerata in konglo-
meratnega peščenjaka brez uranove rude. Peščenjak in konglomerat drugega
ritma sta ponekod plastovita ter vsebujeta sledove uranove smole in sledove
sulfidnih mineralov. V tretjem, rudonosnem ritmu prevladuje peščenjak nad
konglomeratom; zanj je značilna navzkrižna plastovitost. Četrti ritem sestoji iz
srednjezrnatega in debelozrnatega peščenjaka, ki vsebujeta tu in tam tudi ura-
novo smolo in sulfidne minerale (si. 14).
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
41
Litološka kontrola uranove rude je bila zaenkrat nadrobneje preučena na
obzorju 530 m. Tu so z uranom orudene (T. B u d k o v i č , 1978) malo sortirane
kamenine v bližini intraformacijskih erozijskih diskordanc, v okolici plasti in leč
temno sivega muljevca ter ob antracitnih lečah.
Orudeni temno sivi srednjezrnati in debelozrnati peščenjak (V. O m a 1 j e v ,
1967) vsebuje v rudnih telesih in v njihovi bližini 20 "/o kremenovih, 3®/o glinen-
čevih, 9 "/o sljudinih in 28 ®/o litoidnih zrn ter 31 kremenovo-sericitnega veziva
in drugih mineralov. To pomeni, da je razmerje med zrni in vezivom približno
2:1. Posebno zanimivo je vprašanje vsebine karbonatov in organske snovi. M.
Ristič in C. Markov (1971) sta našla, da se spreminja količina karbonatov
(kalcita, dolomita, ankerita, cerusita, malahita in azurita) v peščenjaku Zirovske-
ga vrha od 1,02 o/o do 9,34 "/o, medtem ko je srednja vrednost okrog 3,6 "/o. Koli-
čina prvotnih karbonatov je povečana v rudnih telesih in v njihovi bližini.
Vsebina organske snovi se giblje v peščenjaku od 0,0 do 3,55 "/o; srednja vred-
nost je 0,14 o/o. Podobno kot karbonati, kaže tudi organska snov tendenco obo-
gatitve v orudenih delih klastičnih usedlin.
SI. 13 — Fig. 13
Korošica. Skorjasti sfalerit.
Med skorjami sfalerita in kal-
cita so drobna galenitova zrna.
Odsevna polarizirana svetloba,
37 X.
Korošica. Botryoidal sphalerite
composed of the sphalerite
and calcite shells. Note the
small galena grains in between
them. Reflected polarized
light, 37 X.
SI. 13a — Fig. 13a
Korošica. Galenitove metakri-
stale obdaja sfalerit. Odsevna
polarizirana svetloba, 105 X.
Korošica. Galena metacrysts
enclosed by sphalerite. Reflec-
ted polarized light, 105 X.
42	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Po D. Radusinoviču (1967) je najbolj pomemben rudni mineral urano-
va smola. Nahaja se predvsem v vezivu peščenjaka. Njena zrnca so velika popreč-
no 10 mikronov in leže posamično ali pa se združujejo v majhne nepravilne leče
(si. 15). Pogostna je tudi ob stikih med kremenovimi zrni (si. 16). V zelo bogati
rudi tvori uranova smola večji del veziva (si. 17), tako da detritična, predvsem
kremenova zrna »plavajo« v njej. Značilna so polja uranove smole z natečnimi
oblikami (si. 18). Večja povečava je pokazala, da imajo tovrstna polja lupi-
nasto zgradbo. Menjavajo se lupine različno sivih odtenkov, ker se v njih spre-
minja razmerje med UO2 in UO3. Temnejši odtenek pomeni, da vsebuje lupina
uranove smole sorazmerno več UO.^. Uranova smola je tudi v antracitu. Ponekod
tvori v njem zelo drobna zrnca s premeri pod 100 mikroni (si. 19), ki imajo elip-
tične ali paličaste preseke. Drugod vsebuje antracit sorazmerno večja polja ura-
novega minerala; v takšnih primerih je uranova smola navadno v srednjem
delu antracitnih drobcev (si. 20). Uranova smola tvori tudi psevdomorfoze po
rastlinskih ostankih; zapolnila je predvsem lumene celic. Drobna zrnca uranove
smole so pogostna v polah glinastega skrilavca, ki vsebuje drobno razpršeno
organsko snov. G. Kurat, mineralog prirodoslovnega muzeja na Dunaju, je v rudi
določil tudi coffinit.
Uranovo smolo spremljajo sulfidi; njihova skupna količina se spreminja v
rudnih telesih od sledov do pet odstotkov. Prevladuje pirit. Zanj so značilne
»orudene bakterije-(-( (si. 21 a), ki se združujejo v lečasta polja; tu in tam jih
nadomešča halkopirit (si. 21 b). »Orudene bakterijso rabile kot jedra, od ka-
terih so zrastla idiomorfna piritna zrnca, ki kažejo preseke po kocki in penta-
gondodekaedru. V psevdomorfozah po rastlinskih ostankih je pirit zapolnil
predvsem lumene celic, ponekod pa je nadomestil tudi njihove stene. Prvotna
celična struktura je zelo lepo ohranjena. Te psevdomorfoze so nastale v zgodnji
diagenezi.
Uranova ruda vsebuje tudi halkopirit. Halkopiritne leče ob antracitu vsebujejo
idiomorfna zrnca arzenopirita (si. 22). Halkopirit tvori poleg tega nepravilna,
zvečine monomineralna zrna, ki navadno ne presežejo 90 mikronov. Z druge
strani pa so za arzenopirit značilni idiomorfni paličasti preseki tudi v primerih,
ko so njegova zrnca v peščenjaku. Prizmatsko razviti arzenopiritovi kristali do-
sežejo velikost osem milimetrov, Monomineralna zrna galenita, sfalerita in ten-
nantita merijo povečini 10 do 100 mikronov ter leže v vezivu peščenjaka,
ali pa obdajajo detritična kremenova zrna. Drugih sulfidov je znatno manj.
Ohranjena prvotna tekstura orudenega peščenjaka je navadno pegasta, bolj
redko trakasta. V orudenem meljevcu prevladuje trakasta tekstura (M. P e č -
n i k , 1974). Pri epigenetskih procesih so bili rudni in jalovinski minerali mobi-
lizirani v razpoke in pore. Najmanj mobilna je bila uranova smola, zato je redka
v kremenovih žilah skupaj s sulfidi. V teh primerih so kristalizirali sulfidi, npr.
pirit, pred uranovo smolo (si. 23), ki vsebuje tu in tam drobna zrnca galenita.
Raziskave T. Dolenca so pokazale, da gre za več generacij karbonatnih,
karbonatno-kremenovih in kremenovih žil. V žilah, ki sečejo rudna telesa, so
pogostni, čeprav v majhnih količinah, tudi rudni minerali. Nekatere žile z zna-
čilno progasto teksturo (si. 24) so nastale verjetno pri enakih pogojih kakor
podobne žile v bakrovem rudišču Škofje (M. Drovenik, 1970). Posebno
zanimive so piritno-kalcitne žilice, ki so verjetno najmlajše; v njih sta se iz-
menoma izločala kalcit in pirit (si. 25). Pri večji povečavi je videti v nekaterih
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
43
delih kalcitnih zrn številne piritove vključke, razvrščene vzporedno s kalcitovimi
ploskvami, ali bolj ali manj pravokotno nanje (si. 26). V vseh teh primerih so
raztopine, iz katerih je kristaliziral pirit, nekoliko korodirale starejši kalcit.
Raziskovalci Zirovskega vrha so si edini v tem, da je rudišče sedimentno.
Razhajajo pa se v odgovorih na vprašanje, kdaj so prispele raztopine z urano-
vimi spojinami v sedimentacijski prostor, ali istočasno z denudiranim materialom
ali pozneje. Uranova smola in sulfidi so se izločali v redukcijskem okolju, ki je
nastalo zaradi razkrajanja organskih ostankov in metabolizma anaerobnih bak-
terij. Del urana je bil pozneje premeščen in se premešča še danes.
Uranu se poleg železa pridružuje As, Cu, Pb, Zn in V (M. R i s t i č in C.
Markov, 1971). Zelo podobno geokemično združbo imajo tudi uranova ru-
dišča v Severni Italiji (M. Mittempergher, 1974) in uranova rudišča Mec-
sek na Madžarskem (K. Viragh in J. Vincze, 1967). To pa pomeni, da so
prihajale v vseh treh primerih raztopine z območij, kjer je erozija zajela mag-
Sl. 14. Žirovski vrh. Prečni presek rudišča kaže ritmično zaporedje sedimentnih
kamenin v dvojni S-strukturi
Fig. 14. Žirovski vrh. Transversal section of uranium ore deposit showing rhithmic
succession of sedimentary rocks in double S-structure
44
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
matske ali piroklastične kamenine, oziroma rudišča s podobno geokemično
združbo.
Pri tem velja poudariti, da vsebuje ruda Žirovskega vrha več svinca in cinka
kakor urana, toda manj arzena in bakra. Ce predpostavimo, da so bili pogoji,
pri katerih so se izločali sfalerit, galenit in uranova smola, precej podobni,
lahko zapišemo, da so prinašale površinske vode v nastajajoče rudišče več svinca
in cinka kakor urana.
Vrednosti izotopske sestave žvepla d S^'^ znašajo + 2,52 %o do — 36,8 %o, kar
pomeni, da je razpon okrog 39 %o, medtem ko je srednja vrednost za 15 vzorcev
— 21,2 %o. Najbolj niha izotopska sestava piritovega žvepla, in sicer med
+ 2,52 %o in — 36,8 %o. Ustrezne vrednosti za druge sulfide so — 10 %o do — 30 %o.
Sulfidno žveplo je torej močno obogateno z lahkim izotopom, njegova sestava pa
je precej različna. Prav to dokazuje biogeni izvor žvepla (M. Ristič in C.
Marko v,, 1971; M. Drovenik in s o d . 1976).
Zvišano radioaktivnost kažejo po podatkih V. O m a 1 j e v a (1971) tudi grö-
denske klastične usedline drugod v okolici Škofje Loke. Tako so našli z regionalno
prospekcijo pri zaselku Sv. Tomaž v sivem peščenjaku sekundarne uranove mi-
nerale in tudi sulfide, v konglomeratnem peščenjaku pa so določili radioaktivnost
prek 1000 /uR, h. V bližini cerkve Sv. Valentina so izmerili več anomalnih radio-
aktivnosti z največjo vrednostjo 90 /^R/h, pri razkopavanju pa so našli sekundarne
uranove minerale v kosih sivega peščenjaka. Zelo zanimive so tudi anomalije
v Bodoveljski grapi, kjer grödenski peščenjak z visoko radioaktivnostjo vsebuje
tudi bakrove sulfide (B. Sinko, 1974). V sivem grödenskem peščenjaku tro-
janske antiklinale so izmerili pri Knezdolu severozahodno od Trbovelj radio-
aktivnost do 28 //R/h (V. O m a 1 j e v , 1971).
V Karavankah so južno od Ljubelja našli višjo radioaktivnost v zgornje-
permskem apnencu. Po V. Omaljevu (1971) so bili zanimivi predvsem kosi
bolj kompaktnega apnenca v potoku, kjer so izmerili 200 do 700 /^R/h, po raz-
kopavanju pa celo 1300 juR h. Radiometrična analiza je pokazala veliko torija in
precej urana. Ker je radioaktivno ravnotežje premaknjeno v korist radija, je
sodil V. Omaljev (1971), da je bil uran v recentni dobi izpran.
Bakrova rudišča so razširjena v zgornjem delu grödenskih plasti, kjer pre-
vladujejo rdeči meljevec, peščenjak in glinasti skrilavec, vendar so prisotni tudi
SI. 15 — Fig. 15
Žirovski vrh, obzorje 480 m.
Nepravilna leča drobnih zmc
uranove smole in sulfidov v
vezivu peščenjaka. Odsevna
polarizirana svetloba, 160 X.
Žirovski vrh, 480 m level.
Irregular lens composed of
tiny pitchblende and sulfide
grains in the matrix of sand-
slione. Reflected polarized
light, 160 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
45
SI. 16 — Fig. 16
Žirovski vrh, obzorje 430 m.
Uranova smola na stikih med
kremenovimi zrni. Odsevna
polarizirana svetloba, 160 X.
Žirovski vrh, 430 m level.
Pitchblende in between the
quartz grains. Reflected pola-
rized light, 160 X.
SI. 17 — Fig. 17
Žirovski vrh, obzorje 430 m.
Uranova smola in sulfidi kot
vezivo kremenovega peščenja-
ka. Odsevna polarizirana svet-
loba, 105 X.
Žirovski vrh, 430 m level.
Quartz sandstone cemented by
pitchblende and sulfide. Ref-
lected polarized light, 105 X.
SI. 18 — Fig. 18
Žirovski vrh, obzorje 430 m.
Uranova smola natečnih oblik
vsebuje sulfidna zrnca. Odsev-
na polarizirana svetloba, 105 X.
Žirovski vrh, 430 m level. Bo-
tryoidal pitchblende peppered
by tiny sulfide grains. Reflec-
ted polarized light, 105 X.
4 — GEOLOGIJA 23/1
46
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
vložki sivih in zelenih usedlin. Številni izdanki s prvotnimi ali drugotnimi bakro-
vimi rudnimi minerali se vrste v pasu, dolgem blizu 90 km, ki se razteza od Cerk-
ljanskega prek Loških hribov v vzhodni del Posavskih gub. Nahajališča zahodno
od Ljubljane: Bodoveljska grapa, Hobovše, Martinj vrh, Masore, Novaki, Nova
Oselica, Novine, Otalež, Sovodenj, Sebrelje, Škofje, imenovano tudi Cerkno,
in Zadnja Smoleva. Rudišča vzhodno od Ljubljane: Mačkov potok, Magolnik,
Močilno, Podkum, Sušje in Svibno. Grödenske plasti so z bakrom orudene
tudi v Karavankah, in sicer v Bukovem potoku, pri Bukovcu in pri Počivalniku.
Za bakrova rudišča v permskih usedlinah je značilno naslednje (M. Dro-
venik, 1970; F. Drovenik in sod., 1972):
—	Rudni minerali so le v sivih, temno sivih in zelenih plasteh. Najbolj po-
gosto je oruden srednjezrnati peščenjak, prvotni sulfidi pa se najdejo tudi
v debelozrnatem in drobnozrnatem različku.
—	Sive in zelene klastične usedline niso hidrotermalno spremenjene. Detri-
tična zrna glinencev kažejo v jalovih in orudenih plasteh enako stopnjo sericiti-
zacije in kaolinizacije. Ti dve spremembi sta nastali pri preperevanju kamenin
in pri transportu zrn v sedimentacijski prostor. Detritična plagioklazova zrna
SI. 19 — Fig. 19
Žirovski vrh, obzorje 480 m.
Drobna zrnca uranove smole
in sulfidov v antracitu (svetlo
siva osnova). Odsevna polari-
zirana svetloba, 105 X.
Žirovski vrh, 480 m level. An-
thracite (light gray ground-
mass) impregnated by tiny
pitchblende and sulfide grains.
Reflected polarized light,
105 X.
SI. 20 — Fig. 20
Žirovski vrh, obzorje 430 m.
Uranova smola in sulfidi v
sredini antracitovega drobca.
Odsevna polarizirana svetloba,
37 X.
Žirovski vrh, 430 m level.
Pitchblende and sulfides in
the mid of the anthracite frag-
ment. Reflected polarized
light, 37 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
47
pogosto obraščajo avtigeni robovi albita, ortoklazova pa ortoklaz. Ti avtigeni
robovi so povsem sveži tudi v primeru, ko mejijo na prvotne rudne minerale.
—	Rudne plasti vsebujejo antracitne leče, ali pa je zelo drobnozrnata organ-
ska snov neenakomerno razpršena v orudenih klastičnih kameninah.
—	Sulfidi so povečini v vezivu peščenjaka. Sestoje iz drobnih zrn halko-
pirita in bornita, ki se jima pridružuje ponekod pirit. Z manjšimi količinami
so zastopani tennantit, halkozin, sfalerit in galenit, le v sledovih so prisotni
še enargit, a domeykit in linneit.
—	Značilne so psevdomorfoze pirita in bakrovih sulfidov po rastlinskih
ostankih. Prvotna rastlinska struktura je pogosto zelo lepo ohranjena. To po-
meni, da so nastale psevdomorfoze v zgodnji diagenezi (M. Drovenik, 1968,
1970).
—	Pri epigenetskih in retrogradno epigenetskih procesih so nastale kreme-
nove, karbonatne, kremenovo-karbonatne in celo albitne žile. V primeru,
ko sečejo rudne plasti, vsebujejo te žile tudi sulfide. Zaradi večkratne mobili-
zacije jalovinskih in rudnih mineralov ločimo v rudnih plasteh več generacij
sulfidov, kremena, karbonatov in glinencev.
Z genezo tega rudišča so se ukvarjali A. Bibolini (1933), I. Gantar
(1952), S. Grafenauer (1966) in M. Drovenik (1968, 1970). A. Bibo-
lini je primerjal Škofje z Mansfeldom. I. Gantar in S. Grafenauer
pa sta sklepala, da so prinesle baker v permske plasti hidrotermalne raztopine,
ki so po I. Gantarju prišle iz neznane terciarne intruzije, po S. Grafe-
nauerju pa jih je prinesel virengenski magmatizem. Za magmatogeno hidro-
termalni nastanek naj bi po S. Grafenauerju govorili prelomi, zaporedje
SI. 21. Žirovski vrh, obzorje 430 m. a) Uranova smola in minerali jalovine obdajajo
piritne »orudene bakterije«. Odsevna polarizirana svetloba, 190 X. b) »Orudene
bakterije« nadomeščene s halkopiritom. Odsevna polarizirana svetloba, 370 X.
Fig. 21. Žirovski vrh, 430 m level, a) "Mineralized bacteria" enveloped by pitch-
blende and gangue. Reflected polarized light, 190 X. b) "Mineralized bacteria"
replaced by chalcopyrite. Reflected polarized light, 370 X.
48
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
kristalizacije rudnih mineralov, hidrotermalne spremembe peščenjaka in struk-
ture nadomeščanja v rudi. Tudi žilice, ki sečejo rudne plasti, naj bi bile po
S. Grafenauer ju hidrotermalnega nastanka.
Vendar rudišče ne kaže pomembnejše odvisnosti nastanka od tektonike.
V njem prav tako ni hidrotermalnih sprememb niti v orudenem niti v jalovem
peščenjaku. Rudne teksture in strukture pa kažejo na diagenetski nastanek
ter na epigenetske in retrogradne spremembe (M. Drovenik, 1970).
Rudonosni horizont leži zaradi porudne tektonike inverzno. Debel je poprečno
15 m in se razprostira v smeri WSW—ENE na površini okrog 250 X 800 m.
Lečasta rudna telesa leže v sivem in temno sivem peščenjaku, ponekod sta
orudena tudi sivi in zeleni meljevec ter glinasti skrilavec.
Mineralna sestava rdečega, sivega in orudenega sivega peščenjaka je zelo
podobna. V vseh treh različkih prevladujejo kremenova zrna, ki izvirajo večidel
iz metamorfnih kamenin. Precej manj je zrn kvarcita in različnih skrilavcev,
karbonatnih pelitov ter zrn tufa in kristaliziranega vulkanskega stekla. Nekaj
odstotkov pripada glinencem, ki so dokaj enakomerno razvrščeni: zrna plagio-
klazov so pogostejša kakor zrna ortoklaza. V majhnih količinah sem našel
SI. 22 — Fig. 22
Žirovski vrh, obzorje 480 m.
Idiomorfna arzenopiritova zrna
v halkopiritu. Odsevna polari-
zirana svetloba, 105 X.
Žirovski vrh, 480 m level.
Euhedral arsenopyrite grains
in chalcopyrite. Reflected
light, 105 X.
SI. 23 — Fig. 23
Žirovski vrh, obzorje 430 m. V
pori kremenove žile je najprej
kristaliziral pirit, nato urano-
va smola, ki vsebuje drobna
zrnca galenita. V sredini je
araldit (a). Odsevna polarizi-
rana svetloba, 105 X.
Žirovski vrh, 430 m level. In-
terstitial pyrite crystallized
first in the quartz vein. Pitch-
blende impregnated by tiny
galena grains was developed
later. Note araldite (a). Reflec-
ted polarized Light, 105 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
49
v peščenjakih še zrna kalcedona, rutila, magnetita, hematita, apatita, turmalina
in cirkona. Razmerje med zrni in vezivom se spreminja od 3 :1 do 1 : 2. Vezivo
vsebuje kremen in glinence, pa tudi karbonate, minerale glin, muskovit in sericit.
Vezivo rdečih različkov vsebuje tudi zrnca hematita, zelenih in sivih pa klorit
in pirit.
Kremenova zrna imajo avtigene robove ali le njihove ostanke; ponekod se
z mikrostilolitskimi šivi intenzivno zraščajo. Plagioklazi so zastopani z albitom,
oligoklazom in andezinom. Predvsem v orudenem peščenjaku jih pogosto obrašča
avtigeni albitni rob. Prav v teh plasteh so sorazmerno pogostna tudi avtigena
albitna zrna. Gre za enostavne sveže dvojčke po albitovem zakonu, ki imajo
izometrične preseke in so bolj ali manj pravilno razviti. Ta zrna so povsem sveža
tudi če leže med sulfidnimi minerali.
Rdeči peščenjak vsebuje okrog 70 "/o SiOa in poprečno 22®/» karbonatov;
sivi različek pa pri sicer enaki količini kremenice le okrog 13 ®/o karbonatov,
zato pa sorazmerno več glinice in alkali j.
Najbogatejši z rudo je temno sivi jedri srednjezrnati peščenjak; razmerje
med zrni in vezivom je približno 2 :1. Po mineralni sestavi sem ločil bornitno-
halkopiritno, bornitno-halkozinovo in halkopiritno-piritno rudo. Prevladuje
bornitno-halkopiritna ruda, ki vsebuje manjšo količino pirita, halkozina in ten-
nantita, v sledovih pa sfalerit in linneit. Bornitno-halkozinova ruda vsebuje
poleg obeh glavnih rudnih mineralov še malo tennantita in galenita ter zelo
malo sfalerita. V rudnih plasteh, kjer prevladujeta halkopirit in pirit, sem določil
še manjše količine bornita in v sledovih linneit.
SI. 24. Žirovski vrh, obzorje 480 m. a) Kalcitna žila s progasto teksturo seče antracit
in vsebuje mlajšo generacijo halkopirita. Odsevna polarizirana svetloba, 125 X.
b) Ista slika pri navzkrižnih nikolih. Lepo je vidna progasta tekstura.
Fig. 24. Žirovski vrh, 480 m level, a) Anthracite traversed by a calcite vein showing
striped structure and a younger generation of chalcopyrite. Reflected polarized light,
125 X. b) The same figure, crossed nicols. Note the striped structure.
50
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 25 — Fig. 25
Žirovski vrh, obzorje 480 m. Piritno-
kalcitna žilica. V kalcitnih zrnih in na
njih je pirit. Odsevna polarizirana svet-
loba, 45 X.
Žirovski vrh, 480 m level. Pyrite-calcite
veinlet showing an alternation of cry-
stallized calcite and pyrite. Reflected
polarized light, 45 X.
SI. 26. Žirovski vrh, obzorje 480 m. Detajl slike 25 kaže piri-
tove vključke v kalcitnih zrnih. Odsevna polarizirana svet-
loba, 125 X.
Fig. 26. Žirovski vrh, 480 m level. Detail of the figure 25
showing the pyrite inclusions in calcite grains. Reflected
polarized light, 125 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
51
SI. 27 — Fig. 27
Škofje, rov Planina. Orudeni
drobnozrnati peščenjak. Pre-
sevna polarizirana svetloba,
navzkrižni nikoli, 25 X.
Škofje, Planina adit. Minera-
lized fine-grained sandstone.
Transmitted polarized light,
crossed nicols, 25 X.
SI. 28 — Fig. 28
Škofje, rov Planina. Isto kot
slika 27, vendar brez analiza-
torja. Lepo so vidna nepravil-
na, dokaj enakomerno razvr-
ščena sulfidna zrnca.
Škofje, Planina adit. The same
as in fig 27 without analyser.
Anhedral sulfide grains distri-
buted throughout the quartz
sandstone.
SI. 29 — Fig. 29
Škofje, rov Planina. Halkopi-
ritna in bornitna zrnca ter
večje halkopiritnobornitno po-
lje v orudenem peščenjaku.
Odsevna polarizirana svetloba,
47 X.
Škofje, Planina adit. Chalco-
pyrite and bornite grains and
a larger chalcopyrite-bornite
patch in the mineralized
quartz sandstone. Reflected
polarized light, 47 X.
52	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Rudni minerali tvorijo v vezivu peščenjaka drobna zrnca s premeri 20 X 60
do 30 X 120 mikronov. Zrnca imajo nepravilne preseke in so v drobnozrnatem
peščenjaku dokaj enakomerno razvrščena (si. 27 in si. 28). V srednjezrnatem,
predvsem pa v debelozrnatem peščenjaku so razlike v njihovih velikostih večje.
Tu so poleg drobnih zrnc monomineralna in polimineralna sulfidna polja bolj
ali manj vzporedna s plastovitostjo (si. 29). V teh primerih so kristalizirali
rudni minerali verjetno v nekoliko večjih porah peščenjaka. Pomembno je,
da rudni minerali v polimineralnih sulfidnih poljih niso kristalizirali v dolo-
čenem stalnem zaporedju. V istem obrusku je ponekod halkopirit starejši
od bornita, drugod pa obratno. Bornit in halkozin se večkrat mirmekitsko
zraščata, kar dokazuje sočasno kristalizacijo obeh sulfidov, ali pa zbirno krista-
lizacijo (si. 30 a). Tu in tam vsebujeta peščenjak in meljevec konkordantne
sulfidne pole in leče z lepimi psevdomorfozami pirita in bakrovih mineralov,
predvsem bornita in tennantita po rastlinskih ostankih (si. 30b). N. Pant i č
(pismeno sporočilo) je določil v nekaterih primerih ostanke iglavcev ali lepido-
fitov, v drugih pa ostanke praprotnic.
Rudne plasti pogosto sečejo konkordantne in diskordantne kremenove,
kremenovo-karbonatne in karbonatne žilice, ki vsebujejo iste rudne minerale
kot obdajajoča rudna plast. V kremenovih in kremenovo-karbonatnih žilicah
sem našel tudi idiomorfne dvojčke albita. Čeprav jih obdajajo sulfidna polja,
niso spremenjena (si. 31). Značilno je, da te žilice ne sečejo krovninskega in
talninskega glinastega skrilavca, temveč se ob stiku z njim končajo, kot bi jih
odrezal z nožem. To dokazuje, da pri epigenetskih in retrogradno epigenetskih
procesih v rudne plasti niso prihajale raztopine iz okolnih kamenin, temveč
so krožile v zaprtih sistemih; skoraj vsaka rudna plast je bila takšen zaprt sistem.
Porne raztopine so v določenem delu plasti topile jalovinske in rudne minerale
in jih drugod odlagale. Pri tem so nastale v orudenem peščenjaku pogosto
značilne metasomatske strukture. Halkopirit in bornit sta delno nadomestila
piritna zrna in pri tem celo odkrila njihovo conarno zgradbo (si. 32). Pri moč-
nejših procesih so preostali v bornitnih in halkopiritnih poljih le še močno
korodirani piritni vključki. Tu in tam sem našel tudi popolne psevdomorfoze
bornita ali halkopirita po piritu. Rudni minerali so nadomeščali tudi minerale
jalovine. Tako sledi predvsem bornit marsikje stikom med karbonatnimi zrni
in njihovi razkolnosti (si. 33). Nekatere strukture so na videz tako podobne
tistim, ki nastanejo pri epigenetskih magmatogenih hidrotermalnih procesih,
da so jih nekateri raziskovalci navajali kot »dokaz« za hidrotermalni nastanek
rudišča Škofje.
Pri kartiranju stare jame je našel I. Gantar (1952) bakrove minerale
tudi v zgornjepermskem dolomitu, vendar le na neposrednem stiku z orudenim
grödenskim peščenjakom. Karbonatni in klastični skladi so bili na stiku nekoliko
zdrobljeni. Rudni minerali in kremen so se premeščali v dolomit največ 1,5 do
2 m. Z oddaljevanjem od grödenskih plasti se je njihova količina postopno
zmanjševala. V tem primeru gre za epigenetsko mobilizacijo rudnih mineralov
in kremena iz orudenega peščenjaka v zgornjepermski dolomit.
Poleg bakra in železa vsebuje ruda Skofjega še malo As in Pb ter Zn.
Geokemična parageneza je torej v določeni meri podobna paragenezi rude
na Zirovskem vrhu. Bistvena razlika pa je v tem, da v rudi Skofjega ni urana.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
53
SI. 30 a — Fig. 30 a
Škofje, rov Planina. Mirmekitsko zraščanje bornita in hal-
kozina. Odsevna polarizirana svetloba, 130 X.
Škofje, Planina adit. Myrmekitic intergrowth of bornite
and chalcocite. Reflected polarized light, 130 X.
SI. 30 b — Fig. 30 b
Škofje, rov Planina. Tennantit (belo) in covellin (temno
sivo) sta delno nadomestila bornit (svetlo sivo) in odkrila
celično strukturo. Odsevna polarizirana svetloba, 560 X.
Škofje, Planina adit. Celi texture revealed by replacement
of bornite (light gray) by tennantite (white) and covellite
(dark gray). Reflected polarized light, 560 X.
54
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Idiomorfni piritovi kristalčki, nabrani v zelenem grödenskem meljevcu
v neposredni bližini stika z zgornjepermskimi plastmi, so zelo siromašni s sled-
nimi prvinami; vsebujejo le nekoliko povečani količini As in Pb (tabela 2). Drugi
vzorec pirita je bil vzet iz kremenove žile, ki je vsebovala tudi idiomorfne
kristale pirita in halkopirita, v sledovih pa še galenit. Ta žila spada v rudišču
med najmlajše in je nastala v rudni plasti zelo verjetno šele pri retrogradni
epigenezi. Tudi pirit in halkopirit iz te žile sta zelo siromašna s slednimi prvinami
(tabeli 2 in 3). Vsebujeta le povečano količino Pb, vezanega v glavnem na
primes galenita. Analiza rude pa je pokazala 58 do 250 ppm Ag, ki je vezano
na bornit in halkozin (M. Drovenik, 1979). Povečana vsebina Ag v teh
dveh mineralih je značilna za bakrova rudišča tipa »red beds«.
Po masnospektrometrični analizi (M. Drovenik in sod., 1970) se spre-
minja vrednost dS^* v območju približno 29 %o, in sicer od —8,79 %o do —37,93 %o,
srednja vrednost za 12 vzorcev pa znaša —19,40 %o.
Pri kartiranju sta našla I. Mlakar in K. Ciglar pojave bakrove
rude tudi v grödenskem peščenjaku pri Šebreljah, kjer gre za tri golice s sul-
fidnimi in eno golico z oksidnimi bakrovimi minerali. Plasti so tektonsko tako
porušene, da ni bilo mogoče določiti, ali gre za en sam ali več rudonosnih
horizontov. Orudeni peščenjak je vseboval neenakomerno razvrščena sulfidna
zrna in manjše leče ter tanke diskordantne žilice; rudni minerali so bili najbolj
pogostni ob antracitnem vložku. Prevladoval je bornit, ki sta ga spremljala
tennantit in pirit; precej manj je bilo halkozina in galenita. Zelo redka so bila
zrnca a domeykita. V orudenem peščenjaku sem našel tudi lepe psevdomorfoze
pirita po rastlinskih ostankih, ki dokazujejo njegov zgodnjediagenetski nastanek.
Po tangencialnem (si. 34 a) in radialnem (si. 34b) rezu je določil N. Pan ti č
(pismeno sporočilo), da gre za piritizirani ostanek lesa primitivnega iglavca
SI. 31. Škofje, rov Planina, Albitna dvojčka, obdana s sulfidi v kremenovo-
karbonatni žilici, a) Presevna polarizirana svetloba, b) Navzkrižni nikoli, 110 X.
Fig. 31. Škofje, Planina adit. Quartz-carbonate veinlet including two albite twins
enclosed by sulfides, a) Transmitted polarized light, b) Crossed nicols, 110 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
55
araukaroidnega tipa, in sicer Araucarioxylon Kraus. Tudi bakrovi minerali,
predvsem bornit, so zapolnili lumene celic. Njihove stene sestoje iz semifuzinita.
Pri oksidaciji in cementaciji se je bornit spremenil v malahit in halkozin (si. 35).
Žveplo bornita je razločno obogateno z lahkim izotopom, kar dokazujeta vred-
nosti dS^^, ki se gibljeta okrog —11 %o. Piritova psevdomorfoza po rastlinskih
ostankih je izmed vseh do sedaj analiziranih sulfidov v naših rudah najboga-
tejša z S^^, vrednost ^S®^ doseže namreč —39,88 %o.
Ruda iz Masor vsebuje lepe psevdomorfoze bornita, tennantita in galenita
po rastlinskih ostankih (si. 36). Bornit in tennantit sta rahlo obogatena z S®^.
Sicer pa je mineralna sestava enaka kot v orudenem peščenjaku iz Sebrelj
(M. Drovenik in sod., 1976).
V Sovodnju je sivi grödenski peščenjak z majhnimi antracitnimi lečami
na drobno impregniran s halkopiritom in z bornitom, manj je pirita, tennantita
in sfalerita. M. Ristič in C. Markov (1971) sta v treh sulfidnih vzorcih
določila vrednost dS^^ od +2,50 %o do —10,2%o.
Masnospektrometrična analiza izotopske sestave žvepla sulfidov iz Skofjega,
Sebrelj, Masor in Sovodnja je pokazala, da se giblje vrednost ^S^^ od +2,50 %o
SI. 32 — Fig. 32
Škofje, rov Planina. Bornit je
delno nadomestil piritna zrna
in odkril njihovo conarno
zgradbo. Odsevna polarizirana
svetloba, 100 X.
Škofje, Planina adit. Pyrite
grains partly replaced by bor-
nite. Thereby the zoned tex-
ture of pyrite is revealed.
Reflected polarized light,
100 X.
SI. 33 — Fig. 33
Škofje, vrtina št. 10. Dolomit
nadomeščen z bornitom po ro-
bovih zrn in vzdolž razkolnih
razpok. Odsevna polarizirana
svetloba, 67 X.
Škofje, borehole No. 10. Do-
lomite replaced by bornite
along the grain boundaries
and cleavage cracks. Reflected
polarized light, 67 X.
56
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
do —39,88 %o; srednja vrednost za 20 vzorcev znaša —16,7 %o. Obogatitev
z lahkim izotopom in velik razpon vrednosti dokazujeta biogeni izvor žvepla
v sulfidih bakrovih rudišč v grödenskih plasteh.
V	Hrastnem pri Mokronogu so od časa do časa odkopavali hematitno železovo
rudo. Zaradi premajhnih zalog se rudnik ni mogel prav razviti. Tudi raziskave
leta 1952 niso dale boljšega rezultata. Ruda se nahaja v rdečem skrilavcu in pe-
ščenjaku, ki ga je B. Berce (1954) uvrstil v skitsko stopnjo, dopustil pa je tudi
zgornji del perma. Pozneje se je odločil za skitsko stopnjo (B. Berce, 1956).
M. Pleničar in U. Premru (1977) pa sta uvrstila rudonosne plasti
v srednji perm po litoloških značilnostih in po primerjavi s sosednjimi ozemlji.
Po B. Bercetu (1954) vsebuje železova ruda tudi malo mangana. Rudo-
nosni horizont je nastal pri pogojih aridne klime. V deževnih obdobjih je železo
preperelih mineralov prešlo v raztopino in se nato izločilo kot hidrogel v plitkih
kadunjah in lagunah. Pozneje je nastal hematit. Porudna tektonika je raztrgala
rudonosni horizont.
V	zgornjepermskih plasteh ni bakrovih, uranovih in železovih rudišč, pač pa
so v njih tu in tam manjše koncentracije svinčevih in cinkovih rud.
Od 17. stoletja do prve svetovne vojne so na območju Skorna na obeh
bregovih Pake raziskovali in odkopavali sulfidno ter karbonatno cinkovo in svin-
čevo rudo v površinskih kopih in plitkih jamah. V celoti so pridobili okrog
SI. 34. Sebrelje. Piritna psevdomorfoza po rastlinskem ostanku, a) Tangencialni
presek, b) Prečni presek. Odsevna polarizirana svetloba, 45 X.
Fig. 34. Sebrelje. Pyrite pseudomorphs after plant remains, a) Tangential sec-
tion. b) Transverse section. Reflected polarized light, 45 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	57
500 ton Zn in 100 ton Pb. Leta 1954 so dober kilometer zahodno od Šoštanja
na pobočju za Puharjevo hišo obnovili Jožefov rov in imenovali to rudišče
Puharje. Po letu 1963 so izvrtali več vrtin in izkopali nov rov približno 200 m
južneje, na višini Jožefovega rova prav tako na levem bregu Pake. Rudne
pojave so našli tudi pri Pirečniku in pri Hudi luknji.
Po J. A t zlu (F. Rolle, 1857 a), ki je bil nekaj časa lastnik rudnika,
naj bi vsebovale karbonatne kamenine v Puharju več vzporednih rudnih ležišč
ob prelomih. Tunner (E. Clar, (1929) je menil, da gre za plastovno žilo.
M. Kraus (1913) pa je rudo označil kot neenakomerne impregnacije, nastale
metasomatsko v drobnozrnatem dolomitu. Ponekod se impregnacije združujejo
v nepravilna rudna telesa. Rudne minerale naj bi bile prinesle ascendentne
raztopine iz terciarnih predornin.
E.	Clar (1929) je opisal rudonosno cono s smerjo severozahod—jugovzhod
in z vpadom 50 do 70" proti severovzhodu. Ločil je štiri generacije dolomita.
Prvo predstavlja drobnozrnati dolomit. Druga in tretja generacija vežeta kose
zdrobljene kamenine, najmlajša pa je v žilah. Rudni minerali tvorijo predvsem
vezivo breče. Večji del sfalerita je nastal pred drugo generacijo dolomita, isto-
časno z njo in po njej. V manjši meri se je izločal tudi s tretjo generacijo
dolomita in celo po njej. Del galenita je verjetno nastal pred sfaleritom; v tem
primeru bi bil v paragenezi najstarejši. Kristaliziral pa naj bi bil tudi po drugi
generaciji dolomita ter skupaj s tretjo in po njej. Najmlajši galenit je nastal
bolj ali manj istočasno kot bournonit.
Pri določevanju posameznih generacij rudnih mineralov je imel E. Clar
težave. Zaradi prekristalizacije dolomita in rudnih mineralov ni mogel ostro
ločiti posameznih faz orudenja. Na odvalu je našel tudi kose s plastovito
razvrščenimi sulfidi, torej rudo s plastovito teksturo. Toda ta naj bi bila nastala
pri epigenetski metasomatozi določenih delov karbonatnih plasti. Rudonosne
hidrotermalne raztopine je vezal E. Clar na spodnjemiocenske predornine;
pri tem je imel v mislih smrekovški andezit.
A. Tornquist (1930) je uvrstil Puharje med apomagmatska rudišča
starejšega miocena, izvor hidrotermalnih raztopin pa je poiskal v andezitno-
dacitni magmi. A. Cissarz (1956) je Puharje, podobno kot številna druga
slovenska svinčevo-cinkova rudišča, uvrstil med terciarna regenerirana rudišča
alpskega orogena. Tudi M. Iskra (1969) je zagovarjal epigenetsko-hidro-
termalni nastanek Puharja, vendar ga zaradi preskromnih podatkov ni vezal
niti na triadni keratofir, ki so ga sicer našli v vrtini na ožjem območju rudišča,
niti na oligocenski smrekovški andezitni vulkanizem. Pomembna je njegova
ugotovitev, da mlajši terciarni prelomi ne vsebujejo niti sledov sulfidne rude.
Nasprotno pa se je B. Berce (1963) odločil za singenetski nastanek rudnih
mineralov v Puharju. Takšen nastanek naj bi dokazovale strukture izredno
drobnozrnate rude. Puharje je primerjal s svinčevo-cinkovim rudiščem Borovica
v Bosni, kar pomeni, da mu je pripisal vulkanogeno-sedimentni nastanek.
F.	Teller (1892) je določil karbonatnim kameninam na območju Puharja
anizično in ladinsko starost. V apnencu s površja v Skornu in iz vrtin pa je
našla L. Sribarjeva (M. Iskra, 1969) ostanke mikrof a vne in mikroflore,
ki dokazujejo njegovo zgornjepermsko starost. Ker prehaja apnenec postopno
v orudeni dolomit, je uvrstil M. Iskra tudi dolomit med zgornjepermske
sklade.
58	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Zgornjepermski skladi so debeli nad 400 m. Njihov spodnji del sestoji po
M. Iskri (1969) iz sivega in svetlo sivega apnenca, debelega okrog 45 m.
Prekriva ga sivi in temno sivi dolomit, debel okrog 280 m, s ksenotopično in
hipidiotopično strukturo. Ponekod je dolomit nekoliko apnen. Kamenina vsebuje
številne dolomitne žilice, debele en milimeter do deset milimetrov, ki se vejasto
razraščajo in preraščajo. Ze na oko se ločita dve generaciji teh žilic. O brečasti
strukturi dolomita je menil B. Ogorelec, da gre delno za disolucijsko brečo.
Dolomitne plasti se končajo s črnim bituminoznim drobnozrnatim različkom
hipidiotopične strukture. Med dolomitnimi plastmi so pole in vložki skrilavega
črnega bituminoznega zelo drobnozrnatega dolomita, ki vsebuje tudi večjo koli-
čino mineralov glin. V vseh dolomitnih različkih sem našel detritična zrnca
kremena, kalcedona in sericita ter drobna piritna zrnca, ki so nastala v diagenezi.
Med apnencem in dolomitom je ponekod vložek hidrotermalno spremenjenega
keratofirja. Navzgor prehaja dolomit v sivi, temno sivi in črni apnenec s skrila-
vimi vložki; njegova debelina je nad 100 m. V njem so z raziskovalnim rovom
našli diskordantne kalcitne žilice, ki so se končale ob skrilavih vložkih.
Položaj keratofirja v geološki zgradbi rudišča ni jasen; ne ve se, ali je
njegova lega v zgornjepermskih skladih primarna, ali pa je bil premaknjen
v sedanji položaj tektonsko. Karbonatne kamenine ob stiku s keratofirjem niso
hidrotermalno spremenjene in tudi ne vsebujejo rudnih mineralov.
Mineralna sestava rude je zelo enostavna. V njej prevladuje sfalerit, ki ga
spremlja galenit. Manj je pirita in markazita, medtem ko so bournonit
(E. C 1 a r , 1929), boulangerit (J. Vesel, 1970) in freieslebenit le v sledovih.
Od sekundarnih mineralov sem določil smithsonit, cerusit, hidrocinkit in železove
hidrokside, od j alo vinskih pa le dolomit, kalcit in zelo redek kremen, torej enake
minerale, kot v prikamenini.
Oruden je zgornji del dolomitnih skladov. Rudne minerale vsebuje torej
sivi in temno sivi dolomit ter njegov črni bituminozni različek. Talninski in
krovninski apnenec sta povsem sterilna. V novem rovu so našli več majhnih
nepravilnih rudnih teles brez kakršnekoli pravilnosti v njihovi medsebojni legi.
Rudni minerali tvorijo v njih različno velika nepravilna zrna, razvejane žilice,
vezivo dolomitnih in rudnih kosov ter ponekod tudi manjše masivne leče. Sfale-
ritova in galenitova zrna merijo povečini 50 ß do več milimetrov. Sedimentnih
struktur, ki bi kazale na singenetski nastanek, v rudnih telesih ni niti v Jože-
fovem rovu niti v novem raziskovalnem rovu; teksture in strukture so povsod
epigenetske. Proti periferiji rudnih teles se najprej zmanjša število žilic in nato
tudi zrn, tako da je prehod v prikamenino navadno postopen. Rudnih mineralov
na oko v prikamenini ni videti, kemična analiza pa je pokazala v njej sledove
cinka in svinca.
Kljub enostavni mineralni sestavi je zaporedje kristalizacije sfalerita in gale-
nita dokaj zapleteno. V črnem drobnozrnatem bituminoznem različku dolomita
v novem rovu, ki leži v krovnini orudenega sivega in temno sivega dolomita,
so sfaleritna in piritna zrna razvrščena v nizih (si. 37), v črnem drobnozrnatem
dolomitu pa so enakomerno raztresena, idiomorfna in enako velika kot dolo-
mitna zrna (si. 38). Bolj redka so nepravilna galenitna zrna in idiomorfna piritna
zrnca. Sfalerit in galenit tvorita rudne pole, ki so sicer nekoliko deformirane,
vendar leže navadno vzporedno s plastovitostjo. V srednjezrnatem črnem bitumi-
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
59
SI. 35 — Fig. 35
Sebrelje. Malahit in halkozin
v celicah semifuzinita. Odsev-
na polarizirana svetloba, 150 X.
Sebrelje. Malachite and chal-
cocite in the cells of semifu-
sinite. Reflected polarized
light, 105 X.
SI. 36 — Fig. 36
Masore. Tennantit in galenit
sta zapolnila celice v rastlin-
skem ostanku. Nadomešča ju
bornit. Odsevna polarizirana
svetloba, 105 X.
Masore. Cells of the plant
fragment are filled with ten-
nantite and galena, which are
partly replaced by bornite.
Reflected polarized light,
105 X.
Ss 37 — Fig. 37
Puharje, raziskovalni rov. Niz
piritnih in sfaleritnih zrnc v
črnem zelo drobnozrnatem bi-
tuminoznem dolomitu. Odsev-
na polarizirana svetloba, 160 X.
Puharje, exploration adit.
String of the pyrite and spha-
lerite grains in black very
fine-grained bituminous dolo-
mite. Reflected polarized light,
160 X.
60
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 38 — Fig. 38
Puiiarje, raziskovalni rov.
Enakomerno razvrščena Icseno-
morfna in idiomorfna sfalerit-
na zrna v črnem bituminoznem
drobnozrnatem dolomitu. Od-
sevna polarizirana svetloba,
57 X.
Puharje, exploration adit. An-
hedral and euhedral sphalerite
grains distributed throughout
the black fine-grained bitumi-
nous dolomite. Reflected po-
larized Ught, 57 X.
SI. 39 — Fig. 39
Puharje, raziskovalni rov. Ne-
pravilna sfaleritna polja med
dolomitnimi zrni vsebujejo ko-
rodirane karbonatne vključke.
Odsevna polarizirana svetloba,
160 X.
Puharje, exploration adit. Ir-
regular sphalerite patches fol-
low dolomite grain boundaries
and show corroded carbonate
inclusions. Reflected polarized
light, 160 X.
SI. 40 — Fig. 40
Puharje, raziskovalni rov.
