114 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila Prav zato tovrstno literaturo, pa če- prav bi si morda želeli še več komplek- snosti, še več sivin, še več prostora za samostojno razmišljanje, še več širine, še ve konteksta, potrebujemo. Nepozabne so knjiga, ki je na naših policah še kako dobrodošla in ki jo bomo še dolgo jemali v roke. Tina Bilban DESETNICA 2021 Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljav- ljanje izvirnega otroškega in mladinske- ga leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let. Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pripra- vila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Jana Bauer, Igor Bratož, Neli Filipić in Slavko Pregl. Mariborska knjižnica (Marta Novak iz Službe za obdelavo gradiva) je na pobudo Društva slovenskih pisateljev pripravila sezname mladinskih knjig, ki so izšle med 1. 1. 2018 in 31. 12. 2020, na seznamu je bilo 1316 del. Hkrati je bil pridobljen seznam članov Društva slo- venskih pisateljev, teh je bilo na navedeni datum 316. Postopek priprave seznama: najprej so bile s seznama izločene knjige tistih avtorjev, ki niso člani društva. Pri članih društva so bili izločeni ponatisi, ponovne izdaje knjig, antologije in izdaje knjig v tujih jezikih. Izločeno je bilo tudi tisto gradivo članov društva, ki ne sodi med leposlovje (informativne knjige), knji- ge, ki so bile za nagrado desetnica že nominirane, in knjige članov žirije za desetnico, ker ti ne morejo kandidirati za nagrado. Kriterije, zapisane v Statutu o nagradi desetnica, je izpolnjevalo 80 knjig. Žirija je v skladu s pravilnikom o podeljevanju desetnice najprej izbrala 10 nominiranih del, ki jih navajamo po abecednem redu avtorjev: Borut Gombač: Skrivnost lebdeče knji- ge. Ilustrirala Neda Hafner. Maribor: Litera, 2020. Zgodbe Boruta Gombača so očarljive, osupljive, inovativne, nepredvidljive, bralca popeljejo v brezmejnost avtor- jeve bogate domišljije, ki jo odlikujeta dovršen izpovedni slog in duhovitost. Nemalokrat avtor v svoji pripovedi su- vereno zakoraka na področje nonsensa in s tem vabi bralca, da prestopi okvire racionalnega, da razmisli o lastnem biva- nju v svetu, ki si ga delimo z drugimi in drugačnimi. Skrivnost lebdeče knjige je literarna poslastica, ki s svojo večplast- nostjo vabi mlajše in odrasle bralce. Nataša Konc Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne. Dob: Miš založba, 2020. V 12 dneh (in še enem za povrh) se od- vije zgodba romana, v katerem avtorica zleze pod kožo – in kako zelo ranljivo kožo! – dvema protagonistoma, Urošu in Valentini. To sta pronicljiva in iskrena prvoosebna pripovedovalca, opazovalca svoje notranjosti, pa tudi stisk ostalih udeležencev, saj so vsi skupaj pod prisi- lo svojih staršev na ‘odklopu’, taboru v hribih, kjer imajo zgolj naravo, zdravo hrano, pogovor ter druženje – pa nič in- terneta ali pametnih telefonov, od katerih je večina udeležencev tabora odvisna, medtem ko imajo nekateri še pridružene težave – napade panike, motnje hranje- nja … To, kar se sprva zdi kot misija nemogoče, se junakoma iz dneva v dan spreminja v proces soočanja samih s sabo, ki pelje v večjo zrelost in spreje- manje drugih. Avtorica se izkaže kot 115 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila pretanjena opazovalka mladostniških stisk, ki pripovedovalcema posoja svojo žlahtno duhovitost, bralce pa pritegne tudi z verodostojnim opisom sodobnih tegob in težav odraščanja. Nina Mav Hrovat: Posluh, jazbec gre! Ilustrirala Kristina Krhin. Dob: Miš založba, 2020. Kratko besedilo v slikanici je duhovita, neke vrste poenostavljena moraliteta, ki s podobami gozdnih živali spregovori o potrebi po iskrenem sodelovanju med vsemi, kljub različnostim in posebno- stim. Preizkušnja, ko so živali v resnici kopale pravo jamo drugim in so vanjo tudi zares padle same, je z ne prehudimi bolečinami pripeljala do srečnega konca za vse. Z blago podloženim humorjem je prst, ki je imel namen požugati, spreme- nila v prst, ki je povabil v prijateljstvo. Vinko Möderndorfer: Babica za lah- ko noč. Ilustrirala: Tanja Komadina. Dob: Miš založba, 