Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov Smeti v zapuščinski razpravi Jesen v Zgornji Savinjski dolini bo vroča; morda ne toliko politično kot zapuščinsko. Vroča tema naslednjih tednov bo gotovo delitev zapuščine bivše občine Mozirje na pet delov. Bilo bi lepo, če bi delili bogastvo in bi bili dediči enotni, pa bodo delili pretekle grehe in dediči niso enotni. Gre za dolgove do proračunskih in solidarnostnih sredstev, za zapuščino sklada stavbnih zemljišč, gre predvsem za zapuščino Javnega podjetja Komunala Mozirje. Zlasti tu občine niso enotne, v gornjegrajski resno načrtujejo ustanovitev novega podjetja. S sedanjim niso zadovoljni, ker naj bi bilo predrago, nočejo "deliti" hipoteke preteklih napak, na njihovem "zemljišču " je osrednje odlagališče odpadkov za vse občine, ki je že polno, nujna bo torej sanacija z ureditvijo novega, nekatere občine se menda glede odvoza spogledujejo s sosedi in še so moteči razlogi, če zelo motečih smeti in odpadkov sploh ne štejemo. Res je tudi, da se komunalni dejavnosti po novem reče gospodarska javna služba, ki sodi v izvirno pristojnost novih občin. Zakon tudi nalaga županu občine, v kateri je sedež podjetja, da usklajuje njegovo delo v soglasju z ostalimi občinami. Te se branijo in želijo komunalo urediti po svoje. Solastništvo jim ni mar, pohiteti želijo z delitveno bilanco in potem vsak po svoji poti. Bodo po teh poteh odšle tudi smeti? UJP Udarec s sekiro je bil usoden 71-letna Marija K. umrla v bolnišnici V petek, 15. septembra, je v ptujski bolnišnici, kamor so jo premestili zaradi stiske s prostorom v Bolnišnici Celje, umrla 71-letna Marija G. iz Kavč pri Velenju. Bila je žrtev tragedije, ki se je 4. septembra okoli 13. ure, odigrala v domači hiši v Kavčah. Kot smo že poročali, jo je 32-letni sin Ervin G., ko je ta ležala v postelji in gledala telvizijo, s topim delom sekire udaril v predel glave. Posledice udarca so bile zanjo usodne. mobitel u DEMO CENTER VELENJE Stari trg 36 Tel.: 852-890 Posiljevalec prijet! S pomočjo občanov in in ativnega dela delavcev I Majske postaje Velenje so ti v ponedeljek, 18. septembra, ob 16.30 v predelu, | kjer živi, prijeli Mirka N. iz nja, osumljenega pos-1 feva mladoletnega dekleta, | i septembra v gozdu nad njem. Storilec je izkoristil bežno poznanstvo z žrtvijo in jo pod pretvezo, da ji bo pomagal najti delo, z avtomobilom odpeljal v gozd nad Šoštanjem, kjer jo je na izjemno grob način posilil. Osumljenca, ki se je od dejanja naprej skrival, so ves čas iskali. Kriminalisti Urada kriminalistične službe Upravne za notranje zadeve Celje so pozvali tudi moška, ki sta dekletu pomagala, da se oglasita in pomagata pojasniti okoliščine tega nizkotnega dejanja. Osumljenec je bil že obravnavan zaradi enakih kaznivih dejanj, posilstev. Zoper njega na sodišču tečejo postopki prav v zvezi s tem. začetek Ob koncu tedna bo razmeroma sončno vreme. Nekoliko več oblačnosti bo v nedeljo. 6. Pikin festival že razveseljuje Vesel, Pikast Delavci Sipak Plastike stavkajo Tri mesece brez plač avci Sipak Plastike, 33 Klenih je v njej, so se čili za skrajno sredstvo, terim želijo doseči, kar igre - stavko. Stavko iapovedano) so pričeli v de jek, 18. avgusta, ob i uri zjutraj. Kot so nam povedali v stavkam odboru, bodo stavko aljevali tako dolgo, da z vod-Irom podjetja ne najdejo skupil jezika. Otem, da stavkajo, priča tudi ipis na vhodu v obrate Sipak ■Stike, kjer piše: Do nadaljne-p zaradi stavke ne delamo. Zaposleni že tri mesce niso jeli plač, zato je ena od stavk-mih zahtev, ki jo postavljajo pred delodajlca, prav ta. Druga zahteva pa izplačilo razlike premalo izplačanih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi za čas od 1. julija 1994 do 31. avgusta 1995. Agonija tega podjetja pa traja že dlje časa. Začela se je pravzaprav že takrat, ko je bilo to še podjetje Sipak - Sistemi pakiranja d.o.o., ki je zaradi slabega poslovanja prišlo pod Sklad republike Slovenije za razvoj, v javnosti bolj znan kot Koržetov sklad. Že takrat je bilo razdeljeno v dve zaključeni enoti: Oprema (izdelava strojne opreme) in Plastika (izdelava izdelkov iz plastičnih mas). Obrat Plastike je sklad prodal najboljšemu ponud- Pa se je začel. Vesel, razigran in vsem otrokom dobre volje namenjen Pikin festival, največji otroški festival v Sloveniji. Velenjčani imamo prednost; prav vsak dan lahko uživamo v vragolijah in igrarijah, ki nam jih je letos v mesto pripeljala pegasta gospodična Pika. Zagotovo pa bodo vsaj delček festivala z nami preživeli tudi otroci iz vseh koncev Slovenije. Svečana otvoritev festivala je v Rdečo dvorano v Velenju privabila veliko množico malih in velikih Pikic in Pikotov. Pred vrati je marsikoga zadržala vila Čira čara, pa veseli vlak... A ko je zaigrala godba na pihala Zarja iz Šoštanja, ko so mažoretke navdušile s svojim programom in je v dvorano na belem konju s črnimi Pikami prijezdila razposajena Pika, smo bili vsi v dvorani. Še preden smo prvič letos skupaj s pevskim zborom iz OŠ Gustava Šiliha zapeli Pikino pesem, nas je pozdravil župan Velenja Srečko Čopki, pike, pegice in čisto prava Pika na belem konju s črnimi pikami. Meh, ki je povedal, da Velenje tega festivala ne da! Festival pa je otvorila predsednica ZPMS Vika Potočnik, ki je vsem zaželela veliko veselih trenutkov v času festivala. Fanfare, spust Pikine zastave in vesela Pikina pesem iz mnogo otroških grl, so festival čisto zares razživele. Marjan Marinšek pa se je pogovarjal s pisateljico Astrid Lindgren, zaprisegla je še devetčlanska komisija devetletnih deklic, zbranih v Pikasti komisiji... In potem seje pričela zabava s Sanjo Mlinar in The Kondor Bandom. .. Vesel je bil tudi torek, pa sreda in tako bo do konca tedna. Bodite Pikasti tudi na sobotnem Pikinem dnevu, ki bo postregel s številnimi presenečenji. Ubš Svet mestne občine Velenje V torek o proračunu ISSN 0350-5561 vprašanj. Med drugim naj bi dali zeleno luč za prodajo stavbnih zemljišč v Stari vasi, na Gorici in v Pohrastniku. Prav tako naj bi dorekli prodajo Vile Bianko, povišali cene v vrtcih, pregledali, kako so bila do letošnjega polletja porabljena sredstva občinskega proračuna. Imenova- li bodo še komisijo, ki bo spremljala pripravo delitvene bilance med bivšo občino Velenje na tri novo nastale. Na dnevnem redu je tudi predlog odloka, sprejeli naj bi ga po hitrem postopku, o