Idiomorfni galenit obraščen s
sfaleritom. Odsevna polarizi-
rana svetloba, 160 X.
Puharje, exploration adit. Eu-
hedral galena enclosed by
sphalerite. Reflected polarized
light, 160 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
61
SI. 41 — Fig. 41
Puharje, raziskovalni rov. Kse-
nomorfna in idiomorfna zrna
sfalerita v dolomitu. Odsevna
polarizirana svetloba, 146 X.
Puharje, exploration adit. An-
hedral and euhedral spha-
lerite grains in dolomite. Ref-
lected polarized light, 146 X.
SI. 42 — Fig. 42
Puharje, raziskovalni rov. Ko-
rodirana zrnca sfalerita in do-
lomita V galenitu. Odsevna
polarizirana svetloba, 146 X.
Puharje, exploration adit. Cor-
roded sphalerite and dolomite
grains in galena. Reflected po-
larized light, 146 X.
SI. 43 — Fig. 43
Lepa njiva, rov št. 4. Meta-
kristali antimonita v okreme-
neli kamenini. Odsevna pola-
rizirana svetloba, 37 X.
Lepa njiva, adit No. 4. Stib-
nite metacrysts in a silicified
rock. Reflected polarized light,
37 X.
5 — GEOLOGIJA 23/1
62	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
nožnem dolomitu je sfalerit neenakomerno razvrščen, tvori nepravilna polja,
ki se vraščajo med dolomitna zrna (si. 39), in vsebujejo pogosto korodirane
karbonatne vključke. Galenit je v nekaterih primerih starejši od sfalerita, ki ga
obrašča (si. 40), povečini pa je mlajši in nadomešča sfalerit. Gre torej za dve
generaciji galenita. Toda če najdemo le njegovo monomineralno zrno, ni mogoče
določiti, kateri generaciji pripada.
Sivi in temno sivi dolomit vsebuje poleg pirita in organske snovi še sfale-
ritna zrna s ksenomorfnimi in idiomorfnimi preseki (si. 41), ksenomorfna gale-
nitna zrna ter nepravilna sfaleritna, galenitna in sfaleritno-galenitna polja
z vključki dolomita. Galenit je v paragenezi najmlajši ter nadomešča sfalerit
in dolomit (si. 42). Oba rudna minerala tvorita tudi nepravilne splete žilic,
v katerih je sfalerit praviloma starejši. Nadalje vežeta v brečo kose orudenega
in jalovega dolomita ali jih pa samo obraščata, medtem ko ostale dele por
zapolnjuje beli dolomit. Na ta način je nastala kokardna tekstura.
Sulfidi puharskega rudišča so nastali verjetno v diagenezi bolj ali manj bitu-
minozne karbonatne kamenine. To dokazujejo predvsem oblike zrn in strukture
v črnem bituminoznem dolomitu. Ohranile so se zato, ker je bila orudena plast
izolirana s polami skrilavega drobnozrnatega bituminoznega dolomita, ki je
vseboval tudi precej mineralov glin. Nobena rudna niti dolomitna žilica ne seče
teh pol. V pozni diagenezi ali v epigenezi so se rudni minerali na novo razvrstili
med prekristalizacijo. Izrazite epigenetske teksture so nastale predvsem v sivem
in temno sivem dolomitu, ki ni vseboval skrilavih bituminoznih vložkov; zato
je podtalnica zlahka prenikala skozenj. Pri drobljenju rude in prikamenine
so nastale nove razpoke in pore. Zato so se rudni minerali in dolomit večkrat
mobilizirali in je na ta način nastalo več generacij rudnih in j alo vinskih mine-
ralov.
Proti hidrotermalnemu nastanku rude govori dejstvo, da v rudišču ni pravih
rudnih žil; poleg tega krovninski in talninski apnenec, ki bi s hidrotermami laže
reagirala, sploh nista orudena. In končno dolomit ne kaže nobenih hidroter-
malnih sprememb.
Za Puharje je značilna zelo enostavna geokemična združba. Poleg sfalerita
in galenita vsebuje ruda bournonit, boulangerit in freieslebenit, kar pomeni,
da so v njej poleg Zn in Pb tudi sledovi Sb. Spektralna kemična analiza sfalerita
je pokazala Cd ter sledove Ag in Cu (tabela 13).
Tudi galenit je v splošnem siromašen s slednimi prvinami. Nekateri vzorci
pa so vsebovali v primerjavi z drugimi zelo veliko As (tabela 13).
Žveplo sfalerita in galenita je različno obogateno s težkim izotopom;
se spreminja od +8,30 %o do +13,03 %o, medtem ko je srednja vrednost za
10 vzorcev +11 %o. To predstavlja izjemen primer, kajti sulfidno žveplo drugih
slovenskih svinčevo-cinkovih rudišč je zvečine obogateno z S^^, le redko vsebuje
nekoliko večjo količino S^^. Takšna izotopska sestava žvepla ne govori za njegov
magmatski izvor. Verjetno je nastalo žveplo pri bakterijski redukciji večkrat
reduciranih sulfatov, ki so jih prinesle v rudišče podzemeljske vode. Podoben
izvor žvepla imajo po K. Gehlenu in H. Nielsenu (1969) rudni minerali
v šlezijskih svinčevo-cinkovih rudiščih, ki leže prav tako v karbonatnih
kameninah.
W. Voss (1895) je omenil pojav galenita v sivem zgornjepermskem apnencu
na Rošci v Karavankah.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	63
Nekaj kilometerov zahodno od Puharja je v zgornjepermskih skladih antimo-
novo rudišče Lepa njiva. Njegov gospodarski pomen je bil mnogo manjši kakor
pomen antimonovih rudišč v karbonsko-permskih skladih Posavskih gub. Pri-
dobili so le nekaj 10 ton Sb med raziskovalnimi deli.
Antimonit so našli na golicah zelo močno okremenelega apnenca in peščenjaka;
vsebina Si02 znaša v kameninah 86 do 96 "/o. Okremeneli in orudeni kamenini
tvorita nepravilna telesa, ki se po odpornosti ločijo od drugih skladov. Razvrščena
so v smeri WSW—ENE na dolžini enega kilometra (M. B i d o v e c , 1974, 1980).
V tankih razpokah in majhnih porah je iz nizkotemperaturnih raztopin
najprej kristaliziral barit. Njegovi beli in brezbarvni ploščati kristalčki se tu
Tabela 13. Spektralne kemične analize sfalerita in galenita iz Puharja
(V ppm, kolikor ni drugače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo
merjeno)
Table 13. Spectrochemical analyses of sphalerite and galena from Puharje
(In ppm, unless otherwise indicated. - Undeterminable, blank Not
measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 4, 5, 7, 8 in 9 (analitik
Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses Nos. 4, 5, 7, 8 and 9
(analyst Z. Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 5 (analitik J. Fegeš)
The lowest determinable value for analysis No. 6 (analyst J. Fegeš)
3	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 10 (analitik A. Gogala)
The lowest determinable value for analysis No. 10 (analyst A. Go-
gala)
4-5 Sfalerit
Sphalerite
6-10 Galenit
Galena
64
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
in tam združujejo v lističaste agregate. Šele mlajša tektonika je odprla pot
raztopinam, iz katerih je kristaliziral antimonit. Njegove žilice se nepravilno
prepletajo. Redkejša so gnezda z žarko vito razvrščenimi antimonitovimi kristali.
Značilno je, da tvori antimonit v okremeneli prikamenini tudi metakristale
(si. 43), ki tu in tam vsebujejo korodirane kremenove vključke.
Mikroskopska raziskava je pokazala (S. Grafenauer, 1964; M. Bi-
d o v e C , 1974), da gre praktično za monomineralno rudo. Antimonit spremljajo
sicer pirit, markazit, siderit in kalcit, vendar v zelo majhnih količinah. Pri
porudni tektoniki je bil antimonit naguban in zdrobljen (si. 44).
Analiza slednih prvin je pokazala nizke vrednosti As, Cu, Ga in Hg, oboga-
titev s Pb in zaradi prisotnosti barita tudi precej Ba (tabela 12).
Žveplo antimonita je rahlo obogateno z S^^; vrednosti S^^ se spreminjajo
od +0,65 %o do +4,72 %o. Srednja vrednost za pet vzorcev je +2,32 %o. Ti podatki
govore za magmatski izvor žvepla.
Zanimiva je primerjava Lepe njive z antimonovimi rudišči v karbonsko-
permskih plasteh Posavskih gub. Prikamenina v Lepi njivi je močno okreme-
nela, medtem ko v Posavskih gubah ni sledov o hidrotermalni dejavnosti. Mine-
ralna sestava rude v Lepi njivi je bolj enostavna, vendar vsebuje manjše koli-
čine določenih slednih prvin, ki omogočajo primerjavo. Žveplo antimonita v Lepi
njivi je rahlo obogateno z S®^, v Posavskih gubah pa z S®^.
B. Berce (1963) se je odločil za triadno starost Lepe njive; enako tudi
S. Grafenauer (1964), ki je tudi to rudišče vezal na wengenski magmatizem.
Različne mineralne parageneze je razložil z bolj ali manj diferenciranimi hidro-
termalnimi raztopinami, ki so se različno oddaljile od matičnih kamenin. Geo-
kemični podatki dokazujejo, da je nastala Lepa njiva res iz zelo diferenciranih
raztopin. Ni pa rešeno vprašanje, ali sta okremenenje rudonosnih kamenin
v Lepi njivi in njihovo orudenje posledica triadnega ali terciarnega magmatizma.
Okremeneli zgornjepermski apnenec je oruden z antimonitom tudi na Vi-
soškem vrhu vzhodno od Lepe njive. F. Rolle (1857 b) ga je našel med kmeti-
jama Punčuh in Krpuh. O antimonitu z malahitom in fluoritom v apnencu
nedoločene starosti pri Solčavi sta pisala E. H a 11 e (1885) in F. V i v e n o t
(1869).
SI. 44 — Fig. 44
Lepa njiva, rov št. 4. Zdrob-
ljena antimonitova zrna, veza-
na z antimonovimi oksidi. Od-
sevna polarizirana svetloba,
37 X.
Lepa njiva, adit No. 4. Cata-
clastic stibnite grains cement-
ed by antimony oxides. Re-
flected polarized light, 37 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	65
Mezozoik
Triada
Na prostoru Južnih in Vzhodnih Alp ter Dinaridov se je geosinklinalna doba
začela v mlajšepaleozojski eri, ko se je tod začela širiti Tetida. V triadni periodi
se je geosinklinalni razvoj nadaljeval in dosegel svoj višek. Geosinklinala se je
diferencirala v evgeosinklinalni del na severu in miogeosinklinalni del na jugu.
V zvezi z orogenetskimi procesi je v skitski stopnji zaživel vulkanizem. V srednji
triadi se je vulkanska dejavnost ojačala; srednjetriadne predornine keratofirsko-
spilitne asociacije so med vsemi magmatskimi kameninami v Sloveniji najbolj
razširjene. Spremljajo jih piroklastične kamenine.
Skupna debelina skitskih, anizičnih, ladinskih, karnijskih, noriških in retskih
plasti je okrog 1900 m. Litološko so posamezne stopnje v različnih delih Slovenije
različno razvite.
Triadni skladi so tudi ekonomsko pomembni. V skitskem dolomitu med
Mokronogom in Bohorjem, v anizičnem dolomitu Tople ter v ladinskih in karnij-
skih karbonatnih kameninah ožje in širše okolice Mežice so nastala svinčeva
in cinkova rudišča. Srednjetriadni keratofir in piroklastične kamenine v okolici
Pirešice vsebujejo pirit ter svinčevo in cinkovo rudo. V srednji triadi je nastalo
tudi živosrebrovo rudišče Idrija.
Skitska stopnja
Skitske plasti so razširjene na površju na Dolenjskem in Notranjskem,
v Loških in Polhograjskih hribih, v Posavskih gubah, v predgorju Julijskih
in Savinjskih Alp ter v Karavankah. V spodnjem delu skitske stopnje prevla-
duje dolomit s polami laporastega skrilavca in peščenjaka. V okolici Sevnice
in pri Mokronogu vsebuje dolomit vložke sadre, ki kažejo na lagune. Ponekod
je v spodnjem delu tudi kremenov konglomerat. Više slede sivkaste in rdečkaste
peščenoskrilave plasti s sljudo in z lečastimi vložki oolitnega apnenca. Posamezne
leče so debele nekaj metrov. V teh skladih, ki naj bi ustrezali seiski podstopnji,
so našli školjke, ni pa znana mikrofavna.
Debelejši vložki oolitnega apnenca označujejo pričetek campilske podstopnje,
ki je litološko podobna seiski, le njena vrhnja plast sestoji iz laporastega gomo-
Ijastega apnenca. V campilskih plasteh so znani fosili: polža Natiria costata
(Münster), Holopella gracilior (Schauroth), amoniti Tirolites idrianus Hauer,
T. carniolicus Mojsisovics, T. cassianus Quenstedt in Dalmanites nodosus Mojsi-
sovics ter foraminifera Meandrospira iulia (Premoli Silva). Amoniti na Idrij-
skem kažejo na globljemorski razvoj teh plasti.
V vzhodnih Karavankah je nastal zgornji del skitskih plasti iz kontinental-
nih in transgresijskih morskih sedimentov; prevladujeta oolitni apnenec in dolo-
mit s sadro, torej sedimenti zelo plitvega morja (I. Strucl, 1974).
Na Idrijskem so bili nekateri prelomi aktivni že v zgornjeskitski stopnji
(L. Placer in J. Car, 1975). U. Premru (1974 a) pa je zasledil v triadnih
kameninah Posavskih gub rahel vpliv črnogorske orogenetske faze. To so znaki
začetka srednjetriadne orogeneze. Ponekod se je pojavila tudi vulkanska aktiv-
nost, kar dokazujejo tufske primesi v skitskem skrilavcu južno od Javorja
v bližini Tople pri Mežici (A. Zore, 1955), tufske kamenine v skitskih usedli-
66	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
nah severozahodno od Trebnjega (C. Germovšek, 1955), v okolici Idrije
(J. Kropač, 1912) in na ljubeljskem prelazu (F. Kahler, 1959).
Debelina skitskih plasti znaša v Posavskih gubah 30 do 150 m (U. P r e m r u ,
1974 a) in v idrijskem rudišču skoraj 400 m (I. Mlakar in M. Drovenik,
1971).
V	spodnjeskitskih plasteh jugovzhodnega dela Posavskih gub so v pretek-
losti odkopavali rudo, ki je ponekod vsebovala več cinka, drugod več svinca.
Oruden je dolomit med Mokronogom in Bohorjem na dolžini skoraj 30 km. Večja
rudarska dela so bila na Bohorju in v Ajdovskih jamah pri Mokronogu. Rudo
so kopali še v Ledini pri Sevnici, znani tudi pod imenom Cerovce, in v Skovcu
pri Tržišču. Sledovi raziskovalnih del pa so ohranjeni v Martinji vasi, Stranjah,
Trebelnem in Zabukovju. Ta rudišča so zanimiva z metalogenetskega vidika.
Orudeni spodnjeskitski dolomit ima na Bohorju, v Zabukovju, Ledini, Mo-
kronogu in v Martinji vasi zelo podobne lastnosti. Povečini gre za srednjezrnati
različek, katerega subhedralna in anhedralna zrna merijo navadno 100 do 300 mi-
kronov. Kamenina ima hipidiotopično, ksenotopično in včasih tudi poikilotopično
strukturo. Prvotno porozni dolomit je bil sestavljen večidel iz euhedralnih zrn,
ki jih je pozneje obdal avtigeni dolomitni rob in tako zapolnil pore (si. 45).
Euhedralna jedra so pogosto nekoliko motna ter vsebujejo v srednjem delu
in v posameznih conah tu in tam vključke mikrita, ki pri dolomitizaciji ni bil
nadomeščen. Avtigeni robovi so svetlejši in brez mikritnih vključkov.
Kamenina vsebuje nadalje nekaj kremena (zvečine pod 5 "/o), sericita in mine-
ralov glin. Kremen je detritičnega izvora. Njegova zrnca imajo pogosto koro-
dirane robove. Posamezna idiomorfna piritna zrnca so se spremenila v železove
hidrokside (si. 45). Redko vsebuje dolomit tudi posamezna zrnca markazita.
Oba sulfida sta kristalizirala pri diagenezi karbonatne kamenine.
Dolomit je verjetno nastal v nadplimskem območju v aridni klimi. Mikritni
vključki v dolomitnih zrnih kažejo na dolomitizacijo apnenca. Na aridno klimo
je sklepal M. Iskra po sadri, ki jo je našel v jedrih vrtin pri Mokronogu
in v Ledini.
V	zahodnem delu bohorskega rudišča prevladuje galenit, v vzhodnem pa
smithsonit. Dokaj izrazito lečasto razvita limonitizirana plast s smithsonitom
se razteza v hodniku na obzorju 834 m vzhodno od vpadnika, skopanega s kote
863 m. Nadkop na vzhodnem koncu hodnika pa je ves v rudi. S tem nadkopom
so se končala obnovitvena rudarska dela leta 1955. Vzorec rude iz nadkopa je
po kemični analizi vseboval 38 "/o FeaO.,, 27,8 »/o ZnO in 1,65 ®/» PbO. Tudi
v Ledini so rudna telesa razvrščena v določenem horizontu.
Mineralna sestava rude je povsod zelo enostavna. Prvotni minerali so galenit,
sfalerit, pirit in markazit, drugotni pa smithsonit, cerusit in železovi hidroksidi.
Rudni minerali so močno oksidirani. Zato sfalerita na površju ne najdemo,
galenit pa tvori tu in tam zrna, prepletena s tankimi cerusitnimi žilicami.
Tudi v rudi je med prvotnimi rudnimi minerali galenit najbolj pogosten.
V lečah sta srednjezrnati in debelozrnati različek, ki vsebujeta korodirane
vključke dolomita in sfalerita (si. 46). V žilicah in žilah prevladujeta drobnozrnati
in srednjezrnati različek. Vključki sfalerita so v teh primerih le maloštevilni,
obdajajoči dolomit pa je slabo korodiran ali pa ga raztopine, iz katerih je krista-
liziral galenit, sploh niso topile in imajo njegova zrna povsem ravne robove
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
67
(si. 47). Tu in tam kaže galenit zaradi tektonskih deformacij strukturo v>svinče-
vega repa«. Po oksidaciji je bil v precejšnji meri spremenjen v cerusit.
Sfalerit sestoji v glavnem iz ksenomorfnih zrn, delno tudi iz idiomorfnih,
ki imajo svetlo rumene in svetlo rjave notranje reflekse. V siromašni rudi tvori
sfalerit nepravilna zrna v dolomitu in obdaja evhedralna dolomitna zrna (si. 48);
kristaliziral je, še preden je nastal dolomitni rob. V bogati rudi tvori sfalerit
tudi večja nepravilna polja, v katerih ^>plavajo« evhedralna, nekoliko korodirana
dolomitna zrna (si. 49).
Manjši del sfalerita pripada skorjastemu različku. Njegova polja imajo
okrogle in eliptične preseke ter vsebujejo pogosto idiomorfna zrna galenita
(si. 50). To dokazuje, da sta v rudi dve generaciji sfalerita; prva je starejša, druga
pa mlajša od galenita. Med lupinami sfalerita sta tu in tam razvrščena pirit
in markazit. Oba sfaleritova različka sta v glavnem nadomeščena s smithsonitom,
ki je odkril njuno strukturo. Smithsonit je najbolj pogosten rudni mineral. Poleg
tega, da nadomešča sfalerit, ga najdemo v žilicah in zrnih v prikamenini, kjer
ni prvotnih rudnih mineralov.
SI. 45 — Fig. 45
Bohor, stara jama. Ksenoto-
pična struktura srednjezmate-
ga dolomita. Nekatera dolo-
mitna zrna so obdana z avti-
genim robom. Cma zrnca so
železovi hidroksidi. Presevna
polarizirana svetloba, 37 X.
Bohor, abandoned mine. Me-
dium-grained dolomite show-
ing xenotopic texture. Some
dolomite grains are surround-
ed by authigenic rims. Note
the black grains of iron Oxy-
des. Transmitted polarized
light, 37 X.
SI. 46 — Fig. 46
Bohor, stara jama. Korodi-
rana zrna sfalerita v galeni-
tu, ki je delno nadomeščen
s cerusitom. Odsevna polari-
zirana svetloba, 57 X.
Bohor, abandoned mine. Cor-
roded sphalerite grains in ga-
lena, partly replaced by ce-
russite. Reflected polarized
light, 57 X.
68
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 47 — Fig. 47
Ajdovske jame. Zrna dolomita
ob stiku z galenitom, ki je del-
no spremenjen v cerusit, niso
korodirana. Odsevna polarizi-
rana svetloba, 160 X.
Ajdovske jame. Dolomite
grains showing uncorroded
borders on their contacts with
galena, partly replaced by
cerussite. Reflected polarized
light, 160 X.
SI. 48 — Fig. 48
Ledina. Sfalerit obdaja evhe-
dralna zrna dolomita. Presev-
na polarizirana svetloba, 37 X.
Ledina. Euhedral dolomite
grains enclosed by sphalerite.
Transmitted polarized light,
37 X.
SI. 49 — Fig. 49
Ledina, v sfaleritu »plavajo«
evhedralna, nekoliko korodi-
rana dolomitna zrna. Odsev-
na polarizirana svetloba, 57 X.
Ledina. Euhedral, slightly
corroded dolomite grains in
sphalerite. Reflected polarized
light, 57 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	69
Posebno zanimiva je ledinska ruda s plastovito teksturo. V njej se menjavajo
pole z različnimi koncentracijami in različno zrnavostjo rudnih mineralov. Naj-
bolj pogosten je sfalerit. Njegova zrna so izometrična, hipidiomorfna in celo idio-
morfna ter merijo v nekaterih polah poprečno 40 mikronov, v drugih 70 do 80
in v tretjih okrog 150 mikronov. Med sfaleritovimi zrni je pogostno piritno
vezivo. Nekatere pole vsebujejo precej več pirita. V tem primeru mu pripadajo
bolj ali manj pravilno razvita zrna s premeri nekaj 10 mikronov. Marsikje se je
začela njegova oksidacija v sredini kristalčkov. Pri tem se je pokazalo njegovo
okroglo jedro, veliko 10 do 20 mikronov. To kaže na piritne »orudene bakterije«
v jedru kristalčkov.
Mineralna parageneza rude dokazuje zelo enostavno geokemično združbo.
Prvotni in drugotni minerali, če izvzamemo pirit in markazit ter železove hidro-
kside, vsebujejo le svinec in cink. Sfalerit je tako močno oksidiran ali zraščen
z minerali jalovine, da ni mogoče dobiti monomineralnih vzorcev za spektralno
kemično analizo. Galenit z Bohorja, iz Ledine, Zabukovja in Martinje vasi
(tabela 14) pa vsebuje zelo majhne količine Ag, Cu in Sb z izjemo enega vzorca
iz Ledine s 600 ppm As, ki je vezan verjetno na primes sfalerita, in vzorca iz
Zabukovja s 100 ppm Sb. Sicer je pa količina slednih prvin v galenitu v različ-
nih rudiščih enaka.
V izotopski sestavi žvepla bohorskega galenita se spreminja öS^^ od + 3,87 %o
do + 5,88 %o, srednja vrednost za 10 vzorcev je + 5 %o. Žveplo je torej rahlo ob-
ogateno s težkim izotopom; pri tem je njegova sestava zelo homogena (M. Dro-
venik in sod., 1976).
Prvotno so šteli dolomit s Pb-Zn rudo v anizično stopnjo. Zato je imel B.
Berce (1963) ta rudišča za anizična, nastala pa naj bi bila singenetsko. Tako
je sklepal po njihovi legi v določenem stratigrafskem horizontu ter po drobno-
zrnati rudi, ki kaže strukture, značilne za singenetske minerale. Primerjal jih
je s svinčevo-cinkovim rudiščem Borovica v Bosni in jim torej pripisal vulka-
nogeno-sedimentni nastanek. Tudi po B. Sinku (1965) in K. G r a d u (1967)
je Bohor singenetskega nastanka. M. Iskra (1973) je pri razlagi nastanka
svinčevo-cinkovih rudišč v skitskih plasteh citiral N. M. Strahova (1962),
ki je vezal podobna nahajališča na aridne cone. Kationi naj bi bili prišli iz
prvotnih polimetalnih rudišč, ki jih je zajela erozija.
S. Grafena uer (1965) je imel najprej Bohor in podobna rudišča skupaj
s Toplo in Puharjem za hidrotermalna; nastala naj bi bila v zvezi s triadno
magmatsko aktivnostjo. Pozneje (1969) je prišel do sklepa, da govori največ
znakov za hidrotermalni nastanek večine teh rudišč. Nekatera pa naj bi bila
nastala v zgodnji diagenetski fazi, zelo verjetno na morskem dnu, vendar ni po-
vedal, katera rudišča je imel v mislih.
Poleg tega, da je oruden določeni stratigrafski horizont, sta za nastanek
svinčevo-cinkovih rudišč v skitskem dolomitu vzhodnega dela Posavskih gub
pomembni zelo enostavna mineralna in geokemična parageneza; ruda vsebuje
enake j alo vinske minerale kot prikamenina. Sfalerit je nastal v porah dolomita
še preden je euhedralna zrna obdal avtigeni rob. Pri vsem tem prikamenina
ne kaže nobenih hidrotermalnih sprememb. Vse to govori proti magmatsko-
hidrotermalnemu nastanku. Vsekakor pa močno prevladujejo epigenetske tek-
sture rude.
70
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 50 — Fig. 50
Bohor, stara jama. Idiomorfni
galenit v sredini skorjastega
sfalerita. Med sfaleritnimi
skorjami je razvrščen pirit.
Odsevna polarizirana svetloba,
160 X.
Bohor, abandoned mine. Ga-
lena in the central part of
botryoidal sphalerite. Note
pyrite grains between spha-
lerite shells. Reflected pola-
rized light, 160 X.
Tabela 14. Spektralne kemične analize galenita fV ppm, kolikor
ni drugače označeno. - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 14. Spectrochemical analyses of galena (In ppm, unless
otherwise indicated. - Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3, 4, 7, 9 in 10
(analitik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3, 4, 7, 9
and 10 (analyst Z. Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5, 6 in 8 (analitik
A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 5, 6 and 8
(analyst A. Gogala)
3-6 Bohor
7-8 Ledina
9	Zabukovje
10	Martinja vas
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	71
Za razlago nastanka teh rudišč je pomembna zlasti ruda s plastovito tek-
sturo v Ledini. Malo verjetno je, da bi bila nastala ta ruda pri hidrotermalno-
metasomatskih procesih. Po različni zrnavosti sfalerita, razmerju med sfaleri-
tom in piritom in verjetni prisotnosti »orudenih bakterij« v piritnih kristalč-
kih sklepam, da je nastala ruda s plastovito teksturo v diagenezi. Pri epigenet-
skih procesih je rekristalizacija rudnih mineralov zabrisala prvotno teksturo.
Kovine so tudi migrirale v razpoke in pore, pri čemer so nastale rudne žilice
in večja zrna. S tem v zvezi naj opozorim, da obdajajoči dolomit povečini ni bil
močneje nadomeščen.
Izotopska sestava žvepla na prvi pogled ne govori v prid biogenega izvora.
Žveplo galenita z epigenetskimi teksturami je namreč sorazmerno zelo homo-
geno in rahlo obogateno s težkim izotopom. Vrednost bi nihala v večjem
razponu, če bi bili analizirali tudi sfalerit. Toda sestava prvotnega biogenega
žvepla se je lahko homogenizirala pri epigenetski mobilizaciji. S težkim izoto-
pom pa ga je obogatilo sulfatno žveplo, ki so ga prinašale podtalne vode iz sadre
v spodnjeskitskih plasteh. Seveda zahteva ta razlaga nadaljnje masnospektro-
metrične raziskave.
Anizična stopnja
V	spodnjem delu anizičnih plasti prevladuje dolomit, manj je apnenca. Zgor-
nji del sestoji iz pelagičnih usedlin temnega apnenca, laporja, tufa in dolomita
z rožencem, ki se nadaljujejo v ladinsko stopnjo. Tu in tam so našli apneni
konglomerat in brečo. Značilni sta foraminiferi Meandrospira dinarica Kochan-
sky-Devide et Pantič in Glomospira densa (Pantič). Spremljajo ju poleg dru-
gih foraminifer še ostrakodi, školjke, ehinodermi in cefalopodi. Med algami je
omeniti vrste Physoporella pauciforata (Gümbel), Physoporella minutoidea
Herak in Macroporella alpina, med konodonti pa obliko Paragondolella excelsa
Mosher. V vzhodnih Karavankah je pod Peco določil L. Žlebnik (1955) ostan-
ke cefalopodov iz rodov Ceratites, Sturia in Ptychites. V rdečkastem plošča-
stem apnencu severovzhodno od Novega mesta pa sta našla O. Kühn in A.
Ramovš (1965) cefalopode iz rodu Ptychites, Proarcestes, Sturia, Parapina-
coceras, Gymnites in Actites. Ti fosili dokazujejo pelsonsko in ilirsko pod-
stopnjo.
Anizični skladi so ponekod povsem erodirani, drugod pa dosežejo različne
debeline. V Posavskih gubah je ocenil U. P r e m r u (1974 a) debelino spodnje-
ga, dolomitnega dela na 50 do 100 m. Na Dolenjskem, med Čatežem in Primsko-
vim merijo le 15 do 30 m, v Sodražici pa do 300 m (S. B u s e r , 1974 a). Na
območju Idrije anizični dolomit ne preseže 60 m (I. Mlakar in M. Drove-
nik, 1971), v rudišču Topli pa ga je okrog 340 m (I. S t r u c 1, 1974). Debeline
zgornjega, pelagičnega dela anizične stopnje ni določena, ker se je sedimentacija
kontinuirano nadaljevala v ladinsko stopnjo.
V	severnih Karavankah leži v anizičnih karbonatnih kameninah na južnem
vznožju Pece cinkovo-svinčevo rudišče Topla. Čeprav je oddaljeno v zračni črti
okrog sedem kilometrov od Mežice, se navadno prišteva k mežiškim revirjem.
A. Zore (1955) je našel v anizičnih karbonatnih kameninah razpršeni prvi-
ni Zn in Pb, v rudi pa sedimentne teksture. To je imel za dokaz sinsedimentnega
nastanka. Po S. Grafenauerju (1958, 1965) pa naj bi bila Topla nastala
hidrotermalno v zvezi s triadno magmatsko aktivnostjo. Proti eksternemu sedi-
72	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
mentacijskemu načinu naj bi govorili močni fizikalno kemični dokazi. Pozneje je
S. Grafenauer (1969) uvrstil tudi Toplo med tista svinčevo-cinkova rudi-
šča, v katerih so rudni minerali delno nastajali v zgodnji diagenetski fazi, zelo
verjetno na morskem dnu. Tudi B. Berce (1960) se ni strinjal z A. Z o r c e m.
Po slikah in skicah, ki jih je bil objavil A. Zore, ter po lastnih raziskavah je pri-
šel do sklepa, da je možen samo hidrotermalni nastanek. Svinčevo-cinkovo ru-
dišče Mežica, ki je po tedanjih razlagah obsegalo tudi Toplo, naj bi bilo po
B. Bercetu v zvezi z intruzijo triadnega granitita. Pozneje (B. Berce,
1963) je spremenil svoje mišljenje in Toplo uvrstil med singenetska svinčevo-
cinkova rudišča, ki so nastala podobno kot Borovica v Bosni, torej pri vulkano-
geno-sedimentnih procesih. Tudi variscična starost karavanških globočnin kaže,
da svinčevo-cinkova rudišča v vzhodnih Karavankah ne morejo imeti zveze
z granitno intruzijo.
Nadrobna študija I. Strucla (1974) je potrdila Zorčevo razlago o sedi-
mentnem nastanku rudišča Topla. Prav s to študijo je I. Strucl med prvimi
dokazal sedimentni nastanek enega izmed cinkovo-svinčenih rudišč v karbo-
natnih kameninah Vzhodnih Alp. V Topli in njeni okolici je raziskoval tri hori-
zonte anizičnih karbonatnih kamenin; spodnji in zgornji sestojita iz apnenca,
srednji pa iz dolomita. V spodnjem horizontu, ki meri približno 190 m, prevla-
duje temno svi in črni mikritni apnenec z manjšo ali večjo količino fosilov, fo-
silnih drobcev, peletov ter intraklastov. Prisotna sta tudi peletni in detritični
apnenec s sparitnim cementom ter pasoviti dolomikrit. Mikritni apnenec je
nastal v sorazmerno mirnem globjem morju; zanj je značilen nizek energijski
indeks. Peletni in detritični apnenec s precej visokim energijskim indeksom
pa je nastal v plitki vodi in dolosparit v zelo plitki močno slani morski vodi.
Kamenine spodnjega horizonta so nekoliko obogatene s Zn; njegova koli-
čina se giblje od 10 do 150 ppm; svinec je zastopan z nekaj ppm, toda v neka-
terih plasteh doseže 50 ppm. Kamenine spodnjega horizonta vsebujejo nadalje
46 do 2080 ppm Sr in poprečno 0,27 "/o Fe.
Srednji horizont meri okrog 100 m. Sestoji iz različnih vrst dolomita. Najbolj
pogosten je laminarni dolomit z ritmiti dolomikrita in dolosparita. Za ta dolomit
so značilne strukture ptičjih oči. V kamenini so namreč številne majhne pore
zapolnjene v spodnjem delu z drobnozrnatim dolomitom, v zgornjem pa s sred-
njezrnatim cementacijskim dolomitom. Manj je pasovitega ali zebrastega dolo-
mita, ki je nastal v pozni diagenezi, morda celo pozneje. Srednji horizont vse-
buje še masivni dolomikrit in masivni dolosparit ter drobnozrnati intraklastični
dolomikrit in dolomitno brečo. Vse kamenine srednjega horizonta vsebujejo
precej organskega detritusa. Nastale so bile v nadplimskem, plimskem in pod-
plimskem pasu v zmerni in močno aridni klimi. Ta horizont vsebuje tudi
rudne plasti, ki pa nimajo večjih razsežnosti. Sestoje iz laminarnega dolomi-
krita, drobnozrnatega dolosparita, intraklastičnega dolomikrita ter intrafor-
macijske breče. Vsebina cinka je v kameninah drugega horizonta nekoliko nižja,
toda rudnonosni dolomit ga vsebuje do 2700 ppm in 450 ppm Pb. Jalovi dolo-
mitni različki vsebujejo poprečno 63 ppm Sr, rudonosni dolomit pa komaj 30
ppm.
S stratigrafskega vidika je pomemben zgornji horizont, ker so v njem našli
fosile, ki dokazujejo ilirsko podstopnjo. Njegova debelina znaša okrog 120 m.
V spodnjem in srednjem delu tega horizonta prevladuje biomikritni apnenec,
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	73
zgornji pa sestoji iz dolomitiziranega radiolaritnega apnenca z rožencem. Ti
karbonatni skladi so nastali v mirnem globokem morju. Prav kamenine zgornje-
ga horizonta vsebujejo najmanj cinka, saj se giblje njegova vrednost pod 20 ppm.
Svinca pa tu praktično ni.
V srednjem horizontu anizičnega zaporedja imajo interstratificirana bogata
rudna telesa zelo nepravilne cevaste oblike. Zanje je značilno, da je cinkova
ruda koncentrirana v talninskem delu, svinčeva, oziroma svinčevo-cinkova pa
v krovninskem delu. Obdajajoče dolomitne plasti vsebujejo na večjih površinah
siromašne koncentracije obeh kovin (0,5 do 1 "/o). Te plasti zapolnjujejo podol-
govate in lijakaste kotanje v talnini. Orudenje ni bilo v zvezi s tektoniko, pač
pa so prelomi pozneje razkosali in premaknili rudna telesa (L S t r u c 1, 1974).
Rudni minerali leže v laminarnem dolomikritu, drobnozrnatem dolosparitu,
intraklastičnem dolomitu in v intraformacijski breči. I. Štrucl je ločil pla-
stovito rudo z ohranjenimi sedimentnimi teksturami in strukturami, impreg-
nacijsko rudo in žilno-impregnacijsko rudo. Ponekod so zelo lepo vidni rudni
ritmiti ter sedimentne in obremenitvene teksture, ki kažejo, da so rudni ritmiti
nastali v zgodnji diagenezi.
Najpomembnejši rudni mineral je sfalerit. Nastal je v zgodnji diagenezi, a je
bil pozneje premeščen. Njegova zrna so nepravilna s premeri pod 60 mikro-
ni; nastala so bila po zgodnjediagenetski dolomitizaciji in zapolnjujejo inter-
granularne pore v dolomitu (si. 51). Del zgodnjediagenetskega sfalerita tvori
tudi okrogla zrnca, ki merijo povečini le nekaj mikronov, dosežejo pa tudi ne-
kaj deset mikronov. Značilno je, da jih najdemo le v piritu in markazitu (si.
52). Železova sulfida sta torej obdala sfaleritne kroglice in jih na ta način zava-
rovala. Verjetno so bile takšne kroglice prvotno v rudi bolj pogostne, vendar
je bil sfalerit pri poznodiagenetskih in epigenetskih procesih premeščen. V ne-
koliko večjih sfaleritnih poljih je viden pod mikroskopom pirit z vključki sfale-
ritnih kroglic. To jasno dokazuje dve generaciji cinkovega sulfida. Poznodia-
genetski, oziroma epigenetski sfalerit je v belih dolomitnih žilicah. J. O 11 e -
mann (I. Štrucl, 1974) je v zgodnjediagenetskem sfaleritu z mikrosondo
določil Fe, Cu, Cd in In. Našel je, da vsebuje zgodnjediagenetski različek več
bakra in znatno več indija.
Galenita je manj. Zvečine tvori 1 do 5 mm velike idiomorfne in ksenomorfne
metakristale v poznodiagenetskem debelozrnatem dolomitu. Navadno so ti kri-
stali mlajši od sfalerita. Pogosto vsebujejo vključke sfalerita, pirita in predvsem
dolomita.
Tudi obeh železovih sulfidov, pirita in markazita je manj kakor sfalerita.
Med zrni zgodnjediagenetskega dolomita so pogostne piritne »^orudene bakte-
rije«. Marsikatera «-orudena bakterija« je pozneje zrasla v bolj ali manj idio-
morfen piritni metakristal. Mlajši pirit je predvsem v poznodiagenetsko pre-
kristaliziranem dolomitu. Markazit tvori navadno radialno žarkovite skupke in je
pogosten zlasti v plastoviti cinkovi rudi.
Za nastanek rudnih mineralov potrebno žveplo naj bi bile posredovale po
I. Štruclu bakterije pri presnovi sadre v kalcit, in sicer v obliki HoS, ki naj
bi se bil nato s prisotnimi kovinami spajal v sulfide. Toda niti v drugem
horizontu anizičnih karbonatov niti v rudnih plasteh ni sledov sadre. Težko je
verjeti, da bi anaerobne bakterije spremenile vso sadro v kalcit. Zato menim,
da so te bakterije reducirale sulfate morske vode, ki je bila v mulju.
74
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Kar zadeva izvor svinca in cinka, je I. Strucl računal z dvema možno-
stima: kationa sta prišla s hidrotermalnimi raztopinami v morje in nato v sedi-
ment, ali pa so ju vode prinesle iz preperelih magmatskih kamenin, morda tudi
iz starejših rudišč. Za bolj verjetno je imel drugo možnost, torej supergeni izvor
cinka in svinca.
Z geokemičnega stališča predstavlja Topla v severnih Karavankah poseben
primer. Cink namreč močno prevladuje nad svincem. Po A. Zorcu (1955)
je razmerje 5 : 1 v korist cinka, po I. S t r u c 1 u pa 4 :1 do 6 : 1. Sfalerit
vsebuje zelo malo Fe, povečano količino Cd in nekaj Sb (tabela 15). Poleg tega
vsebuje sfalerit Tople 300 do 400 ppm Cu. Tudi galenit je s slednimi prvinami
zelo siromašen (tabela 15). Rahlo sta povečana le As in TI, eden izmed vzorcev
je pokazal tudi precej Sb. Značilno je, da vsebuje ruda Tople v primerjavi
z mežiško zelo malo fluora.
Izotopska sestava žvepla je različna. Količina öS®^ v sulfidih Tople znaša
+ 8,1 o/o do —24,1 %o. Razpon je torej zelo velik, saj znaša kar 32,2 ®/o; srednja
vrednost 14 vzorcev je —15,6 %o. Ti podatki kažejo, da se je sprostilo žveplo
SI. 51 — Fig. 51
Topla, obzorje 1143 m. Zelo
drobna nepravilna sfaleritna
zrnca med dolomitnimi zrni.
Odsevna polarizirana svetloba,
105 X.
Topla. 1143 m level. Tiny an-
hedral sphalerite grains bet-
ween dolomite grains. Ref-
lected polarized light, 105 X.
SI. 52 — Fig. 52
Topla, 1143 m. Sfaleritne krog-
lice v piritu in sfaleritna zrnca
V dolomitu. Odsevna polarizi-
rana svetloba, 105 X.
Topla, 1143 m level. Sphalerite
globules in pyrite. Note tiny
sphalerite grains in dolomite.
Reflected polarized light,
105 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	75
pri biogeni redukciji sulfatov. Torej govori tudi sestava žvepla za diagenetski
nastanek sulfidov (M. Drovenik in sod., 1970, 1975, V. A. Grinenko
in sod., 1974).
Ce bi šlo v Topli za redukcijo sadre, bi bili sulfidi obogateni s težkim izo-
topom žvepla. Raziskave pa so pokazale le v enem vzorcu nekoliko več težkega
izotopa, medtem ko je bilo 14 vzorcev obogatenih z lahkim izotopom, kar kaže
tudi srednja vrednost —15,6 %o. V triadnih sulfatih Srednje Evrope je namreč
žveplo močno obogateno s težkim izotopom. Po H. Nielsenu (1965) se giblje
dS^^ približno od +14 %o do +22 %o. E. Schroll in K. H. Wedepohl
(1972) sta določila v sulfatih iz plasti v Bleibergu vrednosti +14,8 %o do +18,9 %o.
Zivosrebrovo rudišče Podljubelj sta opisala že M. V. Lipoid (1874) in
S. R i e g er (1897). Za razliko od Idrije, kjer so orudene mlajšepaleozojske
ter spodnjetriadne in srednjetriadne plasti, je živosrebrova ruda v Podljubelju
le v anizičnih skladih. Pod rudonosnim apnencem prevladuje dolomit, ki vse-
buje v zgornjem delu plasti meljevca. Sledi temno sivi rudonosni apnenec, delno
dolomitiziran. Dolomitizacija je posledica diageneze in ne epigeneze; vsekakor
torej ni v zvezi z orudenjem. Na rudonosnem apnencu leži zopet meljevec,
ki vsebuje precej mineralov glin.
Po geološki karti se razteza na ožjem območju rudišča rudonosni apnenec
od zahoda proti vzhodu na dolžini 400 m in vpada strmo proti jugu. Orudeni sta
dve vzporedni coni, ki ju loči jalov apnenec. Rudni coni ležita v prekristali-
Tabela 15. Slednj elementi v sfaleritu in gale-
nitu iz Tople (V ppm, + Sledovi, - Nedoločljivo,
prazno Ni bilo merjeno)
Table 15. Trace elements in sphalerite and ga-
lena from Topla (In ppm, + Traces, - Undeter-
minable, blank Not measured)
1 Sphalerite
2-4 Galena
76	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
ziranem apnencu, ki sestoji iz kalcitnih zrn, velikih 50 do 400 mikronov. Prekri-
stalizacijo so povzročile hidrotermalne raztopine. Iz njih je kristaliziral tudi
kremen, zato je apnenec nekoliko okremenel.
Rudonosni apnenec je prepreden s tremi generacijami kalcitnih žilic; dve sta
verjetno starejši od rude, tretja pa je nastala sočasno z njo. Mikroskopska raz-
iskava A. P. Florjančiča (1970) in M. D r o v e n i k a je pokazala, da se
nahaja največji del cinabarita prav v kalcitnih žilicah tretje generacije, ki so
široke 0,5 do 3 mm. V prekristaliziranem apnencu tvorijo žilje. Njihova gostota
je v srednjem delu cone največja, proti robu cone pa se postopoma zredčijo.
V žilicah tvori cinabarit nepravilna polja s premerom več milimetrov (si.53).
Ker so rastla metasomatsko, vsebujejo korodirane vključke kalcita. Med kalcit-
nimi zrni (si. 53) in zlasti na stiku kalcitnih žilic s prikamenino (si. 54) so nastala
cinabaritna zrna, ki merijo navadno nekaj mikronov do nekaj deset mikronov.
Poleg kalcita in cinabarita vsebujejo te žilice ponekod tudi kremen, tako da gre
za cinabaritno-kalcitno-kremenove žilice, v manjši količini pa še barit, fluorit
in kaolinit.
Prekristalizirani nekoliko okremeneli apnenec vsebuje med kalcitnimi zrni
cinabaritna zrnca, velika navadno 10 do 25 mikronov. Njihova koncentracija
je v posameznih kosih rude zelo različna. V spremenjenem apnencu so tudi
majhne leče zelo drobnozrnatega cinabarita; na oko so podobne jeklenki iz
Idrije. Pod mikroskopom so vidne skorjaste (si. 55) in natečne oblike cinabarita,
ki ima radialno-trakasto zgradbo (si. 56). Ta cinabarit je bil nastal iz koloidnih
raztopin in je kasneje kristaliziral. Spremenjeni apnenec vsebuje tudi majhne
količine pirita.
Nespremenjeni apnenec je malo oruden; gre za raztresena drobna zrnca
cinabarita s premeri pod 20 mikronov.
Zveza cinabarita s prekristaliziranim in slabo okremenelim apnencem ter
s kalcitnimi žilicami, ki vsebujejo še kremen, barit, fluorit in kaolinit, dokazuje,
da gre za hidrotermalno orudenje.
Spektralna analiza je pokazala (tabela 11) baker v dveh vzorcih cinabarita.
Vzorec drobnozrnatega cinabarita iz majhne leče jeklenke je vseboval še precej
cinka ter nekaj germanija in svinca (vzorec št. 11). Srednjezrnati cinabarit iz
kalcitne žilice pa je bil izredno čist; razen bakra ni vseboval nobene sledne
prvine (vzorec št. 12).
Podljubeljsko rudišče je zelo podobno idrijskemu. V obeh primerih gre
za praktično monomineralno in monometalno živosrebrovo rudišče. V Pod-
ljubelju je edini rudni mineral cinabarit. V obeh rudiščih so povzročile hidro-
termalne raztopine prekristalizacijo in slabše okremenenje. Cinabarit je krista-
liziral povečini iz ionskih raztopin, delno pa je nastajal tudi iz koloidnih raztopin.
Zanj je nadalje značilno, da vsebuje le malo slednih prvin v majhnih količinah.