2019. V pesniško zbirko je avtor uvrstil štiride- set pesmi, razvrščenih v pet sklopov, pr- va in zadnja pa sta samostojni. V branje nas popelje s pesmijo Jaz sem ti, v kateri začutimo bližino, ki je potrebna, da ‘naju ni strah in nama ni mraz’. Njen odmev še enkrat zaslutimo v pesmi Jaz in ti v enako poimenovanem zadnjem sklopu, zaključi pa pesmijo Kaj bi bilo. Zbirka nosi naslov po drugem sklopu. Sprehod skozi pesmi je sprehod po življenju skozi izkušenjski pogled otroka, ki razmišlja povsem odraslo, oziroma odraslega, ki ni nikoli pozabil biti otrok. Otrok v pe- smih živi v varnem zavetju odraslih, ki večinoma otroku stojijo ob strani, kar je v ilustracijah upodobila ilustratorka Tanja Komadina. Pesmi odlikuje jezik, poln besednih iger in (milo)zvenečih rim, z vprašanji in odgovori pa avtor izpostavlja otroško lastnost, da na vsako vprašanje najde odgovor, pa čeprav je ta plod domišljije. Maša Ogrizek: Koko Dajsa v mestu. Ilustriral Miha Ha. Dob: Miš založba, 2018. Maša Ogrizek je ustvarila prepričljiv živalski svet, v njem ne manjka polnokrv- nih likov (predvsem iz vrst perjadi), ki nas v humornem tonu in prijetnem ritmu pripovedi popeljejo skozi osem zgodbic. Vse se vrti okoli nergave stare kokoši Ko- ko Dajse, ki s svojim strupenim jezikom (kljunom) in čemernimi pogledi odganja vse po vrsti, sebe pa peha v vse večjo osamljenost. Skozi duhovito pripoved, ki mladega bralca posrka v kokošje dogo- divščine, avtorica neopazno opozori tudi na težave, s katerimi se soočajo starejši. Milan Petek Levokov: Lov za templjar- skim zakladom. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2018. Dvanajstletni Marko, njegov šestletni bratec Blaž in prijateljica Nika pa še nje- na nadvse bistra vrana Pika so posebni junaki, ki jih avtor zaplete v dih jemajo- čo počitniško pustolovščino iskanja tem- pljarskega zaklada. Ščepec sreče, malce premetenosti in obilo poguma ter seveda veliko srce so recept za uspeh – ta pa ni le najdba kepe zlata in starega pergamenta, temveč tudi krasno prijateljstvo in obet novih pustolovščin. Roman je napisan v izbrušenem slogu, je humoren in social- no občutljiv, prinaša pa tudi pomembno sporočilo: zakladi in pustolovščine niso nekaj, kar je rezervirano za oddaljene kraje; tudi domači kraji skrivajo bogato zgodovino, za velika odkritja pa je po- trebno le radovedno oko in bister um – ter seveda tovarištvo in sodelovanje. Kaj več sploh še potrebujejo mladi bralci? Andrej Predin: Vesoljčki. Ilustriral Rok Predin. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020. Vesoljčki bratov Predin so komple - mentarna, minimalistična dvojica vi- zualnega in pripovednega: pripetljaj s srečnim koncem bralca popelje na kratko 116 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila vesoljsko odisejado, ki sredi težav med zvezdami v nepremagljivo dvojico zdru- ži fanta in robotka. Zgodbo, ki odgovarja na univerzalna medgeneracijska vpra- šanja, spremlja slikovna zgodba veselih barv, obrobljena s simpatično, negrozečo temotnostjo vesolja. Damijan Šinigoj: Kjer veter spi. Dob: Miš založba, 2020. Če se pisanja zgodbe, ki se dogaja v eni izmed stotin slovenskih jam, loti avtor, ki je tudi sam dolgoletni jamar, bi bilo prav mogoče, da bi bralcem ponudil sicer ja- marsko korektno branje, a brez omembe vrednega literarnega naboja. Damijan Šinigoj je v svojem mladinskem romanu Kjer veter spi naredil malce drugače in tako rekoč iz nič, iz preprostega domi- sleka, da bi mladenko v jamo popeljal jamarski pripravnik in bi se imela fino, spletel pravo pustolovščino. Pravzaprav je tako, da nenadejana in potencialno skrajno nevarna avantura – naredi par. Ob igrivi zgodbi o izzivu, s katerim sta soočena mlada protagonista, je avtor dodal še pripoved o akciji jamarske re- ševalne službe ob iskanju pogrešanega gozdarja, a ključno je vendar le nekaj – napeta zgodba ponudi najmanj dva srečna konca. Anja Štefan: Imam zelene čeveljčke. Ilustrirala Jelka Reichman. Ljublja- na: Mladinska knjiga, 2020. Besedila v slikanicah – tudi v delu Imam zelene čeveljčke – Anje Štefan odlikujeta zelo lahkoten in dodelan slog ter vsebina, ki iz