določitvi datuma občinskega praznika. Predlagano je, da bi praznovala Mestna občina Velenje odslej občinski praznik 20. septembra v spomin na ta dan leta 1959, ko je bilo Velenje proglašeno za mesto. Letos pa bi občinski praznik praznovali še 8. oktobra. Svetniki pa naj bi spremenili tudi odlok o financiranju političnih strank. Med tiste, ki so upravičeni do teh sredstev naj bi uvrstili tudi Republikansko zvezo, ki se je veljavno registrirala. _ M(mz) V torek, 26. septembra bo zasedal Svet mestne občine Velenje in namenil osrednjo pozornost letošnjemu občinskemu proračunu. Poleg tega bodo razrešili kar nekaj prostorskih niku, kupila sta jo sedanji direktor Sipak Plastike Štefan Čakš in gospod Božičnik iz mariborskega podjetja Sabeks. Pogajanja so otežena, kot ugotavljajo stavkajoči, prav zaradi nedorečenih odnosov med obema lastnikoma. V torek, pred zaključkom redakcije, ko smo se o stavki pogovarjali s stavkovnim odborom, z direktorjem Štefanom Čakšem nismo uspeli govoriti, ker je bil na pogovoru v Slovenjskih Konjicah pri drugemu solastniku, kjer seje dogo vaijal o možnostih razpleta stavke. Kaj se dogaja v tem tednu pa več prihodnjič, ko bomo poskušali govoriti tudi z direktoijem Sipak Plastike. ■ Milena Krstič - Planine 9770350556014 2 ms €AS DOGODKI 21. septembra 1995 Norice Žalec končno ima proračun Zdravstveni tehniki o imobilizaciji hrbtenice Velenje - Sekcija zdravstvenih tehnikov reševalcev v Zbornici zdravstvene nege Slovenije bo 27. septembra v Velenju pripravila strokovni seminar, na katerem bodo udeleženci govorili o imobilizaciji hrbetnice. Seminar je namenjen ljudem, ki so zaposleni v reševalnih službah zdravstvenih domov. Seminar bo potekal v dveh delih, teoretičnem in praktičnem. V slednjem bodo prikazali reševanje vkleščenega poškodovanca iz avtomobila. V tem delu bodo sodelovali tudi gasilci. ■ mkp V pričakovanju regijskih gasilskih tekmovanj Žalec - To soboto bo na stadionu v Žalcu regijsko tekmovanje gasilk in gasilcev mladincev. Udeležile se ga bodo desetine iz Gasilskih zvez Velenja, Žalca in Zgornjesavinjske doline. V GZ Velenje so prepričani, da imajo kar nekaj možnosti za uvrstitev med najboljše. Prihodnjo nedeljo, 1. oktobra, pa bo na parkirnem prostoru Gorenja regijsko tekmovanje za člane, članice in veterane. Sodelovale bodo desetine iz istih Gasilskih zvez. Pet srebrnih jubilejev GD Laško Laško - V soboto so v kulturnem centru v Laškem pripravili slavnostno akademijo ob 125-letnici prostovoljnega gasilskega društva v Laškem. Ta dolga doba uvršča to društvo med najstarejše v Sloveniji, če ni celo najstarejše. Društvo je bilo ob svoji temeljni zadolžitvi eden od stebrov družbenega in družabnega življenja kraja, kar je značilno za večino gasilskih društev pri nas in po svetu. Društvo je bilo odlikovano z najvišjimi odličji za civilno humanitarno delo, tako v kraljevini kot povojni Jugoslaviji. V zadnjih 25-ih letih pa se je "oborožilo" z najsodobnejšimi sredstvi za hitro posredovanje pri požarih, poplavah in drugih nesrečah. Ob 125 - letnici je izšla tudi knjižica z naslovom "Pet srebrnih jubilejev" na 80-ih straneh in s 30-imi fotografijami iz vseh gasilskih obdobij. Predstavili so jo prav na slavnostni akademiji. I bš 6 km asfaltiranih cest Prebold - V tej krajevni skupnosti žalske občine so ob letošnjem krajevnem prazniku bogatejši za 6 km asfaltiranih cest. Gre za tri odseke, in sicer v zaselku Marija reka. ob prazniku so gasilci GD Groblje praznovali 70-letnico, pripravili pa so tudi kulturne in športne prireditve, na slavnostni seji sveta KS in GD Groblje pa so podelili zaslužnim krajanom priznanja in gasilska odlikovanja. U-er ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje LB EUROCARD : ČE VELJAŠ, JO IMAŠ! Sedaj tudi v LB SB Velenje! Priložnost za vse tiste, ki ste jo v naši banki težko pričakovali in pa seveda vsem bodočim članom, ker ponuja mnoge ugodnosti: - kartica je brezgotovinsko plačilno sredstvo z odloženim plačilom, - obveznosti poravnavate s položnico ali trajnikom le enkrat mesečno, - sami lahko izberete datum plačila obveznosti, in sicer: 8., 18. ali 28. v mesecu, - tudi stroške poslovanja v tujini lahko poravnavate v slovenskih tolarjih, - od prihodnjega leta dalje bo možno dvigovati tujo valuto na 145.000 bankomatih po svetu, - nenazadnje pa so vsi imetniki kartice tudi nezgodno zavarovani. Prošnje za izdajo LB Eurocard lahko dobite na vseh naših enotah, enako kot tudi vse dodatne informacije. Prejšnji četrtek so žalski svetniki na drugi izredni seji, sklicani zaradi občinskega proračuna, tega končno sprejeli. Naj spomnimo le, da so ga sicer sprejeli že v začetku poletja, a ga župan Milan Dobnik zaradi sedmih spornih amandajev, ki sicer predstavljajo le 0,7% celotnega proračuna, ni objavil v uradnem listu, saj je šlo za razporejanje zakonito že porabljenega denarja. Stranke slovenske pomladi, "avtorice" teh spornih amandajev, so tudi v četrtek zagovarjale svoja stališča in se še vedno zavzemale, da je treba denar iz določenih postavk prenesti drugam. Sedaj so razporedili le neporabljena sredstva iz že prvič spornih postavk. Žalska občina je dosedaj vse finan- cirala po mesečnih dvanajstinah iz lanskega leta, kot pravi zakon. Ker je že september, je osem dvanajstin iz večine spornih postavk že porabljenih. Z amandajem strank slovenske pomladi so tako prenesli le še četrtino odstotka občinskega proračuna. Vendar pa to pomeni, da bo moral Rdeči križ del denarja deliti s Karitas, da letos OZPM ne bo več dobila sredstev, še vedno pa je sporna ukinitev sredstev za finančno službo KS, ki jo ureja pogodba, pa sredstva za plače v športu in kulturi, ki so nenazadnje zavezane zakonskim določilom... Proračun je sprejet, verjetno pa žalski svetniki računajo na rebalans proračuna, s katerim bi lahko rešili tudi katero od prej naštetih zagat. ■ K Občina Mozirje ••••••••••••• Gornji Grad •••••••••• Še o kadrih in Imenovanje odborov organiziranosti Mozirski občinski svetniki bodo danes, v četrtek, obravnavalči nekaj točk, s katerimi bodo dopolnili organiziranost sveta in občinske uprave. Tako bodo imenovali tajnika občine Mozirje in sekretarja sveta ter sprejemali odlok o komisijah in odborih občinskega sveta. Med drugim bodo obravnavali predlog odloka o izda- janju uradnega glasila vseh petih občin Zgornje Savinjske doline in predlog