Ta dejstva govore v prid domneve, da je nastala cinabaritna ruda v obeh
rudiščih iz hidrotermalnih raztopin, ki so imele zelo podobno sestavo.
V vzhodnem podaljšku Posavskih gub so v anizičnih plasteh Rudnice že pred
davnimi časi pridobivali železovo rudo. V prejšnjem in v začetku tega stoletja
so jo kopali med Olimjem in Podčetrtkom, sledili pa so jo tudi zahodno od
Olimja.
Triadni hrbet Rudnice, ki ga z vseh strani obdajajo terciarne plasti, je dolg
11 km in poprečno širok nekaj manj kot tri kilometre. Najstarejši skladi so
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
77
SI. 53 — Fig. 53
Podljubelj. Nepravilna cina-
baritna polja med kalcitnimi
zrni. Odsevna polarizirana
svetloba, 105 X.
Podljubelj. Irregular cinnabar
patches along the calcite grain
boundaries. Reflected polari-
zed light, 105 X.
SI. 54 — Fig. 54
Podljubelj. Cinabaritna zrn-
ca ob mejah kalcitne žilice s
prikamenino. Odsevna pola-
rizirana svetloba, 105 X.
Podljubelj. Small cinnabar
grains follow the boundaries
between the calcite vein and
wall rock. Reflected polarized
light, 105 X.
SI. 55 — Fig. 55
Podljubelj. Skorjasti cinabarit.
Odsevna polarizirana svetloba,
37 X.
Podljubelj. Botryoidal cinna-
bar. Reflected polarized light,
37 X.
6 — GEOLOGIJA 23/1
78	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
anizični, razširjeni na južnem in jugovzhodnem pobočju Rudnice. Sestoje iz
sivega, ponekod plastovitega dolomita, ki vsebuje v zgornjem delu vložke sljud-
nega in peščenega skrilavca. V stratigrafsko-litološkem zaporedju sledi psevdo-
ziljski skrilavec z vložki, polami in plastmi apnenca ter kremenovega peščenjaka.
V njegovem zgornjem delu je našel M. H a m r 1 a (1955) tudi petra verde.
Sorazmerno velike površine pripadajo tufu avgitnega porfirita, v katerem
so tu in tam manjše golice predornin. Po dveh tufskih horizontih v psevdozilj-
skih skladih je M. H a m r 1 a sklepal, da gre za dve erupcij ski fazi. Krovnina
teh skladov sestoji iz svetlo sivega ladinskega dolomita, ki mu pripada največji
del Rudnice. Na njem leže manjše krpe karnijskega raznobarvnega apnenca
z rožencem.
Po podatkih T. Zollikofer j a (1861) in A. Aign er j a (1907) so odko-
pavali v dolomitu med Olimjem in Podčetrtkom nekaj manjših rudnih teles, bolj
ali manj ploščatih, ki so precej strmo vpadala proti jugu in vzhodu. Rudna telesa
so nastala po M. H a m r 1 i (1955) pri hidrotermalno metasomatskem nado-
meščanju anizičnega dolomita vzdolž prelomov in porušenih con. Pri tem naj
bi predstavljali psevdoziljski skladi neprepustni pokrov. Pri nadomeščanju je
nastal v glavnem ankerit, le delno tudi siderit, s katerim se je bolj ali manj
sočasno izločal kremen. Prvotna minerala sta še galenit in pirit. Pri oksidaciji
so bili prvotni železovi minerali spremenjeni v limonit, ki so ga odkopavali.
Ruda je vsebovala 30 do 50 "/o železa. V obdajajočem dolomitu so našli tanke
žilice in drobna zrnca galenita, pirita in markazita. Železova sulfida sta tvorila
tudi žilice in zrnca v psevdoziljskih skladih.
M. Hamrla je našel tudi drugačno rudo; psevdoziljski skladi vsebujejo
rdeč roženec z drobnimi idiomorfnimi listi hematita in z zrni goethita. Hematit
so našli tudi pri Sodni vasi.
V zahodnem delu Rudnice, in sicer na južnem pobočju Zusma, je določil
M. Hamrla tudi rudo z manganovimi in železovimi minerali. Gre za tanjšo
plast porozne okremenele in orudene kamenine ob kontaktu dolomita v krovnini
psevdoziljskih in rabeljskih plasti.
Po M. H a m r 1 i so tri navedene vrste rude različno stare. Roženec s hema-
titom in goethitom naj bi bil nastal v psevdoziljskih skladih singenetsko v zvezi
z erupcijami kislih predornin. Kremenica in železo naj bi bila prihajala v morje
s plinskimi ekshalacijami ali z visokotemperaturnimi raztopinami. Ta ruda je
torej po M. H a m r 1 i nastala v ladinski stopnji. Po B. B e rc e t u (1956) pa
sta roženec, oziroma jaspis, kot on imenuje to kamenino, in hematit kontaktno-
metamorfnega nastanka na stiku predornin s karbonatnimi kameninami. Tudi
v primeru takšne razlage gre za ladinsko rudo.
Manganova in železova ruda na južnem pobočju Zusma, ki naj bi jo bile
prinesle nizkotemperaturne hidrotermalne raztopine, je po M. Hamrli mlajša
od rabeljskih plasti in tudi od tektonike, ki jo je dislocirala, vendar starejša
od srednjeoligocenske epohe. Metasomatska ankeritno-sideritna ruda med Olim-
jem in Podčetrtkom pa naj bi bila mlajša od rude na Zusmu; njena spodnja
meja je srednjemiocenska epoha.
Gre za tri geokemično zelo sorodne vrste rude, ki leže poleg tega praktično
na istem prostoru. Zato je takšno razlago težko zagovarjati. Bolj verjetno je,
da so vse tri vrste rude nastale v genetski zvezi s triadno vulkansko aktivnostjo.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
79
seveda v različnem okolju. Po M. Hamrli (1955, profil na si. 12) je nastala
metasomatska ankeritno-sideritna ruda ob prelomih, ki so tvorili s plastmi
anizičnega dolomita kot 60 do 80''. Metasomatoza je vsekakor potektonska,
toda prelomi so lahko nastali že v ladinski stopnji v zvezi s srednjetriadno
tektonsko-magmatsko aktivnostjo. Ob prelomih so nekoliko pozneje prihajale
hidrotermalne raztopine, ki so vsebovale v glavnem železo in malo svinca
ter so povzročile metasomatozo dolomita. Iz raztopin nekoliko drugačne sestave,
ki so vsebovale poleg železa tudi kremenico in so se izlivale na morsko dno,
sta nastala singenetsko rogovec in hematit. Tej rudi je tudi M. H a m r 1 a pri-
pisal ladinsko starost. In končno so raztopine, ki so vsebovale kremenico, mangan
in železo, prinesle rudo na južnem pobočju Zusma. Po M. Hamrli gre za
metasomatozo dolomita, vendar je rudo tudi sam (str. 103) vezal na porfiritni
vulkanizem. Zato ni razloga, da bi mu kot zgornjo mejo starosti postavili
srednjeoligocensko epoho. V zvezi s to rudo naj opzorim še na dejstvo, da gre
za plast, bogato s kremenom. Kamenina je pasovita, posamezni pasovi pa so zelo
podobni jaspisu. Manganovi minerali tvorijo v tej plasti tu in tam tudi ledvičaste
gomolje, v katerih se menjavajo lupine braunita in psilomelana, prisoten pa je
tudi koloidni različek železovega hidroksida. Vse to bolj govori za vulkanogeno-
sedimentni nastanek te rude kot za metasomatski izvor. Železova in manganova
ruda na Rudnici je torej verjetno nastala v zvezi s triadno magmatsko aktiv-
nostjo, in sicer delno pri metasomatskih delno pri vulkanogeno-sedimentnih
procesih.
SI. 56 — Fig. 56
Podljubelj, detajl slike 55. Pri navzkriž-
nih nikolih se vidi radialna trakasta
struktura. Odsevna polarizirana svetlo-
ba, 125 X.
Podljubelj, detail from the figure 55.
Under crossed nicols the radial fibrous
texture is seen. Reflected polarized
light, 125 X.
80	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
V	širši okolici Rudnice so našli železovo rudo pri Fužinah, Vodružu in Rif-
niku. Pri Fužinah na severovzhodnem pobočju Bohorja in pri Vodružu južno
od Šentjurja gre za hematitno rudo v rogovcu psevdoziljskih plasti, medtem ko
je ankeritno-sideritna ruda pri Rifniku jugozahodno od Šentjurja v karbonatnih
plasteh anizične stopnje.
Po J. Duhovniku in A. Zorcu spremljata pri Sodni vasi v okolici
Šmarja pri Jelšah kontakt porfirit-apnenec (?) hematit in temno rdeči jaspis.
V	anizičnem (?) apnencu pri Pristovi so ob železnici pri vhodu v pečovniško
premogovno kadunjo našli pojav bakrove rude z malahitom, azuritom in kupri-
tom. Ruda naj bi vsebovala tudi nekaj pirotina (Em. Riedl, 1857;
E. H a tie, 1885).
Najstarejši boksitni horizont so našli z vrtino pri Zavratcu okrog 6 km
vzhodno od Idrije. Boksitna plast v globini je debela 3 m. V neposredni okolici
leži na meji anizičnega dolomita ter spodnjeladinskega peščenjaka in konglo-
merata leča boksita, dolga nekaj sto metrov in debela do tri metre. Dolomit
vsebuje na meji z boksitom precej pirita. Boksit je tudi v vezivu peščenjaka
in konglomerata.
Ladinska stopnja
Ladinska stopnja se deli po fosilnih ostankih na fassansko in langobardsko
podstopnjo. V ladinskih plasteh je precej dolomita, apnenca z roženci, magmat-
skih kamenin in tufov. Zanje so značilni amoniti, školjki Daonella lommeli
(Wissmann) in Posidonia wengensis (Wissmann), apnene alge iz rodu Teutlopo-
rella (S. B u s e r in A. Ramovš, 1968) in konodonti.
Posebne razvoje ladinske stopnje predstavljajo psevdoziljske plasti, gre-
benske kamenine in plasti skonca. Psevdoziljske plasti se raztezajo od Cerknega
čez Selško dolino, Jelovico in Črno pri Kamniku v Posavske gube. Sestoje iz
drobnika, peščenjaka in glinastega skrilavca z vložki predornin in tufov. Vmes
je ponekod apnenec, ki vsebuje po podatkih K. Grada tu in tam roženec
ter intraformacijski konglomerat. Grebenski razvoj predstavlja u^ettersteinski
apnenec vzhodnih Karavank, ki ga spremlja dolomit. Oba vsebujeta tu in tam
korale in apnene alge. Predvsem v apnencu je v Mežici svinčevo-cinkova ruda,
zato ga imenujemo tudi rudonosni apnenec. Plasti skonca so razvite na širšem
območju Idrije. S tem imenom so označili starejši raziskovalci peščenoskrilave
plasti, za katere je I. Mlakar (1967) dokazal, da pripadajo dvema horizon-
toma. V idrijskem rudišču je razvit le zgornji horizont, drugod, npr. na območju
Gor, pa tudi spodnji horizont skonca.
Ob prelomih z generalno smerjo zahod—vzhod (J .Duhovnik, 1953;
U. P r e m r u , 1974 a; L. Placer in J. Car, 1975) je prodirala magma.
Zaživela je srednjetriadna vulkanska faza, najmočnejša magmatska aktivnost
v Sloveniji. Produkti te vulkanske faze so predornine, tufska breča, tuf in hi-
bridne tufske kamenine. Prevladujoči piroklastični različki dokazujejo, da je
bila vulkanska dejavnost zelo eksplozivna. J. Duhovnik (1956b) je razdelil
ladinske predornine in njihove tufe na severni in južni pas. Severni pas se
razteza od Mrzle vode pri Rablju do južnega pobočja Donačke gore in odtod
naprej na Hrvaško, južni pa od Idrije do Mokronoga.
Med magmatskimi kameninami s porfirsko strukturo so bile do sedaj
določene naslednje predornine keratofirsko-spilitne asociacije:
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	81
—	kremenov keratofir in keratofir z nizkotemperaturnimi vtrošniki albita,
—	kremenov porfir in albitizirani kremenov porfir,
—	spilitizirani avgitni diabaz in albitizirani porfirit,
—	avgitni diabaz z bazičnimi plagioklazi in kremenov porfirit z vtrošniki
andezina; plagioklazi so visokotemperaturni.
Za kisle predornine je značilna hialopilitska in perlitska, za mafične pa inter-
sertalna ter drobnozrnata in debelozrnata ofitska struktura. Mandl j i so zapol-
njeni s kloritom, kremenom, kalcitom in epidotom.
Golice ladinskih globočnin niso znane. Toda J. Duhovnik je našel
v tektonski breči pri vasi Potoki zahodno od Knap drobce kislih globočnin, ki
dokazujejo kristalizacijo v globljih nivojih.
Po C. Germovšku (1959) so na Štajerskem srednjetriadne kisle predor-
nine bolj razširjene kakor mafične. Po razmerju med kalcijem, alkalijami in kre-
menico jih je razdelil na dve skupini; ločil je predornine pacifične province,
oziroma kalcijeve kamenine, in predornine atlantske province, oziroma alkalno-
kalcijeve kamenine. Časovno ni mogel razlikovati obeh vrst kamenin. Menil
pa je, da sta nastali iz iste magme, vendar pri različnih pogojih. V geosinklinalni
dobi so bruhali vulkani lavo pacifične sestave z bogato asimiliranimi sedimenti
geosinklinale. V obdobjih, ko so se tektonske sile sproščale s prelomi in premiki
ob njih, pa so bile erupcije alkalne; prihajale so iz večjih globin in so bile manj
onečiščene z asimilacijo sosednjih kamenin.
Nasprotno je prišel E. Faninger najprej (1961 b, 1965) do sklepa, da so
nastale triadne predornine iz dveh magem. Ognjišče prve je bilo verjetno v tako
imenovani » bazaltni plasti«. Iz njegove magme so nastali diabaz, spilit, porfirit
in tudi kremenov porfir in kremenov keratofir, kolikor imajo jasno zvezo
z diabazom in porfiritom. Drugo magmatsko ognjišče naj bi bilo više, in sicer
v »sialu«. Tu je prišlo do taljenja starejših kamenin, pri čemer je nastala magma,
ki je dala pri diferenciaciji kremenov keratofir in kremenov porfirit. Pozneje
pa je razložil E. Faninger (1971) genezo triadnih predornin z magmatsko
diferenciacijo prvotno bazične bazaltne magme. Albitizacijo in kloritizacijo
kamenin je vezal na posebne pogoje v geosinklinalnem stadiju orogeneze.
V ladinskih karbonatnih skladih severnih Karavank je naše najpomembnejše
svinčevo-cinkovo rudišče Mežica, kjer kopljejo rudo že 300 let. Mežica obsega
Centralno rudišče ter revirja Graben in Mučevo. V enakih skladih so tudi rudni
pojavi v Naravskih ledinah, na Peci, v Suhem dolu in v Kotljah.
Na anizičnih plasteh leže v Mežici ladinske, nato slede karnijske, noriške
in retske plasti. Največjo debelino, 1000 do 1200 m, imajo ladinske kamenine,
ki vsebujejo vsa ekonomsko pomembna svinčevo-cinkova rudna telesa. Njihov
spodnji del se deli na dolomitni in glinastolaporasti razvoj. Drobnozrnati wetter-
steinski dolomit je nastal v nadplimskem pasu in je slabo plastovit. Glinasti skri-
lavec in lapor sta nastala iz sedimentov nekoliko globljega morja; ustrezala naj
bi partnaškim plastem. Po H. J. Schneiderju (1964) gre za kamenine
predgrebenskega faciesa v ladinski geosinklinali Vzhodnih Alp, V zgornjem delu
ladinskih plasti prevladuje beli, svetlo sivi in svetlo rjavi wettersteinski apnenec
v lagunskem razvoju. Zanj so značilni stromatoliti in ooliti, vsebuje pa tudi črno
in rjavo brečo ter dolomit. Lateralno prehaja v apnenec grebenskega razvoja,
ki vsebuje ostanke koral (A. Zore, 1955; I. Strucl, 1971).
82	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Nekateri raziskovalci vzhodnoalpskih svinčevo-cinkovih rudišč štejejo Mežico
skupaj z Rabljem in Bleibergom med epigenetska magmatsko hidrotermalna
rudišča, ki naj bi bila nastala po eni razlagi v triadni, po drugi v terciarni
periodi. Zopet drugi imajo ta rudišča za singenetska.
Po B. Graniggu in J. H. Koritschonerju (1914) je Mežica apo-
magmatsko svinčevo-cinkovo rudišče; rudonosne raztopine naj bi bile prišle
epigenetsko iz globine. Tudi A. Tornquist (1930) je prištel Mežico k apo-
magmatskim rudiščem pliocenske starosti. A. Cissarz ni raziskoval tega
rudišča; najprej (1951) ga je postavil v genetsko zvezo s terciarnim vulkanizmom,
pozneje (1956) pa ga je prištel k terciarnim regeneriranim rudiščem. Nastalo naj
bi bilo po savski fazi.
Po večletnih preučevanjih je prišel A. Zore (1955) do sklepa, da je mežiško
rudišče nastalo singenetsko v zvezi s podmorskim vulkanizmom v triadni dobi.
Pozneje pa sta bili njegovi zgradba in sestava znatno spremenjeni zaradi tekto-
nike, metasomatoze in oksidacije. Svoj sklep je utemeljil takole:
—	Vse triadne usedline od anizične do noriške stopnje vsebujejo sledove
svinca in cinka.
—	Sedimentno rudo je najti v vseh revirjih. V petdesetih letih je dajala
ta ruda 35 "/o celotne proizvodnje. Okrog 20 "/o rude so nakopali v nespreme-
njenih sedimentnih ležiščih in okrog 15 "/o v ležiščih, ki so bila pri poznejših
tektonskih in metasomatskih procesih spremenjena.
—	Sedimentna ruda sestoji navadno iz svinčevih in cinkovih rudnih mine-
ralov ter ni v zvezi z nobenimi prelomi.
—	Sfaleritni koncentrat vsebuje poprečno 0,20 ®/o F, kar dokazuje, da vsebuje
ruda tudi fluorit. Zanj pa je H. J. Schneider (1954) ugotovil, da je v svin-
čevo-cinkovih rudiščih Severnih apneniških Alp med Arlbergom in Berchtes-
gadenom sedimentnega nastanka.
—	Končno naj bi dokazovala singenetski nastanek tudi raztresenost in nepo-
vezanost rudnih pojavov v rudišču samem in v njegovi okolici.
A. Zore je bil mišljenja, da je nastala izrazito metasomatska ruda ter ruda
v prelomih in razpokah konec mezozojske ere ali v terciarni periodi pod vplivom
tektonike in termalnih voda, ki so prenesle rudne snovi ter zabrisale prvotne
oblike rudišča. Poleg tega so povzročile v nekaterih delih rudišča tudi globinske
razlike v razvrstitvi obeh glavnih prvin, svinca in cinka. Molibden je bil po
A. Zorcu prvotno razpršen v rabeljskem skrilavcu, bituminoznem rabeljskem
apnencu in delno v noriškem dolomitu. Sele med oksidacijo je nato z raztopinami
prihajal v rudišče.
A. Zorcu je najprej ugovarjal S. Grafenauer (1958) in odklonil
njegovo razlago. Zapisal je:
—	V Mežici ni rude sedimentnega porekla.
—	Ruda, ki naj bi bila po A. Zorcu sedimentnega porekla, je povečini
v bližini skrilavca. Glavni vzrok za zaviranje rudnih raztopin naj bi bilo >vtek-
tonsko ponašanje na meji skrilavca in apnenca«. Rudne raztopine so se širile
tudi po plastovitosti, kjer so bile napetosti najmanjše.
S. Grafenauer je zagovarjal epigenetsko-hidrotermalni nastanek rude.
Zanj naj bi govorile predvsem rudne koncentracije ob skoraj vertikalnih dinar-
skih razpokah (npr. v zahodnem delu revirja Naveršnik). Epigenetski nastanek
naj bi dokazovale tudi zapolnitve in metasomatske teksture in strukture ter
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	83
prisotnost arzenopirita. Razpoke naj bi bile usmerjale rudne raztopine iz enega
centra na jugu navzgor proti severu. Glede izvora rudnih raztopin je S. G r a -
f e n a u e r najprej zanikal zvezo s triadnim inicialnim magmatizmom, ker ni
verjel, da bi ta magmatizem naenkrat dajal tako velike količine svinca in cinka
pa nič bakra. Zato je po H. Schneiderhöhnu in A. Cissarzu tudi
sam uvrstil Mežico med regenerirana rudišča. Pozneje je dopuščal zvezo s triad-
nim porfiritom in možnost regeneracije. Končno je vezal mežiško rudišče na
wengenski magmatizem in kot dokaz navedel podobno geokemično paragenezo
halkofilnih prvin v galenitu iz Mežice ter v wengenskih predorninah na območju
Cerknega in Jelovice (S. Grafenauer, 1958, 1965, 1969).
B. Berce (1960) se tudi ni strinjal z Zorčevo razlago. Sedimentni nastanek
rudnih mineralov je skušal ovreči z geokemičnimi in fizikalno-kemičnimi uteme-
ljitvami. Po Zorčevih in lastnih raziskavah je prišel do sklepa, da ima mežiška
ruda lahko samo hidrotermalni izvor v zvezi z intruzijo granitita.
A. Zore je v svoji razpravi priložil številne preseke rudišča, skice rudnih
teles in rude ter mikroskopske slike. Kritiki njegovega dela pa so zagovarjali
svoja stališča brez podobnega faktografskega gradiva.
I. Strucl (1970 b) je v rudišču Graben poleg epigenetskih tekstur in struk-
tur našel tudi značilne sedimentne teksture in strukture rude. Sklepal je, da je
grabenska ruda primarno nastala singenetsko-sedimentno. Prvotno obliko je
spremenilo to rudišče v fazi diageneze in po njej. Podobne sedimentne teksture
je našel I. Strucl (1971) tudi v revirjih Union in Moreing. Vzorce s sediment-
nimi teksturami iz revirjev Graben in Union sem pregledal pod mikroskopom
ter, podobno kot A. Zore in L Strucl, ugotovil, da je težko zagovarjati
hidrotermalno-metasomatski nastanek rude.
Vedno več dokazov je torej, da gre v mežiškem rudišču resnično za rudo,
ki je nastala sočasno s sedimenti. In če kaže del rude v določenem rudnem telesu
sedimentne teksture, potem je malo verjetno, da bi preostali del z enako para-
genezo, toda z metasomatskimi teksturami, nastal pozneje z delovanjem hidro-
termalnih raztopin, prispelih iz triadnega ali celo terciarnega magmatskega
ognjišča. Bolj verjetno gre v teh primerih za preoblikovanje prvotnih sediment-
nih tekstur pod vplivom poznodiagenetskih ali epigenetskih raztopin, ki so
krožile v karbonatnih kameninah.
Sulfidi seveda niso precipitirali na morskem dnu sočasno z usedanjem karbo-
natnega mulja. Nastali pa so lahko v zgodnji diagenezi, če je vseboval mulj H.S
in ustrezne kovinske spojine. Po I. Struclu (1974) je nastala ladinska ruda
v lagunskih alglnih tratah, kjer so živele, kot kažejo raziskave apnenca, tudi
številne druge rastlinske in živalske vrste. Z odmrlimi organizmi so se hranile
anaerobne bakterije, ki so reducirale sulfate. Pri tem je nastajal H2S.
V ladinskih skladih Mežice razlikujejo naslednje vrste rudnih teles:
—	plastovna rudna telesa,
—	diskordantna rudna telesa ob posttriadnih prelomih,
—	nepravilna rudna telesa brez določenega reda v rudišču,
—	rudna telesa v grebenih.
Posebno skupino tvorijo plastovna rudna telesa v več horizontih zgornjega
dela ladinskih plasti, ki so od prvega rabeljskega skrilavca oddaljene 10 do 15,
20 do 25, 50 do 60, 90 in 130 do 150 m. Najdemo jih predvsem v revirju Naveršnik,
Triurno rudišče. Staro Igerčevo, Fridrih in Peca. Zelo pogostna so rudna telesa
84	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
ob prelomih posttriadne starosti; značilna so za unionski prelomni sistem N—S
in NNE—SSE. Diskordantna rudna telesa so tudi drugod, npr. v Mučevem, kjer
imajo smer NW—SE. Rudna telesa tretje skupine so ponekod v zgornjem delu,
drugod v spodnjem delu ladinskih plasti, npr. Stari Fridrih. Na grebene pa so
vezana rudna telesa v Grabnu.
Mineralna sestava mežiške rude, predvsem kar zadeva prvotne komponente,
je zelo enostavna. Po B. Graniggu in J. H. Koritschonerju (1914)
so prvotni minerali nastali v naslednjem zaporedju: kalcit I + dolomit — kre-
men (?) — barit I — sfalerit + galenit + pirit + markazit — fluorit — barit II
— kalcit II. Drugotni minerali so zastopani s smithsonitom, sadro, hidrocinkitom,
anglezitom, cerusitom, limonitom, molibditom, wulfenitom, kalcitom, hemimor-
fitom, samorodnim žveplom in greenockitom. Ločila sta rumeni, rjavkasti in
sivkasti sfalerit, ki je pogosto conaren, ter skorjasti sfalerit. Ugotovila sta, da
je večji del tega minerala starejši od galenita, vendar je tu in tam starostno
razmerje obratno. Po A. Zorcu (1955) je količinsko razmerje med sfaleritom
in njegovim skorjastim različkom približno 26 :1. Arzenopirit (H. L. J ich a,
1951), molibdenit (J. Duhovnik, 1954) in v^urzit (A. Zore, 1955) so sicer
prvotni, toda redki minerali.
Wulfenit so uvrstili vsi raziskovalci Mežice med drugotne minerale, le
B. Berce (1960) je menil, da gre za prvotno rudnino. Njen nastanek je razložil
s pomanjkanjem žvepla v hidrotermalnih raztopinah. Toda ker se pridružuje
wulfenit povsod močno oksidiranemu galenitu in sta prvotna sulfida ZnS in FeS^^
v bližini wulfenitnih odkopov povečini do kraja oksidirana (A. Zore, 1955),
ni verjetno, da bi bil kristaliziral ta mineral iz hidrotermalnih raztopin.
V	plastovnih rudnih telesih in tudi v grebenih najdemo rudo z ohranjenimi
sedimentnimi teksturami. Značilna je ritmična tekstura; v rudi se menjavajo
pole drobnozrnatega in srednjezrnatega rudnega minerala ter kalcitne in dolo-
mitne pole s polami rudnega minerala. Kolikor gre za galenitni ritmit, so
njegova zrna v drobnozrnatih polah večidel ksenomorfna in merijo navadno
okrog 50 mikronov, v srednjezrnatih polah pa bolj ali manj idiomorfna s pre-
meri 150 do 400 mikronov (si. 57). Galenitna zrna predstavljajo metakristale,
ki so pri diagenetskih procesih (J. Duhovnik, 1967) zrastli v karbonatni
kamenini. Metasomatsko rast dokazujejo poleg vraščanja galenita med karbo-
natna zrna korodirani vključki teh zrn v PbS (si. 58). Podobno zgradbo imajo
tudi sfaleritni ritmiti. J. Duhovnik (1967) je bil mnenja, da je velikost
sulfidnih zrn odvisna od odstotka primesi v karbonatni kamenini. Večja zrna
so v tistih delih kamenine, ki ne vsebujejo tujih primesi, manjša pa tam, kjer
so tudi illit, montmorillonit in kremen. V rudnih ritmitih so pogostne diskor-
dantne žilice. V galenitovih ritmitih gre za galenitne, galenitno-kalcitne in gale-
nitno-dolomitne žilice, v sfaleritnih ritmitih pa za sfaleritne, sfaleritno-kalcitne
in sfaleritno-dolomitne žilice. Te žilice so nastale v pozni diagenezi ali v epi-
genezi.
V	plastovnih rudnih telesih, v rudnih telesih zelo nepravilne oblike in brez
določenih zakonitosti glede položaja v rudišču ter v rudnih telesih v grebenskem
apnencu prevladujejo metasomatske in zapolnitvene teksture. Oba rudna mine-
rala sta pogosto nadomestila apnenec ali dolomit; galenit je navadno srednje-
zrnat in debelozrnat, sfalerit pa srednjezrnat. Tu in tam najdemo tudi skorjasti
različek sfalerita (si. 59). V njem se menjavajo svetlo rumene skorje s svetlo
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
85
SI. 57 — Fig. 57
Mežica, Graben, 12. obzorje.
Spodaj: drobnozrnata dolomit-
na pola z majhnimi metakri-
stali galenita. Zgoraj: srednje-
zrnata dolomitna pola z večji-
mi, idiomorfnimi galenitovimi
metakristali. Odsevna polari-
zirana svetloba, 37 X.
Mežica, Graben, 12th level.
Small galena metacrysts in
fine-grained dolomite (below).
Larger euhedral galena meta-
crysts in medium-grained do-
lomite (above). Reflected po-
larized light, 37 X.
SI. 58 — Fig. 58
Mežica, Graben, 12. ozborje.
Korodirani vključki dolomit-
nih zrn v metakristalih gale-
nita. Odsevna polarizirana
svetloba, 105 X.
Mežica, Graben, 12th level.
Corroded dolomite grains in
galena metacrysts. Reflected
polarized light, 105 X.
SI. 59 — Fig. 59
Mežica, Moreing, 8. obzorje.
Skorjasti sfalerit. Odsevna po-
larizirana svetloba, navzkrižni
nikoli, 37 X.
Mežica, Moreing, 8th level.
Botryoidal sphalerite. Reflec-
ted polarized light, crossed ni-
cols, 37 X.
86	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
rjavimi in temno rjavimi. Ob teh rudnih telesih najdemo tudi impregnacijsko
in žilno rudo. Vse te teksture so verjetno nastale v pozni diagenezi ali v epi-
genezi.
Za diskordantna rudna telesa, še posebej za rudna telesa unionskega pre-
lomnega sistema, je značilna brečasta ruda. Vezivo tvorijo rudni minerali
in kalcit. Kosi pa sestoje iz apnenca, dolomita, belega kalcita in orudenih karbo-
natnih kamenin. V nekaterih so zrna rudnih mineralov enakomerno razvrščena,
v drugih neenakomerno. Breča vsebuje tudi kose apnenca z rudnimi ritmiti.
Kamenine, ki so dale material za brečo, so bile orudene pred njenim nastankom.
Kose obrobljata najprej beli kalcit in sfalerit ali samo sfalerit, nato sledi
galenitni rob in temu ponovno kalcit (si. 60). Pogostna je tudi kokardna tekstura.
V rudi unionskega sistema je našel M. Berhane (1976) več generacij
rudnih in j alo vinskih mineralov. Kosi orudenega apnenca kažejo ritmično rudno
teksturo: menjavajo se jalovi ritmi z rudnimi, ki vsebujejo zrna sfalerita,
fluorita in posamezna zrna galenita (si. 61). Ti orudeni kosi vsebujejo tudi žilice
z istimi minerali, obdane z belim kalcitom z rudnimi impregnacijami; galenit
tvori tudi izrazite metakristale (si. 62). Zdrobljeno brečo veže drobnozrnati kalcit
z avtigenimi zrni sfalerita, fluorita in galenita (si. 63). Rudni ritmiti so nastali
v diagenezi; zato je bolj verjetno, da so bile iste komponente večkrat mobilizi-
rane, kakor da bi bili iz hidrotermalnih raztopin v zvezi s triadnim ali terciarnim
magmatizmom kristalizirali v vezivu breče isti rudni in jalovinski minerali,
kakršne vsebujejo diagenetski ritmiti.
Geokemično se mežiška ruda jasno razlikuje od drugih svinčevo-cinkovih rud
Slovenije. Za mineralno paragenezo so značilne predvsem tri prvine: Pb, Zn
in Mo. V wettersteinskem apnencu, ki je vseboval po A. Z o r cu (1955) okrog
80 ®/o vseh rudnih zalog, je razmerje med svincem in cinkom v poprečju 2 :1.
V zgornjih obzorjih je manj cinka, v spodnjih pa ga je sorazmerno več. Po
A. Zorcu je razmerje med svincem in cinkom na 6. in 7. obzorju Unionskega
prelomnega sistema in v revirjih Moreing-Srednja cona približno 3 :1, na 15. ob-
zorju revirjev Moreing in Naveršnik pa 1,64 :1. Ta razmerja naj bi bila delno
posledica primarne razvrstitve prvin, delno pa naj bi bile povzročile diferencia-
cijo obeh prvin po višini terme na prehodu mezozojske ere v kenozojsko,
v glavnem pa oksidacija, ki je omogočila prenašanje cinka v globlje dele rudišča.
Ves molibden je praktično v wulfenitu, ki je bil najbolj razširjen v zgornjem
delu rudišča; njegova količina je z globino naglo padala. V rudi, ki so jo odko-
pali v letih 1878 do 1955, je bilo po A. Zorcu (1955) razmerje med molibdenom
in svincem približno 1 :420.
Spektralne analize rudnih mineralov iz Mežice kažejo, da je sfalerit siromašen
s slednimi prvinami (M. Drovenik, 1972). Edina prvina, ki jo vsebujejo
vsi vzorci v večji količini, je Cd. Prisoten je sicer tudi Ge, vendar v manjših
količinah. Nizke so tudi vrednosti Fe in Mn. V skorjastem sfaleritu pa je soraz-
merno precej As in TI.
Galenit vsebuje le malo slednih prvin in še te v majhnih količinah. Izjema
je As, ki ga je v nekaterih vzorcih veliko, v drugih pa tako malo, da ga s spek-
tralno analizo ni bilo mogoče določiti. Za mežiški galenit sta značilni izredno
majhna vsebina Ag in rahla obogatitev z Sb.
Oba glavna rudna minerala sta prisotna v rudnih telesih, ki so verjetno
nastala pri različnih pogojih, kar bi se moralo odražati tudi v njuni sestavi.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
87
SI. 60. Mežica, Union, 8. obzorje. Kos apnenca (desno) obrob-
ljen s kalcitom, sfaleritom in galenitom (sredina) ter ponovno
s kalcitom (levo). Odsevna polarizirana svetloba, 45 X.
Fig. 60. Mežica, Union, 8th level. A limestone fragment (right)
enclosed by calcite, sphalerite and galena (middle part), and
again by calcite (left). Reflected polarized light, 45 X.
SI. 61 — Fig. 61
Mežica, Igerčevo, 4. obzorje. Apnenec
vsebuje rudni ritmit sfalerita, fluorita
in galenita. Odsevna polarizirana svet-
loba, 45 X.
Mežica, Igerčevo, 4th level. Limestone
including an rhythmite of sphalerite,
fluorite and galena. Reflected polarized
light, 45 X.
88	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Raziskani vzorci galenita izvirajo iz plastovnih rudnih teles revirjev Naveršnik
(tabela 16, št. 4—8), Moreing (tabela 16, št. 9) in Graben (tabela 16, št. 10), meta-
somatskih rudnih teles revirja Graben (tabela 16, št. 16—18) ter diskordantnih
rudnih teles revirjev Union (tabela 16, št. 11—15) in Mučevo (tabela 16,
št. 19—20). V sestavi galenita iz plastovnih in metasomatskih teles ni skoraj
nobene razlike. Vsi vzorci vsebujejo zelo majhne, vendar še določljive vrednosti
Ag in Cu. Nekoliko obogaten je galenit le z Sb. Količina te prvine znaša
v vzorcih iz plastovnih teles, kjer ruda kaže sedimentne teksture, 37 do 260 ppm,
v vzorcih iz metasomatskih rudnih teles pa 50 do 150 ppm. Za razliko vsebujejo
vzorci galenita iz diskordantnih rudnih teles tako malo Ag, da ga z analizo ni bilo
mogoče določiti, in kar je posebno zanimivo, tudi Sb je bil pod mejo občutlji-
vosti, z izjemo enega vzorca iz Mučeva. Le Cu so vsebovali ti vzorci toliko kakor
galenit iz plastovnih in metasomatskih rudnih teles.
Galenit v diskordantnih rudnih telesih vsebuje še manj slednih prvin kakor
v plastovnih in metasomatskih. Zato sklepam, da diskordantne strukture ver-
jetno niso kanali, po katerih naj bi bile v rudišče pritekale magmatogene
hidrotermalne raztopine. Ce bi bile namreč vzdolž zdrobljenih con, npr. union-
skega prelomnega sistema, prihajale rudne raztopine, bi vseboval galenit na-
stalih rudnih teles verjetno več slednih prvin in tudi v večjih količinah kakor
v plastovnih rudnih telesih, kamor naj bi bile prenikale hidrotermalne raztopine
skozi porozno karbonatno kamenino. Pri takšnem prenikanju pride namreč
do geokemične diferenciacije in galenit v plastovnih rudnih telesih bi bil siro-
mašnejši s slednimi prvinami kakor galenit v rudnih telesih ob dovodnih kanalih.
Analize pa kažejo, da je bila pot raztopin verjetno obratna: rudne komponente
so bile iz plastovnih rudnih teles mobilizirane v diskordantna.
se v vzorcih galenita in sfalerita iz konkordantnih in diskordantnih
rudnin teles giblje od —1,70 %o do —20,93 %o. Povečana vsebina S^^ in velik raz-
pon vrednosti dokazujeta biogeni izvor žvepla. Toda ^S®^ se v sulfidih kon-
kordantnih rudnih teles spreminja od —6,72 %o do —20,93 %o, medtem ko je
srednja vrednost približno —12 %o. Sestava žvepla v sulfidih iz diskordantnih
rudnih teles je bolj homogena; öS^^ gg spreminja od —6,85 %o do —7,89 %o,
srednja vrednost pa je približno —7,5 %o. (M. Drovenik in sod., 1970.)
Ker vsebujejo sulfidi plastovnih rudnih teles biogeno žveplo, je zanje značilen
velik razpon Pri poznejšem premeščanju prvin v diskordantna rudna telesa
se je žveplo homogeniziralo; zato se giblje sulfidnega žvepla v ozkem ob-
segu. Za potrditev te razlage je treba napraviti seveda dodatne spektralne in
masnospektrometrične analize sulfidov iz različnih rudnih teles. Vsekakor pa
govore dosedanje geokemične analize mežiških sulfidov v prid takšne razlage
nastanka diskordantnih rudnih teles, kakršno so zagovarjali A. Zore (1955),
A. Maucher (1965), L S t r u c 1 (1971) in M. Berhane (1976).
Se vedno pa ni rešeno vprašanje izvora kationov. A. Zore (1955) je
sklepal, da so svinec in cink prinašale v sedimentacijski bazen rudonosne terme,
ki naj bi bile v zvezi s triadnim vulkanizmom. Novih detajlnih genetskih raz-
iskav, ki bi zajele celotno mežiško rudišče, še nimamo. Toda L Štrucl (1970 b)
se je v primeru revirja Graben odločil za primarni singenetsko sedimentni na-
stanek, pri razlagi Tople (I. Štrucl, 1974) pa za supergeno poreklo. S tem
je nakazal bistveno različen izvor svinca in cinka. Nadaljnje raziskave bodo
pokazale, odkod sta prišli obe kovini v druge revirje mežiškega rudišča.
Tabela 16. Spektralne kemične analize galenitovega koncentrata
in galenita iz Mežice (V ppm, kolikor ni drugače označeno. - Ne-
določljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 16. Spectrochemical analyses of the galena concentrate and
galena from Mežica (In ppm, unless otherwise indicated. - Unde-
terminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 4, 5, 6, 7, 9, 11,
12, 13, 14, 15, 16, 19 in 20 (analitik Z. Maksimovič)
The lowest determinable value for analyses Nos. 4, 5, 6, 7,
9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19 in 20 (analyst Z. Maksimovič)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 8, 17 in 18 (ana-
litik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 8, 17 and
18 (analyst A. Gogala)
3	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 10 (analitik J.
Fegeš)
The lowest determinable value for analysis No. 10 (analyst
J. Fegeš)
4-9 Galenitov koncentrat
Galena concentrate
10 Galenit
Galena
11-20 Galenitov koncentrat
Galena concentrate
90	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Pred leti so raziskovali tudi galenit v ladinskem dolomitu v dolini Dobrin j-
skega potoka na zahodnem pobočju Rudnice (M. Hamrla, 1955). Debelo-
kristalni galenit nastopa tu »v grčah«, velikih kot pest. Verjetno sta v enakih
plasteh tudi svinčevo-cinkova pojava Log pri Pilštanju in Sopota pri Podčetrtku.
K. Grad (1967) pa je našel v ladinskem apnencu pri Podsredi sledove malahita.
V	ladinskih karbonatnih kameninah so našli galenit na Oljševiku (vas
Možjanca) severovzhodno od Kranja, galenit in cerusit v Planici pri Ratečah
ter svinčevo-cinkovo rudo z baritom v Sancetovi rudi na jugozahodnem pobočju
Mangarta. Oba zadnja primera bi mogla imeti zvezo s cinkovim rudiščem
v Rablju.
V	zahodnem delu Posavskih gub je v triadnih kameninah majhno Pb-Zn
rudišče Knape v Selški dolini. Tu sta orudena temno sivi drobnozrnati dolomit
in temno sivi apnenec, ki sta po M. Iskri ladinske starosti. S. Grafe-
n a u e r (1965) je določil plastovito teksturo rude, nastale epigenetsko v raz-
pokah zdrobljenih kamenin. Poleg sfalerita, galenita, pirita in halkopirita je
našel še kremen, dolomit in kalcit. Ruda naj bi bila nastala v treh fazah. V vsaki
fazi je kristaliziral sfalerit, pirit je nastal le v prvi, galenit in halkopirit pa
v drugi fazi.
Nadrobna raziskava kosov z odvala in iz vrtine S-3 ne kaže na epigenetski
nastanek rude s plastovito teksturo. Rudni minerali namreč ne zapolnjujejo
diskordantnih razpok, temveč leže v kameninah vzporedno s plastovitostjo;
pole z rudnimi minerali se menjavajo s polami, ki vsebujejo poleg sulfidov tudi
jalovinske minerale. V nekaterih primerih sem opazil teksture, ki bi utegnile
nastati pri gnetenju rude, tu in tam pa tudi impregnacijsko teksturo.
Pirit je najbolj pogosten rudni mineral. Radialno trakasta in koncentrična
piritna polja vsebujejo drobne piritne »orudene bakterije«, ki so nastale verjetno
v zgodnji diagenezi. Imele so vlogo klic, ob katerih se je nato usedal pirit.
Mlajša generacija FeSg tvori bolj ali manj idiomorfna zrna, ki obdajajo tudi prej
omenjena piritna polja.
Za knapovsko rudo je nadalje značilno, da vsebuje pirit drobne sfaleritne
kroglice, velike navadno 20 do 30 mikronov (si. 64), ki so tudi nastale v zgodnji
diagenezi. Pozneje jih je obdal pirit in jih na ta način zavaroval. Tudi v gale-
nitovih polah se najdejo zelo drobna neenakomerno razvrščena zrnca sfalerita.
Njegova drobnozrnata struktura (si. 65) je lahko nastala pri zbirni kristalizaciji
PbS—ZnS gela. Sfalerit, ki ni bil ujet v piritu, in galenit sta bila pozneje pri
poznodiagenetskih in epigenetskih procesih mobilizirana; oba nadomeščata
piritna zrnca, vežeta kataklastična piritna polja in nadomeščata karbonatni
kamenini (si. 66). Mlajši dolomit, kalcit in kremen tvorijo metakristale in majhne
nepravilne leče, predvsem pa diskordantne žilice.
Po mineralni sestavi in po plastoviti teksturi rude se Knape jasno ločijo
od drugih Pb-Zn rudišč v Posavskih gubah, predvsem od žilnih rudišč v kar-
bonsko-permskih plasteh, kot so Litija, Zavrstnik in Knapovže. Podobne pa so
Topli.
Zahodno od Knap so pri Cešnjicah raziskovali pirit. Železov sulfid z nekaj
bakra je tvoril v ladinskem skrilavcu zrna različne gostote.
V	spodnjetriadnih in srednjetriadnih plasteh je tudi glavni del živosrebro-
vega rudišča Idrije, ki so ga našli leta 1492. Z najmanj 144 000 tonami (I. Mla-
kar, 1974) pridobljenega živega srebra in zalogami, ki jih še vsebuje, spada
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
91
SI. 62 — Fig. 62
Mežica, Union, 8. obzorje. Me-
takristal galenita v kalcitu.
Odsevna polarizirana svetloba,
37 X.
Mežica, Union, 8th level. Ga-
lena metacryst in calcite. Re-
flected polarized light, 37 X.
SI. 63 — Fig. 63
Mežica, Igerčevo, 4. obzorje.
Drobnozrnati kalcit, sfalerit,
galenit in fluorit v vezivu bre-
če. Odsevna polarizirana svet-
loba, 105 X.
Mežica, Igerčevo, 4th level.
Fine-grained calcite, sphale-
rite, galena, and flourite in
the matrix of breccia. Reflec-
ted polarized light, 105 X.
SI. 64 — Fig. 64
Knape, vrtina S-3. Drobne sfa-
leritne kroglice v piritu. Od-
sevna polarizirana svetloba,
105 X.
Knape, borehole S-3. Tiny
sphalerite globules in pyrite.
Reflected polarized light,
105 X.
#
92	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Idrija med najpomembnejša rudišča živega srebra na svetu. Znana pa je Idrija
po svoji posebni paragenezi, zelo čistem živem srebru in po tem, da je tektonika
močno preoblikovala njeno prvotno geološko zgradbo.
Skoraj celo stoletje je prevladovalo mišljenje, da je idrijsko rudišče v celoti
nastalo epigenetsko. Pri določevanju njegove starosti so se raziskovalci opirali
predvsem na geološko zgradbo in na rudne teksture. A. Schrauf (1891),
J. Kropač (1912), B. Berce (1958) in I. Mlakar (1967, 1969) so zagovar-
jali triadno starost, D. S tur (1872), F. Kossmat (1911), A. Tornquist
(1930) ter D. Colbertaldo in S. Slavikova (1961) pa terciarno.
B. Berce je pri utemeljevanju triadne starosti poudaril, da nastopa živo-
srebrova ruda v Sloveniji le v permskih in triadnih kameninah, in sicer povsod
le v bližini triadnih predornin, medtem ko v okolici mlajših magmatskih kame-
nin ni cinabarita. I. Mlakar in M. Drovenik (1971) sta končno dokazala,
da idrijsko rudišče genetsko ni enotno; poleg epigenetskih rudnih teles obsta-
jajo tudi singenetska. Nastanek obojih sta postavila v langobardsko dobo.