korenin najžlahtnejšega ljudskega pripovedništva sega v današnje dni. Tako pravzaprav izstopa iz konkretnega časa in vstopa v trajnost. Očarljiva melodika rim gre zlahka v uho, četudi se ob igri- vosti in toplini od daleč dotaknejo še kakšne temnejše slutnje. Tudi besedila slikanice Imam zelene čeveljčke se bodo zlahka vključila v bogat opus priljublje- nega čtiva Anje Štefan za najmlajše, ki bo kar mimogrede pritegnilo tudi njihove starše. Janja Vidmar: Elvis Škorc, genialni štor. Dob: Miš založba, 2018. Elvis Škorc, genialni štor je mladinski roman o odraščanju. Napisan je kot prvo- osebna pripoved, s katero na prvi pogled nagovarja bralca. Kasneje pa izvemo, da je namenjena njegovi nerojeni (pol)ses- tri, da bi ji bilo v življenju lažje kot nje- mu. Elvis se sooča s težavami, kot so ločitev staršev, skrb za mlajšo sestro Elo, medvrstniško nasilje in zaljubljenost. O svojem življenju govori zelo odkrito, s čimer mu pot skozi življenje poteka lažje. Kljub temu se težave odražajo v njegovi teži, zato ga sošolci imenujejo Bajs. Pri pouku je uspešen, zlasti pri kemiji; všeč so mu poskusi. Težave pa ima v odnosu z vrstniki, ker je nesamozavesten in se ne zna postaviti zase. Besedilo odliku- jeta humor in samoironija. Komika je nakazana že v samem naslovu. Elvisa pravzaprav rešuje to, da si upa priznati svoje težave in strahove. Odlika romana je jezik. Avtorica v dialoge vpleta sleng, ki zgodbo še bolj približajo bralcu. Žirija je med nominiranimi deli izbrala nagrajenca, to je roman Damijana Ši- nigoja Kjer veter spi. Podelitev nagrade je bila 27. maja 2021. Vir: spletna stran DSP 117 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila Utemeljitev nagrajenega dela Damijan Šinigoj (1964), letošnji dobitnik desetnice, je pisatelj, prevajalec, scena- rist, urednik in jamar. Doslej je izdal dva romana za odrasle, Vojake ubijajo, mar ne? (1991) in Neizstreljeni naboj (1994), ter tri zbirke kratke proze, Očkov koti- ček (2003), Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca (2012), Tretji otrok (2020). Objavil je tudi dva mladinska realistična romana, Iskanje Eve (2014) in Kjer veter spi (2020). V zbirki Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca je avtor predstavil izobraže - vanje, pasti, napore, ki jih jamar vlaga v svoj hobi, ta pa morda preraste v način življenja. Dnevniški zapis se začne 1. novembra 2008 in se konča s kratkim po - glavjem Zaključek v decembru 2011. Na spletni strani Jamarske zveze Slovenije je eden od pomembnih zavihkov tudi leksi- kon, ta definira geslo jamar kot: »človek, ki odkriva, obiskuje in raziskuje jame (iz pretežno neturističnih nagibov); tudi na- ziv slovenske poljudne jamarske revije.« 1 Šinigoj je podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, jamarski reševalec in urednik revije Jamar, zato ne čudi njegovo po- znavanje jam, jamarske reševalne službe in izobraževanja jamarskih pripravnikov, katastra slovenskih jam (več kot 13.000 vnosov) ipd., kar je tudi snov nagrajenega romana Kjer veter spi (2020). Ob tem ve- lja opozoriti, da je leto 2021 pod geslom »raziskujmo, spoznavajmo, varujmo« razglašeno za mednarodno leto jam in krasa (www.iyck2021.org). 2 Glavna literarna lika romana Kjer veter spi ( 2020 ), srednješolca Irena in Blaž, sta karakterno na moč različna, a se njuni vlogi nenehno menjujeta, odvi- sni sta od okoliščin. Samozavestna Irena ne razume nevarnosti, ki preži v jamah, 1 https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/jamarski-leksikon 2 Beseda kras v tem primeru označuje golo, kamnito pokrajino in ne Krasa kot prokrajinskega imena. a kmalu ugotovi, da mora prisluhni - ti bolj izkušenemu Blažu, ki postane v jami samozavesten najstnik, kar je pravo nasprotje njegovega vsakdanjega življenja. Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, sko- zi avaturistično zgodbo odgovarja na oboje. Književni prostor je na začetku neimenovan kraj, kjer glavna literarna lika živita, nato pa je do konca roma- na razdeljen na vzporedno dogajanje v ‘svetu zunaj’ (kjer poteka reševalna akcija) in v jami (Irena, Blaž, gozdar), in sicer na področju Kočevskega roga. Kratka poglavja sledijo temu menjavanju prostorov in literarnih likov. V strnjeni pripovedi enega dne je z bliskovito nagli- co predstavljena reševalna akcija, najprej sicer namenjena pogrešanemu gozdarju, pozneje pa tudi najstnikoma; hkrati pa čas v jami teče počasi, po minutah. Splet naključij in domnev poveže zgodbo treh pogrešanih, pri čemer avtor nevsiljivo opozarja na problem onesnaževanja, pa tudi na požrtvovalno prostovoljno delo reševalcev. Tretjeosebno pripoved bogati jamarsko izrazoslovje, to je tudi za nepo- učenega bralca odlično razloženo skozi Blaževe razlage Ireni (jamarsko orodje, oblike jam ipd.), tako ji npr. razloži, da sta ujeta v jami, ki je skozenc (jamo z dvema vhodoma), kar je pomembno tudi za razplet njune nevarne pustolovščine. Avtor v romanu z opisi slika vzdušje, npr. tesnobnost ob prebijanju skozi ožine ali navdušenje nad prostori, kjer se rov odpre v čudovito dvorano. Vzdušje je mestoma podano tudi skozi humorne vložke, ki se nanašajo na pripovedi o do- živetjih ob reševanju ali na besedne igre. 118 Otrok in knjiga 110, 2021 | Ocene – poročila Meje med odprtostjo in zadržanostjo, med strahom in pogumom, mnenja o bli- žinah, samozavesti in podobnih čustvih in občutkih so zelo krhke. So brez ostrih robov, saj svet ni črno-bel in ljudje v njem prav tako ne. Ljubezen in veter, ta postane simbol rešitve, sta blizu. Red. prof. dr. Dragica Haramija, strokovna sodelavka žirije LEVSTIKOVE NAGRADE 2021 Levstikova nagrada je najstarejša povoj- na založniška nagrada, Mladinska knji- ga jo podeljuje od leta 1949. Namenjena je slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju stro- kovnih žirij najboljši dosežki v pretek- lih dveh letih in so izšli pri založbi Mladinska knjiga. Ob petdeseti obletni- ci prve podelitve Levstikovih nagrad je Mladinska knjiga uvedla še nagrado za življenjsko delo. Prejemniki teh nagrad imajo simbolično obeležje (plošče z imeni) pod arkadami pred knjigarno Konzorcij. Levstikovi nagrajenci prejmejo fi- nančno nagrado: za izvirno leposlovno delo in ilustracije v višini vsak po 2000 evrov neto, nagrajenca za življenjsko delo pa vsak po 4000 evrov neto. Levstikova nagrada za izvirno lepo- slovno delo 2021 Levstikovega nagrajenca 2021 za najbolj- še leposlovno delo za otroke in mladino je izbrala žirija, ki so jo sestavljali: ured - nik in pesnik Žiga Kosec (predsednik žirije), Nina Svetelj, vodja prireditev v Mestni knjižnici Kranj, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja v Mladinski knjigi. Nominirana dela: – Gumbki T ink e B ači č z il ustraci j ami Suzi Bricelj, Bojane Dimitrovski, Jel- ke Godec Schmidt, Ane Košir, Ma- še Kozjek, Marjana Mančka, Petra Škerla in Ane Zavadlav – Negotove pesmi Barbare Gregorič Gorenc z ilustracijami Damijana Ste- pančiča – Fantek in punčka B l aža L ukana z ilu stracijami Ane Zavadlav – Skrivno društvo KRVZ Simone Se- menič z ilustracijami Tanje Koma- dina – Zajčkova hišica Anje Štefan z ilustra- cijami Hane Stupica Nagrado je prejel Blaž Lukan za knjigo Fantek in punčka z ilustracijami Ane Zavadlav. Utemeljitev: Pesniška zbirka Fantek in punčka je spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj. Nekatere so napisane v prostem verzu, druge v ri- mani formi, pri čemer rime in jezik ves čas ostajajo izvirni, sveži. Drobni lirični utrinki se prepletajo s konkretnimi po- dobami, dejansko prehaja v abstraktno. Vseskozi sta prisotna igrivost in hu- mor: pesmi so duhovite, domislice izvir- ne. Cela zbirka temelji na ponavljanju. Z njim pesnik ustvari konsistenten ritem, da je branje od prve do zadnje strani kot vožnja z vlakom. Na ponavljanju gradi, razvija motive in teme, priklicuje že zna- no, stopnjuje konkretne podobe, ki se na- to razvijejo v metafore. To je tudi skupna točka poezije in otroškega spoznavanja: v poeziji je ponavljanje pesniška figura, pri malčku pa sredstvo raziskovanja, razumevanja sveta. V zbirki se izmenjujeta dva pola, dva principa: deški in dekliški. Metaforika je sodobna, žalost visi na nitki, žabice med punčkinim oblačenjem skočijo v mlako. Vse pesmi poganja ljubezen: otroka do