Vzgojno varstvenega zavoda Mozirje o odprtju začasnega dodatnega oddelka na Rečici ob Savinji. Dovolj zanimivi bosta tudi izbira izvajalca za posodobitev ceste na Dobrovlje in obravnava pritožbe glede izbire izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest v tej občini. Sejo bodo pričeli ob 17.uri. UJP Gornjegrajski občinski svetniki bodo septembrsko sejo pričeli danes, v četrtek, ob 19.uri. Na dnevnem redu imajo kopico sprotnih in komunalnih azadev, med drugim pa bodo imenovali tudi člane odborov pri občinskem svetu in obravnavali predlog odloka o izdajanju uradnega glasila. ■ JP Lajše pri Šoštanju Srečanje častnikov sosednjih občin Območno združenje slovenskih častnikov Velenje bo v okviru rednega delovnega programa v soboto na letališču v Lajšah pripravilo drugo srečanje slovenskih častnikov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Srečanje bodo pričeli ob 9.30, pripravljajo pa bogat obrambni, športni in razvedrilni program. Celjska vojašnica po prikazala oborožitev slovenske vojske, velenjski Orbis bo poskrbel za prikaz športnega in lovskega orožja, častniki pa se bodo pomerili v streljanju z MK puško in pištolo. Organizatorji se bodo posebej potrudili z izvedbo razvedrilnega in zabavnega programa za častnike in njihove družinske člane. UjP Dober pridelek hmelja Na hmeljiščih Zgornje Savinjske doline so obiranje hmelja sklenili prejšnji teden. Nekaj težav pri obiranju jim je povzročalo neugodno vreme, letina je povprečna, z 72 tonami pridelka pa so vseeno zadovoljni. min Zgornja Savinjska dolina • ••••••••••f % •••••••• Vodnik za sladokusce Stalno opozarjanje na lepote in posebnosti krajev v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini je skupna nuja vseh, ki jim je vsaj malo mar krepitev turistične ponudbe. Nazarsko podjetje EPSI je doslej na tem področju že veliko storilo, njegov najnovejši dosežek pa je nova izdaja vodnika po dolini. Vsebinsko je zelo pester, saj ob lepih fotografijah zajema vse, kar lahko obiskovalce seznani s krajino, kraji in ljudmi v njih, torej je koristna napotek za vse, ki iščejo lepoto, posebnosti in zanimivosti. V njem so zajeti prispevki številnih strokovnjakov za posamezna področja, tu so pregledne in turistična karta, preveden pa je tudi v nemški in angleški jezik. Vse ena sama megla i Nekateri kmetje po Savinjski dolini znajo reči, da ko se spušča hmelj, se spušča tudi megla. Bo kar verjeti, saj je pri nas še veliko ljudi (ali pa vse več), ki menijo, da kmečke modrosti zaležejo za pet takih, ki jih izrečejo politiki. O tem, da nas je zajela megla, pa lahko seveda čutimo že skoraj vsako sedanje, pa čeprav uradno še poletno jutro. Da je pri nas res precej meglenega, kmetom pritegujejo tudi obrtniki. Le da oni ne rečejo, da je kaj že megleno, ampak še. To se je kazalo tudi ob sedanjih razpravah na obrtnem sejmu v Celju. Obrtniki so namreč kar pogosto godrnjali, da jim ljudje "z vrha" spet prodajajo meglo, ali pa nekatere stvari prodajajo spet tako megleno, da se lahko v njih znajdejo le nekateri. Medtem ko so obrtniki še vedno govorili o diskriminaciji, so jih vladniki prepričevali o enakopravnosti in pomoči. In niso jih pozabili opomniti, kako se vendarle uspešno razvijamo. Megla v teh dneh ni zajela le naših cest v dobesednem pomenu besede, ampak tudi v prenesenem. Po dolgih in vztrajnih zatrjevanjih, da poteka gradnja slovenskih avtomobilskih cest povsem po načrtih, zdaj vendarle vse bolj prodira na piano, da je tudi realizacija načrta bolj ali manj v megli. Niso zastoji le pri gradnji, tudi v malhi se nabira vse več megle. In nekateri že pravijo, da Slovencem ni več treba zamegljevati oči, ampak jim jasno povedati, da bo treba zbirati bencinski tolar še dalj, ko so najprej predvidevali. Gradnji avtocest očitno tudi mednarodna konvertibilnost tolarja ni kaj dosti pomagala. Še sreča, da imamo potrpežljivo ljudstvo, ki bo požrlo tudi to vabo. Saj je gradnja cest vendarle nacionalnega pomena! Zamegljevanja smo bili deležni tudi s strani plinarjev. Predvsem "bombaši", tisti, ki uporabljamo gospodinjske plinske jeklenke. Plin se je po jeklenki podražil za dobrih dvesto tolarjev, pa čeprav se plin sploh ni podražil. Le plinar-ji so postali zaskrbljeni za naše jeklenke. Odločili so se, da jih bodo, čeprav so naša last, pregledovali. Nič nas niso vprašali, če to lahko storijo. In tako zdaj plačujemo četrtino vrednosti polne plinske bombe za vzdrževanje naše lastnine. Nekaj podobno zamegljenega je bilo pri podražitvi telefona. Javno smo zvedeli, kdaj bodo impulzi dražji. Ampak to ni držalo. Drži ko je zapisano v Uradnem listu. Nova cena pa velja takoj po I objavi v Uradnem listu. Le kdo ' bi ob tem čakal na kakšen oho- I gel datum. Čimprej v Uradni list! Pa saj se državni poslana I tudi ob razpravi o novih državnih vozilih v razpravah I oziroma opravičevanjih nekako podijo po megli. Če bodo s temi | novimi avtomobili tudi na cestah vozili tako zapleteno, kot se zdaj I izgovarjajo o teh nakupih, bodo povzročali nesreče, četudi ne bo megle. _ Bo v Velenju megleno tudi I 26. septembra? Tedaj je seja sveta mestne občine! , ■ ftj L, , . ----,.------—------ 121. septembra 1995 AKTUALNO MS CAS 3 Predsednik Sveta Mestne občine Velenje Dragan Martinšek "Verjamem v Velenje - mesto priložnosti" □ Že dobre pol leta je minilo, kar ste sprejeli nalogo predsednika Sveta mestne občine Velenje. To je bilo predvsem obdobje konstituiranja, iskanja oblik in novih metod dela. Kako ste vi zadovoljni z opravljenim? DRAGAN MARTINŠEK: "Reforma lokalne samouprave je prinesla s seboj, poleg nedvomnih prednosti, predvsem tudi veliko slabo dorečenih in nedokončnih sprememb. To je seveda vplivalo tudi na naše delovanje, ki je bilo prevečkrat v znamenju nedorečene zakonodaje še zlasti na področju financiranja, razmejitev pristojnosti župana in sveta, razmejitev novih občin... V takšnem stanju je bilo tudi zelo težko oblikovati povsem nove ključne občinske dokumente. Vse to pa je v našem okolju spremljalo še spoli-tizirano ozračje, ki je v mnogočem spominjalo na stalnost predvolilnega merjenja. Zadovoljstvo z opravljenim delom je predvsem v tem, da občina vendarle normalno funkcionira, v Svetu pa se tudi približujemo koncu konstituiranja vseh potrebnih organov in sprejetja ključnih formalnih aktov. Posebej sem vesel, da nam je uspelo, kljub neusmiljenemu