Idrija leži v zahodnem delu Posavskih gub. Geologi so že kmalu spoznali,
da je velik del plasti v ožji in širši okolici Idrije alohton. Pisali so o prevrnjeni
gubi (J. Kropšč, 1912), in o luskanju (F. Kossmat, 1913 in B. Berce,
1958). I. Mlakar (1969) in L. Placer (1973) sta alohtono zgradbo razde-
lila na štiri pokrove. Rudišče leži v četrtem, žirovsko-trnovskem pokrovu. Z njim
je potovalo med narivanjem od NNE proti SSW 25 do 30 km daleč. Prvotno je
bilo torej nekje na širšem območju Jelovice.
Najstarejše kamenine v rudišču so karbonsko-permske. Prevladuje črni
glinasti skrilavec z lečami drobnozrnatega peščenjaka in meljevca. Skrilavec
vsebuje drobce antracita in marsikje tudi pirit v obliki drobnih »orudenih
bakterij« ter lepo razvitih kristalčkov, gomoljev in leč. Gre za dve vrsti piritnih
gomoljev in leč. V prvih je pirit nadomestil rastlinske ostanke; spremlja ga
markazit. V drugih imajo piritna zrna idiomorfne in ksenomorfne preseke. Oba
sulfida sta nastala med diagenezo v redukcijskem okolju.
V litološkem zaporedju slede srednjepermske plasti. Neposredno na črnem
glinastem skrilavcu leži sivi drobnozrnati grödenski peščenjak s tankimi polami
in lečami meljevca. Plasti peščenjaka so debele komaj 30 m. Zgornjepermski
dolomit kaže dva različka, ki merita skupno le okrog 60 m. Na talninski pešče-
njak meji sivi zelo drobnozrnati plastoviti dolomit s ksenotopično strukturo
in skrilavimi vložki. Spodnji različek prehaja v črni, nekoliko bituminozni, sicer
pa prav tako zelo drobnozrnati dolomit v plasteh 5 do 30 cm, ki sestoji iz sub-
hedralnih in anhedralnih zrn ter ima zato ksenotopično in hipidiotopično struk-
turo. Oba dolomitna različka vsebujeta še kalcit in zrnca diagenetskega pirita.
Ponekod so našli v zgornjepermskem dolomitu do en meter debele leče sadre.
Triadni skladi se začno s skitskimi usedlinami, ki so pestro razvite. To doka-
zuje dokaj nemirno sedimentacijo v začetku alpske orogeneze. Najstarejše plasti
pripadajo sivemu drobnozrnatemu dolomitu s hipidiotopično strukturo. Pod
mikroskopom so vidni v njem kalcit, zrnca detritičnega kremena in diagenetski
pirit. Pogosto ga sečejo bele dolomitne žilice, ki vsebujejo tudi organsko snov.
Više slede peščenosljudnate plasti, ki sestoje iz dolomita, kremena, kalcedona,
turmalina, sericita in mineralov glin. Ponekod je sericita toliko, da gre že za
sljudnati skrilavec. Spodnjeskitski dolomit predstavlja v idrijskem rudišču
najdebelejše plasti; meri okrog 170 m. Na spremembo sedimentacijskega okolja
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
93
kaže naglo menjavanje skrilavca in meljevca, ki vsebujeta skupno najmanj šest
horizontov s polami in lečami oolitnega apnenca, debelimi en meter do deset
metrov in dolgimi več 10 do nekaj 100 metrov. Skupna debelina teh kamenin,
ki vsebujejo ponekod leče sadre, je okrog 120 m.
Stratigrafsko zaporedje se nadaljuje s sivim ploščastim drobnozrnatim zgor-
njeskitskim dolomitom, ki sestoji iz euhedralnih, subhedralnih, anhedralnih zrn.
V manjši meri vsebuje kamenina še kalcit, detritični kremen in diagenetski pirit.
Dolomit prehaja v skrilavo laporaste plasti, v temno sivi laporasti apnenec
in apnenec. V idrijskem rudišču zgornjeskitske plasti nikjer ne dosežejo debe-
line 100 m. Konkordantno jih prekriva anizični dolomit, debel blizu 60 m.
Nato je sedimentacijo prekinila srednjetriadna tektonska faza. Radialni pre-
lomi s smerjo W—E in N—S so razkosali ozemlje rudišča na bloke (I. Mla-
kar, 1967). Premiki ob teh prelomih so bili subvertikalni, zato so plasti
v glavnem zadržale horizontalni položaj. Srednjetriadno geološko zgradbo idrij-
skega rudišča sta rekonstruirala L. Placer in J. Car (1975). Ločila sta
južno in severno sedimentacijsko območje, med njima pa južni in severni prag,
ki sta omejevala okrog en kilometer širok idrijski tektonski jarek (si. 67).
SI. 65 — Fig. 65
Knape, odval. Sfaleritna zrnca
raztresena v galenitu. Odsev-
na polarizirana svetloba, 105 X.
Knape, dump. Tiny sphalerite
grains disseminated through-
out galena. Reflected polarized
light, 105 X.
SI. 66 — Fig. 66
Knape, odval. Sfalerit nado-
mešča dolomit in vsebuje ko-
rodirane karbonatne vključke.
Bela zrnca pripadajo piritu.
Odsevna polarizirana svetloba,
105 X.
Knape, dump. Dolomite repla-
ced by sphalerite showing cor-
roded carbonate inclusions.
Note white grains of pyrite.
Reflected polarized light,
105 X.
7 — GEOLOGIJA 23/1
94	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Ta jarek bi mogel biti zahodni podaljšek srednjetriadnega miogeosinklinalnega
jarka, ki se je raztezal tudi vzhodno od Ljubljane.
Ob subvertikalnih prelomih, ki so oblikovali idrijski tektonski jarek, so hidro-
termalne raztopine prinašale prvine, iz katerih je pri epitermalnih pogojih
nastala idrijska ruda. Raztopine so sledile prelomom v mlajšepaleozojskih, skit-
skih in anizičnih skladih, kjer je nastala različno bogata živosrebrna ruda.
Karbonsko-permske plasti so delno orudene s cinabaritnimi zrnci ali konkor-
dantnimi in diskordantnimi žilicami v črnem glinastem skrilavcu. V vezivu
drobnozrnatega peščenjaka pa cinabarit obrašča detritična kremenova zrna
in tvori majhna nepravilna polja (si. 68). Značilno je, da cinabarit nadomešča
tudi pirit. Tako so nastali piritno-cinabaritni gomolji in leče, v katerih prevla-
duje ponekod pirit, drugod cinabarit. Sorazmerno pogostno je samorodno živo
srebro. Na odkopih se njegove kapljice iskre v črnem skrilavcu, ki so ga zato
rudarji imenovali srebrni skrilavec. Največ samorodnega živega srebra so našli
ob piritnih lečah in gomoljih ter v razpokah. Posebnost predstavlja ruda rudnega
telesa Karoli. V njej močno prevladuje pirit v obliki ledvičastih in kroglastih
konkrecij, ki dosežejo velikost enega decimetra in so nastale diagenetsko. Leže
v vezivu, ki vsebuje poleg mineralov jalovine tudi lepo razvite kockice diagenet-
skega pirita. Cinabarit tvori v tej rudi nepravilna zrnca in žilice ter nadomešča
pirit.
V grödenskih plasteh so našli nekaj manjših rudnih teles s siromašno, srednje
bogato in celo bogato rudo. V peščenjaku je cinabarit nadomestil minerale ve-
ziva, predvsem karbonatne, kristaliziral pa je tudi v porah. Njegova zrna so
neenakomerno razvrščena, večkrat pa najeda detritična kremenova zrna (si. 69).
Cinabarit se nahaja tudi v sredini diskordantnih žilic s kremenom ob robovih.
Bogata ruda vseouje v porah in razpokah tudi kapljice samorodnega živega
srebra. V lečah meljevca imajo cinabaritna zrna ponekod pravilne preseke,
ki pogosto vsebujejo korodirana zrna kremena in karbonatov. V teh primerih
gre za metakristale. Ker so bile nekatere plasti peščenjaka bolj bogate s karbo-
natnim vezivom, ali bolj porozne kot druge, leže nekatera rudna telesa konkor-
dantno v grödenskih plasteh.
Zgornjepermski dolomit ima visok koeficient rudonosnosti. Vsebuje srednje
velika in velika, v glavnem ploščata rudna telesa s siromašno rudo v treh hori-
zontih. Prvi je v bližini talninskih grödenskih plasti, v drugem se menjavata
sivi in črni dolomit, tretji pa se stika s krovninskim spodnjeskitskim dolomitom.
Največ cinabarita je v vezivu zdrobljenega dolomita (si. 70); zato ima ruda bre-
často teksturo. Metasomatski procesi so bili močnejši tam, kjer je vseboval dolo-
mit več kalcita. Cinabarit je nadomestil predvsem kalcit ter obdal nekoliko
korodirana, vendar v glavnem še vedno idiomorfna zrna dolomita (si. 71). Poleg
tega vsebuje ruda tudi cinabaritne in cinabaritno-dolomitne žilice. Redko vsebu-
jejo zgornjepermske plasti tudi žile in leče jeklenke, ki sestoji iz enako velikih
idiomorfnih cinabaritnih zrn in kremena. Orudena karbonatna kamenina je
ponekod tudi malo okremenela; majhna, toda bolj ali manj pravilna kremenova
zrnca pogosto vsebujejo dolomitne vključke.
Hidrotermalne raztopine so mineralizirale tudi skitske in anizične sklade.
Koeficient rudonosnosti teh skladov je različen, v glavnem nizek ali zelo nizek,
le v zgornjeskitskem in anizičnem dolomitu je visok. Stopnja orudenja je odvisna
od litološke sestave in strukture (I. Mlakar in M. Drovenik, 1971;
SI. 67. Shematični prečni profil srednjetriadne geološke zgradbe idrijskega območja konec langobardske podstopnje.
Fig. 67. General transverse section through the Middle Triassic structure of the Idrija region at the end of Langobardian
substage.
96
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 68 — Fig. 68
Idrija, Ziljska, 1. obzorje. Ne-
pravilna cinabaritna polja v
vezivu karbonsko-permskega
peščenjaka. Odsevna polarizi-
rana svetloba, 105 X.
Idrija, Ziljska, 1st level. Irre-
gular cinnabar patches in the
matrix of Carboniferous-Per-
miam sandstone. Reflected po-
larized light, 105 X.
SI. 69 — Fig. 69
Idrija, Logar, 4. obzorje. Ci-
nabarit tvori nepravilna polja
in najeda kremenova zrna v
grödenskem peščenjaku. Od-
sevna polarizirana svetloba,
37 X.
Idrija, Logar, 4th level. Irre-
gular patches of cinnabar re-
placing quartz grains of Val
Gardena sandstone. Reflected
polarized light, 37 X.
SI. 70 — Fig. 70
Idrija, Kiessel, 10. obzorje. Ci-
nabarit veže drobce zgomje-
permskega dolomita. Odsevna
polarizirana svetloba, 37 X.
Idrija, Kiessel, lOth level.
Fragments of Upper Permian
dolomite cemented by cinna-
bar. Reflected polarized light,
37 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
97
SI. 71 — Fig. 71
Idrija-Ljubevč. Malo korodi-
rana dolomitna zrna v cinaba-
ritu. Odsevna polarizirana sve-
tloba, 105 X.
Idrija-Ljubevč. Slightly corro-
ded dolomite grains embedded
in cinnabar. Reflected pola-
rized light, 105 X.
SI. 72 — Fig. 72
Idrija, Kreda, 7. obzorje. Ci-
nabarit med zrni zgornjeskit-
skega dolomita. Odsevna pola-
rizirana svetloba, 105 X.
Idrija, Kreda, 7th level. Cinna-
bar follows the grain boun-
daries of Upper Scythian do-
lomite. Reflected polarized
light, 105 X.
SI. 73 — Fig. 73
Idrija, Zore, 9. obzorje. Meta-
kristali cinabarita z vključki
dolomita v spodnjeskitskem
oolitskem apnencu. Odsevna
polarizirana svetloba, 105 X.
Idrija, Zore, 9th level. Cinna-
bar metacrysts with dolomite
inclusions in Lower Scythian
oolitic limestone. Reflected po-
larized light, 105 X.
98	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
L. Placer, 1976). Karbonatne plasti so namreč bolj orudene kakor laporaste
in peščene. Ploščata rudna telesa leže ob stiku prepustne in neprepustne ali slabo
prepustne kamenine, posebno tam, kjer so stik presekali triadni prelomi. Takšni
primeri so npr. ob kontaktu spodnjeskitskega dolomita z njegovim peščenim
različkom in s sljudnatim skrilavcem ter ob stiku zgornjeskitskega dolomita
s krovninskim laporastim apnencem. Neposredno ob stiku je ruda najbogatejša.
Cinabarit tvori navadno nepravilen splet žilic in nadomešča karbonatno kame-
nino, npr. dolomit ob mejah med posameznimi zrni (si. 72), pogostna pa so tudi
nepravilna cinabaritna zrnca. Z oddaljevanjem od stika se najprej zmanjša
število žilic, nato pa tudi zrnc; na ta način ruda postopno prehaja v okremenelo
prikamenino. Najbogatejšo živosrebrovo rudo so našli v lečah nekoliko dolomiti-
ziranega oolitnega apnenca. Tu je nastal večji del cinabarita pri metasomatskih
procesih. Pogosto tvori metakristale, ki vsebujejo zrnca jalovinskih mineralov,
predvsem dolomita (si. 73). Ponekod vsebujejo te plasti tudi jeklenko, ki sestoji
iz cinabaritnih zrn ksenomorfnih in idiomorfnih presekov, nastalih v lečah oolit-
nega apnenca zaradi izredno močnih metasomatskih procesov. Jeklenka v žilah
pa sestoji iz cinabaritnih polj z okroglimi in eliptičnimi preseki ter skorjasto
zgradbo (si. 74); zrnca so tu radialno-trakasto ali pahljačasto razvrščena. Oblika
polj in njihova struktura dokazujeta, da je precipitiral cinabarit iz koloidnih
raztopin in je kristaliziral pozneje. Razpoke in lasnice v bogati rudi vsebujejo
ponekod kapljice samorodnega živega srebra. Na stenah razpok orudenega oolit-
nega apnenca in zgornjeskitskega dolomita se najdejo ponekod polkroglasti in
ledvičasti skupki metacinabarita. Jamske raziskave so pokazale, da je spodnje-
skitski dolomit oruden tudi v Ljubevču.
Nadrobna strukturna in sedimentološka preučevanja kažejo, da je bilo
ozemlje rudišča v začetku langobardske dobe grudasto razkosano. Posamezne
grude so se dvignile in prešle v območje erozije, ki je zajela anizične, skitske
in karbonsko-permske plasti. Druge grude so se ugrezale in nastali so plitki
sedimentacijski prostori, kjer se je akumuliral denudirani material z dvignjenih
grud. V tem času se je ugrezal tudi idrijski tektonski jarek.
V zvezi s to srednjetriadno tektoniko se je pojavila tudi magmatska aktiv-
nost. Iz tega časa izvirajo felzitni porfir, porfir, kremenov keratofir in diabaz na
Cerkljanskem. Izvržen je bil tudi piroklastični material; v rudišču je prav tuf
v krovnini anizičnih in skitskih plasti prvi dokaz za srednjetriadni vulkanizem.
Zaradi močvirnega okolja je piroklastični material v sedimentacijskih bazenih
skoraj povsem razpadel. Nastale so kaolinitne usedline, za katere je značilna
pšenasta struktura (M. Drovenik in sod., 1975). Drugod, kjer ni bilo v ba-
zenih dovolj huminskih kislin, so se plagioklazi ohranili in prav v teh plasteh
so rudna telesa bolj ali manj konkordantna. Plagioklazi so bili orudeni, še pre-
den so bili preneseni. To pa pomeni, da je bil tuf oruden na prvotnem kraju. Poz-
neje je razpadel in rudna zrnca so bila prenesena v sedimentacijski prostor, kjer
so nastala singenetska rudna telesa. Epigenetska ruda v karbonsko-permskih,
skitskih in anizičnih plasteh ter singenetska ruda v bazalnih langobardskih ka-
meninah sta nastali v prvi fazi orudenja.
Močna erozija je prinašala s severnega praga v idrijski tektonski jarek
prodnike in bloke anizičnega in zgornjeskitskega dolomita, zgornjeskitskega
apnenca ter piroklastični material, ki se je in situ spremenil v kaolinit in kremen.
Iz denudiranega materiala je nastal langobardski konglomerat, ki doseže debelino
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	99
70 m; njegovo vezivo sta pogosto kaolinit in kremen. Pomembno je, da vsebuje
konglomerat tudi orudene prodnike zgornjeskitskega dolomita. Ta karbonatna
kamenina je bila orudena, še preden jo je zajela srednjetriadna erozija. To pa
je še en dokaz za prvo fazo orudenja.
Sedimentacija v tektonskem jarku se je nadaljevala s pestrim litološkim
zaporedjem v langobardski podstopnji. Menjavajo se črni bituminozni glinasti
skrilavec, črni bituminozni peščenjak, bituminozni radiolarit, tufski vložki,
leče in pole antracita in sapropelita ter tanke pole pirita. Iz teh usedlin sestoji
horizont skonca, debel 45 m. Številni znaki kažejo, da so pritekale v rudišče
prav v času nastajanja teh usedlin ponovno rudonosne hidrotermalne raztopine.
Začela se je druga faza orudenja. V karbonsko-permskih, skitskih in anizičnih
plasteh je ponovno kristaliziral cinabarit, vendar se ta, mlajša generacija ne loči
od starejše. Številne žilice in zrnca cinabarita so nastala tudi v langobardskem
konglomeratu, ki spada med najbolj enakomerno orudene litološke člene idrij-
skega rudišča z visokim koeficientom rudonosnosti.
Rudonosne raztopine so se nato občasno izlivale na dno sedimentacijskega
bazena. Nastala so singenetska rudna telesa, ki so tako na gosto razvrščena,
da imajo plasti skonca izmed vseh skladov idrijskega rudišča najvišji koeficient
rudonosnosti. Zaradi različne sestave prihajajočih raztopin in spremenljivega
okolja v sedimentacijskem bazenu je nastala ruda različne vrste. Najbogatejša je
jeklenka v zelo drobnozrnatih rudnih plasteh in lečah. Nastala je tako, da se
je iz koloidnih raztopin izločal cinabarit in se usedal v sapropelski mulj (si. 75).
Njegova zrnca so enakomerno razvrščena v organski snovi, ali v tankih polah,
ki so zaradi poznejših premikov deformirane in raztrgane. Poleg tega pripadajo
cinabaritu okrogla, eliptična in nepravilna polja s koncentrično zgradbo zrn
(si, 76). V jeklenki so pogostne piritne »orudene bakterije«, ponekod obrobljene
z mlajšim piritom, ki ima nekoliko manjšo odsevno sposobnost in je tudi meh-
kejši (si. 77). Bolj redka so cinabaritna zrna z okroglimi preseki, nastala verjetno
med diagenezo (si. 77).
Opekovka je nastala pri dezintegraciji opalno-cinabaritnega sedimenta. Opal
je bil pozneje spremenjen v kalcedon. V opekasto rdeči rudi so pod mikroskopom
vidna številna kalcedonova zrna z drobnimi nepravilnimi cinabaritnimi zrni
(si. 78). Za koralno rudo so značilne lupine brahiopoda Discina, ki sestoje iz
kolofana. Najbolj pogostna bogata ruda je jetrenka; nastala je tako, da so bila
opalno-cinabaritna zrna prinesena v bituminozno glinasto usedlino. Pri epige-
netskih procesih se je ruda drobila in luščila, posamezni kosi in koščki pa so
drseli drug ob drugem. Drsne ploskve so prekrile nato opne organske snovi in
cinabarita, ki dajejo tej vrsti rude značilno jetrno barvo.
Bituminozne plasti skonca so zanimive tudi po svoji radioaktivnosti, ki zna-
ša 50 do 320 jwR/h; tj. pet do desetkrat več kot druge idrijske plasti; na 10. ob-
zorju so našli v plasteh skonca celo uranovo smolo ter izmerili 10.000 ^R/h.
Kemične analize posameznih vzorcev so pokazale do 0,2 "/a urana. V letih 1953 do
1957 so bituminozni skrilavec z aktivnostjo nad 100 //R/h poskusno odkopavali
kot uranovo rudo (V. Omaljev, 1971).
Singenetska konkordantna cinabaritna rudna telesa so odkopavali tudi v
spodnjih delih dokaj heterogenega zaporedja tufa, tufita in radiolarita. Posamez-
ne rudne pole in plasti se razlikujejo po odtenku rdeče barve. Barva rude je od-
100	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
visna od različne koncentracije kalcedonovo-cinabaritnih zrn, razvrščenih tako,
da kaže ruda plastovitost s postopno zrnavostjo.
Pri epigenetskih procesih so nastale v singenetskih rudnih telesih razpoke,
v katere je bil mobiliziran cinabarit. Ponekod ga spremlja kremen ali organska
snov, izjemno tudi karbonati. Zelo verjetno je prišel pri teh procesih cinabarit
tudi v cordevolske plasti, kjer prvotno ni bilo živosrebrove rude.
Idrijsko rudišče je nastalo torej v dveh fazah. Prva je neposredno sledila
nastanku subvertikalnih prelomov, ki so oblikovali srednjetriadno geološko
zgradbo idrijskega območja, druga pa je le malo mlajša. Obe fazi sta v zvezi
z začetkom srednjetriadne tektonske aktivnosti. Tako oblikovano rudišče so pre-
krile cordevolske, karnijske, noriške, retske, jurske, kredne in terciarne plasti
v skupni debelini okrog 4700 m.
Idrijska ruda sestoji praktično le iz enega samega rudnega minerala —
cinabarita, ki ga tu in tam spremlja samorodno živo srebro. Mineraloško red-
kost predstavljajo metacinabarit, sfalerit, avripigment, barit in fluorit. Pirit
je sicer v rudi pogosto prisoten, ponekod, npr. v rudnem telesu Karoli, celo
v veliki količini, toda v glavnem je nastal med diagenezo sedimentov. Enak izvor
ima tudi markazit, ki ga je v rudi manj. V žilicah spremljajo cinabarit pogo-
sto dolomit, kremen in kalcit. Te minerale so najbrž hidrotermalne raztopine
topile v apnencih, dolomitih in peščenjakih, nato pa so skupaj s cinabaritom
kristalizirali v razpokah. Po mineralni paragenezi se torej loči Idrija od drugih
živosrebrovih rudišč, kjer se pridružujejo cinabaritu antimonovi in arzenovi
minerali. Sekundarni minerali so epsomit, melanterit, železovi oksidi in sadra.
Morda je nastal pri oksidaciji cinabarita tudi del samorodnega živega srebra.
Geokemično je Idrija monometalno rudišče. B. Berce (1958) je podal
spektralne analize štirih vzorcev rude in dveh vzorcev cinabarita. Zanimivo je.
da je bil v teh analizah od slednih prvin določen samo baker. Tudi poznejše
analize (tabela 11) so pokazale baker v vseh vzorcih. Poleg bakra so vsebovali
štirje vzorci cinabarita še svinec, eden pa tudi cink. Vredno je poudariti, da sta
bili vrednosti arzena in antimona pod mejo občutljivosti. Dva vzorca cinabarita
iz jeklenke v plasteh skonca sta vsebovala organsko primes in sta bila posebno
bogata s svincem. Umestno je vprašanje, ali ni morda svinec drugačnega izvora
kot živo srebro? V. Omaljev (1971) je menil, da je prišel uran v skrilavec
skonca singenetsko, torej so ga prinesle površinske vode. V redukcijskem okolju
je nastala nato uranova smola. Po isti poti bi bil mogel priti tudi svinec.
Tudi kristalčki metacinabarita so zelo siromašni s slednimi prvinami, vse-
bujejo pa nad 1000 ppm Zn. To je povsem razumljivo, ker je del Hg v meta-
cinabaritu pogosto nadomeščen s cinkom.
Masnospektrometrična raziskava izotopske sestave žvepla je prinesla precejš-
nje presenečenje. Ker gre za hidrotermalno rudišče, bi pričakovali sorazmerno
ozek razpon vrednosti okrog 0,0 %o. Meritve pa so pokazale nasprotno (N.
A. O zero vain sod., 1973; M. Drovenik in sod., 1976). Vrednosti öS^"
se gibljejo v zelo širokem obsegu, in sicer od + 8,6 %o do — 21,3 %o. Sulfidno
žveplo ima torej zelo heterogeno sestavo. N. A. O z e r o v a in njeni sodelavci
(1973) so menili, da izvira žveplo iz sulfatnih leč v zgornjepermskih in skitskih
plasteh. Toda edini sulfat — sadra — je povečini močno obogaten s težkim
izotopom. Po razlagi Ozerove bi moralo biti sulfidno žveplo verjetno tudi
obogateno z S^^. V resnici pa vsebuje nekoliko več S®-; srednja vrednost dS^^ za
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
101
SI. 74 — Fig. 74
Idrija, Šmit, 2. obzorje. Žilica
jeklenke v anizičnem dolo-
mitu sestoji iz skorjastega ci-
nabarita. Odsevna polarizirana
svetloba, 37 X.
Idrija, Šmit, 2nd level. Anisian
dolomite cut by the "steel"
ore veinlet consisting of botry-
oidal cinnabar. Reflected po-
larized light, 37 X.
SI. 75 — Fig. 75
Idrija, Inzaghi, 9. obzorje.
Zrna cinabarita z okroglimi
in nepravilnimi preseki v sa-
propelitu. Odsevna polarizira-
na svetloba, 37 X.
Idrija, Inzaghi, 9th level. Ro-
unded and irregular cinnabar
grains in sapropelite. Reflected
polarized light, 37 X.
SI. 76 — Fig. 76
Idrija, Inzaghi, 9. obzorje. De-
tajl slike 75. Posamezna cina-
baritna zrna kažejo koncen-
trično zgradbo. Odsevna pola-
rizirana svetloba, 105 X.
Idrija, Inzaghi, 9th level. De-
tail from the fig. 75. Some
cinnabar grains show concen-
tric texture. Reflected polari-
zed light, 105 X.
102	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
24 vzorcev je — 3,75 %o. Zanimivo je, da leži ta vrednost prav v območju, zna-
čilnem za juvenilno žveplo. Zato je možno, da je tudi ta prvina magmatskega
izvora. Njegova sestava se je utegnila spreminjati zaradi spreminjajočih se fi-
zikalno-kemičnih pogojev pri nastanku rude. Vsekakor so možne tudi drugačne
razlage (M. Drovenik in sod., 1976); vprašanje izvora žvepla v Idriji torej
še ni rešeno.
Seveda se moramo vprašati, odkod so izvirale rudonosne raztopine, oziroma,
odkod je prišlo živo srebro. Preden odgovorimo na to vprašanje, se spomnimo,
da je prva faza živosrebrovega orudenja v Idriji sočasna z začetkom srednje-
triadne tektonsko-magmatske aktivnosti. V tem času so torej nastali prelomi,
ob katerih se je dvigala magma proti površju. Srednjetriadne predornine so raz-
širjene od severozahodne Slovenije do jugovzhodne Črne gore in še dalje v Al-
banijo, torej na dolžini skoraj 600 km. Prevladujejo sicer kisle kamenine, toda
prisotni so tudi mafični različki, ki dokazujejo, da so presekali prelomi litosfero.
Zato je možno, da izvira živo srebro v Idriji in tudi v Podljubelju iz zgornjega
plašča.
Po A. A. Saukovu, N. H. Ajdin'janu in N. A. Ozerovi (1972)
vsebujejo kameninski meteoriti, ki odražajo sestavo globljih delov našega pla-
neta, poprečno 6,6 . 10"^ "/o Hg. To je stokrat toliko kot znaša poprečna vrednost
živega srebra v zemeljski skorji. Živo srebro bi se bilo moglo sprostiti pri dega-
zaciji zgornjega plašča. Manj verjetno je, da bi izviralo iz magmatskega ognji-
šča. Živega srebra je v kislih magmatskih kameninah malo, njegova koncen-
tracija v Idriji pa je bila velika. Zato tudi ni verjetno, da bi moglo priti iz sta-
rejših rudišč. Pri degazaciji zgornjega plašča in nato še pri prehodu skozi ze-
meljsko skorjo je tudi laže prišlo do diferenciacije in nastanka monometalnih raz-
topin kakor v primeru magmatskega ognjišča, oziroma pri mobilizaciji starej-
ših Hg-rud.
V srednjetriadnem tektonskem jarku je nastajal cinabarit tudi vzhodno in za-
hodno od idrijskega rudišča. Na površju so ga našli v izpirkih v okolici Kurje
vasi pri Rovtah, 10 km vzhodno od Idrije. Nanj je zadela tudi vrtina R-6/1963,
ko je v globini 90 do 96 m prečkala ob večjem prelomu blok langobardskega
dolomitnega konglomerata. Geokemična anomalija na Vojskarski planoti doka-
zuje, da triadni skladi vsebujejo cinabarit tudi zahodno od Idrije (L. Placer
in J. Car, 1975).
K. Hinterlechner (1918) je omenil pojav živega srebra v bližini vasice
Gozd pri Kamniku. Oruden naj bi bil skrilavec, iz katerega sestoji hribovje
med dolino Črne in Tuhinjsko dolino. U. P r e m r u šteje ta skrilavec k psev-
doziljskim plastem.
Na metalogenetski karti Slovenije so označene sorazmerno velike površine
srednjetriadnih predornin in njihovih tufov. Po razlagi, da so s to magmatsko
aktivnostjo v genetski zvezi malone vsa naša rudišča barvnih kovin v karbonsko-
permskih in triadnih plasteh (S. Grafenauer, 1969), bi morale biti pre-
dornine močno hidrotermalno spremenjene in tudi orudene. Prelomi, ob katerih
se je prebijala magma, bi utegnili odpreti pot tudi rudonosnim hidrotermalnim
raztopinam. Pomembna rudišča bi bila torej predvsem v predorninah in nji-
hovih tufih, kot na primer v timoških, zletovskih in leških eruptivih, ali pa
v obdajajočih starejših karbonatnih kameninah. Toda dejstva govore drugače.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	103
M. M u n d a (1953) je opozoril, da med Hrastnikom in Laškim srednjetri-
adni vulkanizem ni povzročil metamorfoze okolišnih kamenin. Le tu in tam
je našel v neposredni bližini predornin močno okremeneli črni ploščasti apne-
nec. Okremenenje je označil kot postvulkanski hidrotermalni proces. Tudi M.
Hamrla (1954) pri raziskavah severnega roba laške sinklinale ni našel po-
membnejših pojavov kontaktne metamorfoze niti večjih površin hidrotermalno
spremenjenih kamenin. Opazil je le, da so manjši bloki karbonatnih kamenin
nekoliko okremeneli in piritizirani. To naj bi bila posledica postvulkanskega
hidrotermalnega delovanja. Pri preučevanju triadnih predornin v severovzhodni
Sloveniji je C. Germovšek (1959) sicer našel tu in tam hidrotermalno
spremenjene magmatske kamenine in tufe, vendar so bile te spremembe po-
večini slabo izražene. Glinenci so bili nekoliko kalcitizirani, kloritizirani in okre-
meneli, redko tudi epidotizirani, medtem ko so bile femične komponente tu in
tam kloritizirane. Toda osnova je ostala v glavnem sveža. Po podatkih A. H i n -
terlechnerjeve (1959) so bili srednjetriadni keratofir, kremenov porfirit,
porfirit in njihovi tuf i v Črni pri Kamniku močno sericitizirani, kloritizirani,
nekateri vzorci pa vsebujejo tudi pirit. Hidrotermalne raztopine so spremenile
prav tako psevdoziljski peščenjak in skrilavec. Iz hidrotermalno najbolj spreme-
njenega skrilavca je nastal illit, ki ga komercialno imenujemo kaolinit. E. Fa-
ninger (1961 a) je našel v Kamniških Alpah in pri Laškem delno spremenjeni
kremenov keratofir. Spremembe obsegajo albitizacijo, kloritizacijo in okreme-
nenje; nastale so v postvulkanski fazi ali morda že med samimi vulkanskimi
procesi. Kremenov porfirit na istem območju je predvsem kalcitiziran, kremenov
porfirit v kokrškem kamnolomu pa albitiziran in kalcitiziran (E. Faninger,
1961 b). Toda albit in kalcit sta nastala pri spilitni reakciji iz bolj bazičnih pla-
gioklazov. J. Duhovnik je preučeval triadne sericitizirane in paragonitizira-
ne tufe na območju Besniškega gozda ter zahodno od Brezovice, medtem ko je
našel na južni strani Besniškega gozda in na Tolstem vrhu biotitizirane kame-
nine. V spremenjenih kameninah je zasledil ponekod tudi malo pirita.
Z izjemo Črne niso v triadnih predorninah in piroklastičnih kameninah našli
večjih površin hidrotermalno močneje spremenjenih kamenin. Nikjer pa ni
v njih omembe vrednih koncentracij rudnih mineralov. Močneje spremenjene
kamenine pa je določil C. Germovšek (1953) v pirešičkem keratofirskem ma-
sivu. Prav tu so v naših triadnih magmatskih in piroklastičnih kameninah tudi
edina, čeprav ekonomsko le malo pomembna rudišča. Že pred več kot sto leti
so odkopavali pirit in limonit v Studencih na zahodnem pobočju doline Pireš-
nice, v Železnem in Akli ter v Galiciji. Pirit in limonit je preučeval že E. Riedl
(1877). V tistem času so odkopavali 16 manjših rudnih teles, ki so imela obli-
ko kompaktnih čokov. Ležala so v predorninah ali ob njihovem stiku s tri-
adnimi karbonatnimi kameninami; pirit se je vraščal tudi v apnenec in dolomit.
Ruda je vsebovala 48 "/o do 52 Vo žvepla in je bila ponekod zelo kompaktna, dru-
god pa je vsebovala geode piritnih in markazitnih kristalov. V njej so našli
tudi vključke dolomita in gline. Zaradi oksidacije je bil pirit v zgornjih in sred-
njih delih rudnih teles spremenjen v limonit. Sekundarne raztopine, bogate
z H2SO4, so prihajale v prikamenino in jo delno spremenile. Rudarska dejavnost
je zamrla na tem območju v začetku tega stoletja. Sedaj le občasno odkopavajo
majhne količine limonita, ki ga uporabljajo za izdelavo barve.
104	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Geološki zavod Ljubljana je območje Železnega občasno raziskoval v letih
1960 do 1966. Po podatkih K. Ciglarja (neobjavljeno poročilo) so našli
šest manjših limonitnih teles, ki so jih raziskovali tudi z rovi. Ležala so v spre-
menjenem keratofirskem tufu, le eno je mejilo tudi na triadni apnenec. Z vrti-
nami so našli v Akli tri žile debelozrnatega pirita, debele do 0,3 m, ki so sekale
kaolinizirani, sericitizirani, kloritizirani, kalcificirani in piritizirani keratofirski
tuf. Kamenina je bila ponekod tako močno hidrotermalno spremenjena, da so
jo le stežka določili.
Mikroskopska raziskava kosov rude z odvalov v Akli, Železnem in v Gali-
ciji (pri Sklambovi hiši) je pokazala več generacij pirita. Drobnozrnati, srednje-
zrnati in debelozrnati različek ima pogosto izrazito conarno zgradbo in je po-
nekod obdan s piritom druge generacije s kolomorfno teksturo ter s skorjasto
in z radialno trakasto strukturo na presekih. Sledi različno zrnati pirit tretje
generacije z bolj ali manj izometričnimi zrni. Ruda je navadno zelo porozna,
ob porah pa kaže pirit lepo razvite kristalne ploskve. V nekaterih vzorcih se
vrašča pirit v dolomit in veže njegove drobce (si. 79). V drugih kosih močno
prevladuje markazit. Zanj je značilno, da tvori pahljačasta polja (si. 80), ki se-
stoje iz zelo drobnih zrnc. Posamezni deli teh polj imajo pri navzkrižnih nikolih
značilno peresasto strukturo (si. 81). V teh primerih gre za rekristalizirani mar-
kazitni gel. Pahljačasta polja obdajajo nekoliko večja zrnca markazita in pi-
rita. J. Duhovnik je našel v piritni rudi še manjše količine arzenopirita ter
v sledovih bravoit in celo halkopirit.
Pri oksidaciji sta bila pirit in markazit večidel spremenjena v zelo drobno-
zrnati goethit in lepidokrokit. Železova hidroksida sledita mejam piritovih zrn
ter odkrivata njihovo strukturo. Navadno vsebujeta majhne korodirane piritove
vključke. Pogostne so tudi lepe psevdomorfoze železovih hidroksidov po piritu
in markazitu.
Cisti pirit iz masivnih rudnih teles vsebuje več slednih prvin (tabela 2).
Obogaten je z arzenom, vsebuje še Mo, Sb in Zn ter v majhnih količinah Cu in
Pb. Vzorci rovnega limonita, ki je verjetno vseboval tudi arzenove okside, so
dali 14 o/o do 58 »/o Fe in 0,09 V o do 1,29 V o As.
Drugačna je spektralna slika piritovih vzorcev iz žil v Akli, ki so vsebovali
17,5 do 22 ppm Cu, nad 1000 ppm Pb, 520 do 560 ppm Zn ter nekaj ppm Ag, Mo
in Ni. Količine As, Cd, Co, Ge in Sb pa so bile pod mejo občutljivosti. Piritne
žile imajo torej drugačno geokemično paragenezo kakor masivna piritna telesa.
Postavlja se vprašanje, kdaj so piritna telesa nastala. Ker gre za masivne
tvorbe v predorninah, se ponuja najprej vulkanogeno-sedimentna razlaga. Za
singenetski nastanek bi utegnile govoriti tudi nekatere strukture rude. Toda ma-
sivni pirit se najde razen v keratofirskem tufu tudi v keratofirju in celo v do-
lomitu. To dokazujejo tudi vključki dolomita v piritnih telesih in piritne žile
v kosih dolomita na odvalu. Vse to govori za epigenetsko-hidrotermalni na-
stanek, Vendar se zaenkrat ne morem odločiti niti za prvo niti za drugo raz-
lago. Le za piritne žile v Akli lahko trdim, da so nastale pri epigenetskih hidro-
termalnih procesih.
Razen pirita so našli v Galiciji pri Lebiču in pri Supergerju tudi svinčevo-
cinkovo rudo. Pri Lebiču gre za posamezne kose sorazmerno bogate rude, ki
izvira iz starih razkopov blizu kmetije. Na oko se da ločiti v sorazmerno drobno-
zrnati rudi poleg sfalerita in galenita tudi pirit.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
105
SI. 77 — Fig. 77
Idrija, Turniš, 1. obzorje.
»Orudeni bakteriji« obroblja
mlajši pirit. V sredini slike je
okroglo zrno cinabarita. Od-
sevna polarizirana svetloba,
310 X.
Idrija, Tumiš, 1st level. Two
"Mineralized bacteria" are
surrounded by younger pyrite.
Note rounded cinnabar grain
in the photograph centre. Re-
flected polarized light 310 X.
SI. 78 — Fig. 78
Idrija, Viler, 2. obzorje. Ne-
pravilna kalcedonova zrna s
številnimi drobnimi vključki
cinabarita. Odsevna polarizira-
na svetloba, 105 X.
Idrija, Viler, 2nd level. Nu-
merous tiny cinnabar inclu-
sions in irregular chalcedony
grains. Reflected polarized
light, 105 X.
SI. 79 — Fig. 79
Galicija. Pirit veže zdrobljeni
dolomit. Odsevna polarizirana
svetloba, 37 X.
Galicija. Cataclastic dolomite
cemented by pyrite. Reflected
polarized light, 37 X.
106	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Pri Supergerju so bili na odvalu opuščenega rova številni kosi bogate svin-
čevo-cinkove rude. Rudne minerale so vsebovala tudi jedra vrtin, ki jih je izvrtal
Geološki zavod v letih 1967—1968. Rudne žilice in zrnca leže v hidrotermalno
spremenjenem keratofirju in njegovem tufu (si. 82 in si. 83). Ob žilicah so spre-
membe skoraj povsem zabrisale prvotno strukturo; zato je izvorno kamenino
težko prepoznati. Glinenci so sericitizirani in kaolinizirani, biotit je sericitiziran,
osnova pa kaolinizirana, sericitizirana, okremenela in piritizirana.
Najstarejši rudni mineral je pirit. Zanj so značilni idiomorfni preseki (si. 84).
Sledila sta mu v majhnih količinah arzenopirit in markazit. Najpomembnejši
rudni mineral je sfalerit. V spremenjenem keratofirju tvori skupaj z galenitom
in tennantitom nepravilne žilice ter različno velika zrna (si. 84) in vsebuje po-
nekod zelo drobna zrna halkopirita, ki so se izločila pri nižji temperaturi iz
trdne raztopine v sfaleritu. Sekundarna minerala sta cerusit in covellin. Teksture
in strukture dokazujejo epigenetsko-hidrotermalni nastanek rude.
Koncentrat cinka, pripravljen iz rudnih kosov z odvala, je razločno obogaten
z Ag, As, Cu in Sb, vsebuje pa tudi nekaj Cd, Ga in Mo (tabela 17). Koncentrat
svinca kaže prav tako obogatitev z Ag, As in Sb (tabela 17). Arzen, baker, an-
timon in delno verjetno tudi srebro so vezani na primes tennantita.
Zanimiv podatek o genezi rude je dala vrtina št. 15; jedro hidrotermalno
spremenjenega tufa je vsebovalo nekaj centimetrov debelo sulfidno rudo s pla-
stovito teksturo. Po mikroskopski sliki sklepam, da so tvorili pirit, galenit in
verjetno tudi kremen prvotno drobne kroglice s premeri do 30 mikronov. Krog-
lice iz piritnih in galenitnih lupin dokazujejo precipitacijo obeh sulfidov iz kolo-
idnih raztopin. Tu in tam so prisotne tudi piritne >>orudene bakterije«. Pozneje
je te kroglice obdal mlajši pirit, ki ima pogosto pravilne oblike (si. 85). Toda
našel sem obrise piritnih (si. 86) in galenitnih kroglic tudi v kompaktnih piritnih
poljih. Prvotna rudna minerala sta še sfalerit in tennantit. Pri oksidaciji pa sta
nastala cerusit in covellin. V tem primeru gre zelo verjetno za sulfidno polo,
ki je nastala verjetno pri vulkanogeno-sedimentnih procesih, ko so se v sedi-
mentacijski bazen izlivale hidrotermalne raztopine. Toda pirit je rastel tudi
pozneje, ko so prihajale mlajše raztopine. To pomeni, da gre pri Supergerju za
epigenetsko in singenetsko svinčevo-cinkovo rudo v hidrotermalno spremenje-
nih triadnih predorninah in njihovih tufih.
Posebno zanimivo je rudišče Zavrh, kjer so že v prejšnjem stoletju odko-
pavali bogato svinčevo-cinkovo rudo. V vrtinah s površja in v rovih so našli
v letih 1967—1969 rudo na severnem in južnem robu leče ladinskega apnenca,
ki leži v hidrotermalno spremenjenem in tudi slabo orudenem keratofirskem
tufu. Po M. Iskri (1976) je apnenec grebenski. Na stiku s tufom, predvsem pa
ob rudi je močno okremenel in delno dolomitiziran, drugod pa prekristaliziran
v marmor. Svinčevo-cinkova ruda na severnem in južnem robu apnene leče je
zelo bogata, sorazmerno drobnozrnata in jedra. Ponekod prehaja postopno v
spremenjeni apnenec, drugod pa je meja med rudo in prikamenino zelo ostra.
Najstarejši rudni mineral v Zavrhu je pirotin, ki je bil pozneje skoraj povsem
spremenjen v pirit. Značilne so psevdomorfoze pirita po pirotinu, ki tu in tam
še vsebujejo zelo drobne vključke pirotina. Nato je kristaliziral iz raztopin sfa-
lerit, ki ima večkrat pravilne preseke. Zanj so značilna zelo številna zrnca hal-
kopirita z okroglimi, eliptičnimi in paličastimi preseki (si. 87), razvrščena v sfa-
leritu tako, da opazimo ponekod orientirano emulzijsko, drugod grafično in celo
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
107
SI. 80 — Fig. 80
Železno. Drobnozrnati pahlja-
časti markazit obdan z večjimi
zrni markazita (m) in pirita
(p). Odsevna polarizirana sve-
tloba, 37 X.
Železno. Fine-grained, fan
shaped marcasite enclosed by
larger marcasite (m) and py-
rite (p) grains. Reflected po-
larized hght, 37 X.
SI. 81 — Fig. 81
Železno. Slika 80 pri navzkriž-
nih nikolih. Posamezni deli
markazita kažejo značilno pe-
resasto strukturo.
Železno. The same as the fi-
gure 80, crossed nicols. Mar-
casite showing partly feather-
like texture.
SI 82 — Fig. 82
Galicija, vrtina št. 13. Serici-
tizirani, okremeneli in piritizi-
rani keratofir. Presevna pola-
rizirana svetloba, 50 X.
Galicija, borehole No. 13. Seri-
citized, silicified and pyritized
keratophyre. Transmitted po-
larized light, 50 X.
108
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 83 — Fig. 83
Galicija, vrtina št. 13. Slika 82
pri navzkrižnih nikolih. Lepo
vidni drobnozrnati sericit in
kremenova zrna.
Galicija, borehole No. 13. The
same as the fig. 82, crossed
nicols. Fine-grained sericite
and quartz grains are seen.
SI. 84 — Fig. 84
Galicija, vrtina št. 15. Idio-
morfna zrnca pirita in sfaleri-
ta V hidrotermalno spremenje-
nem keratofirju. Odsevna po-
larizirana svetloba, 37 X.
Gal-cija, borehole No. 15. Eu-
hedral pyrite grains and spha-
lerite in hydrothermally alte-
red keratophyre. Reflected po-
larized light, 37 X.
SI. 85 — Fig. 85
Galicija, vrtina št. 15. Piritne
in galenitne kroglice, delno
spremenjene v cerusit, obdaja
mlajši pirit. Osnova je,spreme-
njen tuf. Odsevna polarizirana
svetloba, 105 X.
Galicija, borehole No. 15. Py-
rite and galena globules, part-
ly replaced by cerussite, and
surrounded by younger pyrite.
Altered tuff in the matrix. Re-
flected polarized light, 105 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
109
SI. 86 — Fig. 86
Galicija, vrtina št. 15. Obrisi
piritnih kroglic v piritnem po-
lju. Odsevna polarizirana sve-
tloba, 430 X.
Galicija, borehole No. 15. Con-
tours of pyrite globules shown
in a patch of pyrite. Reflected
polarized, light, 430 X.
SI. 87 — Fig. 87
Zavrh, južni rob karbonatne
leče. Halkopirit se je izločil
iz trdne raztopine v sfaleritu.
Odsevna polarizirana svetloba,
150 X.
Zavrh, south border of carbo-
nate lens. Chalcopyrite exsolu-
tion bodies in sphalerite. Ref-
lected polarized light, 150 X.
SI. 88 — Fig. 88
Zavrh, severni rob karbonatne
leče. Pirit obrašča sfaleritno
zrno s halkopiritnimi izločni-
nami. Odsevna polarizirana
svetloba, 183 X.
Zavrh, north border of carbo-
nate lens. Chalcopyrite exso-
lution bodies in sphalerite
overgrown by pyrite. Reflec-
ted polarized light, 183 X.
8 — GEOLOGIJA 23/1
110
Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
lamelarno strukturo. Halkopiritna zrnca so posebno na gosto in enakomerno
razvrščena v srednjih delih sfaleritnih zrn, medtem ko jih je v perifernih delih
manj ali pa sploh manjkajo. Vse to kaže na razpad trdne raztopine ZnS-CuFeS2,
kar pomeni, da je nastala završka ruda pri višji temperaturi. V nobenem drugem
slovenskem svinčevo-cinkovem rudišču ne vsebuje sfalerit tako pravilno razvr-
ščenih halkopiritnih zrnc. Ob stiku rude z apnencem se vrašča sfalerit med
kalcitna zrna in kaže značilne metasomatske strukture. Nekoliko mlajši je hal-
kopirit, ki se nahaja tu in tam ob sfaleritnih zrnih.
Najbolj pogosten rudni mineral je pirit, ki je mlajši od sfalerita. Navadno
tvori metakristale med sfaleritnimi zrni, ali pa zrna obrašča (si. 88). Sfalerit
in pirit je zdrobila medrudna tektonska faza. V razpokah so tu in tam zrasla
najprej idiomorfna zrnca arzenopirita in markazita. Najmlajši sulfid galenit
je intenzivno nadomeščal pirit in sfalerit, še posebej pa halkopiritna zrnca
v sfaleritu (si. 89). Prav tako se nahaja med kalcitnimi zrni, ki so ob stiku z njim
močno korodirana. Značilno za to rudo je, da so pozneje nastali v galenitu me-
takristali dolomita, ki vsebujejo tudi korodirana zrnca pirita (si. 90) in sfalerita.
Pri oksidaciji sta nastala cerusit in smithsonit, pri cementaciji pa covellin.
SI. 89 — Fig. 89
Zavrh, južni rob karbonatne
leče. Galenit je nadomestil
sfalerit in predvsem halkopi-
ritne izločnine. Odsevna pola-
rizirana svetloba, 150 X.
Zavrh, south border of carbo-
nate lens. Sphalerite and par-
ticularly the chalcopyrite ex-
solution bodies are replaced by
galena. Reflected polarized
light, 150 X.
SI. 90 — Fig. 90
Zavrh, južni rob karbonatne
leče. Galenit in korodirana
zrnca pirita v metakristalih
dolomita. Odsevna polarizirana
svetloba, 150 X.
Zavrh, south border of carbo-
nate lens. Galena and corro-
ded pyrite grains in dolomite
metacrysts. Reflected polarized
light, 150 X.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji
111
V primerjavi z galicijsko rudo vsebuje koncentrat cinka završke rude manj
Ag, As in Sb, približno enake količine Cd, Cu, Ga in Mn, bogatejši pa je s Sn
in z In (tabela 17). Tudi koncentrat svinca vsebuje manj Ag, As, Cu in Sb, vendar
pa bistveno več Sn kakor koncentrat vzorca z odvala pri Supergerju (tabela 17).
Završka svinčevo-cinkova ruda vsebuje nekaj Ag, As, Cd, Mn in Sb, obogatena
je z Cu in, kar je posebno zanimivo, s Sn.
Tabela 17. Spektralne kemične analize sfaleritovega in
galenitovega koncentrata vzorcev iz Galicije in Zavrha
(V ppm, - Nedoločljivo, prazno Ni bilo merjeno)
Table 17. Spectrochemical analyses of the sphalerite and
galena concentrates from Galicija und Zavrh (In ppm, -
Undeterminable, blank Not measured)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 3 in 4 (ana-
litik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 3 and 4
(analyst A. Gogala)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 5 in 6 (ana-
litik A. Gogala)
The lowest determinable value for analyses Nos. 5 and 6
(analyst A. Gogala)
3	Sfaleritov koncentrat iz Galicije
Sphalerite concentrate from Galicija
4	Sfaleritov koncentrat iz Zavrha
Sphalerite concentrate from Zavrh
5	Galenitov koncentrat iz Galicije
Galena concentrate from Galicija
6	Galenitov koncentrat iz Zavrha
Galena concentrate from Zavrh
112	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Drobna znca pirita so našli celo v zelo trdi felzitni breči pri Zlatečah severno
od Šentjurja (T. Zollikofer, 1861), v keratofirju pa tudi pri Kranjčici
južno od Šentjurja (A. Aigner, 1907; I.V. Zepharovich, 1873).
Karnijska stopnja
Plasti karnijske stopnje delimo na cordevolsko, julijsko in tuvalsko podstop-
njo, ki dosežejo skupno debelino okrog 400 m. Cordevolska podstopnja je v za-
hodnih Karavankah, Julijskih Alpah, Škofjeloških hribih, Polhograjskih Dolo-
mitih, Posavskih gubah ter na Notranjskem in Dolenjskem razvita kot masivni
algin apnenec in dolomit s prekristaliziranimi dazikladacejami in diploporami,
ki so rastle na plitvih podmorskih tratah. Ponekod gre za grebenski razvoj s ko-
ralami in krinoidi. Na Idrijskem in tudi v Škofjeloških hribih je razširjen črni
ploščati apnenec s cefalopodi, ki kažejo na globljemorski razvoj. Ta apnenec
vsebuje številne fosilne ostanke, med njimi tudi rod Polycylus sp., ki je znan
le v karnijski stopinji (A. Ramovš, 1970 b).
V	julijski in tuvalski podstopnji je bila na Slovenskem lokalna regresija.
Plitvomorski sedimenti (rabeljske plasti) so razširjeni na Dolenjskem, Notranj-
skem, v Polhograjskih Dolomitih, v Julijskih Alpah in v njihovem prednožju
ter v zahodnih in vzhodnih Karavankah. Ponekod so razviti klastično, drugod
karbonatno. Znane so školjke Costatoria (Costatoria) kefersteini (Münster),
Pachycardia rugosa Hauser, Trigonodus carniolicus Waagen in druge, ki ka-
žejo na julijsko podstopnjo.
Vijoličasto in rjavkasto rdeče ter zelenkaste skrilavo-peščene julijske plasti
vsebujejo na več krajih železnato boksitno rudo. Ponekod prevladujejo železovi
ooliti z boksitnim vezivom, drugod boksitni ooliti z železovo boksitnim vezi-
vom. Vmes so tudi ooliti mešane sestave. Prevladujejo različki, bogati s kre-
menico. Verjetno je vertikalni profil sklenjen in je torej nastanek železnatih
in boksitnih usedlin v zvezi s facialnimi spremembami sedimentacije. V to sku-
pino spadajo Velike Bloke, Borovec, Cajnarje, Iška, Kališče, imenovano tudi Lo-
garje, Kopitov grič, Polica, Rakitna, Turjak in Zimarice. Ze od nekdaj je po oolit-
ni železovi rudi znan prostor okoli Horjula v Polhograjskih Dolomitih. Tod so
železarili že Kelti. V novejšem času so po pridobivanju oolitne železove rude
znani zlasti kraji Podlipa, Pajserji in Celarji. Po arhivu nekdanjega rudarskega
glavarstva se je največji obrat razvil v Celarjih. Rudarjenje je tod zamrlo po
spremembi tehnologije v železarstvu, ko so metalurgi prešli od peči na lesno
oglje na koks in plavže, ter zahtevali velike količine rude, ki jih majhna rudi-
šča niso mogla dati.
Tuvalski laporasti apnenec in skrilavec z globjemorsko tropitidno favno
(O. Kühn in A. Ramovš, 1965) sta razširjena pri Šentjanžu na Dolenj-
skem. Amfiklinski skladi s konodonti v dolini Bače in na Cerkljanskem so se-
dimenti globljega morja; kažejo na zgornji del tuvalske podstopnje (A. Ra-
movš, 1970 b). V njih se menjava biogeni apneni skrilavec z mikritnim ap-
nencem.
V	karnijsko stopnjo štejejo v Mežici tri horizonte rabeljskega skrilavca
z vmesnimi plastmi apnenca in dolomita. Njihova skupna debelina je 210 do
350 m (A. Zore, 1955). Ta skrilavec imenujejo v Mežici tudi carditski skrila-
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	113
vec po školjki Cardita guemhelli. Ker je ta vrsta zelo redka — verjetno so jo
zamenjali z rebrastimi spiriferinami, ki so pogoste v talnini drugega in tret-
jega skrilavca — bi bilo prav, če bi skrilavec imenovali julijski skrilavec po ju-
lijski makrofavni, ki jo je določil B. Jurkovšek (1978). Neposredno na
ladinskih plasteh leži apnena oolitna plošča, ki vsebuje precej pirita. Sledi orvi
skrilavec, ki je v Mežici eden izmed vodilnih litoloških členov. Ostala dva skri-
lavca sta v srednjem in v zgornjem delu karnijskih plasti.
V	širši okolici mežiškega rudišča vsebujejo karnijske nlasti povsod sledove
Pb in Zn. V vzorcih apnenca so določili poprečno 0,08 "/o Pb in 0,04 "/o Zn. Pre-
cej več svinca vsebujeta prvi skrilavec (do 0,5 ®/o) in dolomit nad njim (do 0,94
odstotka). Prvi skrilavec vsebuje tudi 0,017 do 0,042 "/oMo; toliko je molibdena
tudi v bituminoznem karnijskem apnencu. Molibden mežiškega rudišča naj bi
bil prišel prav iz teh kamenin (A. Zore, 1955).
Nekoliko večje koncentracije rudnih mineralov v karnijskih plasteh so našli
le pri Križanu in pri Jurinu, vendar rude tu do sedaj še niso odkopavali. Rudni
minerali tvorijo v karbonatni kamenini zrnca in nepravilne žilice, apnenec v ne-
posredni bližini pa je močneje prepreden s kalcitnimi žilicami (A. Zore, 1955).
Spodnjekarnijske karbonatne plasti zahodno od Vranskega pri M-^rinci
vsebujejo manjše količine siderita in limonita (U. P r e m r u , osebno poro-
čilo).
Noriška in retska stopnja
Vrhnji del triadnega zaporedja plasti je nastajal v glavnem v dokaj stabil-
nem plitvomorskem sedimentacijskem prostoru. Dolomit in apnenec sta raz-
širjena v južni Sloveniji, v Posavskih gubah, Julijskih in Savinjskih Alpah in
Karavankah.
V	južni Sloveniji prevladuje dolomit, medtem ko se proti severu postopno
povečuje količina apnenca, ki leži na dolomitu. Obe kamenini vsebujeta poleg
megalodontidnih školjk ostanke apnenih alg. Dolomit južne Slovenije je veči-
del stromatolitni različek, kar dokazuje že njegova pasovitost. Nastal je v plim-
ski coni, delno celo na supralitoralnem območju; zanj so značilne izsušitvene
pore. Proti severu sledi loferski razvoj noriško-retske stopnje, v Julijskih in Sa-
vinjskih Alpah ter v Karavankah pa je razvit grebenski apnenec retske stopnje.
Tu in tam leži v vzhodnih Karavankah pod grebenskim apnencem dolomit.
V Julijskih Alpah, in sicer v bohinjskem predoru ter na Skrlatici, so našli tudi
hallstattski facies z ostanki školjke Monotis (Monotis) cf. salinaria (von Schlot-
heim) (A. Ramovš, 1972).
Nad Skofjo Loko in Selško dolino ter v dolini Bače do Tolmina je razvit
v spodnjem delu noriško-retske stopnje ploščasti dolomit z rožencem, više pa
laporasti apnenec. Ta globjemorski baški facies je v talnini v tesni zvezi z amfi-
klinskimi skladi.
Noriško-retske plasti merijo čez 1000 m, debelina baškega faciesa pa je po
neobjavljenih podatkih K. Grada 200 do 500 m.
V	noriško-retskih plasteh ni pomembnejših rudišč. Le pod Urši j o goro vse-
buje dolomit pred prehodom v dachsteinski apnenec tanjše plasti zelenega la-
porja, ob katerem so tudi pojavi galenita (A. Zore, 1955).
114	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Jura
Jurske plasti so razvite plitvomorsko in pelagično. Skupna debelina plitvo-
morskega karbonatnega razvoja s številnimi ostanki moluskov, koral, hidrozo-
jev, foraminifer in alg znaša 450 do 2300 m. Debelina globjemorskega razvoja
z ostanki cefalopodov, brahiopodov in foraminifer pa še ni določena.
Plitvomorske liasne plasti so razširjene na visokih kraških planotah in na
Dolenjskem. Zgornjetriadni dolomit postopno preide v sivi liasni apnenec, ki
se menjava z bituminoznim dolomitom. Za srednji lias je značilen sivi oolitni
apnenec, ki vsebuje ostanke litiotid in megalodontid (S. B u s e r , 1962, 1965,
1968; L. Slibar, 1966). V Posavskih gubah sta liasni dolomit in apnenec
z rožencem v evgeosinklinalnem razvoju. Apnenec vsebuje foraminiferi Spiril-
lina jurassica (Jones) in Sestrosphaera liassina Pia. Prav v teh plasteh je našel
U. Premru (1974 b, 1975 c) na Dobroveljski planoti porfir, porfirit, keratofir
in piroklastite. To so prvi dokazi evgeosinklinalnega jurskega vulkanizma v Slo-
veniji, že prej pa so ga našli v jugovzhodno ležečih delih Dinaridov. Plasti glob-
Ijemorskega razvoja najdemo nadalje v Julijskih Alpah in v njihovem prednožju
ter v Karavankah. Za Julijske Alpe je značilen črni in rdečkasto rjavi peščeno
sljudnati skrilavec z vložki ploščatega apnenca. Na Poreznu in Počenski gori
ie razvit skrilavec, na Begunj ščici in Stolu pa rdečkasti apnenec, bogat s cefa-
lopodi (M. Mihajlovič in A. Ramovš, 1965).
Doggerske plasti združujejo navadno z zgornjeliasnimi. Ne ene ne druge
namreč ne vsebujejo značilne favne. V severnem delu Dolenjske in na visokih
kraških planotah prevladuje ponekod sivi oolitni apnenec, drugod bituminozni
dolomit in apnenec z vložki dolomitne in apnene breče plitvomorskega razvoja
(S. Buser, 1968, 1973). Doggerske plasti globljega morja so razširjene v Ju-
lijskih Alpah, na severnem Dolenjskem, na Gorjancih in v Zumberaku. V teh
skladih so našli le ponekod foraminifero Protopeneroplis striata Weynschenk.
Drugod so jih uvrstili v dogger le po njihovi legi. Zvečine so zastopani z gli-
nastim skrilavcem in apnencem, ki vsebuje roženec. Apnenec je pogosto razvit
oolitno (S. Bus er, 1968,1974 a).
V južni Sloveniji se nahajajo plitvovodne malmske karbonatne kamenine na
visokih kraških planotah Primorske, Notranjske in Dolenjske ter v Beli krajini.
Prevladuje grebenski apnenec, zelo bogat s hidrozoji in koralami (C. Ger-
movšek, 1954 a). Na podlagi hidrozo j ev je ločila D. Turnškova (1966,
1969, 1972) na jugu cono zaprtega šelfa, severno od nje pa cono grebenske
bariere. Zgornjemalmski sivi apnenec vsebuje apnene alge, npr. Clypeina ju-
rassica Favre, pa tudi številne nerineje in tintinine (D. Turnšek, 1965).
Podobno kot liasni in doggerski, je razširjen tudi malmski globljemorski raz-
voj v Posavskih gubah. Julijskih Alpah in Karavankah, to je severno od jur-
skega karbonatnega razvoja. Na več krajih so našli pelagične kalpionele, v do-
lini Triglavskih jezer pa tudi rdeči apnenec s cefalopodi.
Pri Dobrovljah vsebuje keratofir nekaj pirita. Po podatkih M. V. L i p o 1 d a
(1862) in E. H a 11 a (1885) je močno preperel v železove hidrokside.
Liasne plasti vsebujejo v Sloveniji manganovo rudo, malmske pa boksit.
Obe rudi so v preteklosti tudi odkopavali, danes nimata gospodarskega pome-
na. Na Begunjščici so še v prejšnjem stoletju odkopali 130.000 ton manganove
rude s 30 ®/o Mn. Z manganom je oruden zgornji del laporastega skrilavca, bo-
gatega s kremenom. Njegova krovnina je rdečkasto rjavi apnenec z vodilnimi
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	115
cefalopodi za zgornji lias, talnina pa sivkasti gosti apnenec zgornjega liasa.
Se niže leži v geološkem profilu zgornjetriadni grebenski apnenec. Liasna se-
rija plasti z rožencem je dvignjena in delno tudi prevrnjena (F. Teller, 1899),
V	okolici Železnikov se nahaja siromašna manganova ruda na severnem
pobočju Vancovca. F. Kossmat (1910) je manganonosni skrilavec imenoval
zaliloški skrilavec in ga je uvrstil najprej v spodnji karbon (kulm), pod njim
ležeči apnenec pa v devon. Pozneje (1913) je skrilavec prenesel v lias, apnenec
v njegovi talnini pa v zgornjo triado kot ekvivalent baškega dolomita.
V	nahajališčih manganove rude na Počenski gori nad Cerknim ter med Kob-
lo in Črno prstjo nad Bohinjem so geološke razmere podobne kot na Van-
covcu.
Pojavi manganove rude na Smarjetni gori so vezani na škofjeloški ploščasti
apnenec. Po K, Gradu bi bil ta apnenec lahko ekvivalent zgornjetriadnega
baškega dolomita in bi bile ob ustrezni interpretaciji tektonike geološke raz-
mere manganovih pojavov na Smarjetni gori enake kot v drugih manganovih
rudiščih Slovenije,
Malmske železnate in boksitne kamenine so razširjene na Nanosu, Hrušici
in v okolici Žužemberka (S. Buser, E. Lukacs, 1966). Gre za celo vrsto
manjših pojavov, ki jim je težko slediti, ker sta njihova talnina in krovnina
na oko zelo podobni; obe sestojita iz belega apnenca in dolomita. Sem spadajo
nahajališča Ambrus, Cušperk, Ilova gora. Železni klanci, Ribnica, Rjavi grič in
Žužemberk. V okolici Žužemberka so v tem horizontu pridobivali oolitno že-
lezovo rudo in jo predelovali v Dvoru pri Žužemberku.
Kreda
Kredno zaporedje plasti delimo na štiri razvoje. Najbolj znan in najbolj
razširjen je plitvomorski karbonatni razvoj v južni Sloveniji, njegove plasti
merijo 1300 m do 2300 m. V osrednji Sloveniji pripadajo manjše površine pe-
lagičnemu razvoju. Zgornjekredne plasti so razvite kot fliš v zgornji Soški
dolini, v severnem delu Dolenjske in na Gorjancih ter ponekod v Posavskih
gubah, v gosavskem faciesu pa na Štajerskem.
V	južni Sloveniji sestoje plitvomorske spodnjekredne plasti iz različnih
strukturnih tipov apnenca in ponekod iz debelozrnatega dolomita, nastalega
v pozni diagenezi. Za apnenec so značilne alge, zlasti Clypeina ? solkani in
Salpingoporella dinarica. Za nadrobno horizontacijo so zelo uporabne fora-
minifere iz družine Orbitolinidae (L. S r i b a r , 1979). Ponekod je razvit v hau-
terivijski, barremijski in aptijski stopnji apnenec z gomolji roženca. V njem
so bili določeni hidrozoji, korale in hetetide na Banjški planoti in Trnovskem
gozdu (D, Turnšek in S. Buser, 1974), na Trnovskem gozdu pa tudi
rudisti (M. Pleničar in S. Buser, 1967). V globljem morju sta nastala
apnenec in glinovec na Petrovem brdu pod Bohinjskim grebenom, temni bitu-
minozni ploščasti apnenec z rožencem in ribjo favno severno od Gorice ter
apnenec z apneno brečo med Avčami in Široko njivo v srednji Soški dolini
(S. Bus er, 1974 b, 1975).
V	plitvem morju je nastal spodnjecenomanski apnenec z vložki debelo-
zrnatega bituminoznega dolomita; vsebuje siromašno foraminiferno favno,
odlomke lupin školjke Chondrodonta joannae Choffat ter prereze nerinej in
giroplever. Na njem leži grebenski apnenec, bogat s kaprinidami, radioliti, ne-
116	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
rinejami in lumakelami školjke Chondrodonta joannae Choffat (M. Pleni-
čar, 1960, 1965).
Pelagične cenomanske plasti so zastopane z laporastim apnencem, ki je raz-
širjen severozahodno od karbonatnega razvoja, predvsem v Soški dolini in na
Dolenjskem. V južni Sloveniji leži na cenomanskih plasteh apnenec plitvo-
morskega razvoja z radioliti in v manjši meri s hipuriti turonske stopnje.
Plitvomorske senonske sedimentne kamenine, ki leže konkordantno na tu-
ronskih, so v zgornjem delu dokazane s precej značilno in bogato hipuritno
favno. Tu in tam gre za grebenske tvorbe, nastale na plitvi obkontinentalni
polici (M. Pleničar, 1962).
Zelo razširjen je tudi pelagični razvoj turonskih in senonskih plasti. Turonski
pas se razteza iz Soške doline čez Loško in Zasavsko hribovje proti Gorjancem.
V senonski stopnji se je pelagična cona še bolj pomaknila proti jugozahodu
ter segla tudi na Kočevsko in v ozkem pasu južno od Trnovskega gozda. Nanosa
in Snežnika. Sem štejejo mikritni apnenec z vložki roženca, apneno brečo
in lapor (S. Buser, 1974 b, 1975; M. Pleničar in U. P r e m r u, 1975).
V	pelagični coni in severno od nje so turonske in senonske kamenine okoli
Bovca, Gorjancev in v Žužemberku razvite kot fliš. Pri Zrečah in na Pohorju
pa prevladuje gosavski facies turonskih in senonskih plasti. Sedimenti so se
odlagali v ozkih in globokih fjordih blizu nekdanje obale; sredi fjorda sta
nastajala laporasti apnenec in lapor, ob obali pa hipuritni in radiolitni grebeni
(S. Bus er, 1974b, 1975; M. Pleničar in U. Premru, 1975).
V	kredni periodi so se pojavili močnejši orogenetski premiki, predvsem na-
rivi. V Vzhodnih Centralnih Alpah je bila glavna faza narivanja predgosavska
(A. Hinterlechner-Ravnik, 1971). Po A. T o Ilm a nu (1966) se je
začelo narivanje v avstro-alpski fazi spodnje krede in se nadaljevalo v medite-
ranski fazi med spodnjo in zgornjo kredo.
V	krednem zaporedju je več boksitnih horizontov. Najstarejši je med spodnje-
krednimi in zgornjekrednimi plastmi, mlajši med turonskimi in senonskimi,
najmlajši pa med senonskimi in paleocenskimi plastmi.
Boksit med spodnjo in zgornjo kredo je razvit v Beli krajini v obliki velikih
leč (npr. pri Hrastu). Njegova talnina sestoji iz sivega in belega jedrnatega
apnenca spodnje krede, krovnina pa iz svetlo sivega apnenca s pahiodontnimi
školjkami. Natančneje starost zaenkrat ni določena. Predpostavlja se, da gre
za presedimentirani malmski boksit. Na to kažejo plastovitost ter veliki pizoliti
in oblice v boksitnih lečah. V to skupino spadajo pojavi vzhodno in jugozahodno
od Metlike, Perudine, Hrast in Vinica.
Boksit med turonskimi in senonskimi plastmi se nahaja med Trševjem in
Nadrtjo na Hrušici (M. Pleničar, 1955) vzdolž več kilometrov dolge linije
golic. Talnino in krovnino tvori rudistni apnenec.
Med Kozino in Podgradom ter Kozino in Slavnikom je ob robu materijske
antiklinale lečasto razvit tanjši boksitni horizont, ki ima za talnino rudistni
apnenec turonske in senonske stopnje, za krovnino pa sladkovodni kozinski
apnenec paleocenske starosti (S. Buser, E. Lukacs, 1966).
Medtem ko sta v jurski in kredni periodi nastajala manganova ruda in boksit,
so se druga rudišča, npr. bakrovo rudišče Škofje, uranovo rudišče Žirovski vrh,
ter spodnjetriadna in srednjetriadna rudišča, npr. Bohor, Mežica in Idrija,
ugrezala v globlje dele zemeljske skorje. Prekrile so jih zgornjetriadne, jurske
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	117
in kredne plasti, ki so skupno merile več tisoč metrov. V Skofjem so bili zaradi
višje temperature in povečanega pritiska rudni In jalovinski minerali delno
mobilizirani in na novo razvrščeni (M. Drovenik, 1970). Verjetno so bili
rudni in jalovinski minerali delno preneseni tudi v drugih rudiščih, npr. v ura-
novem rudišču Žirovski vrh in v svinčevo-cinkovih rudiščih severnih Karavank.
Kenozoik
Terciar in kvartar
Flišni miogeosinklinalni jarek, ki se je začel oblikovati v kredni periodi, je
trajal do srednjega eocena. Z nastankom Paratetide v oligocenski epohi se je
pričela v Sloveniji odlagati notranja molasa. Na območju globljega dela mezo-
zojske evgeosinklinale je nastajala v oligocenski epohi vulkanogeno-sedimentna
serija; takšna sedimentacija se je šibko odražala še v miocenski epohi. Južno
od tega razvoja ni sledov vulkanizma.
V	terciarni periodi se je oblikovala današnja zgradba Slovenije. Nanjo je
odločilno vplival periadriatski lineament kot izvorni pas narivnih korenov
z vergenco proti severu in proti jugu. Od periadriatskega lineamenta so potovali
narivi proti severu na Centralne Alpe, kjer imajo smer W—E, in proti jugu na
Dinaride, kjer je njihova smer NW—SE.
V	zahodni Sloveniji, med Gorico in Bovcem, so alpske in dinarske strukture
med seboj še vzporedne. Od tod dalje pa se postopno uveljavlja divergenca.
Južne Alpe vztrajajo v Posavskih gubah še v vzhodni smeri, nato pa se obrnejo
proti severovzhodu in se nadaljujejo v pogorju Bakony in Bükk. Dinaridi pa
se obrnejo proti jugovzhodu.
Orogenetske faze v oligocenski in miocenski epohi je spremljal magmatizem,
ki je dal globočnine in predornine iz kremenovo dioritne magme. Najmlajša
magmatska kamenina je bazalt. Na terciarni magmatizem so K. Hinter-
lechner (1918), E. Clar (1929) in predvsem A. Tornquist (1930) vezali
nastanek številnih slovenskih rudišč. Po B. Bercetu (1963) pa je bil metalo-
genetski pomen terciarnega magmatizma majhen. To so pokazale tudi novejše
raziskave; verjetno je z njim v zvezi le nastanek nekaterih rudišč na Pohorju.
V	Rudnici v Bohinju, Kamniški Bistrici in v Savinjski dolini leži v zakra-
selem reliefu cordevolskega diplopornega apnenca in dolomita boksit, njegova
krovnina pa sestoji iz terciarnih plasti; erozijska vrzel je torej velika. Boksit
v Savinjski dolini, predvsem v Žiferniku, so v šestdesetih letih našega stoletja
ponovno raziskovali in ugotovili, da gre za erozijski ostanek večjega nahajališča,
ki je nastalo v tropskem ali subtropskem podnebju v posttriadni dobi, verjetno
šele v terciarni periodi. Raztopine, bogate z Al in Fe so prihajale z območja, kjer
so preperevale porfiritske tufske kamenine. Apnena podlaga je bila ugodna
za koagulacijo visokogliničnih usedlin. Sledila je diagenetska preobrazba, ki je
privedla boksit do današnje mineralne sestave. Dokaj visok odstotek kremenice
v žiferniškem boksitu, zlasti v obrobnem delu, je posledica ponovnega okreme-
nenja v diagenezi (J. Stern, 1960, neobjavljeno poročilo).
Poleg Žifernika so v Savinjski dolini raziskovali boksit še drugod, npr.
v Vranji peči in St. Andražu. V isto kategorijo štejejo tudi boksit na Veliki
planini in v Podvolovljeku.
118	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Velik pomen je imela za naša rudišča terciarna tektonika. V času paroksizma
alpidske orogeneze so se dvignile rudonosne karbonsko-permske, permske in
triadne plasti iz globin in se narinile na mlajše sklade.
Paleocen in eocen
Na prehodu kredne periode v terciarno se je morje, ki je do takrat pokri-
valo celotno območje današnje Slovenije, umaknilo na njen južni del. Le do
tja je segala Tetida s svojimi severnimi zalivi, oziroma obrobnimi morji.
V	paleocenski epohi se je odlagal na Primorskem in delno tudi na Notranj-
skem sivi mikritni apnenec. V začetku se je menjavalo sedimentacijsko okolje
od slanega do brakičnega in celo sladkovodnega, kar pomeni, da je bilo tu plitvo
litoralno in supralitoralno območje, kjer so občasno nastajale lagune in celo
sladkovodna jezera.
V	paleocenskem zaporedju južne Slovenije ločimo plitvovodni in pelagični
facies, ki sta se nadaljevala iz kredne periode. V apnencu, nastalem v pravem
morskem okolju, so ohranjene foraminifere, v sladkovodnih in brakičnih raz-
ličkih pa moluski. Najniže leže plasti danske stopnje, ki jih prekrivajo konkor-
dantno srednjepaleocenske plasti. Danske plasti je G. Stäche (1889) imenoval
»spodnji foraminiferni apnenec-«, srednjepaleocenske pa »kozinski apnenec«.
Kozinske plasti so večidel sladkovodne; vsebujejo črni premog pri Vremskem
Britofu in ponekod vložke morskih plasti. V krovnini kozinskega apnenca leži
morski »zgornji foraminiferni apnenec«, ki se deli na miliolidni in alveolinsko-
numulitni apnenec in sega v spodnji del eocena. Debelina paleocenskih in delno
eocenskih plasti znaša 300 do 350 m.
Eocenske plasti so razvite flišno, razen zgornjega dela alveolinsko-numulit-
nega apnenca. Razširjene so na Primorskem, Notranjskem in Kočevskem. Sred-
njeeocenske flišne plasti zapolnjujejo reško, vipavsko in tržaško-pazinsko sinkli-
nalo. Litološko se tu menjavajo apnenec, konglomerat, apneni peščenjak, lapor
in laporovec. Njihova skupna debelina doseže 750 m. Drugod sta razširjena pela-
gični rdeči laporasti apnenec in lapor, ki sta se kontinuirno odlagala od krede
dalje. To so tako imenovane podsabotinske plasti (R. Pavlovec in J. Pav-
šič, 1971).
Medtem, ko se je na Primorskem usedel alveolinsko-numulitni apnenec, se je
na območju Karavank večkrat ponovil transgresij ski in regresijski ciklus sedi-
mentacije. Na to kažejo lepenske eocenske plasti v Javorniškem rovtu nad Jese-
nicami. V spodnjem delu srednjega eocena je začelo na območje Lepene vdirati
Panonsko morje. Srednjeeocensko starost plasti, ki so jih prej imeli za oligo-
censke, dokazuje polž Tympanotonus hantkeni (Munier-Chalmas) v asociaciji
z brakično favno (V. Miku ž, 1976).
Po L. C. M o s e r j u (1890) je eocenski fliš pri Mančah v Vipavski dolini
oruden z živim srebrom. Drobne kapljice samorodnega živega srebra naj bi bile
predvsem v rumenem in rjavem laporju ter laporastem peščenjaku. Toda
I. Mlakar in R. Pavlovec (1961) sta menila, da ne gre za prvotno nahaja-
lišče. Enako velja za cinober, ki ga je videl F. Vivenot (1869) na desni
obali Vipavščice pri Mirnu.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	119
O li g o C e n
V	Sloveniji so razvite srednjeoligocenske in morda tudi zgornjeoligocenske
plasti. Njihova skupna debelina doseže v okolici Mozirja 1500 m. V tem času se
je morje umaknilo z območja Dolenjske in s Kočevskega. Od srednjeoligocenske
epohe dalje se je Panonsko morje večkrat razširilo na prostor današnje Slove-
nije. Proti zahodu je segalo v Ljubljansko kotlino, do Poljšice in celo do Bohinja,
proti severu pa do Slovenj Gradca. Najstarejša srednjeoligocenska kamenina
je okoninski konglomerat v Savinjski dolini. Sorazmerno velike površine zavze-
majo gornjegrajski skladi na Štajerskem in Gorenjskem. Sestoje v spodnjem
delu iz konglomerata in breče, više pa iz gline ter litotamnijskega in peščenega
apnenca. Vsebujejo numulite (A. P a p p, 1959), korale ter polže iz rodov
Megatylotus in Natica. Mlajši je »ribji skrilavec« pri Mozirju (F. Teller,
1898). V času regresij so nastala sladkovodna jezera in močvirja. Soteški skladi
v Posavskih gubah so razviti sladkovodno, brakično in morsko. V sladkovodnih
soteških plasteh je med Savo in Dravo več premogišč; znana so predvsem v laški
sinklinali Posavskih gub. Soteške sklade prekriva siva morska glina »sivica«
(D. Kuščer, 1967). V njej je našel A. Papp pri Zagorju vrsto Miogit/psina
(Miogypsinoides) cf. formosensis Yabe et Hanzava (A. Papp, 1954) ter pri
Zagorju in v Tuhinjski dolini vrsto Lepidocyclina (Nephrolepidina) tournoueri
Lemoine et Douville (A. Papp, 1955). Obe vrsti sta po mnenju A. P a p p a
značilni za katsko stopnjo, oziroma za predakvitan.
Pri Skofji Loki je oligocenske starosti škofjeloški konglomerat na Kamnit-
niku, ki sega vzhodno od Medvod. Podoben konglomerat se nahaja severo-
vzhodno od Velenja.
Pri Okonini v zgornji Savinjski dolini vsebujeta konglomerat in debelozrnati
peščenjak v vezivu drobne numulite. F. Teller (1898) ga je štel v srednji
oligocen.
V	zgornjem delu morskih oligocenskih plasti je okoli Mozirja, Smrekovca,
Velikega Kamna, v Celjski kotlini in na Gorenjskem pri Radovljici (pri Pera-
čici) razvit lapor z debelimi vložki andezitnega in dacitnega tufa in s tanjšimi
vložki andezita in dacita. Te vulkanske kamenine so prišle na površje ob smre-
kovškem prelomu. Smrekovški vulkanizem se je pričel v oligocenski epohi in
nadaljeval v miocenski; lapor med tufom vsebuje enako oligocensko foramini-
ferno favno kot sivica.
Med predorninami prevladuje andezit s porfirsko in glomeroporfirsko struk-
turo. Sestava visokotemperaturnih plagioklazovih vtrošnikov niha od oligoklaz-
nega andezina do bitovnita. Njihova bolj bazična jedra sestoje celo iz anortita.
Femične komponente so zastopane z avgitom, rogovačo, biotitom, hiperstenom
in fayalitom. Osnova s trahitno in hialopilitno strukturo je bistveno bolj kisla
kot bi pričakovali po sestavi vtrošnikov. V skladu s kislo sestavo so pokazale
kemične analize kremenovo dioritni tip magme (E. Faninger, 1966;
A. Hinterlechner-Ravnik in M. Pleničar, 1967).
Precej manj je dacita in njegovega tufa. V dacitu pripadajo plagioklazovi
vtrošniki visokotemperaturnemu oligoklazu in andezinu, medtem ko od femič-
nih komponent prevladuje rogovača, manj je biotita. Kremenovi vtrošniki so
redkejši kot glinenčevi. Dacit je nastal iz granodioritne magme.
Dacit in njegov tuf sta razširjena zahodno od Velenja, proti vzhodu pa
prevladujeta ob šoštanjskem in donačkem prelomu andezit in andezitni tuf, ki je
120	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
raztresen na sorazmerno velikem prostoru. D. K u š č e r (1967) ju je našel tudi
pri Zagorju, F. Cimerman (1967) pa celo pri Radovljici. F. Teller (1898)
je uvrstil ta tuf v miocensko epoho. Pozneje so L. Rijavčeva, D. Kuščer
in F. Cimerman dokazali njegovo oligocensko starost, s tem pa so tudi
časovno opredelili andezitni vulkanizem.
V	permski periodi so ob periadriatskem lineamentu v Karavankah v sever-
nem, granodioritnem pasu nastali granodiorit, granitni porfir in gabro. Ta
lineament je v oligocenu ponovno oživel in dal globočnine južnega, tonalitnega
pasu. Med njimi prevladuje biotitni rogovačni kremenov diorit, torej tonalit
v pravem pomenu besede. Ponekod se poveča količina biotita za toliko, da
prehaja tonalit postopno v biotitni kremenov diorit, drugod pa vsebuje globoč-
nina več ortoklaza in prehaja v granodiorit. Za tonalit je značilna bolj ali manj
izrazita paralelna tekstura, zato je podoben gnajsu. Nigglijevi parametri posa-
meznih vzorcev kažejo sicer določene razlike, vendar je za tipični karavanški
tonalit značilna izofalna magma s prehodom med peleeitnim in tonalitnim tipom
kremenovo dioritne magme (E. Faninger, 1970, 1976).
Karavanški tonalit je mlajši od staropaleozojskih štalenskogorskih skladov
in starejši od srednjemiocenskih usedlin ob Velunji in Paki, ki vsebujejo njegove
prodnike. Toda že A. Zore (1955) in I. Strucl (1970a) sta zapisala, da je
nastal ta tonalit verjetno v alpidski orogenezi. Do istega sklepa je prišel tudi
E. Faninger (1976). Slednji se je oprl na podatke radiometričnih meritev
S. Scharbertove (1975), ki je po metodi Rb'Sr določila za biotit iz dveh
vzorcev tonalita starost 28 ± 4 in 29 ± 6 milijonov let. E. Faninger je
menil, da izračunana starost biotita ne more biti bistveno manjša od dobe
intruzije. Zato je možno, da je skrepenel tonalit južnega pasu v spodnjeoligo-
censki epohi, morda v pirenejski fazi, njegovo dvigovanje pa se je nadaljevalo
do konca miocena.
Karavanški tonalit je nastal torej iz podobne kremenovo dioritne magme
kot smrekovški andezit. Ker se ujemata tudi po dobi nastanka v pirenejski
fazi, je upravičen sklep, da predstavlja smrekovški andezit predornino iste
magme, ki je dala karavanški tonalit.
V	bližini periadriatskega lineamenta leži tudi Pohorje. Njegove globočnine
in predornine je raziskovala že L. Dolar-Mantuanijeva (1935, 1938
in 1940). Novejše raziskave E. Faningerja (1970, 1973, 1976) so pokazale,
da prevladuje v vzhodnem delu masiva biotitni kremenov diorit. Za to globoč-
nino lahko uporabimo ime tonalit le kot sinonim za kremenov diorit. Sestoji
v glavnem iz zrn plagioklazov, ki ustrezajo andezinu s 35 Vo an, ortoklaza,
kremena in biotita. Tu in tam je prisotna tudi rogovača. Akcesorni minerali
so sfen, epidot in apatit. V zahodnem delu masiva vsebuje globočnina soraz-
merno več ortoklaza, tako da gre za granodiorit. Prehod med obema različkoma
je postopen. Kemične analize kažejo, da je za poprečno sestavo pohorske
globočnine značilen farsunditni tip granodioritne magme.
Po E, Faningerju (1976) karavanški in pohorski tonalit petrografsko
nista identična. Magma karavanškega tonalita je diferenciat gabroidne magme,
ki naj bi bila izvirala iz zemeljskega plašča. Pohorski tonalit pa je skrepenel
iz magme palingenetskega izvora. Na njen razvoj je zelo verjetno vplivala tudi
hibridizacija z mafično magmo, torej z enako magmo, iz katere je nastal kara-
vanški tonalit.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	121
Preostane še vprašanje starosti pohorskega tonalita. Številni raziskovalci
ga uvrščajo med zgornjekredno in srednjemiocensko periodo. E. Faninger
(1970, 1976) je vezal njegov nastanek na laramijsko fazo. Toda G. Dele on
(1969) je po metodi Rb/Sr določil, da je biotit iz tonalita star 19 ± 5 milijonov let,
kar ustreza spodnjemiocenski epohi. Sicer je možno, da je bil biotit pozneje
»pomlajen«, vendar se mi zdi laramijska faza preveč oddaljena. Ker je pohorski
tonalit v določeni meri soroden s karavanškim, sta verjetno nastala bolj ali manj
sočasno. Po tej razlagi bi skrepenel torej tudi pohorski tonalit v oligocenski
epohi, verjetno v obdobju pirenejske faze. Oba tonalita, karavanškega in pohor-
skega, lahko imamo za sinorogeni globočnini.
Oligocenski magmatizem je bil sterilen. Za to govori dejstvo, da niti globoč-
nine niti predornine hidrotermalno niso spremenjene in ne vsebujejo rude.
Tudi niso znana rudišča, ki bi bila v stiku s temi magmatskimi kameninami
in njihovimi prikameninami. Bentonit v Celjski kotlini je sicer nastal iz ande-
zitnega tufa (J. Rihteršič, 1958), vendar gre v tem primeru za devitrifi-
kacijo steklastih sestavin tufa in za kemične procese v diagenezi.
M i o C e n
Miocensko zaporedje obsega akvitanske, burdigalske, helvetske, tortonske,
spodnjesarmatske in spodnjepanonske sedimentne kamenine. Skupno doseže
debelino okoli 2200 m.
Akvitanske govške plasti v Posavskih gubah sestoje v spodnjem delu iz lepi-
dociklinskega apnenca in peščenjaka. Više sledita glina s foraminiferami in
brakični pesek. Ti skladi so verjetno burdigalski (D. Kuščer, 1967). Hel-
vetski lapor, peščenjak in pesek so našli v tuhinjski in laški sinklinali ter
v severovzhodni Sloveniji. V Slovenskih goricah, zlasti severno od Maribora, vse-
bujejo te plasti tuf in tufit. Helvetske plasti v ribniški sinklinali ter v okolici
Slovenj Gradca in Zreč so delno sladkovodne. Rečni sedimenti so verjetno ekvi-
valent ivniških plasti.
Tortonske sedimentne kamenine so razvite morsko. Gre za lapor, litotam-
nijski apnenec, peščenjak in pesek v severovzhodni Sloveniji, na Krškem polju
in v Posavskih gubah, kjer segajo daleč na zahod (L. Rijavec, 1970;
H. Pierau, 1958). V Filovcih v Prekmurju vsebujejo tortonske kamenine
sledove nafte in plina. Na tortonskih plasteh leže peščene brakične sarmatske
plasti (L. Rijavec, 1970; M. Pleničar, 1954).
V miocensko epoho uvrščajo tudi spodnji del panonskih plasti v Slovenskih
goricah, v Pomurju, na Kozjanskem in v Krškem hribovju. Te plasti so
sladkovodne in kažejo na začetek umikanja Panonskega morja. Sem štejejo
tudi glinasti in peščeni lapor ter kremenov pesek in peščenjak naftonosnega
horizonta v petišovskem naftnem polju.
Magmatsko delovanje na Pohorju se je začelo v oligocenski epohi z intruzijo
biotitno kremenovega diorita in granodiorita in se je končalo z izlivi dacitne
lave v helvetski stopnji. V večjih čokih in v žilah je skrepenel svetlo sivi dacit
predvsem v zahodnem delu Pohorja, kjer je prebijal globočnino (E .Fanin-
ger, 1973). Dacit ima porfirsko strukturo. Kriptokristalna, redkeje izrazito
kristalizirana osnova vsebuje vtrošnike plagioklaza, kremena, rogovače in bio-
tita. Plagioklaz je povečini visokotemperaturen ter spada v območje oligoklaza-
andezina (L. Dolar-Mantuani, 1938; E. Faninger, 1970). Dacit
122	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
pri Lešah na Koroškem vsebuje tudi granat, v katerem prevladuje sicer alman-
din, precej pa je tudi grosularja (S. Grafenauer, 1968), ki je nastal ver-
jetno pri asimilaciji apnenca, ko je magma prodirala proti površju. Dacit sprem-
lja ponekod malhit — mafični produkt te vulkanske faze, ki sestoji v glavnem iz
plagioklaza in rogovače. Med malhitom in dacitnimi žilninami so postopni
prehodi.
Kemična sestava analiziranih vzorcev dacita ustreza farsunditnemu tipu
granodioritne magme. Tudi kemizem biotitno kremenovega diorita na splošno
ustreza farsunditnemu tipu magme, zato v sestavi magem, ki so dale te kame-
nine, ni moglo biti bistvenih razlik. Podobno kot magma, iz katere je skrepenel
biotitni kremenov diorit, je tudi magma, ki je dala dacit in malhit, palingenet-
skega izvora (E. Faninger, 1973).
Pohorski dacit je mlajši od pohorskega tonalita, zato je glede nanj sub-
sekventen, ali kot je zapisal E. Faninger (1973) — postsekventen. Ne more
pa biti subsekventen glede na tektonski razvoj Vzhodnih Alp, kajti tudi v mio-
censki epohi se orogeneza še ni končala. Subsekventni magmatizem pa po
K. Metzu (1957) v Vzhodnih Alpah manjka.
Ob stiku z dacitom so bili na območju Male Kope razen zgornjekrednega
apnenca kontaktno spremenjeni verjetno tudi zgornjekredni lapor, triadni dolo-
mit in filit. Poleg tega so bili tudi orudeni z magnetitom in nekaterimi sulfidi.
Med kontaktno-metamorfnimi kameninami je ločil C. Germovšek (1954b)
hedenbergitit, granatit, epidozit, marmor in rogovec. Te kamenine so raztresene
na površini okrog 10 km^, toda le v manjših ločenih telesih, obdanih s predor-
nine; njihova skupna površina je morda le en km^ (B. Berce, 1956). Na
Planini in v Hudem kotu so v 18. in 19. stoletju odkopavali skarn kot železovo
rudo. Po B. Bercetu (1956) gre za visokotemperaturno hidrotermalno
rudišče z normalno hidrotermalno paragenezo. Najpomembnejši rudni mineral
je drobnozrnati magnetit. Redko je čist, navadno ga spremljajo v večji ali
manjši količini pirotin, halkopirit in pirit. Medtem ko so magnetitova in delno
tudi piritova zrna bolj ali manj idiomorfna, ali vsaj izometrična, sta pirotin
in halkopirit razločno ksenomorfna; vežeta zdrobljene silikate, ali pa tvorita
nekoliko večja polja med njihovimi zrni. V teh primerih sta verjetno nadome-
stila karbonatna zrna.
Pri oksidaciji je bil magnetit martitiziran, pirotin pa je delno razpadel
v zelo drobnozrnati agregat, sestavljen iz markazita, pirita in siderita; pri tem
je nastala struktura »ptičjega očesa«. Pri oksidaciji halkopirita sta nastala mala-
hit in azurit.
Čeprav je Mala Kopa ekonomsko malo pomembna, je zanimiva zato, ker je
edino slovensko magmatogeno rudišče, nastalo v terciarni periodi.