strankarskemu boju, sprejeti občinski statut, ki je osnova za nadaljnje delo." G Volilci so od nove lokalne uprave veliko pričakovali. S tem seveda največ od sveta, ki naj bi postal kreativni oblikovalec poli- Dragan Martlnšek, predsednik sveta Mestne občine Velenje tike nadaljnjega razvoja posameznih okolij. Ocenjujete, da ste to že postali ? DRAGAN MARTINŠEK: "Bojim se, da reforma lokalne samouprave v Sloveniji ni povsem izpolnila, včasih preobtimističnih, pričakovanj. Po drugi strani pa je konstituiranje prvega sveta zelo naporna in nova stvar. Veliko je seveda odvisno od sodelovanja na relaciji Svet -župan. Svet s svojimi odločitvami in predlogi seveda lahko županu v mnogočem pomaga in soustvarja nadaljnji razvoj občine. Naslednja faza dela sveta bo zato morala upoštevati tudi izdelavo strategije dela v svetu, konsezualno sprejetega programa dela sveta. Tako lahko računamo, da bo svet kmalu začel opravljati delo kreatorja razvoja." □ Tisti, ki smo spremljali vaše prve seje, smo pogosto ocenjevali, da se ukvarjate svetniki predvsem sami s sabo. Velikokrat je bilo v ospredju strankarsko prerekanje, ki je zameglilo vsebino. Kako ste vse to občutili vi kot predsedsedu-joči teh zasedanj? DRAGAN MARTINŠEK: "Konstituiranje sveta je zahtevalo tudi ukvarjanje s sabim sabo. A tu je potrebno ločiti med tem, da smo morali zagotoviti funkcioniranje najvišjega organa v občini na povsem novih zakonodajnih, družbenih in teri-toriralnih temeljih. Združiti je bilo potrebno vse strokovne in politične potenciale, da smo prebrodili prvo in najtežjo fazo dela sveta. Druga plat tega ukvarjanja s samim seboj pa je manj vsebinska in formalna, ampak je predvsem bolj politična. Političnih strasti je včasih res bilo preveč in moja naloga je, da te stvari umirjam in skrbim predvsem za vsebinsko razpravo. Zato tudi držim obljube stalnega sestajanja z vsemi predstavniki strank in tako poskušam nepotrebne zaplete že v pripravljalni fazi razčistiti. Je pa res, da na sejah sveta velikokrat, po mojem mnenju prevečkrat in neučinkovito prihaja do površinskih nasprotij, predvsem v odnosu do župana in njegovih sodelavcev. Verjetno to ni pravi način konstruktivnega dela v svetu in takrat se kot predsedujoči seveda ne počutim najbolj zadovoljnega." □ Kako to, da prihajate s predlogom letošnjega občinskega proračuna na dnevni red šele konec septembra ? DRAGAN MARTINŠEK: "S predlogom občinskega proračuna smo prišli v tistem trenutku, ko ga je župan predlagal v proceduro. Seveda se mnogim postavlja vprašanje, kakšen smisel ima sprejemati proračun za tekoče leto šele septembra. A to leto ni bilo normalno in razumem tudi županovo zadrego pri oblikovanju proračuna. Že zdaj pa obstaja dogovor z županom, da se osnutek proračuna za prihodnje leto pripravi najkasneje do letošnjega decembra. To bi omogočilo sprejem proračuna že v mesecu januarju. Sam se bom tega dogovora vsekakor do konca držal, župan pa, kolikor vem, tudi." □ Katere najpomembnejše naloge čakajo svet, poleg omenjenega, do konca letošnjega leta ? DRAGAN MARTINŠEK: "V letošnjem letu nas čaka še ogromno dela. Seje bodo zelo pogoste in vsebinsko bogate. Poleg proračuna, poslovnika sveta, imenovanja odborov in komisij sveta, organizacije občinske uprave, ki so že v proceduri sveta, je tu še cela vrsta odlokov, prostorskih aktov in sklepov ter ostalih drobnih zadev, ki pa terjajo dober premislek. Vzporedno tečejo dogajanja vsaj še na dveh ravneh. V pripravi je delitvena bilanca, doreči pa bo treba tudi statuse javnih zavodov in komunalnega podjetja. Druga pomembna stvar so prizadevanja, da Mestni občini Velenje pridobimo tiste upravne in regionalne funkcije, ki ji pripadajo in so nujne za razvoj Velenja. Čeprav ni v domeni sveta, bodo letošnjo jesen zaznamovale tudi volitve v svete krajevnih skupnosti." □ Kako vidite vi kot predsednik najpomembnejšega občinskega organa Mestno občino Velenje v DRAGAN MARTINŠEK: "Povsem se strinjam s tezo, da je Velenje mesto priložnosti. Pa ne samo mesto, tudi primestje je zelo dobro infrastrukturno urejeno, prepričan pa sem, da bo v nekaj letih celovito infrastrukturno pokrita vsa občina. Takšne načrte bomo izvajali, če bo v občini pri vseh nosilcih razvoja in politike dovolj posluha za dogovarjanje in sodelovanje. Ne smemo pozabiti tudi na tisto kar Velenju manjka, ali pa sami včasih pozabimo poudariti. Kultura, razvoj srednjega in visokega šolstva, močan strokovni in raziskovalni potencial, turistične perspektive, trend razvoja uspešnega podjetništva - so prav tako tiste—vsebine., ki bodo Velenje naredile odprto in prijazno mesto. Kot Velenjčan mlajše generacije v to, da je Velenje mesto priložnosti, preprosto verjamem." ■ Mira Zakošek Zupa^n Gornjega GradaToni Rifelj: "Zapuščinska jesen bo vroča" Poletnih počitnic je že zdavnaj konec tudi za občinske svetnike. V novi občini Gornji Grad so brez večjih težav in zapletov do poletja sprejeli vse potrebne akte In organe za normalno in nemoteno delovanje občinske uprave, ki so jo tako v celoti "ustoličili", kot pravi župan Toni Rifelj. Poletni odmor gor ali dol, jeseni Jih čaka veliko nalog in ustvarjalnih naporov na najrazličnejših področjih. "Res, nalog je veliko, več razpisov za pomembna dela imamo v ognju. Najprej je to asfaltiranje ceste v Florjanu. V tem času izbiramo izvajalca, del potrebnih sredstev pričakujemo od države, dela pa naj bi sklenili do novembra. Pospešeno zaključujemo projekt ureditve zgodovinsko pomembnega trškega jedra, ki ga prav tako moramo pridobiti še letos. V zaključnem obdobju je tudi odkup zemljišč za individualno gradnjo; še letos moramo izbrati izvajalca komunalne ureditve in gradnjo na 18 parcelah pričeti prihodnje leto. Pripravljamo se na ureditev obrtne in podjetniške cone. Dogovarjamo se z nekaterimi podjetji za skupno sodelovanje, vse potrebne dokumente moramo sprejeti letos, v letu 1996 pa bi pričeli s prodajo ali najemom. Največ moči pa bomo v preostalih mesecih na komunalnem področju namenili daljinskemu ogrevanju. Pred dvema tednoma smo se o tem pogovarjali na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in trenutno kaže, da bomo zahteven projekt uresničili v razmeroma kratkem času. Na ministrstvu se namreč zavzemajo, da bi bil to vzorčni projekt za vso Slovenijo," pravi Toni Rifelj. Z vseh strani nas zasipajo z napovedmi o vroči politični jeseni