Pliocen in kvartar
Glede razmejitve miocenskih in pliocenskih plasti si geologi niso edini. De-
lovna skupina za preučevanje Paratetide pri komiteju za stratigrafijo mediteran-
skega neogena je leta 1971 uvedla pojem miopliocena. Vanj je uvrstila spodnji
del panonskih plasti, kar ustreza pri nas horizontu s polžem Radix croatica in
horizontu s školjko Congeria banatica. Ekvivalent teh horizontov so brakične,
tako imenovane prevalencianezijske in spodnje abichi plasti, ki vsebujejo v Peti-
šovcih in Dolini nafto, oziroma plin. Njihova debelina se ceni na okrog 700 m.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	123
Zgornjepanonske ali zgornje abichi plasti in pontske plasti, ki leže na njih,
štejejo v pliocensko epoho. Zgornjepanonske plasti so debele 200 m, pontske
pa 400 m. Pontske plasti so večidel sladkovodne in bolj peščene kakor zgornje-
panonske; dele se na spodnjepontske in zgornjepontske, ki se imenujejo tudi
plasti rhomboidea in veljajo za plinski kolektor. Razvite so zlasti v Pomurju
in severozahodno od Brežic. Te zelo peščene plasti vsebujejo kongerije in polža
Valenciennius reussi Hoernes. Navzgor prehajajo plasti rhomboidea v kopenske,
večidel rečne naplavine s sladkovodnim polžem Helix in školjko Unio. Debele so
do 800 m in sestoje iz kremenovega proda, peska in leč gline (M. Pleničar,
1954, M. Pleničar in A. Ramovš, 1954).
V	Velenju, Kočevju, Kanižarici in Ilirski Bistrici so kadunje sladkovodnih
pliocenskih plasti z lignitom, ki so verjetno časovno ekvivalentne s plastmi
rhomboidea.
Velik pomen za slovenska rudišča ima rodanska orogenetska faza. Tedaj so
se orudene plasti dvignile iz globljih delov zemeljske skorje in z ostalim zapored-
jem skladov vred potovale od periadriatskega lineamenta proti jugu in proti
severu.
Narivna tektonika je najmočneje vplivala na idrijsko rudišče, ki je pripoto-
valo od NNE na sedanje mesto z daljave okrog 30 km. Sedaj leži v idrijski luski,
ki se je izoblikovala v spodnjem delu žirovsko-trnovskega pokrova. V krovnini
rudišča je nariv Tičnice, v talnini pa narivna ploskev kanomeljskega pokrova.
Srednjetriadni prelom Karoli deli rudišče na spodnji in zgornji del. V zgornjem
delu so orudene langobardske plasti ter v manjši meri tudi anizične in corde-
volske. Zaporedje plasti je delno normalno, delno inverzno. V spodnjem delu
rudišča so rudonosne mlajšepaleozojske ter spodnjetriadne in srednjetriadne
plasti, ki leže v glavnem subvertikalno, delno pa tudi inverzno in normalno
(I. Mlakar, 1967; L. Placer in J. Car, 1975).
Ko so idrijski geologi rekonstruirali srednjetriadni položaj rudišča in ocenili
njegovo prvotno velikost, so prišli do sklepa, da se je pri narivanju izgubila pri-
bližno ena četrtina rudišča. Verjetno je ostala nekje na poti med Jelovico
in Idrijo. Za ta del rudišča se še ne ve, ali je ostal nekje pokrit, ali pa je bil že
odnesen.
V	žirovsko-trnovskem pokrovu se nahaja tudi bakrovo rudišče Škofje ter
rudni pojavi v Novinah, Sebreljah, Otaležu, Masorah, Sovodnju in Hobovšah.
Orudeni grödenski skladi so se nagubali skupaj z njihovo talnino in krovnino.
Nato so nastale tri luske, ki so bile narinjene druga na drugo prek podlage
iz triadnih kamenin (F. Drovenik in sod., 1972). V teh luskah leže nekatere
plasti normalno, druge inverzno. Zvečine imajo smer NE—SW in vpadajo pod
kotom 30° proti NW. Inverzne plasti ene izmed lusk so orudene. Med orogenezo
so bili mobilizirani poleg kremena tudi karbonatni minerali; nastale so kreme-
nove, karbonatne in kremenovo-karbonatne žile z značilno progasto teksturo.
Z nižjim delom grödenskih skladov v žirovsko trnovskem pokrovu je pripoto-
valo tudi uranovo rudišče Žirovski vrh. Prvotna narivna ploskev je imela
različne vpade, toda ni verjetno, da bi vpadala pod kotom 60" proti SW, kot je
to navedel V. Omaljev (1967). Ta strma dislokacija je lokalna deformacija
prvotno bolj položne narivne ploskve. Orogenetski premiki so nagubali ter
deformirali rudonosne permske plasti ter prizadeli tudi rudna telesa, razvrščena
v dvojni »S« strukturi (si. 14, E. Lukacs in A. P. F lo r j a n č i č, 1974).
124	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Podobno kot v Skofjem, so tudi na Zirovskem vrhu v tem času nastale kreme-
nove, kremenovo-karbonatne in karbonatne žile s progasto teksturo.
Svinčevo-cinkova rudišča Bohor, Ledina, Martinja vas, Mokronog, Stranje,
Skovec, Trebelno in Zabukovje leže v spodnjetriadnih plasteh dolskega nariva,
ki je bil s severa narinjen na Zunanje Dinaride. Dolžina narivanja znaša okrog
10 km.
Severno od periadriatskega lineamenta se razteza severni apnsniški pas
Karavank. Tu so bile triadne in jurske plasti potisnjene za več kilometrov proti
severu. I. Štrucl (1970a) je ločil tri tektonske enote: jazbinsko cono, cen-
tralno cono in severno narivno cono. Najbližja periadriatskemu lineamentu je
jazbinska cona, ki predstavlja tektonski jarek in sestoji v glavnem iz karnijskih
in noriških plasti. Tektonsko vzdignjene grude centralne cone sestoje večidel
iz ladinskega apnenca, ugreznjene pa iz karnijskih in noriških plasti; ponekod
sega na površje tudi ladinski apnenec. Severna narivna cona sestoji iz triadnih
in jurskih plasti in leži na paleozojskem skrilavcu in na miocenski glini.
Mežiško rudišče leži v centralni coni, ki so jo prelomi v smeri sever—jug
razdelili na grude. Vertikalni premiki ob prelomih presegajo ponekod 1000 m.
Centralna rudišča mežiškega rudnika so v tektonskem jarku, ki ga omejuje
na jugu naveršnikov prelom, na severu godčev prelom, na zahodu prelom Peca
na vzhodu šumahov prelom. Med prelomom Peca in šumahovim prelomom
je še več drugih, bolj ali manj vzporednih prelomov; verjetno so bili nekateri
aktivni večkrat. Presekali so tudi plastovna rudna telesa. Marsikje so ob njih
v zdrobljenih conah kristalizirali rudni minerali ter kalcit in dolomit. Tako so
verjetno nastala diskordantna rudna telesa, med njimi tudi unionski sistem.
V tektonskem jarku vzhodno od Ladinkovega preloma je revir Mučevo, v grudi
Pece rudišče Peca, v jazbinski coni pa revir Graben.
V	srednjepliocenski epohi se je začelo v Sloveniji neotektonsko obdobje.
U. Premru (1976) je ločil dva ciklusa. Prvi ciklus se je začel potem, ko so
prelomi s smerjo NW—SE razkosali spodnjepliocenski peneplen. V srednjem
delu srednjega pliocena je bil aktiven prelomni sistem N—S; ob prelomih so bile
dvignjene ali spuščene posamezne grude za 100 do 1000 m. Tedaj so nastale
udorine pri Kočevju in Kanižarici, zapolnjene s srednjepliocenskimi usedlinami.
Sledil je prelomni sistem SW—NE. Z njim v zvezi je transgresija Panonskega
morja na območju Bizeljskega.
V	zgornjem delu srednjepliocenske epohe se je ponovno aktiviral sistem
NW—SE, ki je zajel vso Slovenijo. Sestoji iz dveh divergirajočih sistemov z vpadi
tektonskih con od 60 do 90®. Prelomna sistema sta nastala zaradi longitudinalne
kompresije iz smeri NW. Vertikalna komponenta premika je znašala 50 do 300 m,
horizontalna pa 100 do 3000 m. V tej fazi so bih aktivni številni prelomi, med
njimi idrijski, raški, kranjski, dobrepoljski, žužemberški in savski.
V	srednjem delu zgornjepliocenske epohe je bil v Južnih Alpah aktiven
prelomni sistem W—E. Zaradi delovanja zunanje kompresijske sile se je ozemlje
najprej nagubalo. Na temenih gub so nastali gravitacijski prelomi, na južnih
krilih gub pa reverzni. Skoki znašajo 30 do 1000 m. Tudi v tej fazi so bili aktivni
številni prelomi, npr. tuhinjski in polšniški.
Med srednjim delom srednjepliocenske epohe in začetkom giinškega glaciala
so zadnjič oživeli regionalni transkurentni prelomi, po vsej verjetnosti globoki:
labotski, smrekovški, šoštanjski, donački, ormoški in ljutomerski. Vertikalni
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	125
premiki ob posameznih prelomih znašajo 50 do 700 m, horizontalni pa 5 km
do 20 km.
Prelomni sistem SW—NE je v zgornjem delu zgornjepliocenske epohe dvignil
v stopničasto grudo Gorjance. Isti sistem je bil aktiven na ozemlju celotne
Slovenije v giinškem glacialu in giinško-mindelskem interglacialu.
Z mindelskim glacialom se je pričel drugi neotektonski ciklus, ki traja še
danes. Na območju Slovenije so bili reaktivirani prelomi in prelomni sistemi,
ki so bili aktivni že prej. Zadnja faza, ki je sedaj aktivna v seizmičnih conah
Slovenije, povzroča premike ob sistemu N—S. Gre za vertikalne in subvertikalne
normalne prelome s skoki do 20 m. Med drugimi so aktivni ljubljanski, brežiški
in čepovanski prelom.
V	pliocenu je zaživela najmlajša magmatska faza v Sloveniji. Središče vul-
kanske aktivnosti, ki je dala anorogenski bazalt, je bila v okolici Gleichenberga
na Avstrijskem. Na naši strani prihajajo na površje le manjše golice bazaltnega
tufa in tufita v okolici Grada v Prekmurju. Tufske plasti leže med prodom
in peskom na mejnem območju med zgornjim in spodnjim pliocenom (M. Ple-
ničar, 1970). Po A. Hinterlechner-Ravnikovi sestoji klastični
vulkanski material iz zrn bazaltnega stekla, v katerem so kristali avgita, olivina,
bazaltne rogovače in redko plagioklazov. Pogosten je tudi kremen, ki pa pred-
stavlja sedimentno primes. Značilne so olivinove bombice centimetrskih dimen-
zij, ki jih obdaja tanka plast votličastega bazalta. Po A. Winklerju (1927)
je kemizem pliocenskega vulkanizma izrazito bazalten, nediferenciran. Bazalt
je sorazmerno bogat s kalijem, torej pripada atlantski magmi.
V	pliocenu pri nas ni bilo pogojev, pri katerih bi v pomembnejših količinah
nastali ali se koncentrirali rudni minerali. Le rečne naplavine Drave in Mure
vsebujejo nekaj zlata, ki so ga primitivno izpirali. Zgornji del prodnih naplavin
na Dravskem in Ptujskem polju je pleistocenski, spodnji pa pliocenski. V plio-
censkem produ prevladuje dobro zaobljen droben kremenov prod, v pleistocen-
skem pa se debelejšemu kremenovemu produ pridružijo prodniki magmatskih
in metamorfnih kamenin. V pleistocenski epohi je bila transport krajši in so se
zato ohranili tudi prodniki mehkejših metamorfnih kamenin. Debelina prodnih
naplavin je bila v Zlatoličju izmerjena 26 m, pri Forminu pa 8 do 9 metrov;
Zlatoličje leži namreč na visoki pleistocenski terasi, Formin pa na nizki, delno
že holocenski (L. Zlebnik, 1967).
Debelina kvartarnih murskih naplavin znaša pri Konjišču 7 m, pri Babincih
16 m in pri Murskem gozdu v okolici Lendave 24 m.
Pred drugo svetovno vojno so raziskovali dravske zlatonosne naplavine
pri Fali, niže Ptuja pri Sv. Marku in murske v neregulirani strugi pri Vučji vesi
in na Dolnji, Srednji in Gornji Bistrici. Po Morganu in Duhovniku je
bila vsebnost zlata precej pod ekonomsko mejo. V gramu koncentrata so našteli
40 000—200 000 luskic, ki so vsebovale v naplavinah Drave 89 "/o zlata, v napla-
vinah Mure pa 84,3 "/o. Zlato izvira verjetno iz Nizkih, predvsem pa iz Visokih
Tur, kjer so odkopavali v preteklosti več žilnih rudišč zlata (H. Schneider-
höhn, 1941).
Na Bohinjskih pobočjih, na Pokljuki in Jelovici so površinske in podzemelj-
ske vode nanesle rdečo ilovico, pomešano z bobovcem v zakraseli triadni apnenec.
Kraške vrtače, jame in podzemeljske vodne poti so bile različnih oblik in veli-
9 — GEOLOGIJA 23/1
126	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
kosti. S površja so segale večje jame 50 do 250 m globoko. Nabiralci rud so v njih
nabrali za bohinjske, železniške in kroparske fužine po pet ton in celo po tisoč
ton železove rude. Zelezarjenje v Bohinju se je začelo menda že v predzgodo-
vinski dobi. Železnike pa so naselili s furlanskimi in nemškimi fužinarji brižinski
škofje, ko so dobili leta 1277 na svojih posestvih rudarske pravice. V Bohinju je
ugasnila zadnja peč leta 1891, v Železnikih pa so fužine nadomestili z žagami
okrog leta 1909.
Limonitne konkrecij e vsebuje tudi pliocenska in pleistocenska jerina v kra-
ških vrtačah v zgornjekrednem in jurskem apnencu na Gorjancih, pri Vodenicah
pri Ržišču nad Kostanjevico ter med Jordankalom in Golobinjekom. Posa-
mezne konkrecije so velike 20 cm (M. Pleničar in U. Premru, 1977).
Podobno velja za limonitne konrekcije v pliocenskih in kvartarnih sedimentih
v okolici Ribnice (S. Buser, 1974a). V okolici Mirne na Dolenjskem je
znana manganova ruda v pleistocenski glini.
Deformacija naših rudišč se je nadaljevala v neotektonskem obdobju. Idrij-
sko rudišče so razkosali subvertikalni prelomi s horizontalnim desnim premikom
blokov. Najpomembnejša sta idrijski prelom, ki omejuje rudišče na severo-
vzhodu, in prelom Zala na jugozahodni strani. Ob idrijskem prelomu je bil
severovzhodni del idrijskega rudišča premaknjen proti jugovzhodu. Leta 1962
so z vrtino 12/62 našli ta del rudišča v Ljubevški dolini. Nadaljnje raziskave
s površja zaradi precejšnje globine 600 do 700 metrov ne bi bile smotrne, zato
so konec leta 1965 pričeli kopati raziskovalno progo s 14. obzorja stare jame proti
rudišču Ljubevč. Dne 22. junija 1971 so točno 463 let po odkritju cinabaritne
rude pod Prontom (na dan sv. Ahaca leta 1508) dosegli idrijski prelom ter
orudene grödenske in spodnjeskitske plasti v Ljubevču, premaknjene ob idrij-
skem prelomu za 2,5 km proti jugovzhodu. Rudišče Ljubevč leži na severo-
vzhodni strani idrijskega preloma, ki ima smer NW—SE in vpada pod kotom
730 proti NE (L. Placer, 1974, neobjavljeno poročilo).
Narivna in razlomna tektonika sta deformirali in raztrgali nekatera idrijska
rudna telesa. Ruda je bila zdrobljena, cinabarit je ob narivnih ploskvah rekrista-
liziral. Ob prelomih se najde celo cinabaritni milonit. Drugod so nastale v živo-
srebrovi rudi razpoke, delno zapolnjene s kremenom, kalcitom, dolomitom in
organsko snovjo, pogosto tudi s cinabaritom. Tako so nastale epigenetske žilice
npr. v rudi v plasteh skonca.
V bakrovem rudišču Škofje so rudne in jalove plasti razpokane v različnih
smereh. Vertikalni in subvertikalni prelomi s smerjo NW—SE in N—S so raz-
kosali rudišče na bloke. V jalovem in orudenem peščenjaku so bili mobilizirani
kremen, karbonati, albit in rudni minerali, v odprtih razpokah in porah so na-
stale kremenove, kremenovo-karbonatne, karbonatne in celo albitne žilice, ki
vsebujejo v rudnih plasteh pogosto tudi rudne minerale. V mlajših razpokah
so se lepo razvili kristali kremena, karbonatov, albita, pirita in halkopirita
(M. Drovenik, 1970). Le najmlajši prelomi in razpoke ne vsebujejo niti
jalovinskih niti rudnih mineralov.
Tudi v uranovem rudišču Žirovski vrh so prelomi ponekod za več metrov
premaknili grödenske sklade in rudne leče. Razpoke so zapolnili, podobno kot
v bakrovem rudišču Škofje, predvsem kremen in karbonati; tako so nastale
kremenove, kremenovo-karbonatne in karbonatne žile. Tam kjer sečejo žile
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	127
rudne plasti, vsebujejo tudi sulfide, predvsem halkopirit in pirit. V mlajših raz-
pokah sta kristalizirala kremen in kalcit. Posebno zanimive so kalcitne žilice
s piritom. Kalcit tvori lepo razvite kristale, velike do 1,5 cm, ki vsebujejo pirit,
in tudi prekriva jih piritni oprh.
V	mežiškem rudišču so terciarni prelomi vzporedni z glavnimi tektonskimi
smermi NNW—SSE, NNE—SSW in W—E. Med njimi so najbolj izraziti helenski,
stropni in pikov prelom, ki so razkosali ladinske, karnijske in noriške plasti
in rudna telesa. Gre verjetno za večkrat oživljene prelome, kakršni npr. sečejo
sistem orudenih unionskih prelomov (si. 91). Ti prelomi imajo enako smer in
vpad kakor rudna telesa. Zaradi tektonskih premikov je nastalo v bogati svinčevi
rudi tu in tam »svinčevo ogledalo«; dokaj pogosten je tudi rekristalizirani galenit
s strukturo »svinčevega repa«, ki ga je opisal že M. M und a (1938). V teh,
najmlajših prelomih so nastali ponekod lepo oblikovani kalcitni kristali, ki ne
kažejo nobenih deformacij.
Neogena tektonika je vplivala tudi na svinčevo-cinkovo rudišče Puharje, ki
leži v južnem krilu šoštanjskega preloma (M. Iskra, 1969).
V	pliocenski epohi in kvartarni periodi je erozija odkrila več rudišč, drugod
pa stanjšala krovninske plasti. Na golicah ter vzdolž zdrobljenih con, prelomov
in razpok so se zaradi površinske vode spremenili fizikalno-kemični pogoji in
prvotni rudni minerali niso bili več obstojni. Spremenili so se predvsem zgornji
deli rudišč.
V	bakrovih rudiščih v grödenskih klastitih so nastali v coni oksidacije
malahit, azurit, železovi hidroksidi in hrizokola, v coni cementacije pa halkozin,
digenit in covellin. Prvotni bornit je navadno razpadel, v njem so se pojavile
poleg digenita in covellina tudi tanke lamele cementacijskega halkopirita, raz-
vrščene po njegovi strukturi. Razpadli bornit vsebuje večkrat tudi idait.
V	zgornjem delu uranovega rudišča Žirovski vrh je našel D. Radusino-
V i č (1967) autunit, torbernit, meta-torbernit, fosfuranilit-renardit, dumontit,
gummit, arzenolit in sekundarne minerale, ki so nastali pri razpadu bakrovih
in železovih sulfidov. T. Dolenc in njegovi sodelavci (1979) pa so določili še
tyuyamunit, francevillit, uvanit, renardit, /?-uranotil, uranopilit, johannit in
zippeit.
V	svinčevo-cinkovih rudiščih, predvsem v tistih, ki leže v karbonatnih pla-
steh, je bil galenit delno spremenjen v cerusit in podrejeno v anglezit, sfalerit
pa v smithsonit in v manjši meri v hidrocinkit. Medtem ko tvori cerusit pravi-
loma psevdomorfoze po galenitu, tvorita smithsonit in hidrocinkit tudi žilice.
Oba sekundarna cinkova minerala sta precipitirala v mlajših razpokah, ki vse-
bujejo tudi kristale kalcita in dolomita. Tovrstne spremembe so pogostne v Me-
žici, Puharju in v svinčevo-cinkovih rudiščih v skitskih plasteh. Drugotni mine-
rali v Mežici so tudi descloizit in molibdenova okra (A. Zore, 1955), minij,
massicot in lithargit (S. Grafenauer, 1959) ter goslarit in melanterit
(I. Strucl, 1965). Po A. Zorcu (1955) so površinske vode prinašale iz krov-
ninskih karnijskih plasti tudi molibden. Tako je nastal predvsem v zgornjih
delih nekaterih mežiških revirjev wulfenit.
V	antimonovih rudiščih je bil zaradi oksidacije antimonit spremenjen v stibi-
konit, cervantit, senarmontit, velentinit in v kermezit, ruda pa vsebuje še
goethit in lepidokrokit (S. Grafenauer, 1964; M. Bidovec, 1979).
128	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
SI. 91. Pregledni prečni profil skozi mežiška rudišča (po J. Ledniku, 1977).
Fig. 91. General cross section trough the Mežica ore deposits (After J. Lednik, 1977).
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	129
Sklepna beseda
V Sloveniji sledijo in odkopavajo različne rude že vsaj 2500 let. To dokazuje
med drugim vaška situla iz poznohallstattske dobe. V tem času so našli večino
rudišč, ki so imela izdanke. Morda ima pri nas najdaljšo rudarsko zgodovino
prav bakrova ruda v Vačah. Sledi ji železova ruda iz keltskih in rimskih časov
v okolici Jesenic, Vač in Žužemberka. Ta ruda je bila zelo dobre sestave in je
predstavljala podlago za razvoj našega fužinarstva še v srednjem in v novem
veku, saj navajajo za konec železarstva v Dvoru pri Žužemberku leto 1893, je-
seniška železarna pa dela še danes, vendar z uvoženo rudo. Napredek v tehnolo-
giji pridobivanja železa zahteva namreč poleg kakovosti tudi ustrezno količino,
ki je pa gorenjska in dolenjska rudišča ne morejo dati. V zvezi s tehnološkim
napredkom je vredno posebej omeniti dve rudi, sideritovo iz Savskih jam in
manganovo z Begunjščice. Iz njiju je v letih 1872/74 izdelal sposoben fužinar
v javorniškem plavžu zrcalo vino z visokim odstotkom mangana. Glas o tem
uspehu kranjskega fužinarstva je šel takrat po vsem svetu, saj je bil to prvi
ferromangan z visokim odstotkom mangana, izdelan v plavžu.
Poleg bakrovih in železovih rudišč kaže metalogenetska karta v plasteh
različnih starosti tudi rudišča svinca in cinka ter živega srebra in antimona.
Med večja rudišča štejeta le Idrija in Mežica. V Idriji so pričeli kopati živosre-
brovo rudo pred 500 leti. Ze ta dolga obratovalna doba kaže, da je bilo idrijsko
rudišče eno izmed najpomembnejših na svetu. Mežica pa velja za eno večjih
svinčevo-cinkovih rudišč na alpskem prostoru, saj obratuje že 300 let. To po-
meni, da so obstajali na območju Slovenije v geološki preteklosti pogoji za na-
stanek velikih koncentracij rudnih mineralov.
Uranova ruda je v Sloveniji po dosedanjem raziskovanju omejena na sive
in zelene klastične grödenske kamenine s posameznimi vložki rdečih različkov.
Najdena je bila sorazmerno pozno — šele leta 1960, ko je bila na Zirovskem
vrhu prvič izmerjena radioaktivna anomalija, tj. višja vrednost radioaktivnega
sevanja, kot ustreza naravnemu ozadju.
Pri nadaljnjem raziskovanju je treba računati z možnostjo skritih rudišč,
ki jih doslej nismo našli bodisi zaradi globine in komplicirane tektonike, ali
zaradi drugih posebnih okoliščin. Zivosrebrovo rudo v Ljubevču, v neposredni
bližini Idrije, so npr. odkrili 483 let pozneje kot idrijsko rudo. Predvsem pa je
treba upoštevati nove vrste rud, kakršnih doslej sploh še iskali nismo, čeprav
segajo njihove plasti celo na površje. Raziskovalne metode moramo v bodoče
še bolj prilagojevati ustrezno okoliščinam.
Nadalje je treba upoštevati, da se svetovno tržišče s surovinami vedno bolj
zapira, medtem ko cene kovin rastejo, nekatere celo skokovito, npr. cene urana.
Pri takšnih pogojih se moramo bolj kot doslej opreti na domačo surovinsko bazo
in jo še povečati. To pa narekuje intenzivnejše delo, uvajanje novih raziskovalnih
metod in seveda večja finančna sredstva. Toda raziskovanje skritih rudišč bo
uspešno le tedaj, če bomo pravočasno dognali, v kakšnem okolju so nastala
rudišča, ki jih izkoriščamo danes, oziroma so jih izkoriščali v preteklosti. Kdor se
ukvarja z raziskavami, ve, da zahtevajo npr. magmatogena hidrotermalna rudi-
šča drugačno metodologijo kakor rudišča, nastala sinsedimentno in diagenetsko.
Zato sem skušal čimbolj objektivno razložiti nastanek posameznih rudišč in nji-
hovih skupin. Ni bil moj namen tu razpravljati o teorijah kristalizacije rudnih
mineralov iz hidrotermalnih raztopin ali o možnosti njihovega nastanka v dia-
130	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
genezi. Prav tako nisem naših rudišč primerjal z drugimi, razen v posebnih pri-
merih, čeprav so bili v določenih dobah na večjem prostoru enaki pogoji za
nastanek podobnih rudnih koncentracij. Sestavek bi bil predolg, poleg tega pa bi
se podatki za naša rudišča izgubili v poplavi drugih navedb. Moj glavni namen
je bil, posvetiti vso pozornost postopnemu nastajanju domačih rudišč. Zavedam
se, da pomenijo tudi moje interpretacije nastanka slovenskih rudišč le določeno
stopnjo v razvoju. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, koliko je ta stopnja
bližja dogajanjem v geološki zgodovini in današnjemu stanju.
Zahvala
Studijo o nastanku slovenskih rudišč z metalogenetsko karto sta omogočila Razi-
skovalna skupnost Slovenije in Geološki zavod, za kar jima gre iskrena zahvala.
Pri oblikovanju raznovrstne vsebine in grafične izvedbe dela je avtorjem poma-
galo več sodelavcev s fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze Edvarda
Kardelja, Geološkega zavoda. Inštituta Boris Kidrič, Inštituta Jožef Štefan ter z uni-
verze v Beogradu. Zahvalo smo dolžni zlasti M. Bidovcu, prof. dr. J. Duhovniku, dr.
J. Fegešu, C. Gantarju, A. Gogalovi, K. Gradu, A. Hinterlechner-Ravnikovi, M. Ka-
rerjevi, prof. dr. Z. Maksimoviču, J. Pezdiču in U. Premruju.
The origin of Slovenian ore deposits
Summary
An attempt has been made to interpret the multistage origin of the ore
deposits of Slovenia in chronological order in relation to the geological history
of the country.
Early Paleozoic era
The oldest ore bearing beds in Slovenia are the metamorphic rocks of Po-
horje and Kozjak which belong to the Eastern Central Alps. They were derived
from the sediments and products of the initial volcanism which filled during
the Early Paleozoic era the large geosyncline in the region of the Alpides. Du-
ring the subsidence of the geosyncline the deeper buried rocks were folded and
metamorphosed. The progressive regional metamorphism terminated with the
retrograde metamorphism. The problem of stratigraphy of our metamorphic
rocks and the age of their metamorphism has not been solved completely yet.
Metamorphism probably started already in the Baikalian orogeny, and continu-
ed during the Caledonian-Variscan orogeny. The metamorphic rocks overlain by
quartz-sericite phyllite are probably Pre-Ordovician, and perhaps even of Pre-
cambrian age. The Magdalensberg beds which overlie the mentioned phyllite
were deposited probably during the period of Middle Ordovician-Lower De-
vonian.
Already during the Early Silurian period the influence of the Periadriatic
lineament became apparent. In the territory of Slovenia it is represented by
several parallel faults which had different functions in different geological
ages. During the Middle Triassic period the Periadriatic lineament might have
been a subduction zone. At the boundary between Cretaceous and Tertiary pe-
riods it was represented by a system of right transcurrent faults, and during the
Oligocene epoch and at the end of Miocene epoch it was the root region of over-
thrusts; north of the lineament the overthrusting was directed towards the
north, and south of it southwards.
In metamorphic rocks are interesting the lead-zinc-copper deposit Okoška
gora in the southern foothills of Pohorje, and the polymetallic ore deposit Rem-
šnik in the southern slopes of Kozjak. At Okoška gora occurs mostly an ore-
bearing breccia in which ore minerals represent crystalloblasts due to the in-
fluence of regional metamorphism (fig. 1). This is the oldest lead-zinc-copper ore
deposit of Slovenia. Spectral analyses of ore minerals indicate a heterogeneous
geochemical association, and mass-spectrometric analyses the juvenile origin of
132	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
sulfur. Possibly, the ore-bearing solutions were derived from the same magma
chamber as the keratophyre which was later metamorphosed.
Of more economic importance was the polymetallic ore deposit Remšnik in
which lenticular concordant ore bodies were mined. In total, several hundred
tons of lead, zinc, and copper were mined. According to trace elements and the
isotopic composition of sulfur the Remšnik ore is nearest to that of Okoška gora.
It should be mentioned, however, that it is highest in silver and bismuth among
all lead-zinc ores in Slovenia. The genesis of Remšnik is still questionable. Some
authors support its magmatic-metasomatic, and others the volcanogenic-sedimen-
tary origin (figs. 2, 3).
The Magdalensberg beds are mineralized with lead and zinc in the Velunja
valley. According to the mineral composition and geochemical paragenesis, the
occurrences in the Velunja valley approach the veinlike lead-zinc deposits in
Carboniferous-Permian beds of the Sava folds. On Hamunov vrh there were
prospects and some mining of iron ore in Magdalensberg beds. Three diabase
lenses contained magnetite bodies which were formed during the separation
of liquid basic magma.
Lower Devonian beds outcrop in the Karavanke Alps in the surroundings
of Jezersko. Upper Devonian beds are also exposed, but only locally.
Late Paleozoic era
At Stegovnik ore occurs at the contact of Upper Devonian reef limestone
and Lower Carboniferous clastic beds. Devonian and Carboniferous rocks are
silicified along the contact (fig. 4), and they contain ore minerals, mostly spha-
lerite, tetrahedrite, and galena (fig. 5). Spectral analyses of tetrahedrite show
enrichment, especially of silver and nickel contents. Similar deposits were found
along the contact of Devonian and Carboniferous beds also in the Carnian Alps;
where they Vv^ere explained by extrusive-sedimentary ore associated with the
Carboniferous spilite-keratophyric volcanism. The total length of the zone of
ore occurrences along the contact of Devonian and Carboniferous beds amounts
to almost 140 km.
In the Upper Carboniferous beds of the Orenburgian stage occur small
deposits of iron ore. They were mined in two belts, one between Jesenice and
Tržič, and the other near Vitanje. In both belts ore bodies were mostly lenticular
embedded in limestone or in clastic beds. In the first belt about 250,000 tons of
sideritic ore were mined in Savske jame, Belščica, and Lepena. In the Vitanje
belt iron ore was mined at Brie, Brdce, Felicijan, and in the surroundings of
Gloše, Cešnjice, and Kamna Gorica. To these deposits the hydrothermal-meta-
somatic origin was ascribed. However, considering that ore bodies occurred in
both belts in the same stratigraphical-lithological horizon, and taking into
account certain ore textures in Savske jame and Vitanje belt, sedimentary origin
of iron ore in both belts seems more probable.
In the Sava folds the oldest rocks consist of a sequence of dark gray slate,
light gray fine grained quartz sandstone, and quartz conglomerate. These beds
were ranged first into the Carboniferous period. Later some ranged them into
the Carboniferous-Permian, and others into the Lower Permian, i. e. into the
Trogkofel stage. Evidence for a faultless classification of the sequence is stil
The origin of Slovenian ore deposits	133
insufficient. Until the age of these beds has been well determined, we shall
range them into Carboniferous-Permian.
In the wider surroundings of Ljubljana in Carboniferous-Permian beds
copper, iron, and lead ores were mined and melted already in prehistoric times.
In the New Ages Litija was the mining center with one of the most important
ore potentials in the Eastern Alps. Locally lead and zinc ore contained cinnabar
and barite in economical quantities. It occurred in concordant and discordant
veins. Between Hrastnica near Medvode in the west, and Pecelj at Sevnica
in the east, more than 40 deposits occur at a length of about 80 km, most of
them in the Litija anticline.
They are meso-epithermal ore deposits which are not exactly dated yet. We
consider that their age determination should be performed primarily on the
basis of their position in the geological setup of the Sava folds. These deposits
are closely related to the Carboniferous-Permian beds. Ore veins of this kind
were not found in the Middle Permian beds, although they overlie often the
ore-bearing Carboniferous-Permian beds. They occur neither in Triassic nor
in vouneer beds, with the exception of Pleše, where Triassic carbonate rocks
are mineralized with barite — but only along the contact with ore-bearing Car-
boniferous-Permian beds. Ore at Pleše could be explained by mobilization
of barite from Carboniferous-Permiam beds into the Triassic ones.
Ore veins were filled before the deposition of Middle Permian beds, and
they are genetically associated with the Lower Permian magmatism, which
furnished in Eeastern Alps quartz porphyry and keratophyre. True, outcrops
of these rocks have not been found in Slovenia yet, but their pebbles and frag-
ments are a frequent component of the Permian Val Gardena beds.
According to mineral composition four groups of ore deposits can be distin-
guished. To the first group can be ranged the mesothermal deposits Cešnjice,
Zlatenek, and Ponoviče; their characteristics is a simple paragenesis, and the
principal ore mineral is sphalerite (fig. 6). The second group comprises most of
the ore veins. They contain lead-zinc ore with prevailing galena. Typical repre-
sentatives of this group are Zavrstnik, Maljek, and Zagorica. Ore minerals cry-
stallized in the sequence sphalerite-chalcopyrite-tetrahedrite-galena. Veins often
contain barite and also some quartz. Their country rock is in places silicified
(figs. 7 and 8).
Economically most important was the third group of ore deposits characte-
rized by ore veins with a heterogeneous paragenesis. Next to galena and spha-
lerite they contained also chalcopyrite and cinnabar, as well as locally barite
in economical quantities. Such ore was mined especially at Litija, Knapovže,
and Pleše. The highest ore reserves existed at Litija, where about 50,000 tons of
Pb, 1 ton of Ag, 42.5 ton of Hg, and about 30,000 tons of barite were extracted.
Vertically in veins the ore and the gangue minerals were zonally distributed.
In the upper parts barite prevailed, accompanied by galena and cinnabar.
Below, first an abundance of barite diminished, and then also of galena. At the
same time sphalerite appeared. Its abundance increased with depth, and it
became the main ore mineral accompanied by quartz. Veins then terminated
downwards in barren quartz roots.
Into the fourth group only one ore deposit was placed, the Marija Reka
mercury ore deposit. The main ore mineral is cinnabar. In lesser quantities
134	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
occur also other ore minerals characteristic for Pb-Zn ore deposits of the Sava
folds, as discussed above.
Typical for the vein deposits of the Sava folds is a slight enrichment of
sphalerite in cadmium, cobalt, copper, and gallium, as well as enrichment of
galena in silver, copper, and antimony. The isotopic composition of sulfur in
sulfides from various ore deposits is rather similar. The main characteristic are
close ranges of the d S®^ value around 0.0 %o, which is an indication of the juve-
nile origin of sulfur.
In the Carboniferous-Permian beds of the Sava folds also antimony ore
was mined. Ore veins and lenses occurred only in the Trojane anticline between
Trojane and Znojile in an about nine kilometers long belt. In the Kralj and
Zinka adits, at Perhavec and Znojile, about 4,000 tons of antimony were extract-
ed in total. Next to stibnite (figs. 9 to 12) the ore contains also other ore mine-
rals, but in small quantities only. Considering the geochemical paragenesis and
the isotopic composition of sulfur, these antimony vein deposits can be logically
associated with other vein deposits in Carboniferous-Permian beds of the Sava
folds.
South of the Periadriatic lineament the Permian beds occur in carbonate and
clastic development, and north of it only in clastic one. Above the clastic Car-
boniferous beds in the Karavanke Alps the Trogkofel Pseudoschwagerina lime-
stone was deposited. In the Trogkofel limestone occurs the lead-zinc deposit
Korošica with the ore displaying pronounced colloidal structures and textures
(fig. 13 a, b). In this respect it differs from other lead-zinc deposits in Slovenia.
From the metallogenic point of view the Permian clastic Val Gardena
beds are of an essentially higher importance, since they contain the uranium
ore deposit Zirovski Vrh and the copper ore deposit Skofje. The Val Gardena
beds attain their maximum thickness in the Zirovski Vrh area. In their lower
part, which is 200 to 250 m thick, prevail gray and green coarse and medium
grained sandstone along with conglomerate and conglomeratic sandstone.
Sheets and beds of red rocks are rare. In the upper part, 350 to 400 m thick,
predominate red medium and fine grained sandstone and siltstone. In this part of
the lithological sequence occur also beds of gray and green varieties. Geological
evidence indicates that the Val Gardena beds were deposited in an arid climate
on land: their lower part represents deposits of river bed, and the upper part
deposits of flood plain. Especially the red clastic beds occur also in the Skofja
Loka and Polhov Gradec hills, and in the Karavanke Alps. Fragments and
pebbles of the clastic beds are derived from igneous, sedimentary, and meta-
morphic rocks. The gray and green Val Gardena sandstone shows evidence of
diagenetic, epigenetic, and retrograde-epigenetic alteration. Under the micro-
scope growth of detritic quartz, plagioclase and orthoclase grains, authigenic
albite grains, and also several generations of quartz and carbonate minerals can
be seen among others. Alterations occurred at temperatures attaining 200" C.
The uranium ore deposit Zirovski vrh lies in gray-green clastic rocks which
contain intercalations of red varieties. In this part of the lithological sequence
four rhythms can be distinguished. The lower rhythm lies unconformably on
Carboniferous-Permian beds. It consists largely of obscurely bedded basal
conglomerate and of conglomeratic sandstone. Sandstone and conglomerate
of the second rhythm are locally well bedded, and they contain traces of ura-
The origin of Slovenian ore deposits	135
nium ore and of sulfides. In the third, ore-bearing rhythm sandstone pre-
dominates above conglomerate; it is characterized by cross bedding. The fourth
rhythm consists of medium and coarse grained sandstone which in places con-
tains also pitchblende and various sulfides (fig. 14).
The ore-bearing horizon of the third rhythm is 30 to 60 m thick. It is devided
by lenticular intercalations of red shaly sandstone into the lower and upper part.
Until now above 100 lenticular ore bodies have been found which are very
irregulary distributed.
The most important ore mineral is pitchblende. It occurs in grains in the
cement of sandstone. On the average these grains are about 10 ^m thick, and
they occur individually, or appear associated into small, irregular lenses (figs.
15, 16, 18, 19, and 20). In very rich ore pitchblende forms most of the cement,
and detric grains "float" in it (fig. 17). It is accompanied by sulfides which
in several ore bodies achieve even 5 "/o. Pyrite prevails which is characterized by
"mineralized bacteria" (fig. 21). Also pseudomorphs of pitchblende and pyrite
after plant remains have been found. In smaller quantities occur as primary
minerals also galena, sphalerite, chalcopyrite, arsenopyrite (fig. 22), and tennan-
tite.
Zirovski vrh is a sedimentary ore deposit. Pitchblende and sulfides precipi-
tated in the reducing environment which was generated by decomposition of
organic remains and metabolism of anaerobic bacteria. A part of uranium and
a large part of sulfide grains were later remobilizied (figs. 23 to 26). The geo-
chemical paragenesis comprises beside uranium also arsenic, copper, lead, zinc
and vanadium. The mass-spectrometic analysis of the sulfur isotopic composi-
tion shows a strong enrichment in S^^ with a very wide variation of which
attains almost 40 %o. This is regarded as evidence of biogenic origin of sulfur.
In the surroundings of Skofja Loka there are occurrences of uranium ore
in Selca Valley at S v. Tomaž and Sv. Valentin, as well as in Poljane Valley
at Bodovlje ravine.
In the upper part of Val Gardena beds copper occurrences were deposited
during diagenesis. There red siltstone, sandstone and shale predominate, how-
ever, mineralized are always only their gray and green varieties. Outcrops of
copper occurrences are arranged in an almost 90 km long belt which extends
from the Cerkno area into the eastern part of Sava folds. The mineralized clastic
rocks are hydrothermally unaltered. Authigenic albite rims and authigenic albite
grains are entirely fresh also in cases when they border directly on primary ore
minerals. Ore beds contain anthracite lenses and very fine dispersed organic
matter in clastic rocks. Ore minerals occur mainly in cement (figs. 27 and 28).
The most important ore minerals are chalcopyrite and bornite (figs. 29, 32 and
33). In lesser quantities occur also pyrite, tennantite, chalcocite (fig. 30 a), sphale-
rite, and galena, while in traces enargite, linneite, and a domeykite are present.
Characteristic are pseudomorphs of copper sulfides and pyrite after plant re-
mains; the original cellular texture is often very well preserved (figs. 30 b, 34,
35 and 36).
At Škofje lenticular ore bodies occur in an about 15 m thick ore-bearing
horizon which is in an inverse position due to post-ore tectonic. Most of the ore
was found in dark gray, tough medium grained sandstone. According to mineral
composition the bornite-chalcopyrite, bornite-chalcocite, and chalcopyrite-pyrite
136	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
ore can be distinguished: they were formed in slightly different physical-chemi-
cal conditions. Along with copper the Škofje ore contains also some arsenic,
lead and zinc, and is enriched in silver. Mass-spectrometric analysis gave evi-
dence of high enrichment of sulfide sulfur with S^^; ^S®^ value varies in the
range of about 29 %o. Considering the sulfide sulfur from the surrounding occur-
rences Sebrelje, Masore, and Sovodenj, this arange is well above 40 %o. Enrich-
ment in and the very broad range of d S^* favor the biogenic origin of sulfur
in copper deposits of Val Gardena beds.
In the arid climate conditions of Middle Permian stage a small iron ore deposit
was formed in the clastic beds at Hrastno near Mokronog. In various periods
hematite ore was mined there.
In Upper Permian carbonate rocks no uranium, copper, or iron deposits
occur but locally there are minor concentrations of lead-zinc ore. About three
centuries ago at Skorno in Salek Valley Pb-Zn ore was prospected and mined
in Upper Permian carbonate rock. In total about 500 tons of zinc and 100 tons
of lead were extracted. Mining workings of some importance were in the ore
deposit Puharje where the Upper Permian beds exceed 400 metres. The larger
part of the lithological sequence belongs to gray and dark gray dolomite. Minera-
lized with lead and zinc is the upper part of dolomite beds, while the underlying
and the overlying limestones are completely barren. Several irregular ore bodies
of moderate dimensions showing epigenetic ore structures and textures have
been found in the recently driven adit in the gray and dark gray dolomite. In
spite of the simple paragenesis, the succession of crystallization of sphalerite
and galena which prevail in ore, is very complex (figs. 37 to 42). In dark, very
finely grained bituminous variety of dolomite also sedimentary textures and
structures appear. They were preserved due to the fact, that the ore bed was
insulated by sheets of slaty bituminous dolomite. According to our opinion, the
ore minerals of Puharje were deposited during diagenesis of the more or less
bituminous carbonate rock, but were later redistributed. By spectral analysis en-
richment of sphalerite with cadmium, and of galena with arsenic has been de-
termined. Sulfur of sphalerite and of galena is moderately enriched in S^^. It has
been released most probably during bacterial reduction of repeatedly reduced
sulfates.
Mesozoic era
During the Scythian stage the Alpidic orogenic cycle started with the forma-
tion of a shallow geosyncline, which differentiated during the Lower Anisian
stage into an eugeosyncline and a miogeosyncline, with an interoceanic high
inbetween. The same arrangement lasted also throughout the Ladinian stage.
Starting with the Cordevolian substage, however, in the eugeosynclinal area
developments in two regions can be distinguished. In the western part of Sava
folds the deep marine sedimentation lasted without interruption through the end
of Jurassic period. In the other areas of the Southern Alps the eugeosynclinal
deposition became interrrupted in the Cordevolian substage and in the Norian
and Rhaetian stages with an unique shallow marine carbonate deposition. During
the Julian and Tuvalian substages narrow and shallow miogeosynclinal trougs
with intermediate carbonate shallow marine deposition were formed. The mio-
geosyncline, i.e. the region of Dinarides, was periodically interrupted by carbo-
The origin of Slovenian ore deposits	137
nate shallow marine deposition in the Cordevolian substage, and in the Norian
and Rhaetian stages. The total thickness of Scythian, Anisian, Ladinian, Car-
nian, Norian, and Rhaetian beds amounts to 1900 metres.
Although sedimentary beds deposited in various conditions, the Triassic sy-
stem is characterized by carbonate rocks. Considering that these beds were de-
posited in shallow sea, and that their thickness is considerable, it is understand-
able that the depositional basin had to subside gradually.
Along the dislocations which cut the lithosphere the ascension of the basic
basalt magma of the upper mantle started already during the Scythian stage.
Due to ist differentiation, and due to the assimilation of the rocks of the litho-
sphere during its way towards the surface, various volcanic rocks were formed.
Mentioned should be especially porphyrite, quartz porphyry, quartz porphyrite,
quartz keratophyre, and diabase. Several varieties are albitized and chloritized,
so that some rocks have characteristics of typical spilites. During volcanic erup-
tions pyroclastic rocks were deposited. They exist nowadays in larger outcrop
areas than proper volcanic rocks.
The dynamic geological evolution resulted in the formation of various ore
deposits. In Triassic carbonate rocks occur lead-zinc deposits without any
apparent association with the igneous activity. In Scythian beds there is a num-
ber of deposits between Mokronog in the west and Bohor in the east, in Anisian
beds occurs the Topla zinc-lead deposit, and in Ladinian, as well as partly in
Carnian strata the Mežica lead-zinc deposit.