v naši državi; zadnji dogodki to že potrjujejo. Bo jesen politično vroča tudi v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini? "Novih pet občin na našem področju res čaka vroča jesen, vendar v drugačnem pomenu. Za nas je to delitvena bilanca in zapuščinska razprava bivše skupne občine Mozirje. Zapuščino bomo obravnavali in se o njej pogajali že v tem mesecu, zlasti pa oktobra. Za našo občino in mene osebno je najbolj pereč problem sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje. Iz znanih preteklih razlogov in obremenjujoče hipoteke bo to trd oreh, veliko bo različnih mnenj, nasprotovanj in dokazovanj, vendar je naše stališče jasno: takšnega podjetja ne potrebujemo," trdi gornjegrajski župan. Naslednji "zapuščinski" problem v Gornjem Gradu vidijo v skladu stavbnih zemljišč, ki je v preteklosti med drugim še skupni zavodi in različne zveze. Na razširjenem sestanku vseh županov, predsednikov občinskih svetov in tajnikov smo dogovorili strategijo glede vseh teh žgočih problemov. Njeno uresničevanje je treba nadaljevati in pripeljati do konca. Do konca tega leta namreč moramo vedeti, kje so možnosti združevanja, kje ne bomo našli skupnega dogovora in bo torej vsaka občina šla svojo pot. To je tudi prav, čas pa bo gotovo pokazal, na katerih področjih lahko v bodoče sodelujemo in na katerih ne," je odločen župan Gornjega Grada Toni Rifelj. mjp "Še letos se moramo odločiti, kje je možno sodelovanje petih občin In kje bodo šle vsaka svojo pot" nakupil veliko zemljišč v vseh sedanjih petih občinah, o čemer se bodo prav tako morali dogovoriti. "Tretji problem so dolgovi do proračunskih in solidarnostnih sredstev bivše občine. Največja težava je v tem, da so ta sredstva dobila podjetja, ki so danes v velikih težavah. V tem trenutku ne vidim nobene pametne možnosti, da bi nove občine ta sredstva dobila še letos. Gre za stvari, ki so bile v preteklosti slabo vodene, torej prevzemamo težko in zelo odgovorno hipoteko nekdanje mozirske občine. To ne bo enostavno in tudi na tem področju vidim največjo vročico letošnje jeseni. Tu so "Ustanovili bomo lastno komunalno podjetje" Nemara je trenutno največji problem Zgornje Savinjske doline, njene nove lokalne samouprave in petih občin prav problematika zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov; s tem je neločljivo povezana tudi usoda sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje, z vsemi njegovimi preteklimi težavami in zablodami. Dedinje vsega tega so razumljivo nove občine, ki pa glede zapuščine niso povsem enotne. Še najmanj so z "reševanjem" tega problema zadovoljni v občini Gornji Grad. Na njihovem področju je namreč osrednje odlagališče za vso dolino, kije za nameček polno. Urediti bo torej treba novo ali pa problematiko odpadkov rešiti na drugačen način. V tej občini so prepričani, da sedanja organiziranost komunalnega podjetja ni primerna, da ne bodo reševali njenega preteklega bremena, da prav zaradi te hipoteke nima možnosti preživetja. Zahtevajo korenit rez v organiziranosti. "Naši načrti so jasni. Kar se tiče bodočega sodelovanja petih občin na komunalnem področju, je možno samo pri zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov. Vse ostalo -ceste, stanovanja in vodo-oskrba ter vzdrževanje vsega tega - naj uredijo občine vsaka zase, za to imajo občine zakonsko podlago. Stvar vsake posamezne občine je, če se bo odločila za sodelovanje z novim komunalnim podjetjem, takšnim ali drugačnim. Trenutna organiziranost javne komunale je predraga, cene so previsoke in jih proračuni petih občin v bodoče preprosto ne bodo prenesli. V občini Gornji Grad imamo strategijo pripravljeno, nikakršna tajnost ni, saj smo je predstavili županom in predsednikom svetov vseh petih občin in bo pri njenem uresničevanju vztrajali do konca. To pomeni novo organiziranost, ki bo cenejša, bolj smotrna in uporabna kot je sedanja; to pomeni ustanovitev novega javnega podjetja za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov v Gornjem Gradu," pravi gornjegrajski župan Toni Rifelj. UJP 4 MS VAS DOGODKI 21. septembra 1995 KZ Šaleška dolina Slabo vreme za dobra jabolka Na posestvu Turn Kmetijske zadruge Šaleška dolina so zgodnje poletne sorte jabolk že obrali in tudi prodali. V minulih dneh so se trudili z obiranjem jesenskih sort, zaradi neugodnega vremena pa bodo obiranje jabolk za ozimnico pričeli precej kasneje. Predvidevajo, da bo to po 25.septembru, delo pa naj bi sklenili do sredine oktobra. Morda se sliši malo čudno, vendar: "Kakovost jabolk je letos odlična, lepa je tudi njihova debelina. Za to se lahko zahvalimo "nelepemu vremenu". Za jabolka je namreč pomembno, da je dosti "moče", torej dežja. Za nas je to pravo olajšanje v primerjavi s prejšnjimi leti, ko nas je trikrat zapored prizadela suša, letos nam je prizanesla tudi toča, res pa so se zaradi tega pojavile druge težave. Oteženo je bilo delo v sadovnjaku in težja je bila zaščita jabolk, saj je naša osnovna želja, da ohranimo zdrava.Res je tudi, da si v tem času želimo malo več sonca, ki bi jabolk dodal malce več sladkosti," pravi Matjaž Jenšterle, vodja poslovne enote na Turnu. K temu je dodal, da naj kupci ozimnice ne nasedajo slavi kakovosti jabolk za ozimnico iz zahodnih držav, saj je njihova kakovost letos precej slabša. Za zimske mesece je pač treba kupiti najboljše sadeže, ki bodo v kleteh vzdržali preko vse zime. Na Turnu ponujajo vse običajne sorte, ki so se jih ljud- je že navadili, pa tudi vse najnovejše. Znana jesenska sorta je "elstar," najnovejša pa "gala", ki je že osvojila Evropo in s svojim polnim okusom menda spominja celo na kokakolo. Reklamni trik ali ne, ta sadež je resnično dober. Znane zimske sorte so seveda "zlati delišes", "jonagold", "gloster", "idared" in "mell-rose", nekaj malega pa so letos pridelali še jabolk nove sorte "braeburn", ki za naše razmere ni najbolj obetavna, poznavalci dobrega pa si jo vendarle želijo. Ob 360-letnicj dru^egga^slovenske^kmečkega upora Je v nas še kaj puntarskega duha? Grajska vas, Šmiklavž, Tabor - V teh krajih Savinjske doline v žalski občini so v soboto proslavili 360-letnico II. kmečkega upora, ki je vzniknil prav tukaj in se razširil po vsej deželi. Gospoda ga je uspela zadušiti šele po mesecu dni s pomočjo vojakov iz Hrvaške, Slavonije in Vojne krajine. Sobotne slovesnosti so se poleg krajanov, med katerimi jih je bilo nekaj napravljenih v pun-tarje, udeležili še predstavniki slovenske vlade in strank ter občine Žalec, pa tudi predstavniki nekaterih drugih slovenskih občin. Slovesnost so pričeli že dopoldne s sv. mašo v Grajski vasi, po maši pa je navzoče pred cerkvijo nagovoril prvak stranke SDSS Janez Janša, ki je med drugim izrazil prepričanje, da v Slovencih še vedno živi uporni duh, ki je bil odločilen tudi ob osamosvojitvi Slovenije pred štirimi leti, po njegovem pa bi ga morali izkoristiti tudi sedaj, da bi dosegli soglasje v številnih vprašanjih, tako notranjih kot zunanjih, ki nas vse prevečkrat razdvajajo. Potem so se gostje in puntarji Cesto sta predala s prlrezom traku namenu 78 letna Terezija Topovšek in kmetijski minister Jože Osterc. na vozovih s konjsko vprego odpeljali v Šmiklavž. Tam jih je pozdravil žalski župan Milan Dobnik, minister za kmetijstvo Jože Osterc in najstarejša kra-janska tega zaselka Terezija Topovšek pa sta odprla 3,6 km dolg odsek asfaltirane ceste, ki povezuje Grajsko vas, Šmiklavž in Tabor. Denar za cesto so prispevali krajani, občina Žalec in Sklad za demografsko ogrožena področja ter Ministrstvo za kmetijstvo Slovenije. Ob tej priložnosti je minister za kmetijstvo Jože Osterc povedal, Iz govora predsednika državnega sveta Ivana Kristana: "Slovenski kmetje so od 15. stoletja dalje protestirali zoper socialne krivice. Ker je bila teža bremen vedno neznosnejša in se ja valptov bič vse globje zajedal v kožo tlačanov, so najprej terjali staro pravdo. Potem pa so razumeli klic časa in začeli rušiti fevdalne spore. Sestavni del tega zgodovinskega procesa, ki je končno osvobodil kmeta, je bil tudi kmečki upora 1635. leta. Slovenci so se priključili klicu časa reformacije, klicu Primoža Trubarja. Reformacija je uporništvu kmečkih puntov dodala slovensko knjigo in šolstvo in tako postavila trdne temelje za slovensko narodno identiteto..." Svoj govor pa je Ivan Kristan zaključil takole: "Spomin na kmečke upore pred 360 leti torej v nas utrjuje spoznanje, kako dragocena je izboijena svoboda in samostojnost slovenske drŽave. Na osnovi tega spoznanja pa je nujno, da preprečimo, da bi vso našo energijo potrošili za spore v bližnji preteklosti, ampak je nujno, da naš pogled upremo v prihodnost in da vse sile uberemo za dosego nacionalnega soglasja o temeljnih usmeritvah našega prihodnjega razvoja." da se v zadnjem času vse bolj zavedamo pomembnosti podeželja, ne samo zaradi pridelovanja hrane, temveč tudi zaradi številnih drugih nalog, ki jih podeželje opravlja za državo. Da pa bi bili tudi podeželani zadovoljni in se ne bi čutili zapostavljene, je treba skrbeti za infrastrukturo, katere pomembni del so ceste. Dejal je, da povsod po Evropi države izdatno pomagajo pri vzdrževanju in ohranjanju naravne dediščine in infrastrukture. Tudi pri nas si država in ministrstva prizade- vajo pomagati, vendar se ob tem dobro zavedajo, da bi brez delavnosti in požrtvovalnosti ljudi tukaj ne bi bilo ničesar. Po krajšem kulturnem programu je nato domači župnik Jože Cirar še blagoslovil novo asfaltirano cesto. Osrednja slovesnost pa je bila nato pod Ojstrico pri Taboru. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Ivan Kristan. Na kratko je orisal usodo Slovencev predvsem v zadnjih sto petdesetih letih, ko so se morali vseskozi boriti za, ohranjanje svoje biti. Prav tako je poudaril, da nam je upornost potrebna tudi ta čas, ko se borimo za soglasje, za gospodarski in družebeni razvoj. Govoril je tudi poslanec državnega zbora Tone Partljič, ki je osvetlil ta zgodovinski dogodek. Slovesnost so obogotalili s pestrim kulturnim programom, vreme pa organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno. ■ Besedilo in sliki: -er ŽALSKI INOVATORJI - Na slavnoštni seji žalske občine v Trnavi letos niso podelili priznanja in plaket občine Žalec, podelili so le nagrade Inovator občine Žalec 94. Nagrade in priznanja je podelil žalski župan prof. Milan Dobnik, prejeli pa so jih Rudi Kronovšek, Jurij Pešec in Matjaž Grobelnik. ■ Besedilo In slika: -er Poslovne novice V dneh od 28. 9. - 8. 10. bo potekal BAVARSKI TEDEN v Ljubljani. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Posebej opozarjamo na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na bavarskem in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco. V Lizboni bo 24. in 25. novembra prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malil in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. McDonald's širi svojo mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje. Od 16. - 20. oktobra bodo potekala poslovna srečanja med kanadskimi in slovenskimi podjetji. V okviru obiska pošlo delegacije iz Toronta, v sredini oktobra letos, bo Gospodarsl zbornica Slovenija skupaj s Trade facilitation Office of Canada organizirala seminar na temo KAJ IN KAKO IZVAŽATI V KANADO. Seminar bo potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Seminarje brezplačen. Vse podrobnejše informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. "Z letošnjo letino smo zelo zadovoljni. Kljub temu da smo velik del sadovnjaka obnovili, bo letina boljša od lanske, to pa pomeni okrog 400 ton kakovostnih namiznih jabolk," pravi Matjaž Jenšterle. IJH Podolševa ••••••••• Kdaj bodo "umirili" plaz? Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane je pred nedavnim preko Macesnikovega plaza v Podolševi visoko nad Solčavo postavilo jeklen most. S tem so za nekoliko daljše obdobje zagotovili prevoznost za domačine življensko pomembne ceste; vse prejšnje "rešitve" so bile namreč manj I kot kratkotrajne. Na tem mestu torej vsaj v jesenskem času naj ne bi bilo težav s prevoznostjo, na vso nesrečo pa je cesta I ogrožena kakšnih 200 metrov nižje. Ogromna zemeljska gmota namreč pritiska na cesto, čeprav so še letošnjo pomlad menili, da je prav ta gmota dokaj stabilna in naj bi celo zadrževala drsenje plaza. Takšna "trditev" torej ni bila točna in popravilo ceste je-nujno že na tem mestu. Most na najbolj ogroženem mestu razumljivo ni nikakršna dokončna rešitev. Plaz namreč Peter Krivec z Macesnikove domačije je pri tem še posebej prizadet. Velik del njegovega gozda je namreč na področju plaza in zato ne more posekati in spraviti predvidene količine lesa, prav od tega pa je v veliki meri odvisen družinski