With deep faults, which cut into the lithosphere, the mercury deposit Idria
is associated in which Upper Paleozoic, Scythian, Anisian, and Ladinian beds
are mineralized. At the same time as Idria, the mercury deposit Podljubelj
was probably formed as well; here, Anisian beds contain ore. Directly connected
with the Middle Triassic igneous activity are the deposits of pyrite, as well as
lead and zinc which occur in keratophyre and its pyroclastites in the Pirešica
area, and iron deposits in the Rudnica area, where Anisian beds are mineralized.
During the emersion and weathering of older beds also deposits with varying
quantities of aluminum monohydrates and iron hydroxides were formed locally.
Lead-zinc deposits in Triassic carbonate beds differ from vein-type lead
and zinc deposits in Carboniferous-Permian beds by the shape of ore bodies,
mineral composition, and geochemical properties. The ore deposits in Triassic
limestones and dolomites are characterized especially by the following:
—	Ore deposits are often roughly concordant with the bedding of the carbo-
nate country rock. In Scythian and Anisian strata they are not associated with
faults. However, in Ladinian beds numerous ore bodies are situated at discor-
dant fault systems. These ore bodies were probably deposited in post-Triassic
times.
—	Ore usualy shows textures and structures indicating metasomatic pro-
cesses. It should be mentioned that very often also sedimentary textures and
structures can be seen.
—	The mineral paragenesis of the ore is very simple. Besides galena and
sphalerite, whose abundance in different deposits is variable, only pyrite and
marcasite occur in noteworthy quantities. Other sulfides are present in traces.
The ore contains only those gangue minerals which form the carbonate country
rock.
138	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
—	In the carbonate country rock there are no traces of hydrothermal
alteration.
—	Spectral analyses shov^ that sphalerite and galena contain only a few
trace elements, and even those mainly in small quantities. An exception is only
cadmium in sphalerite.
Follows a review of Triassic ore deposits, according to the stratigraphical
succession.
In the past in the Lower Scythian beds of the southeastern part of the Sava
folds ores were mined which variably contained in some places more lead, and
in others more zinc. Deposits are mainly situated in medium grained dolomite
(fig. 45) which was deposited in the supratidal environment, and contains locally
also gypsum intercalations. These deposits are distributed between Mokronog
and Bohor, at a distance of almost 30 km. The most important mining works
were at Bohor, while ores were mined also at Ledina, Mokronog, and Skovec.
Most data exist from Bohor, where mainly smaller ore bodies were mined.
They were distributed in a distinct horizon, and they consisted of lenses, veinlets,
and impregnations of medium and coarse grained galena, cerussite, smithsonite,
and also sphalerite (fig. 46). It should be emphasized that at Ledina also ore with
layered texture and indications of sedimentary structures was found. The mass-
spectrometric analysis of sulfur of galena from Bohor showed a slight enrich-
ment in S^^ and a very homogeneous isotopic composition.
Considering the fact that the ore deposits in Scythian beds occur in a relati-
vely large area in the same stratigraphical-lithological horizon, that the ore is
of very simple mineral and geochemical paragenesis, and that there are no indi-
cations of hydrothermal alteration of the enclosing rock, it should be concluded
that mineralization is most probably diagenetic. In epigenetic processes ore mine-
rals were recrystallized and partly also remobilized. In this manner epigenetic
structures were formed, and they are highly predominant in the ore now. At the
first glance the isotopic composition of sulfur does not support its biogenic origin.
However, we permit the possibility of its more heterogeneous original composi-
tion which was homogenized during remobilization of ore minerals. According
to the nature of ore occurrence, paragenesis and the isotopic composition of
sulfur, the lead-zinc deposits in Scythian beds are most of all similar to the
lead-zinc deposit Puharje.
In Anisian beds Topla zinc-lead deposit only occurs in the northern Kara-
vanke Alps. In its environs appear three horizons of carbonate Anisian beds.
The lower and the upper horizon consist of limestone, and the middle of dolo-
mite. Economically important is the dolomitic horizon which contains relatively
abundant organic detritus. In this horizon occur interstratified ore bodies of
irregular shapes and moderate dimensions. In their lower parts prevails the zinc
ore, and in the upper ones the lead, or the lead-zinc ore.
The ore of this deposit is characterized by very abundant sedimentary struc-
tures and textures, and especially by rhythmic alternation of ore and gangue
minerals. In the ore occur several generations of sphalerite and galena. There
prevail irregular sphalerite grainlets with diameters chiefly below 60 microns
(fig. 51). Especially interesting is an early diagenetic variety of sphalerite
forming globules up to several tens of microns in diameter (fig. 52). To a lesser
degree ore contains also pyrite and marcasite. From the geochemical point of
The origin of Slovenian ore deposits	139
view^ it may be of interest that in Topla zinc prevails above lead; their ratio
is about 5:1.
Topla is doubtlessly one of those lead-zinc ore deposits in the Eastern Alps
in which primary sedimentary textures and structures are well preserved; there-
fore, the diagenetic origin of the ore in the Anisian dolomite is beyond doubt.
This origin is favored also by mass-spectrometric analysis of sulfur; the sulfide
sulfur is enriched with S^^, whereas values of öS^"^ vary in a very wide range
which attains about 32 %o. Sulfur consequently went through the biogenic re-
duction of sulfates.
The most important concentrations of lead and zinc occur in Ladinian and
partly also in Carnian carbonate rocks of the northern Karavanke Alps, in the
Mežica deposit. Mežica comprises the Central deposit with numerous workings,
and deposits Graben and Mučevo. Ore occurrences are distributed also at Na-
ravske Ledine, on Peca mountain, at Suhi dol, and Kotlje.
By the volume of metals produced during three centuries, Mežica may be
ranged among the most important lead-zinc ore deposits of the Alpine area.
Ore bodies occur in the carbonate beds of the upper part of the Ladinian
sequence. There prevails the Wetterstein limestone in the lagoonal development,
passing laterally into reef limestone; however, also the Wetterstein dolomite
occurs there. Ladinian carbonate rocks are overlain by Carnian beds which are
characterized by three horizons of the Rabelj slate. The first horizon of Rabelj
slate is the direct hanging wall of the Ladinian beds in the Central deposits.
In the Graben deposit the stratigraphical relations are more complex.
A peculiarity of Mežica consists in mining the ore in various types of ore
bodies which also occupy various positions in the Wetterstein carbonate beds.
They are concordant and discordant ore bodies, deposits of very irregular shapes
and disposed in the rock without apparent geological control, and the ore deposits
in reefs. The heterogeneity of ore bodies, as well as the structures and textures
of the ore indicate that mineralization in Mežica was not formed by an unique,
single process, but is a result of the action of distinct and temporally separated
processes. However, all ore bodies occur over an area of almost 30 km^ in the same
stratigraphic unit, which permits to attribute Mežica to the group of stratabound
ore deposits. Such explanation is supported also by the fact that in the Eastern
Alps numerous other deposits are associated with Ladinian beds, especially
the two related ore deposits — Rabelj in Italy and Bleiberg in Austria. This
is an indication that in the Middle Triassic period favorable conditions for the
formation of lead-zinc ores existed in a larger area.
The original mineral composition of the Mežica ore is very simple. Besides
galena and granular as well as botryoidal sphalerite (figs. 57, 58, 59, 60 and 62)
the unweathered ore contains only pyrite and marcasite in minor and variable
quantities. Wurtzite, arsenopyrite, and molybdenite represent only the minera-
logic curiosity. Recent investigations have shown that in individual ore bodies
several generations of both principal ore minerals appear. Beside calcite and
dolomite ore contains in minor quantities also fluorite (figs. 61 and 63).
In spite of many years of research the most probable explanation of the
genesis of the Mežica ore deposit is still questionable. The source of lead and zinc
is not known, either. By assuming the Middle Triassic age both metals might
140	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
be supergeneous, as well as hypogeneous. By all means, it should always be
considered that the deposit was formed probably during the times of the most
violent igneous activity in Slovenia. However, it must be mentioned that those
lead-zinc deposits which in Slovenia are provenly asssociated with the Middle
Triassic magmatism have much more complicated mineral parageneses which
are characterized by larger abundances of pyrite and the presence of copper
sulfides. Besides, sphalerite and galena from those deposits contain more
trace elements, and in higher quantities than the sulfides from Mežica. Sphale-
rite from Mežica is namely very low in them. The analyzed samples were en-
riched only in cadmium, and some of them in germanium. Only the botryoidal
variety contains also higher arsenic. As for galena, it is especially interesting that
samples from discordant ores are even lower in trace elements than those from
concordant bodies. Results of spectral analyses of galena and sphalerite, then,
do not favor a magmatic-hydrothermal origin of the Mežica deposit. Even by
admitting the volcanogenic-sedimentary genesis we consider it more probable
that both principal elements were derived from older beds, and were only remo-
bilized by the Middle Triassic igneous and tectonic activity.
A further possibility exists that Mežica is not directly associated with the
activity of magmatogenic hydrothermal solutions, but was formed, on the con-
trary, by supergeneous processes. This possibility is favored, among others, also
by sedimentary structures and textures which are preserved in many concordant
ore bodies in the Central deposits and especially in ore bodies of the Graben
deposit. In this connection it should also be mentioned that the sulfide sulfur
is enriched with the light isotope, and there is a wide variation of the d S^* value.
Both indicates a biogenic origin of sulfur. The mentioned problems show there
are still no convincing answers to many questions on the origin of the Mežica
ore deposit.
A typical example of an ore deposit which was formed along faults is the world
known Idrija, where starting in 1492 until now at least 144,000 tons of quick-
silver were mined. The ore-bearing solutions circulated along subvertical faults
which formed the Idrija graben. In the top part they cut the Carboniferous-
-Permian, Permian and Lower Triassic, as well as partly the Middle Triassic
beds.
The ore from Idrija is practically of monomineral composition. In numerous
ore bodies cinnabar is namely the only ore mineral, and in rich ore it is accom-
panied locally by droplets of native mercury. The native mercury is an econo-
mically important ore component only in Carboniferous-Permian beds. Pyrite
and marcasite are rather rare. Both were formed chiefly already during the
diagenesis of Late Paleozoic and Triassic beds. Exceptionally, metacinnabar,
sphalerite, and orpiment could be found in the ore. In veinlets cinnabar is accom-
panied by dolomite, calcite, and quartz. During mobilization they precipitated
from the country rock under the influence of hydrothermal solutions, and later
of pore waters.
There are, consequently, two mineralization stages. During the first stage
the epigenetic ore originated, and during the second the syngenetic ore. The
ore-bearing hydrothermal solutions arrived into the deposit area before the
culmination of the Middle Triassic igneous activity. During the first stage cinna-
bar crystallized in Late Paleozoic, Scythian, and Anisian beds from low-tempera-
The origin of Slovenian ore deposits	141
ture solutions (figs. 68 to 74). Subsequently, the Idrija graben v^as formed in the
Langobardian substage. The ore-bearing solutions of the second stage repeatedly
flov^ed through the mentioned strata, and then discharged on the bottom of
the shallow sedimentary basin in which cinnabar deposited (figs. 75 to 78).
In this manner, in the Langobardian Skonca beds and in hanging wall tuffs
as well as in tuf fites lenticular and layered syngenetic ore bodies were formed.
Locally, cinnabar occurs also in Cordevolian beds; however, all other Upper
Triassic and younger beds in the area of the Idrija deposit are completely barren.
Contrary to expectations, the mass-spectrometric analysis indicated a very
heterogeneous isotopic composition of sulfur. It is not sufficiently clear yet from
where sulfur was derived. Igneous origin is certainly also possible. The observed
fractionation of sulfur isotopes must be explained, in this case, by changing
physico-chemical conditions during the formation of the ore.
More or less at the same time as Idrija was formed also the mercury deposit
Podljubelj in the Karavanke Alps. Here, only Anisian beds were mineralized.
Smaller, irregular ore bodies are situated in two parallel zones in the recrystal-
lized and slightly silicified micritic limestone. They are formed by numerous
irregular and interlaced cinnabar-calcite veinlets, by fine cinnabar impregna-
tions (figs. 53 and 54), and to a lesser degree also by botryoidal cinnabar (figs. 54
and 55).
The ore from Idrija and Podljubelj is, consequently characterized by a very
similar mineral composition. Practically, the only ore component occurring in
either ore deposit, is the cinnabar. Its regular trace element is copper which
is probably of the same origin as the mercury. Higher contents of lead in some
samples of the «-steel ore-« in Idrija, and the presence of uranium in the Skonca
beds are attributed to their syngenetic concentrations in the organic matter. All
this indicates that the Idrija and the Podljubelj ores have been formed from
similar, highly differentiated hydrothermal solutions. Considering the fact that
in Idrija solutions followed deep faults, it may be supposed that mercury was
derived from the upper mantle.
From highly differentiated low-temperature hydrothermal solutions also
the antimony ore deposit Lepa Njiva originated. It is situated in Upper Permian
limestone. The question of its origin — associated with the Triassic, or with
Tertiary magmatic activity — is not solved yet. Solutions arrived along a strong
tectonical zone, and they resulted also in an intense silicification of limestone.
The mineral composition of the ore is very simple: next to stibnite (figs. 43
and 44) practically no other minerals are present. The isotopic composition of
sulfur favors its juvenile origin.
A separate group is formed by ore deposits which are directly connected with
the Triassic igneous activity. In the past large metallogenic importance was attri-
buted to this volcanic activity, which is the strongest in the geologic history
of Slovenia. According to our views, this emphasis was exaggerated. It is true
that there are no important concentrations of ore minerals in the very abundant
outcrops of Triassic volcanic and pyroclastic rocks. Besides, these rocks were
never, with a few exceptions, hydrothermally altered to any appreciable degree.
Also in older rocks, which directly surround the Triassic volcanics, occur no ore
deposits of any degree of importance, and hydrothermal alterations in them
are again only weakly developed.
10 — GEOLOGIJA 23/1	•
142	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
It would not be justified to deny the Triassic igneous activity all its metallo-
genic importance. There is no doubt that the deposits in the Pirešica keratophyric
area are directly associated with it. All are situated in the hydrothermally altered
biotite quartz keratophyre. These deposits never had any greater economic
importance. However, in the past numerous smaller pyrite bodies were mined
at Studenci, Železno, and Galicija. Pyrite (fig. 79) was accompanied by marcasite
(figs. 80 and 81) and in lesser quantities probably also by arsenopyrite. The
question whether these bodies are of volcanogenic-sedimentary, ore of hydro-
thermally-metasomatic origin, has so far not been solved.
In the eastern part of the keratophyre area lead-zinc ore was mined at Zavrh.
Ore occured in the silicified and recrystallized Ladinian reef limestone which
is enclosed by keratophyre tuff; the latter, too, was hydrothermally altered, and
to a slight extent mineralized. Exsolutions of ZnS-CuFeSg and of emulsion
textures (figs. 78 to 89) characteristic for this process indicate relatively high
temperatures of the genesis of this deposit. The concentrate of sphalerite is en-
riched in arsenic, cadmium, copper, gallium, indium, manganese, antimony, and
tin. Next to silver and arsenic the galena concentrate contains also copper, anti-
mony, and tin. Minor occurrences of lead-zinc ores occur also at Galicija, Lebič,
and Superger. In one of the drillings at Superger also lead-zinc ore with layered
structures and texture (figs. 85 and 86) was found; they are characteristic for
a volcanogenic-sedimentary origin.
According to mineral composition, ore structures and textures, as well as
geochemical association, the Zavrh ore differs from all the other lead-zinc ores
of Slovenia. It is close to some Montenegrin lead-zinc ores which are also asso-
ciated with the Middle Triassic igneous activity.
Other ore occurrences, which are probably also connected with the Middle
Triassic igneous activity, appear on Rudnica, in the eastern extension of the
Sava folds. In anisian beds between Olimje and Podčetrtek iron ore was mined;
it was prospected also to the west of Olimje. The primary mineralization was
deposited by hydrothermal solutions, which were derived most probably from
the same magmatic source as the augite porphyrite. During metasomatic pro-
cesses dolomite was altered chiefly into ankerite and partly also into siderite.
As a result of their oxidation iron hydroxides were formed, and they were mined
in the past. In the volcanogenic-sedimentary processes in the Pseudozilian beds
of Rudnica chert with hematite was formed, while in the southern slope of
Zusem there were occurrences of iron and manganese minerals in beds over-
lying the Pseudozilian strata.
The Rabelj beds, which were deposited during the Carnian stage, contain
in the region Turjak-Podlipa ferruginous-bauxitic rocks, mainly rich in silica.
Locally, oolitic textures occur; in places they contained enough iron to be mined
in the past. At Podlipa near Vrhnika an about four kilometres long lens was
found, being, however, relatively thin. A geographically discrete succession
of rock units and oolitic lenses in clastic development indicate that aluminum
and iron were redeposited.
The Jurassic beds are represented with Liassic, Doggerian, and Malmian
beds. They were deposited in shallow and deep marine conditions. Characteristic
for the shallow marine development are carbonate rocks of the shelf environ-
ment, and for the deep marine development platy limestone and slates. On the
The origin of Slovenian ore deposits	143
Dobrovlje plateau the Liassic beds are associated with porphyry, porphyrite,
keratophyre, and their tuffs. These rocks are evidence of eugeosynclinal Jurassic
volcanism. In Liassic beds of the deep marine development the only manganese
deposits in Slovenia are located. Concentrations of any interest occurred only
on Begunjščica. From the ore bearing bed which was enclosed in slates about
130,000 tons of ore with 30 Vo Mn were mined. Also at Vancovec, Počenska Gora,
and between Kobla and Crna Prst occurred manganese ore enclosed in slaty beds.
In all cases deposits are sedimentary. After the local emersion of Jurassic beds
in Malmian strata deposits of low-quality bauxite were formed, among others
also at Železni Klanci and Rjavi Grič.
In Cretaceous period continued a similar sedimentary environment as in the
Jurassic. Deposited were Valanginian, Hauterivian, Barremian, Aptian, Cenoma-
nian, Turonian, and Senonian beds. Deposits of the shallow marine facies are
much more abundant than those of the pelagic. During the Upper Cretaceous
in Central Slovenia the flysch miogeosynclinal trough started forming, and it
kept gradually spreading towards the south and the north until Eocene epoch.
During this period the shallow marine carbonate deposition continued south
of this trough. In places orogenetic movements uplifted younger Mesozoic beds
into the weathering zone. As a consequence, three horizons with lenses of mode-
rate quality bauxite were formed. The first horizon is intercalated between
the Lower Cretaceous and Upper Cretaceous beds, the second lies along the con-
tact of Turonian and Senonian beds, and the third is underlain by the Turonian
and Senonian strata, and is overlain by Paleocene beds.
During the deposition of Jurassic and Cretaceous beds the ore deposits, which
existed in Permian and Triassic beds, were brought by subsidence into deeper
parts of the lithosphere. When investigating the copper deposit Škofje, we
observed that, due to higher temperature and pressure, ore and gangue minerals
were partly mobilized and redistributed. Most probably similar phenomena
occurred also in other ore deposits, since similar conditions existed in them.
Cenozoic era
Up to now the origin of numerous Slovenian ore deposits was attributed
to their association with the Tertiary igneous activity. However, the more
the Tertiary igneous rocks and the environment of their emplacement became
known, the more convincing became the concept that Tertiary igneous phases
were of reduced metallogenetic importance. In the temporal sequence of the
emplacement of Tertiary igneous rocks, first the Oligocene andesite appeared
accompanied locally by dacite. Andesite was derived from the quartz dioritic
magma. It extruded to the surface mainly along the Smrekovec fault; and from
there eastwards it occurs also along the Šoštanj and Donat faults. Tuffs asso-
ciating andesite occur in the Oligocene beds in a very wide area.
Along the system of faults which form the Periadriatic lineament plutonic
rocks with prevailing hornblende-quartz diorite intruded in the Karavanke
area during Oligocene. It was derived from the quartz-dioritic magma, and
is characterized by parallel structure. Radiometric dating revealed an age of
about 29 million years. Since both rocks were formed from the quartz-dioritic
magma, and coincide in the age of their emplacement, it is believed that the
144	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Smrekovec andesite represents the extrusive rock of the same magma which
yielded the Karavanke diorite.
Close to the Periadriatic lineament also biotite-quartz diorite and grano-
diorite, which solidified from a magma of palingenic origin occur on Pohorje.
Rocks are probably more or less synchronous with the Karavanke diorite. Both
diorites, that of the Karavanke Alps and that of Pohorje, may be considered
synorogenic intrusives.
To all appearance, the Oligocene magmatism was a barren one. This concept
is supported by the absence of hydrothermal alteration of Oligocene plutonic
and volcanic rocks. Until now no concentrations of ore minerals have been found
in them. In the same line, no ore deposits are known along the contacts of
Oligocene igneous rocks and older adjacent rocks.
The igneous activity on Pohorje, which started in Oligocene with the intru-
sion of biotite-quartz diorite and granodiorite, terminated during the Helvetian
stage with the extrusion of dacitic magma. Dacite prevails in the western part
of Pohorje. Along its contact in the area of Mala Kopa by contact metamorphism
mainly Upper Cretaceous sedimentary rocks were altered, especially limestone
and marl. Skarns were formed with contact silicates which contain chiefly
magnetite, accompanied in lesser abundance by pyrrhotite, chalcopyrite, and
pyrite. In the past centuries iron ore was mined here. Mala Kopa is the only
deposit which can be reliably connected with the Tertiary magmatism.
The very dynamic tectonic erosion of older beds and heterogenous sedimen-
tary environments in individual depositional basins resulted during Tertiary
period into the deposition of very heterogeneous sedimentary rocks. However,
these rocks lack concentrations of ore minerals of any importance.
On the other hand, Quaternary fluvial deposits of Drava and Mura contain
some gold that was locally washed in the past. With the increasing prices of this
metal on the world market due attention should be given in the future to these
placers.
During the Quaternary period also small deposits of pisolitic bog iron ore
were formed. It was melted already in prehistoric times. Pisoliths composed
ore provided the basis of iron industry, which starting with the 14th century
principally of limonite were collected especially in the Triglav foothills. Bog iron
developed in Železniki, Kropa, Kamna gorica, and Bohinj.
Of considerable importance for the ore deposits of Slovenia were the Tertiary
tectonic phases. The paroxysm of the Alpidic orogeny coincided in these regions
most probably with the Rhodanian orogenic phase at the end of the Miocene
epoch. At that time the ore-bearing Carboniferous-Permian, Permian, and Trias-
sic beds were brought to higher levels by folding, and were thrust up over
younger beds. In this thrust faulting the Periadriatic lineament appears to have
had an important part being the root zone of overthrusts with the vergence
southwards, as well as northwards. Thus, the ore-bearing beds of the Idrija
ore deposit were uplifted from a depth exceeding 4,000 m; they were folded and
thrust forward from northeast to southwest. Nowadays, the Idrija deposit is
situated in a schuppen structure within the Ziri-Trnovo nappe. A part of the
deposit, approximately a quarter of it, was "lost" during thrusting somewhere
between the Jelovica high plain and Idrija.
The origin of Slovenian ore deposits	145
With the lower part of the Val Gardena beds in the Žiri-Trnovo nappe also
the uranium deposit of Zirovski Vrh rised to the surface. Orogenic movements
folded and deformed the ore-bearing beds, and affected also the ore bodies lying
in the so called double "S" structure (fig. 14). In the same nappe lies also
the copper deposit Skofje, as well as numerous ore occurrences in its environs.
The ore bearing Val Gardena beds were folded together with Carboniferous-
-Permian and Triassic strata. In one of the Skofje overthrust sheets the
ore-bearing horizon is located, however, in the overturned position. During
the orogeny in Zirovski Vrh and Skofje besides quartz also carbonate minerals
were mobilized into quartz-, carbonate- and quartz-carbonate veins and veinlets
with characteristic striped texture (fig. 24).
The lead-zinc ore deposits in Scythian beds, among others also Bohor, are
located in the Dolsko overthrust which was moved from the north in the Outer
Dinarides. Distance of overthrusting amounts to about 10 km.
North of the Periadriatic lineament in the northern Karavanke Alps the
Triassic and Jurassic beds were moved towards the north. Here, the Jazbine,
the Central, and the Northern overthrust zones are distinguished. The Mežica
ore deposit is located in the Central zone; the central underground workings
of this deposit are in the tectonic graben delimited by the Naveršnik, Godec,
Sumah, and Peca faults. Also beds in the graben itself are cut by numerous
faults; some of them were probably repeatedly active. Along faults and in frac-
tured zones crystallized ore minerals, as well as calcite and dolomite. In this way
were probably formed the discordant ore bodies, among them also the bodies
of the Union system (fig. 91).
Deformation of ore deposits continued also into the neotectonic time. The
Idrija deposit was cut by subvertical faults striking NW-SE with a horizontal
right movement of flanks. Along the Idrija fault a part of the deposit was moved
for about 2.5 km towards the southeast; several years ago it was discovered by
deep drilling at Ljubevč. The ore bodies were fractured, and in fissures super-
induced cinnabar, calcite, and dolomite crystallized. In the copper deposit
Skofje, and in the uranium deposit Zirovski Vrh gangue minerals were re-
worked. In veins quartz, carbonate, quartz-carbonate, and even albite veinlets
were formed, which contain in ore beds even sulfides (fig. 31). In the Mežica
deposit old faults were rejuvenated. Due to movements, the ore was fractured.
In rich lead ore the "lead mirrors" were formed, and during recrystallization
of galena often also the "lead tail". In youngest faults crystallized well developed
calcite crystals.
During Pliocene epoch and Quaternary period many ore deposits appeared
at land surface; the overlying beds having been wholly or partly removed by
denudation. Due to the penetration of surface waters rich in oxygen the physico-
-chemical conditions changed. The primary ore minerals became unstable and
they started to decompose. Unstable sulfides passed mainly into carbonates,
oxides, hydroxides, and sulfates. Very probably the surface waters brought from
overlying Carnian beds also molybdenum into the Mežica ore deposit. In this
manner wulfenite was precipitated, especially in the upper parts of some ore
bodies.
146	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Literatura
Aigner, A. 1970, Die Mineralschätze der Steiermark, Wien—Leipzig.
Berce, B. 1954, Hematitna mineralizacija v Hrastnem. Geologija 2, 254—260,
Ljubljana.
Berce, B. 1956, Pregled železnih nahajališč LR Slovenije. Prvi jugoslovanski
geološki kongres. 235—^259, Ljubljana.
Berce, B. 1958, Geologija živosrebmega rudišča Idrija. Geologija 4, 5—62.
Ljubljana.
Berce, 1960, Nekateri problemi nastanka rudišča v Mežici. Geologija 6, 235—250,
Ljubljana.
Berce, 1963, The formation of the ore-deposits in Slovenia. Rendiconti della
Societa Mineralogica Italiana, 19, 1—16, Pavia.
Berhane, M. 1976, Svinčevo cinkova orudenja ob unionskih prelomnicah v
Mežici. Diplomsko delo, Ljubljana.
Bibolini, A. 1933, Formazioni sedimentarie ramifere nel Goriziano. Assoc.
min. del Piemonte, Torino.
Bidovec, M. 1974, Antimonovo orudenje Lepa njiva pri Mozirju. Diplomsko
delo, Ljubljana.
Bidovec, M. 1980, Antimonova rudišča Lepa njiva. Geologija 23, 2. del, Ljub-
ljana.
B o r s i, S., Del Moro, A., Saši, F. P., & Z i r p o 1 i, G. 1973. Metamor-
phic evolution of the Austridic rocks to the south of the Tauern Windov (Eastern
Alps) radiometric and geo-petrologic data. Memorie della societa geologica Italiana,
12, 549—571, Pisa.
Bosellini, A. 1965, Lineamenti strutturali delle Alpi Meridionali durante il
Permo—Trias. Mem. del Museo di Storia Naturale della Venezia Tridentina, Vol. 15,
Part 3, Trento.
Bogel, H. 1975, Zur Literatur über die »Periadriatische Naht«. Verh. Geol. B.A.,
H. 2/3, 163—199, Wien.
Brigo, L., Di Colbertaldo, D. 1972, Un nuovo orrizonte metallifero nel
Paleozoieo delle Alpi Orientali. Proceedings of the second international symposium on
the mineral deposits of the Alps, 109—124, Ljubljana.
Brunlechner, A. 1885, Beiträge zur Charakteristik der Erzlagerstätte von
Littai in Krain. Jahrbuch geol. R.-A., 387—396, Wien.
Budkovič, T. 1978, Litološka kontrola uranovega orudenja na obzorju 430 m
v rudišču Žirovski vrh. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 1, 24—34, Ljubljana.
B u s e r , S. 1962, Razvoj jurskih slojev v slovenskem Dinarskem gorovju. Referati
5. savetovanja geologa, 163—167, Beograd.
B u s e r, S. 1965, Neue Forschungsergebnisse über die Juraschichten in Süd-
slowenien. Anzeiger Math. Nat. Kl. österr. Akad. Wiss., Jg. 1965, 9, 161—165, Wien.
B u s e r , S. 1967, Über die Kreideschichten Südsloweniens. Anzeiger mathem.-
naturw. Kl. österr. Akad. Wiss., Jg. 1967, 11, 337—341, Wien.
B u s e r, S. 1968, Razvoj jurskih skladov v slovenskih zunanjih Dinaridih. I. ko-
lokvij o geol. Dinaridov 1. del, 59—67, Ljubljana.
B u s e r, S. 1969, Vodnik za geološko ekskurzijo po Karavankah (Geologischer
Exkursionsführer in der Karawanken). 2. simpozij o geologiji Karavank, 1—19, Ljub-
ljana.
B u s e r , S. 1973, Tolmač lista Gorica. Zvezni geološki zavod, Beograd.
B u s e r, S. 1974 a, Tolmač lista Ribnica. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Bus er, S. 1974 b, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin, Geologija
17,	Ljubljana.
Bus er, S. 1975, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin, Geologija
18,	Ljubljana.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	147
B u s e r, S'., Lukacs, E. 1966, Bauxite in Slowenien. Annales Instituti Geo-
logici Publici Hungarici, Vol. LIV., Fasc. 3., 210—220, Budapest.
Buser, S., Ramovš, A. 1968, Razvoj triadnih skladov v slovenskih zunanjih
Dinaridih. I. kolokvij o geol. Dinaridov. 1. del, 33—42, Ljubljana.
Cimerman, F. 1967, Oligocene beds in the Upper Camiola (Slovenia, NW
Yugoslavia) and their foraminiferal fauna. Bull Sei. Yugosl. Sect. A., 251—253,
Zagreb.
Cissarz, A. 1951, Položaj ležišta u geološkoj gradi Jugoslavije. Geološki vesnik
IX, Beograd.
Cissarz, A. 1956, Lagerstätten und Lagerstättenbildung in Jugoslawien. Ras-
prave Zavoda za geološko i geofizičko istraživanje N. R. Srbije, Beograd.
Clar, E, 1929, Ein Beitrag zur der Blei-Zinklagerstätte von Schönstein (Šoštanj)
bei Cilli (Celje), Jugoslawien. Akad. Wiss., Sitzungsberichte, Abt. I., Band 138, Heft
1—10, 283—297, Wien.
Clar, E., Fritsch, W., Meixner, H., Pilger, A., Schönenberg,
R., 1963, Die geologische Neuaufnahme des Saualpenkristallins (Kärnten). Carinthia II,
Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, 73. bzw. 153 Jg.,
Klagenfurt.
Cliff, R., H o 1 z e r , H. F.. Rex, D. C. 1974, The Age of the Eisenkappel
Granite and the History of the Periadriatic Lineament. Verh. geol. B.-A., Jg. 1974,
Heft 2—3, 347—350, Wien.
Colbertaldo, D. di, Slavik, S. 1961, II giacimento cinabrifero di Idria
in Jugoslavija. Rendiconti della Societa Mineralogica Italiana, 17, 1—22, Pavia.
C i r i č, B. 1974, Sirenje zemlje, — glavni uzročnik savremene tektogeneze. Iz
zbornika »Metalogenija i koncepcija geotektonskog razvoja Jugoslavije«, 287—326,
Beograd.
Cešmiga, I. 1959, Rudarstvo Slovenije. Nova proizvodnja, Ljubljana.
D e 1 e o n , G. 1969, Pregled rezultata odredivanja apsolutne starosti granitoidnih
stena u Jugoslaviji. Radovi IGRI, sv. 6, 165—182, Beograd.
Dietrich, V. J. 1976, Plattentektonik in den Ostalpen. Geotektonische For-
schungen, Heft 50, 1—84, Stuttgart.
Dimitrijevic, M. D. 1974, Dinaridi: jedan model na osnovama »nove global-
ne tektonike«. Iz zbornika »Metalogenija i koncepcija geotektonskog razvoja Jugosla-
vije« 119—151, Beograd.
Dolar-Mantuani, L. 1935, Razmerje med tonaliti in apliti pohorskega ma-
siva. Geol. Anali Balkanskog Poluostrva, Knjiga XII, Sveska 2, 1—164, Beograd.
Do lar-Mantuani, 1938, Tonaliti na Pohorju, takozvani pohorski granit.
Tehnika in gospodarstvo, 17—32, Ljubljana.
Dolar-Mantuani, L. 1940, Diferenciacija magmatskih kamenin na Pohorju.
Razprave mat.-prirodosl. razr. Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1—13,
Ljubljana.
Dolenc, T., Lukacs, E., Pečnik, M. 1979, Uranopilit, zippeit in johannit
— recentni sekundarni uranovi minerali iz rudišča Žirovski vrh. Rudarsko-metalur-
ški zbornik, št. 2—3, 179—184, Ljubljana.
Dräsche, R. v. 1875, Über ein neues Braunsteinvorkommen in Untersteier-
mark. Verh. geol. R. A., 52, Wien.
D r e g e r , J. 1920, Erläuterungen zur geologischen Karte Rohitsch-Drachenburg,
1—42, Wien.
Drovenik, F., Drovenik, M., Grad, K. 1972. Kupferführunde Grödener
Schichten Sloweniens. Proceedings of the second international symposium on the
mineral deposits of the Alps, 95—107, Ljubljana.
Drovenik, M. 1968, Psevdomorfoze rudnih mineralov po rastlinskih drobcih
v bakrovem rudišču Škofje. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2, 141—146, Ljubljana.
148	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Drovenik, M. 1970, Nastanek bakrovega rudišča Škofje. Prvi kolokvij o geo-
logiji Dinaridov, 2. del 17—63, Ljubljana.
Drovenik, M. 1972, Prispevek k razlagi geokemičnih podatkov za nekatere
predornine in rude Slovenije. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2—3, 145—167, Ljub-
ljana.
Drovenik, M., 1979, Prilog poznavanju geneze bakrovih ležišta i rudnih po-
java u crvenim permskim peščarima SR Slovenije i SR Srbije. Rudarsko-metalurški
zbornik, št. 2—3, 139—153, Ljubljana.
Drovenik, M., Car, J. inStrmole, D. 1975, Langobardske kaolinitne
usedline v idrijskem rudišču. Geologija 18, 107—155, Ljubljana.
Drovenik, M., Duhovnik, J., Pezdič, J. 1976, Izotopska sestava žvepla
v sulfidnih rudnih nahajališčih v Sloveniji. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2—3,
193—246, Ljubljana.
Drovenik, M., Leskovšek, H., Pezdič, J. in Štrucl, I. 1970,
Izotopska sestava žvepla v sulfidih nekaterih jugoslovanskih nahajališč. Rudarsko-
metalurški zbornik, št. 2—3, 153—173, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1953, Prispevek h karakteristiki magmatskih kamenin Črne
gore, njihova starost in razmerje do triadnih magmatskih kamenin v Sloveniji. Geo-
logija 1, 182—223, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1954, O izvoru molibdena v svinčevem in cinkovem rudišču
Mežica, Geologija 2, 113—117, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1956 a, Über die metallogenetischen Epochen und Provinzen
Jugoslawiens. Berg- und Hüttenmännische Monatshefte, 101. Jahrgang, Heft 2, 30—32,
Wien.
Duhovnik, J. 1956 b. Pregled magmatskih in metamorfnih kamenin Slovenije.
Prvi jugoslovanski geološki kongres, 23—26, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1967, Facts for and against a syngenetic origin of the stra-
tiform ore deposits of lead and zinc. Economic Geology Monograph 3, 108—125, New
York.
E X n e r , C. 1971, Geologie der Karawankenplutone östlich Eisenkappel, Kärnten.
Mitt. Geol. Ges. in Wien, 64. Band, 1—108, Wien.
Fabjančič, M. 1966, O baritu na Slovenskem. Geologija 9, 505—526, Ljub-
ljana.
Faninger, E. 1961 a, Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri Laškem.
Geologija 7, 197—225, Ljubljana.
Faninger, E. 1961 b, Albitiziran kremenov porfirit dz kokrškega kamnoloma.
Geologija 7, 227—232, Ljubljana.
Faninger, E. 1965, Kemizem wengenskih magmatskih kamenin na Sloven-
skem, prikazan s parametri Zavarickega. Geologija 8, 225—248, Ljubljana.
Faninger, E. 1966, Hiperstenov andezit pri Sv. Roku ob Sotli. Geologija 9,
549—553, Ljubljana.
Faninger, E. 1970, Pohorski tonalit in njegovi diferencdati. Geologija 13, 35—104,
Ljubljana.
Faninger, E. 1971, Plagioklazi v triadnih predorninah na Slovenskem. Geolog'i-
ja 14, 227—233, Ljubljana.
Faninger, E. 1973, Pohorske magmatske kamenine. Geologija 16, 271—315,
Ljubljana.
Faninger, E. 1976, Karavanški tonalit. Geologija 19, 153—210, Ljubljana.
Faninger, E., Štrucl, I. 1978, Plutonic emplacement in the Eastern Kara-
vanke Alps. Geologija 21, 81—87, Ljubljana.
Florjančič, A. P. 1970, Geološke prilike in orudenje z živim srebrom v Pod-
Ijubelju. Diplomsko delo, Ljubljana.
Flügel, H. W. 1975, Einige Probleme des Variszikums von Neo-Europa. Geol.
Rundschau 64, Stuttgart.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	149
Fritsch, W. 1970, Die Mineralschätze Krains. Zeitsch. des B. und H. Vereins
für Kärnten, Klagenfurt.
Gantar, I. 1952, Rudarsko-geološka študija rudišča Škofje. Diplomsko delo,
Ljubljana.
Gehlen, v. K., N i e 1 s e n , H. 1969, Schwefel-Isotope aus Blei-Zink-Erzen von
Oberschlesien. Mineralium Deposita, No. 3, 308—310, Berlin.
Germovšek, C. 1954a, Zgornjejurski hidrozoji iz okolice Novega mesta. Raz-
prave SAZU, 4. razr., 2, 341—386, Ljubljana.
Germovšek, C. 1954 b, Petrografske raziskave na Pohorju v letu 1952. Geo-
logija 2, 191—210, Ljubljana.
Germovšek, C. 1955, O geoloških razmerah na prehodu Posavskih gub v Do-
lenjski kras med Stično in Šentrupertom. Geologija 3, 116—135, Ljubljana.
Germovšek, C. 1959, Triadne predornine severovzhodne Slovenije. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, IV. razred, 1—133, Ljubljana.
G r a b e r, H. V. 1929, Neue Beiträge zur Petrographie und Tektonik des Kri-
stallins von Eisenkappel in Süd-Kärnten. Mit. d. geol. Ges. XXII B. 25—64, Wien.
Grad, K. 1967, Geologija Kozjanskega, Geografski zbornik X, 7—16, Ljubljana.
Grad, K. in Fer jančič, L. 1976, Tolmač za list Kranj. Zvezni geološki za-
vod, Beograd.
Grad, K., Hinterlechner-Ravnikova, A., Ramovš, A. 1962, Re-
gionalna ispitivanja razvoja gredenskih slojeva u Sloveniji. Referati V. savetovanja
geologa SFRJ, 77—81, Beograd.
Grafenauer, S. 1958, Diskusija k članku Rudarsko-geološka karakteristika
Rudnika Mežica, Geologija 4, 229—236, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1963, O mineralnih paragenezah Litije in drugih polimetal-
nih nahajališč v posavskih gubah. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 3, 245—260, Ljub-
ljana.
Grafenauer, S. 1964, Najdišča antimonita v Sloveniji. Rudarsko-metalurški
zbornik, št. 3, 257—270, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1965, Genetska razčlenitev svinčevih in cinkovih nahajališč
v Sloveniji. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2, 165—171, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1966, Metalogenija i mineraloške karakteristike bakrovih
pojava u Sloveniji. Referati VI. savetovanja geologa SER Jugoslavije II, 377—396,
Ohrid.
Grafenauer, S. 1968, Granati iz Kotelj na Koroškem. Rudarsko-metalurški
zbornik, št. 1, 17—22, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1969, O triadni metalogeni dobi v Jugoslaviji. Rudarsko-meta-
lurški zbornik, št. 3—4, 353—364, Ljubljana.
Grafenauer, S., Gorenc, B., Marinkovič, V., Strmole, D., and
Maksimovič, Z., 1969, Physical properties and the chemical composition of spha-
lerites from Yugoslavia. Mineralium Deposita, No. 3, 275—282, Berlin.
G r a b e r , H. V. 1929, Neue Beiträge zur Petrographie und Tektonik des Kristal-
lins von Eisenkappel in Südkärnten, Mitt. geol. Ges. in Wien, XXII, B., 25—64, Wien.
Granigg, B. in Koritschoner, J. H. 1914, Die geologischen Verhaeltnisse
des Bergbaugebietes von Miess in Kaernten. Zeitschr. f. Prakt. Geologie, Jhg. 22, H.4/5,
171—123, Berlin.
Grdnenko, V. A. , Z air i, N. M., Šadlun, T. N., 1974, Poligennaja
priroda globuljarnyh sulfidov v stratiformnyh mestoroždenijah. Geologija rudnyh
mestoroždenij, no. L, 66—77, Moskva.
Hacquet, B. 1778, Oryctographia carniolica I, Leipzig.
Hadži, E., Pantdč, N., Aleksič, V., Kalenič, M. 1974, Alpidi jugo-
istočne Europe u svetlu tektonike ploča. Iz zbornika »Metalogenija i koncepcije geo-
tektonskog razvoja Jugoslavije« 231—260, Beograd.
150	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Hamrla, M. 1954, Geološke razmere ob severnem robu laške sinklinale vzhodno
od Savinje. Geologija 2, 118—144, Ljubljana.
Hamrla, M. 1955, Geologija Rudnice s posebnim ozirom na rudne pojave.
Geologija 3, 81—109, Ljubljana.
Hatle, E. 1885, Die Minerale des Herzogthums Steiermark, Graz.
Hauer, F. 1867—73, Geologische Übersichtskarte des Österr.-Ungar. Monarchie
1 : 576 000, Bl. VI. Wien.
Hegemann, F. 1960, Über extrusiv-sedimentäre Erzlagerstätten der Ostalpen.
II. Teil. Zeitschrlift für Erzbergbau und Metallhüttenwesen, B.-A. XII, 122—127, Stutt-
gart.
Hinterlechner, A. 1959, Ladinske kamenine in hidrotermalne spremembe
črnega glinastega skrilavca v okolici Črne pri Kamniku. Geologija 5, 129—152, Ljub-
ljana.
Hinterlechn er- Ravnik, A. 1965, Magmatske kamenine v grödenskih
skladih Slovenije. Geologija 8, 190—224, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A. 1971, Pohorske metamorfne kamenine. Geo-
logija 14, 187—226, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A. 1973, Pohorske metamorfne kamenine II.
Geologija 16, 245—270, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A. & Pleničar, M. 1967, Smrekovški andezit
in njegov tuf. Geologija 10, 219—237, Ljubljana.
Hinterlechner, K. 1918, Über die alpinen Antimon vorkommen. Jb. geol.
R.-A., 341—403, Wien.
Isailovič, S. & Miličevič, M. 1964, Geološko kartiranje granita Črne
na Koroškem i obodnih tvorevina. Poročilo Zavoda za nuklearne surovine, Beograd
(Arhiv: Rudniki svinca in topilnica Mežica).
Iskra, M. 1965, Geološka zgradba Savskih jam. Geologija 8, 279—298, Ljubljana.
Iskra, M. 1969, Geološka starost rudonosnih plasti v Puharju, Geologija 12.
161—164, Ljubljana.
Iskra, M. 1973, Pb-Zn u donjem trijasu Posavskih bora (jugoistočna Slovenija),
Referati s posvetovanja »Istraživanja olovno-cinkovih mineralizacija na teritoriji
SFRJ«, Zvečan.
Iskra, M. 1976, O pirešičkem vulkanizmu. Geologija 19, 251—257, Ljubljana.
Jankovič, S. 1967, Wirtschaftsgeologie der Erze. Springer Verlag, Wien-New
York.
Jelene, D. 1953, O preiskovanju mineralnih surovin v L. R. Sloveniji, Geolo-
gija 3, 11—36, Ljubljana.
Jieha, H. L. 1951, Alpine lead-zink-ores of Europe. Econ. Geol. 46, 707—730,
Lancaster.
John, K. 1874, Vorkommen eines dem Wocheinit (Bauxit) ähnlichen Minerals
aus Kokarje. Verh. geol. R.-A., 289—290, Wien.
Jurkovic, I. 1961, Minerali željeznih rudnih ležišta Ljubije kod Prijedora. Geo-
loški vjesnik, sv. 14, 161—218, Zagreb.
Jurkovšek, B. 1978, Biostratigrafija karnijske stopnje v okolici Mežice. Geo-
logija 21/2, 173—208, Ljubljana.
Kahler, F. 1953, Der Bau der Karawanken und des Klagenfurter Beckens.
Carinthia II, Sonderh. 16, 1—78, Klagenfurt.
Kahler, F. 1959, Sedimentation und Vulkanismus in Perm Kärntens und
seiner Naehbarräume. Geol. Rundschau, B. 48, 141—147, Stuttgart.
Kovačevič, R. 1968, Über die Uranerzvorkommen in Vorgebirge der Juli-
sehen Alpen. Freiberger Forschungshefte, C. 231, 175—^179, Leipzig.
Kossmat, F. 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Juli-
sehen Alpen. Jb. geol. R.-A., 56, 259—276, Wien.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	151
Kossmat, F. 1910, Erläuterungen zur geologischen Karte Bischoflack-Idria,
1—98, Wien.
Kossmat, F. 1911, Geologie des Idrianer Quecksilberbergbaues. Jb. geol. R.-A.,
339—384, Wien.
Kossmat, F. 1913, Die adriatische Umrandung in der Alpinen Faltenregion.
Mitt. geol. Ges. 61—165, Wien.
Kraus, M. 1913, Ein Beitrag über den Einfluss der Spaltenbildung, der Löslich-
keit des Nebengesteines und vorlaufender Thermen auf die Entstehung der Bleiglanz-
Zinkblendelagerstätten. österr. Zeitschrift für das Berg- und Hüttenwesen. No. 45,
639—643, 46, 678—679, Wien.
Kropač, J. 1912, Die Lagerstättenverhältnisse des Bergbaugebietes Idria, Wien.
Kuščer, D. 1967, Zagorski terciar. Geologija 10, 5—85, Ljubljana.
Kuščer, D., 1975, Ali so Posavske gube zgrajene iz krovnih narivov. Geologija
18, 215—222, Ljubljana.