proračun. Nekaj več upanja pa sedaj vendarle ima. Velika prizadevanja občine Luče so letos "obrodila" 21 milijonov tolarjev, še 67 pa naj bi jih država za dokončno sanacijo prispevala prihodnje leto. Seveda pa je ta "dokončnost" močno vprašljiva, saj gre za ogromen plaz, ki je tudi po mnenju strokovnjakov največji v Sloveniji. Svetla točka je v tem trenutku le jekleni most s petimi tonami nosilnosti, ki domačinom omogoča redno povezavo z dolino in njihovim otrokom normalno pot v šolo in nazaj. mjp "Nov" most je vsekakor le začasna rešitev drsi naprej, hitrost drsenja pa se stopnjuje zlasti v jesenskem času, ko so obilne padavine bolj pogoste, letos še posebej. Ljubljansko podjetje nadaljuje sanacijska dela z večjim številom strojev, kar naj bi bil obet, da bodo plaz vendarle umirili. Le obet, saj so vodo, ki je glavni "krivec" aza drsenje zemlje, s plaza speljali le delno. Posebej v zgornjem delu plaz namreč še vedno napajajo številni potočki z Olševe. |1. septembra 1995 AKTUALNO__OS 5 Lastninjenje Premogovnika Velenje in nje£ovft hčera 90 :10 za državo V drugi polovici septembra smo. Večina podjetij v Sloveniji že ve, kako se bo lastninila. Kako pa bo s Premogovnikom Velenje, kjer so se pravila doslej večkrat spreminjala in kjer Je trajalo precej dolgo, da sta vlada in parlament le dorekla pravila igre in postavila nova izhodišča za lastninjenje elektroenergetskih in premogovniških podjetij? Kakšna so ta Izhodišča In kaj pomenijo za Premogovnik Velenje in za njihovi hčerski podjetji, Gost in Habit, pa smo se pozanimali pri direktorju Premogovnika Velenje dr. FRANCU ŽERDINU. □ V otvoritveno bilanco je treba po novem vključiti vrednost infra-struktumih objektov, kar prej ni bilo predvideno. Kaj to za vas pomeni? Dr. Franc Žerdin: "Država želi biti tudi lastnik infrastrukturnih objektov, kar pomeni, da če smo prej predvidevali, da bo država lastnik 75 odstotkov podjetja Premogovnik Velenje, bo zdaj dobrih 90 odstotkov." □ Kaj pa hčerska podjetja? Kako se bodo lastninila ta? Dr. Franc Žerdin: "Druga novost teh izhodišč je ta, da se hčerska podjetja ne morejo lastniniti samostojno, ampak le v okviru Premogovnika. Mi smo želeli, da bi se hči Gost in hči Habit lastninila vsaka zasa. Obe sta zato tudi izdelali otvoritveno bilanco in oddali lastninski program. Zdaj je treba to popraviti." ■ □ Pomeni to, da bo denimo last- nik Gosta v 90 odstotkih tudi država? Dr. Franc Žerdin: "Ja, to pomeni to. V primeru naših hčerskih podjetij smo opravili z državo vrsto pogovorov, predstavnikom vlade smo dokazovali, da je to nesmisel, vendar država stoji na stališču na katerem stoji. Pravijo sicer, da ko bo proces lastninjenjenja končan, bo možno te hčere prodati na trgu, če bo seveda kdo, ki jih bo želel kupiti. Vendar sam vidim bolj malo verjetnosti, da bi lahko ta scenarij uresničili. Pomeni pa takšna odločitev v določeni meri tudi demotivacijo zapolenih v teh dveh hčerah. Direktorji pripovedejujo, da so videli že konkretne aktivnosti, kako svoje poslovanje zastaviti in se v določenem času postaviti na lastne noge." □ Tako bo potem tudi z Domom rudarjev v Fiesi, na katerega so zaposleni čustveno vezani? Dr. Franc Žerdin: "V tem ne vidim posebnega problema. Tudi, če je država lastnik nečesa, tega konec koncev ne more odnesti nikamor. Te objekte imamo v uporabi mi. Zaradi tega tudi ne bomo odstopili od tega, da bi v Fiesi prenehali z vlaganji. Že decembra bomo začeli graditi zimski bazen z ogrevano morsko vodo in obnavljati spodnji plažni objekt. Tam je potrebno postaviti tak standard, da bo v njem naš delavec, naš občan, prebivalec te države ali pa tujec, v njem želel letovati. Sam proces lastninjenja na naše odločitve v tej smeri ne bo vplival." □ Če se od posameznega vrnemo k splošnemu: vlada je sprejela tudi odločitev, da se lahko neizplačan del osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi do konca leta 1992, v matičnem podjetju uporabi kot delež zapolenih pri lastninjenju? Dr. Franc Žerdin: "Pri tem gre za bistveno spremembo od tistega, kar je bilo prej dogovorjeno in ta popravek je treba upoštevati. □ Imeli ste tudi revizijo poslovanja. Kaj je pokazala? Dr. Franc Žerdin: "Bili smo eno od tistih 1000 podjetij v Sloveniji, ki smo bili prijavljeni, češ da je v njih prišlo do oškodovanja družbenega premoženja. V primeru Premogovnika Velenje naj bi do oškodovanja prišlo i U < , Dr. Franc Žerdin zaradi prodaje lokala Nežka Eri. Pritožili so se stanovalci Cankarjeve ulice, češ da so bile Eri odprodane tudi njihove kleti. Revizija je opravila celotni pregled nad prodajo tega objekta in ugotovila, da pri tem ni šlo za nobeno odtujevanje družbene lastnine, niti ni bilo prisotno kratenje pravic stanovalcev Cankarjeve 1. Je stvar zavlekla celoten proces lastninje-na skoraj za eno leto." □ Do kdaj računate, da bosta lahko izdelali novo otvoritveno bilanco? Dr. Franc Žerdin: "Na tem delamo zelo intenzivno in mislim, da bo dokument gotov najkasneje do 20. oktobra, tako bi lahko še letos dobili prvo soglasje Agencije." □ Kaj pa bo s certifikati tistih, ki so vam jih v začetku leta zaupali v hrambo? Jih boste morali kaj vrniti? Dr. Franc Žerdin: "Ker je vlada sprejela odlok, da smejo delavci lastniniti tudi neizplačane osebne dohodke, nam je enostavno zmanjkalo prostora za vse certifikate, ki so nam bili zaupani v hrambo. Tako smo prisiljeni vrniti približno 700 certifikatov svojcem pri nas zaposlenih. To zdaj teče. Mislim, da se bo akcija končala še v tem tednu. Vsakemu, ki mu certifikat vrnemo povemo tudi, kam ima še možnost ta certifikat vložiti. Navsezadnje se bo večina najbolj zanimivih firm šele zdaj lastninila: Petrol začenja 26. septembra, Gorenje še ima kar nekaj prostora... Pošteno je, da vsem tem ljudem, ki so nam zaupali, povemo, kaj se je zgodilo in zakaj moramo certifikate vrniti. Delavci pa lahko certifikate ohranijo, ker toliko manevrskega prostora pa je na razpolago. Prostora je za okoli 1000 certifikatov." □ Kako pa v tem času delate, poslujete, teče vse po načrtih? Dr. Franc Žerdin: "Delovni načrt 3.900.000 ton bomo izpolnili, če se ne bo zgodilo kaj posebnega. To količino premoga imamo tudi prodano, za razliko od lani, ko smo imeli ob koncu leta s prodajo še precej težav. Vesel sem, da tudi prodaja v široki potrošnji teče dobro. Mislim, da bo poslovno leto kar ugodno in da se bomo uspeli kar normalno pretolči skozi vse dogodke letošnjega leta." ■ Milena Krstlč - Planine ERA d.d.