Kühn, O., Ramovš, A. 1965, Zwei neue Trias-Ammonitenfunden der Um-
gebung von Novo mesto. Jugosl. akad. znan. umjet.. Acta geologica 5, 13—34, Zagreb.
L i 11, M. 1865, Thonerde-Eisenoxyd-Hydrath (Bauxit) aus dem Wochein. Oesterr.
Zeitschrift für das Berg- und Hüttenwesen, 290, Wien.
Limanovsky, M. 1910, Wiekle przemieszenia mas skalnych w Dynarydach
kolo Postojny. Raz. Wydz. pryr. akad. Umiej., Serye III., Tom 10, Krakow.
Lipoid, M. V. 1857, Erzvorkommen in Oberkrain, Jb. geol. R.-A., Sitzungs-
bericht vom 18. April 1857, 384—386, Wien.
Li p o 1 d, M. V. 1862, Eisensteinvorkommen von Prassberg. Jb. geol. R.-A.,
299—300, Wien.
Lipoid, M. V. 1874, Beschreibung einiger Quecksilber-Erzvorkommen in
Kärnten und Krain. österr. Zeitschrift für das Berg- und Hüttenwesen 289—291, Wien.
Lippolt, H. J., Pidgeon, R. 1974, Isotopic mineral ages of a diorite from
the Eisenkappel intrusion, Austria. Z. Naturforsch. 29 a, Wiesbaden. (Loc. cit. Schar-
bert, S. 1975).
Lukacs, E., F1 o r j a n č i č , A. P. 1974, Uranium ore deposits in the Permian
sediments of Northwest Yugoslavia. Proceedings of a symposium »Formation of ura-
nium ore deposits«. International Atomic Energy Agency, 313—329, Vienna.
Maucher, A. 1965 v: M. Fabjančič: Razprave na mednarodnem posveto-
vanju v Mežici 17. 11. 1964. Rudarsko-metalurški zbornik št.2, 181—194, Ljubljana.
Metz, K. 1957, Lehrbuch der tektonischen Geologie. Stuttgart.
Mihajlovič, M., Ramovš, A. 1965, Liadna cefalopodna favna na Begunj-
ščici v Karavankah. Razprave SAZU, 4. razr., 8, 417—438, Ljubljana.
M i k u ž V. 1976, Biostratigrafski razvoj terciarnih plasti v Lepenah nad Javor-
niškim Rovtom. Diplomsko delo, Ljubljana.
Mioč, P. 1975 Osnovna geološka karta SFRJ 1 :100 000 list Ravne. Geologija 16,
363—365, Ljubljana.
Mioč, P. 1977, Geološka zgradba Dravske doline med Dravogradom in Selnico.
Geologija 20, 193—230, Ljubljana.
Mioč, P., Ramovš, A. 1973, Erster Nachweis des Unterdevons im Kozjak-
Gebirke (Possruk) westlich von Maribor (Zentralalpen). Bull. Sc. Cons. Akad. Yugosl.
(A), 18, 135—136, Zagreb.
Mittempergher, M. 1974, Genetic characteristics of uranium deposits
associated with Permian sandstone in the Italian Alps. Proceedings of a symposium:
Formation of uranium ore deposits. International Atomic Energy Agency, 299—312,
Vienna.
Mlakar, I. 1964, Vloga postrudne tektonike pri iskanju novih orudenih con
na območju Idrije. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 1, 19—25, Ljubljana.
Mlakar, I. 1967, Primerjava spodnje in zgornje zgradbe idrijskega rudišča.
Geologija 10, 87—126, Ljubljana.
152	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Mlakar, I. 1969, Krovna zgradba idrijsko-žirovskega ozemlja. Geologija 12,
5—72, Ljubljana.
Mlakar, I. 1974, Osnovni parametri proizvodnje rudnika Idrija skozi stoletja.
Idrijski razgledi, XIX, 3—4, Idrija.
Mlakar, I., Drovenik, M. 1971, Strukturne in genetske posebnosti idrij-
skega rudišča. Geologija 14, 67—126, Ljubljana.
Mlakar, I., Pavlovec, R. 1961, Kritične pripombe k poročilom o živem
srebru v Vipavski dolini. Nova proizvodnja, 12, 2—3, 122—117, Ljubljana.
Moser, L. C. 1890, Vorkommen von Mercur bei Manče. Verh. geol. R.-A.,
249—250, Wien.
M u n d a , M. 1938, Milonitski galenit iz Mežice. Rudarski zbornik 2, 79—90, Ljub-
ljana.
M u n d a , M. 1953, Geološko kartiranje med Hrastnikom in Laškim. Geologija 1,
37—89, Ljubljana.
Neugebauer, J. 1970; Alt-paläozoische Schichtfolge, Deckenbau und Meta-
morphose-Ablauf im südwestlichen Saualpen-Kristallin (Ostalpen). Ostalpen-Tektonik
II. Geotektonische Forschungen, H. 35, 23—93, Stuttgart.
Neugebauer, J. in Kleinschmidt, G. 1971, Ansatz zu einer echten
Stratigraphie in metamorphen Altpaläozoikum der Ostalpen. Z. Deutsch, geol. Ges.,
Jg. 1970, Bd. 122, 113—122, Hannover.
Nielsen, H. 1965, S-Isotope in marinen Kreislauf und das ö S®^ der früheren
Meere. Geol. Rundschau 55, 160, Stuttgart.
N i k i t i n , V. V. 1940, Nauk o nahajališčih koristnih izkopanin. Univerza v Ljub-
ljani, 1940.
Omaljev, V. 1967, Razvoj gredenskih slojeva i uranova mineralizacije u ležištu
Žirovski vrh. Radovi IGRI, sv. 3, Beograd.
Omaljev, V. 1971, Prospekcija radioaktivnih kamenin v Sloveniji. Geologija 14,
161—186, Ljubljana.
Ozerova, N. A., Vinogradov, V. I., Mlakar, I., Fedorčuk,
V. P., Titov, I. N. 1973, Izotopnyj sostav sery v rudah nekotoryh mestoroždenij
zapadnoj časti sredizemnomorskogo rtutnogo pojasa. Iz zbornika: Očerki geohimii
otdel'nyh elementov, 275—310, Moskva.
Papp, A. 1954, Miogypsinidae aus dem Oligozän von Zagorje. Geologija 2,
168—178, Ljubljana.
Papp, A. 1955, Lepidocyclinen aus Zagorje und Tuhinjska dolina östlich von
Kamnik (Slowenien). Geologija 3, 209—215, Ljubljana.
Papp, A. 1959, Nummuliten aus Poljšica (Slowenien). Geologija 5, 31—36, Ljub-
ljana.
Pavlovec, R., Pavšič, J. 1971, Zoophycos (Annelida, Polychaeta) v pod-
sabotinskih plasteh zahodne Slovenije. Geologija 14, 63—66, Ljubljana.
Pečnik, M. 1974, Petrološke in rudnomikroskopske značilnosti jalovih in oru-
denih peščenjakov v prečnikih H-61 in H-63 uranovega rudišča Žirovski vrh. Diplom-
sko delo, Ljubljana.
P i e r a u , H. 1958, Zur Stratigraphie und Tektonik jungtertiärer Ablagerungen
im nordwestlichen Krško polje. Geologija 4, 111—148, Ljubljana.
Pilz, A. 1915, Das Zinnobervorkommen von Idria in Krain unter Berücksichti-
gung neuerer Aufschlüsse. Glückauf, 1057—1066, 1081—1084 in 1105—1100, Essen.
Placer, L. 1973, Rekonstrukcija krovne zgradbe idrijsko žirovskega ozemlja.
Geologija 16, 317—334, Ljubljana.
Placer, L. Strukturna kontrola epigenetskih rudnih teles v idrijskem rudišču.
Rudarsko-metalurški zbornik, št. 1, 3—30, Ljubljana.
Placer, L., Car, J. 1975, Rekonstrukcija srednjetriadnih razmer na idrij-
skem prostoru. Geologija 18, 197—209, Ljubljana.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	153
Placer, L. & Car, J. 1977, Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. Geo-
logija 20, 141—166, Ljubljana.
Pleničar, M. 1954, Obmurska naftna nahajališča. Geologija 2, 36—93, Ljub-
ljana.
Pleničar, M. 1955, Oolitni boksit v kredi na Primorskem. Geologija 3, 198—203,
Ljubljana.
Pleničar, M. 1960, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem
in Notranjskem. Geologija 6, 22—145, Ljubljana.
Pleničar, M. 1962, Položaj krede južne Slovenije v mediteranski geosinklinali.
Geologija 7, 35—42, Ljubljana.
Pleničar, M. 1965, O novih najdbah rudistov na območju Kočevskega Roga.
Geologija 8, 92—101, Ljubljana.
Pleničar, M. 1968, Kreda v severozahodnih Dinaridih. Prvi kolokvij o geolo-
giji Dinaridov, 1. del, 89—95, Ljubljana.
Pleničar, M. 1970, Tolmač za list Goričko in Leibnitz. Zvezni geološki zavod,
Beograd.
Pleničar, M., Bus er, S. 1967, Kredna makrofavna Trnovskega gozda. Geo-
logija 10, 147—159, Ljubljana.
Pleničar, M. in sodel., 1970, Tolmač za list Postojna. Zvezni geološki zavod,
Beograd.
Pleničar, M., Premru, U. 1975, Facijelne karakteristike sjeverozapadnih
Dinarida. 2. godišnji znanstveni skup sekcije za primjenu geologije, geofizike i geo-
hemije znanstvenog savjeta za naftu JAZU, 47—54, Zagreb.
Pleničar, M., Ramovš, A. 1954, Geološko kartiranje severovzhodno od
Brežic. Geologija 2, 242—253, Ljubljana.
Pleničar, M., Premru,U. 1977, Tolmač za list Novo mesto. Zvezni geološki
zavod, Beograd.
Premru, U. 1974a. Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih gub.
Geologija 17, 261—297, Ljubljana.
Premru, U. 1974b. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000 list Ljubljana,
Geologija 17, 497—499, Ljubljana.
Premru, U. 1975a. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000 list Ljubljana,
Geologija 18, 360—362, Ljubljana.
Premru, U. 1975b. Posavske gube so zgrajene iz narivov. Geologija 18, 223 do
229, Ljubljana.
Premru, U. 1975c, Starost ponikvanskih skladov. Geologija 18, 75—86, Ljub-
ljana.
Premru, U. 1976, Neotektonika vzhodne Slovenije, Geologija 19, 211—249,
Ljubljana.
P r o t i č , M. 1968, Litološki odnosi i geohemijska obeležja gredenskih peščara
Savskih bora (SR Slovenija). Radovi IGRI, sv. 4, 57—72, Beograd.
Radusinovič, D. 1967, Mineraloški sastav i geneza uranskog ležišta Žirovski
vrh, Slovenija, Radovi IGRI, sv. 3, 1—16, Beograd.
Rakovec, I. 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. Zgodovina Ljubljane,
1, 11—207, Ljubljana.
Rakovec, I. 1956, Pregled tektonske zgradbe Slovenije. Prvi jugoslovanski
geološki kongres, 73—83, Ljubljana.
Ramovš, A. 1954, Karbonski konglomerat na zahodnem obrobju Ljubljanskega
polja. Geologija 2, 211—220, Ljubljana.
Ramovš, A. 1956, Razvoj paleozoika na Slovenskem. I. jugoslovanski geološki
kongres, 27—34, Ljubljana.
Ramovš, A. 1958 a, O faciesih v zgornjem wordu in zgornjem permu v Slove-
niji. Geologija 4, 188—192, Ljubljana.
154	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Ramovš, A. 1958b, Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih.
Razprave SAZU, 4, 451—622, Ljubljana.
Ramovš, A, 1960, Razvoj mlajših paleozojskih skladov v Vitanjskem nizu.
Geologija 6, 170—234, Ljubljana.
Ramovš, A. 1965a, Razvoj mlajšega paleozoika v okolici Ortneka na Dolenj-
skem. Razprave SAZU, 8, 319—416, Ljubljana.
Ramovš, A. 1965 b, O »hochwipfelskih skladih« v posavskih gubah in o »kar-
bonskih plasteh« v njihovi soseščini. Geol. vjesnik 18/2, za leto 1964, 341-^45, Zagreb.
Ramovš, A. 1966, Razvoj srednjega perma v Jugoslaviji v luči novih razisko-
vanj. Referati VI. savetovanja geologa SFRJ Jugoslavije, 449—460', Ohrid.
Ramovš, A. 1969, Iz geološke zgodovine zahodnih Karavank, Jeseniški zbornik
Jeklo in ljudje 2, 233—250, Jesenice.
Ramovš, A. 1970 a, Karbonat-Sedimente im Unterkarbon-Flysch in den
Südkarawanken. Verh. geol. R.-A., 4, 689, Wien.
Ramovš, A. 1970 b, Stratigrafski in tektonski problemi triasa v Sloveniji. Geo-
logija 13, 159—173, Ljubljana.
Ramovš, A. 1971, Einige neue Feststellungen aus dem Altpaläozoikum und
Unterkarbon der Südkarawanken. Z. deutsch, geol. Ges. 122, 157—160, Hannover.
Ramovš, A. 1972, Mikrofauna der alpinen und voralpinen Trias Sloweniens.
Mitt. Ges. Geol. Bergbaustud. 21, 413—426, Innsbruck.
Ramovš, A. 1974, Fortschritte in der Untersuchung des Unter- und Mittel-
Perms in Slowenien, NW Jugoslawien. Carinthia 2, 164/84, 99—103, Klagenfurt.
Ramovš, A. & Jurkovšek, B. 1976, Srednjekarbonski prodniki v trogkofel-
skem konglomeratu pri Podlipoglavu. Geologija 19, 35—44, Ljubljana.
Ramovš, A., Kochansky-Devide, V. 1965, Razvoj mlajšega paleo-
zoika v okolici Ortneka na Dolenjskem. Razprave SAZU, 8, 314—416, Ljubljana.
Riedl, Em. 1857, Geognostische Skizze des Pristovo-Thales bei Cilli. Jb. geol.
R.-A., 288—292, Wien.
Riedl, Em. 1877, Das Schwefelkies-Vorkommen des Sannthaies. Oesterr. Zeit-
schrift für das Berg- und Hüttenwessen, 527—528 in 543—545, Wien.
Riedl, Em. 1886, Littai. österr. Zeitschr. für das Berg- und Hüttenwesen,
333—341, Wien.
R i e g e r , S. 1897. Das Quecksilber Berg- und Hüttenwerk zu St. Anna in Ober-
krain. österr. Zeitschr. für das Berg- und Hüttenwesen, 505—508 in 520—523, Wien.
Riehl-Herwirsch, G. 1970, Zur Altersstellung der Magdalensbergserie
Mittelkärnten Österreich. Mitt. Ges. Geol. Bergbaustud., 19, 195—214, Wien.
Rihteršič, J. 1958, Bentoniti v Celjski kotlini. Geologija 4, 193—196, Ljubljana.
Rijavec, L. 1970, Stratigrafija terciarnih plasti severno od Maribora. Zbornik
7, kongresa geologa SFRJ, 1. knj. 275—286, Zagreb.
Ristič, M., Markov, C. 1971, Mineraloško-geohemijske odlike, sredina talo-
ženja, indikatori orudnjenja i način postanka ležišta urana Žirovski vrh u SR Sloveniji.
Radovi IGRI, sv. 3, 1—34, Beograd.
Rolle, F. 1857 a, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Weiten-
stein, Windisch-Graz, Cilli und Marburg in Untersteiermark. Jb. geol. R.-A., 403—465,
Wien.
Rolle, F. 1857 b, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Ehren-
hausen, Schwanberg, Windisch-Feistriz und Windisch-Graz in Steiermark. Jb. geol.
R.-A., 266—288, Wien.
Saukov, A. A., Ajdin'jan, N. H., Ozerova, N. A. 1972, Očerki
geohimii rtuti. Akademija nauk SSR, Moskva.
Scharbert, S. 1975, Radiometrische Altersdaten von Intrusivgesteinen in
Raum Eisenkappel (Karawanken, Kärnten). Verh. Geol. B.-A., Heft 4, 301—304, Wien.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	155
Schneider, H. J. 1954, Die sedimentäre Bildung von Flusspat im oberen
Wettersteinkalk der nördlichen Kalkalpen. Abh. Bayer. Akad. Wiss., mathem.-naturw.
Kl., N. F., 66, 1—37, München.
Schneider, H. J. 1964, Facies differentiation and controlling factors for the
depositional lead-zinc concentration in the ladinian geosyncline of the Eastern Alps.
Iz zbornika »Development in Sedimentology« 2, 29—45, Amsterdam.
Schneiderhöhn, H. 1941, Lehrbuch der Erzlagerstättenkunde. G. Fischer,
Jena.
Schrauf, A. 1891, Ueber Metacinnabarit von Idria und dessen Paragenesis.
Jb. geol. R.-A. 349—400, Wien.
Schroll, E. 1954, Ein Beitrag zur geochemischen Analyse Ostalpiner Blei-Zink-
Erze. Teil I. Mitt. der österr. Min. Gesellschaft, Sonderheft Nr. 3, Wien.
Schroll, E., Wedepohl, K. H. 1972, Schwefelisotopenuntersuchungen an
einigen Sulfid- und Sulfatmineralien der Blei-Zink-Erzlagerstätte Bleiberg/Kreuth,
Kärnten. Tschermaks Min. Petr. Mitt., 17, 286—290, 1972.
Sedlar, J. 1950, Možnost razvoja rudnikov v Posavskih gubah s posebnim
ozirom na Litijo. Diplomsko delo. Ljubljana.
S i k o š e k, B. 1958, Tektonik der Jugoslawischen Südalpen, Zborn. Geol. Inst.,
J. Zu j o Vič, 10, 247—266, Beograd.
S i k o š e k, B. 1974, Geology and tectonic zoning of SFR Yugoslavia. Proceedings
of the Seminar on the Seismotectonic Map of the Balkan Region, Dubrovnik, 1973,
UNESCO Skopje.
Si košek, B. 1975, Geologija i tektonska reonizacija SFR Jugoslavije. Acta
Seismologica lugoslavica, 2—3, 13—17, Beograd.
Sikošek, B., Maksimovič, B. 1971, Geotektonska rejonizacija Jadranskog
poj asa. Nafta, Simpozij Zadar, 4—5, 298—304, Zagreb.
Sikošek, B., Vukasinovič, M. 1975, Geotektonska evolucija Unutrašnjih
Dinarida. I. godišnji znanstveni skup sekcije za primjenu geologije, geofizike i geo-
hemije znanstvenog savjeta za naftu JAZU, 176—183, Zagreb.
Simič, V. 1951, Istorijski razvoj našeg rudarstva. Izdavačko-štamparsko predu-
zeče Saveta za energetiku i ekstraktivnu industrij u Vlade FNRJ, Beograd.
Stäche, G. 1889, Die liburnische Stuffe und deren Grenzhorizonte. Abh. geol.
R.-A., 13, 1—170, Wien.
Stille, H. 1939, Zur Frage der Herkunft der Magmen. Abh. Preuss. Ak. Wiss.
mathem.-naturw. Kl. 19, Berlin.
Strahov, N. M. 1962, Osnovy teorii litogeneza, tom III, Moskva.
Stur, D. 1872, Geologische Verhältnisse des Kessels von Idria in Krain. Verh.
geol. R.-A. 235—240, Wien.
Sikič, K. in Bäsch, O. 1975, Geološka zbivanja od paleozoika do kvartara
u zapadnom dijelu zagrebačke regije. 2. god. skup sekcije za primjenu geologije, geo-
fizike i geokemije. Znanstveni savjet za naftu JAZU, 69—83, Zagreb.
Sinko, B. 1965, Parageneze i procesi orudnjenja u Pb-Zn pojavama skitskog
i anizičkog kata Slovenije. Diplomsko delo, Zagreb.
Sinko, B. 1974, Prospekcija metalogenih območij Slovenije. Geologija 17, 513
do 515, Ljubljana.
S r i b a r , L. 1966, Jurski sedimenti med Zagradcem in Randolom v dolini Krke.
Geologija 9, 379—383, Ljubljana.
S r i b a r , L. 1979, Biostratigrafija spodnjekrednih plasti na Logaški planoti. Geo-
logija 22. knjiga, 2. del, 277-^308, Ljubljana.
Strucl, I. 1965 a, Nekaj misli o nastanku Karavanških svinčevo-cinkovih rudišč
s posebnim ozirom na rudišče Mežica. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2, 155—163,
Ljubljana.
Strucl, I. 1965 b. Geološke značilnosti mežiških rudišč in njih okolice. Iz zbor-
nika »300 let mežiški rudniki«, 115—139, Mežica.
156	Matija Drovenilc, Mario Pleničar & Franc Drovenik
Štrucl, I. 1970 a, Stratigrafske in tektonske razmere v vzhodnem delu severnih
Karavank. Geologija 13, 5—34 Ljubljana.
Štrucl, I. 1970 b. Poseben tip mežiškega svinčevo-cinkovega orudenja v rudišču
Graben. Geologija 13, 21—34, Ljubljana.
Štrucl, I. 1971, On the geology of the eastern part of the Northern Karawankes
with special regard to the triassic lead-zinc-deposits. Sedimentology of parts of Central
Europe, Guide book, VII. Int. Sediment. Congress, 285—301, Heidelberg.
S t r u c 1, I. 1974, Nastanek karbonatnih kamenin in cinkovo svinčeve rude v ani-
zičnih plasteh Tople. Geologija 17, 299—397, Ljubljana.
T a u p i t z , C., 1954, Erze sedimentärer Entstehung auf alpinen Lagerstätten des
Typus Bleiberg. Zeitschr. f. Erzbergbau u. Metallhüttenw., Bd. 7, Heft 8.
Teller, F., 1886, Die silurische Ablagerungen der Ostkarawanken. Verh. geol.
R.-A. Wien 1885.
Teller, F. 1886, Ein Zinnoberführender Horizont in den Silurablagerung der
Karawanken. Verh. geol. R.-A. Wien.
Teller, F., 1889, Fusulinenkalk und Uggowitzer Breccie innerhalb der Weiten-
steiner Eisenerzformation und die Lagerungsbeziehungen dieser paläozoischen Gebilde
zu den triadischen und tertiären Sedimenten des Weitensteiner Gebirges. Verh. geol.
R.-A., 314—326, Wien.
Teller, F. 1892, Geologische spezialkarte Prassberg a. d. Sann, Geol. R.-A.,
Wien.
Teller, F. 1896, Erläuterungen zur geologischen Karte der östlichen Ausläufer
der Karnischen und Julischen Alpen (Ostkarawanken und Steiner Alpen). Geol. R.-A.,
Wien.
Teller, F. 1898, Erläuterungen zur Geol. Karte Eisenkappel-Kanker, Wien.
Teller, F. 1899, Das Alter der Eisen- und Manganerzführenden Schichten am
Stou- und Vigunšca Gebiete an der Südseite der Karawanken. Verh. geol. R.-A., 396
do 418, Wien.
T i r i n g e r, J. 1954, Opis današnje situacije v nahajališčih boksita na ozemlju
LR Slovenije. Rudarstvo i metalurgija br. 6, 1611—1683, Beograd.
Tollmann, A. 1966, Die alpidischen Gebirgsbildung-Phasen in den Ostalpen
und Westkarpaten. Geotektonische Forschungen, Hf. 21, 1—156, Stuttgart.
Tornquist, A. 1929 a, Die Blei-Zinklagerstätte der Savefalten vom Typus
Litija. Berg- und Hüttenmännische Jb., 71/, 1—27, Wien.
Tornquist, A. 1929 b. Die perimagmatische Blei-Kupfer-Silber-Zinkerzlager-
stätte von Offberg im Remschnigg. Akad. d. Wissenschaften, mathem.-naturw. Kl.
Abt. I, 138. Band 1. und 2. Heft, 47—68, Wien.
Tornquist, A. 1929 c, Liquidrnagmatische Diabas-Magnetit- Lagerstätten und
ihre Begleiter in den Ostalpen. Mitfeil. des Naturwissenschaftlichen Vereines für
Steiermark, Band 66, 164—185, Graz.
Tornquist, A. 1930, Perimagmati'sche Typen ostalpiner Erzlagerstätten. Akad.
d. Wiss., mathem.-naturw. KL, Abt. I, 139. Baijd 3. und 4. Heft, 291—308, Wien.
T r u n k o , L. 1969, Geologie von Ungarn, Berlin-Stuttgart.
Turnšek, D. 1965, Velike tintinine iz titonskih in valangijskih skladov severo-
zahodne Dolenjske. Geologija 8, 102—111, Ljubljana.
Turnšek, D. 1966, Zgornjejurska hidrozojska favna iz južne Slovenije. Raz-
prave SAZU, 6. razr., 9, 335—428, Ljubljana.
Turnšek, D. 1969, Prispevek k paleoekologiji jurskih hidrozojev v Sloveniji.
Razprave SAZU, 4. razr., J2/5, 209—229, Ljubljana.
Turnšek, D. 1972, Zgornjejurske korale iz južne Slovenije. Razprave SAZU,
4. razr., 15/6, 145—219, Ljubljana.
Turnšek, D., Buser, S. 1966, Razvoj spodnjekrednih skladov ter meja med
juro in kredo v zahodnem delu Trnovskega gozda. Geologija 9, 527—548, Ljubljana.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji	157
Turnšek, B., Buser, S. 1974, Spodnjekredne korale, hidrozoji in hetetide
z Banjške planote in Trnovskega gozda. Razprave SAZU, 4. razr., 17/2, Ljubljana.
Valvasor, I. W. 1689, Die Ehre des Herzogthums Krain, Nürnberg.
Vesel, J. 1970, Geološke razmere in orudenje cinkovo svinčevega rudišča v Pu-
harju. Diplomsko delo, Ljubljana.
Vetters, H. 1937/47, Erläuterungn zur Geologischen Karte von Österreich
und seinen Nachbargebieten. Geol. B. A., 351, Wien.
Virägh, K. & Vincze, J. 1967, Specific features of the formation of the
uranium ore occurrence, Mecsek Mts, Hungary. Bulletin of the Hungarian geological
society, 39—59, Budapest.
Vivenot, v. F. 1869, Beiträge zur mineralogischen Topographie von Oester-
reich und Ungarn. Jb. geol. R. A., 596—612, Wien.
V o g 1, V. 1913, Die Paläodyas von Mrzla Vodica in Kroatien. Mitt. aus dem Jb.
Ung. geol. R. A. 21, 155—168, Budapest.
W i n k 1 e r , A. 1923, Über den Bau der östlichen Südalpen. Mitt. geol. Gesel., Bd.
16, 1—272, Wien.
W i n k 1 e r , A. 1927, Erläuterungen zur geologischen Spezialkarte der Republik
Österreich. Blatt Gleichenberg, Wien.
Zepharovich, I. V. 1859, 1873, 1893, Minieralogisches Lexicon für des Kai-
serthum Oesterreich, Band I, II, III, Wien.
Zollikofer, T. 1859, Die geologischen Verhältnisse des Drauthales in Unter-
steiermark. Jb. geol. R. A., 200—218, Wien.
Zollikofer, T. 1861, Die geologischen Verhältnisse des südöstlichen Theiles
von Unter-Steiermark. Jb. geol. R. A., 311—366, Wien.
Z o r c, A. 1955, Rudarsko geološka karakteristika rudnika Mežica. Geologija 3,
24—80, Ljubljana.
Zebre, S. 1955, Rudarska dejavnost v območju posavskih gub. Rudarsko-me-
talurški zbornik, št. 4, 239—255, Ljubljana.
Žlebnik, L. 1955, Triadni cephalopodi izpod Pece. Geologija 3, 216—219,
Žlebnik, L, 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja.
Geologija 14, 5—51, Ljubljana.
2 u r g a, J. 1939, Iz geologije naših Alp. Priloga »Geološki pregled zahodne Slo-
venije«. Planinski vestnik, št. 1, Ljubljana.
11 — Geologija 23/1
Seznam krajev — Locality index
Adam 13
Agata 22
Ajdovske jame 66, 68
Akla 103, 104
Ambrus 115
Andrej evec 24
Arlberg 82
Avče 115
Babinci 125
Bakony 117
Banjška planota 115
Begunjščica 17, 114, 129, 143
Belščica 17, 132
Berchtesgaden 82
Besniški gozd 103
Bistriški jarek 13
Bizeljsko 124
Blegoš 39
Bleiberg 75, 82, 139
Bodoveljska grapa 39, 44, 46
Bohinj 115, 119, 126, 144
Bohinjski greben 115
Bohor 4, 65, 66, 67, 69, 70, 80, 116, 124, 137,
138, 145
Bolzano 32
Borovec 112
Borovica 57, 69, 72
Bovec 116, 117
Brdce 18, 132
Bresternica 13
Brezno 24
Brezovica 103
Brežice 123
Brie 18, 132
Budna vas 25
Budna vas (Log) 24
Bukov potok 46
Bukovec 46
Bükk 117
Cajnarje 112
Celarji 112
Celje 19
Centralno rudišče (Mežica) 81, 124
Cerkno 32, 46, 80, 83, 115, 135
Cerovce 66
Cirkuše 22
Čatež 71
Cešnjice 21, 22, 23, 24, 32, 34, 90, 132, 133
Cinžat 13
Crešnjice 18
Črna 103
Črna pri Kamniku 80, 103
Črna prst 115, 143
Cušperk 115
Dobrinjski potok 90
Dobrovi je 114, 143
Dobroveljska planota 114
Dolina (Lendava) 122
Dolina Bače 112, 113
Dolina Črne 102
Dolina Pirešnice 103
Dolina Triglavskih jezer 114
Dolina Velunje 13
Dolnja Bistrica 125
Dolžanova soteska 37
Donačka gora 80
Drava 125, 144
Dvor pri Žužemberku 115, 129
Fala 125
Felicijan 18, 132
Filovci 121
Formin 125
Fridrih (Mežica) 83
Fužine 80
Galicija 103, 104, 105, 107, 108, 109, 111,
142
Gleichenberg 125
Gloše 18, 132
Golica 17
Golobinjek 126
Gore 80
Gorica 115, 117
Gorjanci 114, 115, 116, 125, 126
Gornja Bistrica 125
Gornji grad 37
Gozd pri Kamniku 102
Graben (Mežica) 81, 83, 84, 85, 88, 124,
139, 140, 145
Grabnar 13
Grad (Prekmurje) 125
Hamun 15
Hamunov vrh 13, 15, 132
Hobovše 46, 123
Horjul 112
Hrast (Bela krajina) 116
Hrastnica 20, 25, 133
Hrastnik 103
Hrastno 58, 136
Hrušica 115
Huda luknja 57
Hudi kot 122
Idrija 1, 2, 3, 4, 19, 20, 30, 65, 66, 71, 75,
76, 80, 90, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99,
100, 101, 102, 105, 116, 123, 126, 129, 137,
140, 141, 144, 145
Igerčevo (Mežica) 87, 91
Ilirska Bistrica 123
Ilova gora 115
Inzaghi (Idrija) 101
Iška 112
Javorje 24, 65,
Javorniški rovt 118
«J3.zlDiri6 24
Jelovica 80, 83, 92, 123, 125, 144
Jesenice 4, 17, 31, 118, 129, 132
Jezersko 6, 15, 37, 39, 132
Jordankal 126
Jurin (Mežica) 113
Kališče (Logarje) 112
Kamna gorica 18, 132, 144
Kamniška Bistrica 117
Kamniške Alpe 39, 103
Kamni tnik 119
Kanižarica 123, 124
Karavanke 6, 15, 16, 17, 19, 20, 38, 39,
40, 44, 46, 65, 71, 72, 74, 80, 81, 112, 113,
114, 117, 118, 120, 124, 131, 132, 134
Karnijske Alpe 6, 17, 19
Karoli (Idrija) 94, 100
Kiessel (Idrija) 96
Knape 81, 90, 91, 93
Knapovže 3, 25, 27, 28, 29, 31, 90, 133
Knezdol 44
Kobla 115, 143
Kočevje 123, 124
Konjiška gora 18
Konjščica 40
Kopitov grič 112
Korošica 40, 41, 134
Kostanjevica 126
Kotlje 81, 139
Kozina 116
Kozjak 4, 7, 13, 131
Kozje 19
Kraljev rov 33
Kranj 90
Kranjčica (Šentjur) 112
Kranjska gora 16
Kreda (Idrija) 97
Križan (Mežica) 113
Kropa 144
Krpuh 64
Krško polje 121
Kunigunda 13
Kurja vas 102
Laško 103
Laški potok 24
Lebič (Galicija) 104, 142
Ledina 66, 68, 69, 70, 71, 124, 138
Lenart 24
Lepa njiva 36, 39, 61, 62, 63, 64, 141
Lepena 118, 132
Leše 122
Lipa 18
Lipniška planina 32
Litija 3, 9, 19, 20, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 32,
37, 90, 133
Litija (Log) 24
Ljubelj 44
Ljubeljski prelaz 66
Ljubevč (Idrija) 97, 98, 126, 129, 145
Ljubevška dolina 126
Ljubijsko rudišče 19
Ljubljana 16, 19, 20, 46, 94, 132, 133
Ljubljanski grad 19
Log (Budna vas) 24
Log (Litija) 24
Log (Pilštanj) 90
Log (Radeče) 24, 26
Logar (Idrija) 96
Logarje (Kališče) 112
Lokavec 24, 26
Mačkov potok 46
Magolnik 48
Mala kopa 112, 144
Maljek 24, 25, 26, 133
Manče (Vipavska dolina) 118
Mansfeld 3, 47
Maribor 121
Marija Reka 29, 31, 33, 133
Martinj vrh 46
Martinja vas 66, 69, 70, 124
Masore 46, 55, 59, 123, 136
Mecsek 38, 43
Medvode 27, 119, 133
Merinca (Vransko) 113
Metlika 116
Mežica 1, 3, 4, 13, 65, 71, 72, 74, 80, 81, 82,
83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 112, 113, 116,
124, 127, 128, 129, 139, 140, 145
Miren 118
Mirna na Dolenjskem 126
Mislinjski potok 13
Mlaka 39
Močilno 46
Mokronog 56, 65, 66, 80, 124, 136, 137, 138
Moreing (Mežica) 83, 85, 86, 88
Mošenjska planina 32
Mozirje 119
Možjanca (Oljševik) 90
Mrzla voda 80
Mrzla vodica 38
Mučevo (Mežica) 81, 84, 88, 124, 139
Mura 125, 144
Murski gozd (Lendava) 125
Nadrt 116
Nanos 115, 116
Naravske ledine 81, 139
Naveršnik (Mežica) 82, 83, 86, 88
Nizke Ture 125
Nova Oselica 46
Novaki 46
Novine 46, 123
Novo mesto 71
Ogljenšak 13
Okonina 119
Okoška gora 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 131, 132
Olimje 76, 78, 142
Oljševik (Možjanca) 90
Ortnek 19
Otalež 46, 123
Padež 24
Pajserji 112
Paka 56, 57, 120
Paradišče 24
Pasjek 24
Peca 71, 81, 83, 124, 139
Pecelj 20, 24, 133
Peračica 119
Perhavec 33, 35, 36, 134
Perudine 116
Petišovci 122
Petrovo brdo 115
Pilštanj (Log) 90
Pirečnik 57
Pirešica 65, 103, 137, 142
Pistotnik 13
Planica pri Ratečah 90
Planina 122
Pleše 25, 27, 28, 29, 31, 32, 133
Počenska gora 114, 115, 143
Počivalnik 46
Podčetrtek 76, 78, 90, 142
Podgorica 24
Podgorje 24
Podgrad 116
Podkraj 24
Podkum 46
Podlipa 112, 142
Podlipoglav 16, 26
Podlipoglav (Javorje) 24, 26
Podljubelj 30, 75, 76, 77, 79, 102, 137, 141
Podsreda 90
Podvolovljek 117
Pohorje 4, 5, 7, 13, 38, 116, 117, 120, 121,
131, 144
Pokljuka 125
Polhograjski Dolomiti 39, 112
Polica 112
Poljšica 119
Ponoviče 22, 23, 24, 133
Porezen 114
Posavske gube 3, 13, 16, 19, 20, 27, 31, 32,
33, 37, 38, 39, 46, 63, 64, 65, 66, 69, 71,
76, 80, 90, 92, 112, 113, 114, 115, 117, 119,
121
Potoki 81
Primskovo 71
Pristava 80
Pristovškov Storžič 6
Pront (Idrija) 126
Ptuj (Sv. Marko) 125
Puharje 39, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 69,
127, 136, 138
Punčuh 64
Pusti mlin 24
Rabelj 80, 82, 90, 139
Radeče 19, 38
Radež 24
Rakitna 112
Rakovec 13
Ravne nad Šoštanjem 40
Razbor 24
Remšnik 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 131,
132
Ribnica 115, 126
Rifnik 80
Rjavi grič 115, 143
Robniške peči 6
Rogatec 19
Rošca 62
Rotna ves 37
Rovte 102
Rudnica 76, 78, 79, 80, 90
Rudnica (Bohinj) 117, 137, 142
Rudnik 19
Ruš 6, 16, 17
Sappada 17
Savinjske Alpe (Kamniške Alpe) 65, 113
Savske jame 17, 18, 19, 129, 132
Sevnica 20, 24, 65, 66, 133
Skorno 56, 57, 136
Slavnik 116
Slovenj Gradec 119, 121
Slovenske gorice 121
Smreko vec 119
Snežnik 116
Sodna vas 78
Solčava 64
Sopota 90
Soška dolina 115, 116
Sovodenj 39, 46, 55, 123, 136
Srednik 25
Srednja Bistrica 125
Srednja cona (Mežica) 86
Stari Fridrih (Mežica) 84
Staro Igerčevo (Mežica) 83
Stegovnik 6, 16, 17, 21, 132
Stol 114
Stranje 66, 124
Studenci 103, 142
Suhi dol 81, 139
Sušje 46
Sv. Marko (Ptuj) 125
Sv. Tomaž 44, 135
Sv. Valentin 44, 135
Svibno 46
Šancetova ruda (Mangart) 90
Sebrelje 39, 46, 54, 55, 56, 59, 123, 136
Šentjanž na Dolenjskem 112
Šentjur 80, 112
Široka njiva (Soška dolina) 115
šišenski hrib 19
Škofja Loka 20, 44, 113, 119, 135
Škofje 2, 3, 4, 9, 10, 38, 39, 43, 46, 47, 51,
52, 53, 54, 55, 116, 117, 123, 124, 126, 134,
135, 136, 143, 145
Škofljica 19, 27
Skovec (Tržišče) 66, 124, 138
Škrlatica 113
Šmarje pri Jelšah 80
Smarjetna gora 115
Šmihel 39
Šmit (Idrija) 101
Šoštanj 3, 18, 39, 40, 57
Št. Andraž 117
Štanga 24
Štangarske Poljane 24
Štrus 24
Šuperger (Galicija) 104, 106, 111, 142
Tolmin 113
Topla 65, 69, 71, 72, 73, 74, 75, 88, 137, 139
Tolsti vrh 22, 103
Trbiž 17
Trbovlje 44
Trebeljevo 24
Trebelno 66, 124
Trebnje 66
Trento 32
Triglavska jezera 114
Triurno rudišče (Mežica) 83
Trnovski gozd 115, 116
Trojane 3, 33, 36, 37, 134
Trševje (Hrušica) 116
Tržič 15, 17, 31, 132
Tržišče 66
Turjak 112, 142
Turniš (Idrija) 105
Union (Mežica) 83, 86, 87, 88, 91, 124, 145
Uršlja gora 113
Vače 129
Vajnof 24
Vancarjev mlin 33
Vancovec 115, 143
Velenje 119, 123
Velika planina 117
Velike Bloke 112
Veliki Kamen 119
Velunja 13, 15, 120, 132
Vernek 22
Viler (Idrija) 105
Viltuš 13
Vinica 116
Vipavščica 118
Virnikov Grintavec 6, 16, 17
Visoke Ture 125
Visoški vrh 64
Vitanje 4, 16, 17, 31, 132
Vodenice 126
Vodruž 80
Vojskarska planota 102
Vranja peč 117
Vransko (Merinca) 113
Vremski Britof 118
Vrhnika 143
Vučja ves 125
Zabukovje 66, 69, 70, 124
Zadnja Smoleva 33, 46
Zagorica 24, 26, 133
Zagorje 119, 120
Zavratce 80
Zavrh 106, 109, 110, 111, 142
Zavrstnik 24, 25, 26, 90, 133
Ziljska (Idrija) 96
Ziljske Alpe 6
Zinka 33
Zlateče 112
Zlatenek 10, 22, 23, 133
Zlatoličje 125
Znojile 33, 34, 35, 36, 37, 134
Zore (Idrija) 97
Zreče 116, 121
Železna Kapla 6
Železni klanci 115, 143
Železniki 115, 126, 144
Železno 9, 103, 104, 107, 142
Žetale 16
Žifernik 117
Žimarice 112
VSEBINA — CONTENTS
Drovenik, M., Pleničar, M. & Drovenik, F.
Nastanek rudišč v SR Sloveniji....................................1
The origin of Slovenian ore deposits..................................1
Kratka vsebina................................................1
Abstrict......................................................1
Uvodna beseda................................................2
Pregled literature o slovenskih rudiščih............................2
Geološki razvoj in nastajanje rudišč................................4
Starejši paleozoik............................................4
Mlajši paleozoik.......................16
Karbon ..................................................16
Karbonsko-permske plasti....................................19
Perm..........................37
Mezozoik..........................65
Triada..........................65
Skitska stopnja......................65
Anizična stopnja.....................71
Ladinska stopnja.....................80
Karnijska stopnja....................112
Noriška in retska stopnja..................113
Jura...........................114
Kreda..........................115
Kenozoik..........................117
Terciar in kvartar.....................117
Paleocen in eocen......................118
Oligocen.........................119
Miocen..........................121
Pliocen in kvartar.....................122
Sklepna beseda........................129
Zahvala...........................130
The origin of Slovenian ore deposits (Summary)...........131
Early Paleozoic era......................131
Late Paleozoic era......................132
Mesozoic era........................136
Cenozoic era........................143
Literatura..........................146
Seznam krajev........................159
Locality index.........................
UREDNIŠKA OBVESTILA
EDITORIAL NOTICES
Sodelavcem GEOLOGIJE
GEOLOGIJA objavlja originalne razprave s področja geoloških in sorodnih ved
ter poročila o geoloških raziskovanjih, kongresih, posvetovanjih in publikacijah. Roko-
pis naj ne bo daljši od 35 tipkanih strani ali 60 000 znakov. V to število se štejejo tudi
slike. Osnova za preračunavanje slik v znake je 3500 znakov za celostransko sliko.
Prosimo vse sodelavce GEOLOGIJE, da skrbno izbirajo vsebino svojih člankov,
posvete ustrezno pozornost kratkemu in jasnemu načinu izražanja, uporabi posamez-
nih besednih vrst in strokovnih geoloških izrazov ter izdelavi ilustracij. Na ta način
bo reviji zagotovljena primerna znanstvena raven in oblika.
Prispevki morajo biti pisani s strojem z dvojnim presledkom in s 4 cm širokim
levim robom. Pri pregledu svojih rokopisov naj avtorji zlasti pazijo na pravilno pisa-
nje znanstvenih in lastnih imen, znakov, številk, formul in podobno. Osebna imena
pri navajanju literature naj bodo podčrtana črtkano, imena fosilov (rod in vrsta) pa
valovito. Tekst naj ne vsebuje neobičajnih okrajšav, nejasnih popravkov in opomb.
Tabele naj bodo napisane na pisalni stroj IBM tako, da jih bo možno kliširati.
Članki morejo biti pisani ali v domačih ali v tujih svetovnih jezikih. Članek v do-
mačem jeziku mora imeti povzetek v tujem svetovnem jeziku v obsegu ene petine
članka, prispevek v tujem jeziku pa naj ima kratek slovenski povzetek. Na začetku
vsakega članka mora biti kratka vsebina v obsegu 700 do 1000 tiskovnih znakov v enem
od svetovnih jezikov.
Ce želi avtor drugačne pogoje glede obsega in povzetka svojega članka, je to možno
v sporazumu z uredništvom.
Literaturo navajajte po abecednem redu avtorjev in kronološko na naslednji način:
priimek avtorja, začetna črka avtorjevega imena, letnica, naslov dela (pri periodičnih
izdajah tudi naslov revije in zaporedna številka zvezka), založba in kraj, kjer je delo
izšlo. V literaturo vključujte samo uporabljena dela, bibliografijo pa le v izjemnih
primerih glede na vsebino in pomen razprave. V citatih med tekstom navedite začetno
črko imena in priimek avtorja ter letnico, ko je delo izšlo, po potrebi tudi stran.
Karte, profili, skice, diagrami in druge podobne slike morajo biti narisani na pro-
sojnem matričnem papirju. Za fotografske, mikrografske in rentgenske slike je treba
predložiti visokokontrastne originale na gladkem, svetlem papirju. Izjemoma imajo
avtorji možnost objaviti tudi barvne slike. Na vsaki sliki mora biti ime avtorja in za-
poredna številka slike. V glavnem naj bo slika pojasnilo teksta, zato mora biti med
tekstom na ustreznem mestu navedena zaporedna številka slike. Napisi in legende
k slikam naj bodo kratki, posebno še, ker morajo biti dvojezični.
Pri vseh slikah med tekstom upoštevajte, da je zrcalo revije 12,6 X 18 cm. V pri-
meru, da je potrebna večja slika, naj njena širina po možnosti ne preseže 40 cm, višina
pa naj ne bo večja kot 18 cm. Risba naj bo večja kot slika, ki bo po njej izdelana; raz-
merje naj bo 2:1. Pri tem je treba paziti na debelino črt ter na velikost številk, črk
in drugih znakov na risbi, da bosta njihova debelina in velikost tudi po zmanjšanju
ustrezala; črke in številke na tiskani sliki morajo biti visoke najmanj 1 mm.
Celoten rokopis, vključno risbe, fotografije, kratko vsebino in povzetek v tujem
jeziku, mora pripraviti vsak avtor sam.
V 1. delu 24. knjige GEOLOGIJE, leto 1981, bodo objavljena dela, prispela v ured-
ništvo do konca leta 1980, v 2. delu 24. knjige, leto 1981, pa dela, ki jih bo uredništvo
prejelo do konca junija 1981.
Uredništvo bo pošiljalo krtačne odtise stavkov v korekturo avtorjem po njihovi
želji. Pri korekturah popravljajte samo tiskovne napake. Dopolnila so možna le na
stroške avtorjev. Sodelavcem, ki živijo zunaj Ljubljane, bomo krtačne odtise pošiljali
po dogovoru; njihove popravke bomo upoštevali le v primeru, da korekture vrnejo
v dogovorjenem roku.
Avtorji prejmejo brezplačno po 50 izvodov separatov vsakega članka. Nadaljnje
izvode pa lahko dobe po ceni, ki ustreza dejanskim stroškom.