^slovenski zastopnik firme Asics Kvaliteta ne le v športne trgovine, tudi v športne klube nosti v gro-sistični prodaji, kar pomeni, da se s svojimi predstavniki in asortimanom pojavljamo že po vsej Sloveniji, polovico dejavnosti pa opravljamo v maloprodajni dejavnosti. Era se je zadnjih nekaj let izjemno trudi, da dobi določena zastopstva ali eksluzi vne artikle, ki jih trži po Sloveniji. Dosedaj smo imeli že kar nekaj uspeha, tako na živilskem kot neživilskem področju. Z vključitvijo Asicsa v naš prodajni program Pogodbo o generalnem zastopstvu za trženje Izdelkov znamke Asics v Sloveniji sta podpisala Gvido Omladlč za ERO in Egldlo Bravetti, lastnik podjetja C.P.E.. je stopila ERA tudi na pot prodaje opreme za šport in prosti ESO Montaža^ bo prenavljala elektramena Dravi Dela na Mariborskem otoku so se že začela Gorenje Gospodinjskiaparati 28. septembra certifikat kakovosti ISO 9001 Pred kratkim je ERA d.d. popisala eksluzivno pogodbo z Kljetjem C.P.E. iz Kopra, istavniki firme Asics za iženje v vzhodni Evropi, in s tem dobila generalno zastopstvo za prodajo športne opreme in copat znamke Asics v Sloveniji. S tem se uresničuje še ena poslovna vizija v podjetju ERA d.d., kije le dosedaj ponujala slovenskemu trgu precej izdelkov, Ki živilskih kot neživilskih. "Asics je blagovna znamka jpnskega izvora; sedež podjetja je na Japonskem, proizvodnja posameznih programov pa je poseljena po vsem svetu in tudi po Evropi. Asics je blagov-u znamka, ki je svetu zelo dobro znana, saj je po prodaji športne opreme na četrtem mestu v svetu, prodaja pa nezadržno narašča po vsej Evropi in tudi v Sloveniji. Era seje odločila za trženje programa Asics iz več razlogov. Smo trma, ki ima polovico dejav- I Velenjsko podjetje ESO Montaža, ki je z investitorjem Dravskimi elektrarnami sredi ,.ietja podpisala pogodbo, s taero se vključuje v obnovo Ttarn na Dravi, že dela. Vse ~ve za začetek so zdaj že jene in delavci ESO Mon- taže so v ponedeljek, 18. septembra, pričeli z demontažo opreme na hidroelektarani Mariborski otok. V skupini, ki bo sodelovala pri obnovi Mariborskega otoka, bo sodelovalo 36 zaposlenih iz tega velenjskega podjetja. Mariborskemu otoku bosta sledli še dve elektrarni na Dravi: Vuzenica in Dravograd. Dravske elektrarne bo naložba stala okoli 16 milijonov nemških mark. M mkp čas," nam je povedal direktor trženja v ERI Milan Jerič. Asics si je za slogan izbral izrek "Zdrav duh v zdravem telesu". Da je ta blagovna znamka dobro znana, kaže tudi to, da je marsikatera športna reprezentanca že opremljena z njihovimi copati in dresi. V Sloveniji v njihovi opremi tekmuje znana atletinja Britta Bilač, ki jo Asics tudi sponzorira. In kaj nudi Asics? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril Milan Jerič: "Nudi izredno širok program športnih copat, tako za jogging, tenis, rokomet, nogomet in fitness. Izredno kvalitetni so dvoranski copati, pa tudi vsi ostali po Prizadevanja Gorenja Gospodinjski aparati, da utrdi svoje mesto na trgih Evrope in sveta, bodo deležna v četrtek, 28. septembra, novega priznanja. Predstavnik nemškega certifika-cijskega organa TU V CERT bo na priložnostni slovesnosti izročil glavnemu direktorju Gorenja Gospodinjski aparati certifikat kakovosti ISO 9001. Znano je, da so letos presojevalci omenjenega certifikaci-jskega organa pregledovali poslovni proces Gorenja Gospodinjski aparati in ga primerjali z zahtevami standarda ISO 9001. Pri tem so ugotovili, da kvaliteti ne zaostajajo za tekmeci, ki se pojavljajo na slovenskem tržišču. Poleg športnih copat ponujajmo tudi tekstil; trenerke, hlačke, majice in športne torbe. To je prvi krog, s katerim zaokrožujemo ponudbo Asicsa, v nadaljevanju pa že pričenjamo s trženjem športnih čevljev Lange, za katere ocenjujemo, da jih bomo v Sloveniji tržili samo mi." Sedaj, po podpisu pogodbe, bodo program športne opreme Asics tržili in slovenskemu trgu ponujali samo še v ERI. "Program je širok, zato ga bomo ponudili vsem, ki se ukvarjajo s trženjem športne opreme, zain- ima Gorenje Gospodinjski aparati visoko postavljene kakovostne cilje, izvajanje in uporaba standardov, vodenje pa postaja zaradi vse večje vpetosti v izvoz vsakodnevna naloga. Na osnovi priporočila presojevalcev so na sedežu nemškega certifikacijskega organa TUV CERT opravili potrebno registracijo za dodelitev certifikata kakovosti ISO 9001. Pri tem pomembnem dogodku bo skupaj s sodelavci Gorenja Gospodinjski aparati tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Najprej se bo sešel z vodstvom Gorenja, udeležil pa se bo tudi priložnostne sloves- teresirani pa smo tudi, da se za opremo Asics odločijo v športnih klubih," smo še izvedeli. V ERI bodo lahko slovenskemu trgu ponudili izredno široko paleto izdelkov, saj je skladišče z opremo Asics v Trstu, kar je velika prednost. Kupcem v Šaleški dolini program ponujajo v PE Šport, kjer med drugim nudijo tudi izdelke B kvalitete, ki so kar 30 do 40 % cenejši, vidnih razlik pa ni. Sicer pa bodo cene za izdelke znamke Asics po Sloveniji dokaj enotne, v Velenju pa bodo kupce stimulirali tudi z gotovinskimi popusti. ■ Bojana Špegel nosti ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001, ki se bo začela v poslovni stavbi Gorenja ob 15.30. Na slovesnost so povabili še več drugih gostov, ministrov, državnih sekretarjev, predsednika GZS in druge. Zbrane bodo nagovorili, kot je predvideno, generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk in slovenski premier dr. Janez Drnovšek. Za priložnostni program pa bodo poskrbeli pevci New Swing Quarteta. U(ek) jH' DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE vabi člane ( pa tudi ostale) na izlete: r.- ,: - v soboto, 7. oktobra na enodnevni izlet z avtobusom preko Celovca v Trbiž (Višarje) s povratkom mimo Podkorena, Kranja ter Brnika - od 13. do 15. oktobra vikend izlet v Terme Zreče -v soboto, 28. oktobra na izredno zanimiv avtobusni izlet v neznano; sprehod skozi tujo državo, nagradno žrebanje - v soboto, 11. novembra enodnevni izlet na MARTINOVANJE na Dolenjsko - od 8. do 15. decembra na zanimiv enotedenski rekreativni oddih v Šmarjeških toplicah v organizaciji firme Manager Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni društva, kjer se lahko prijavite tudi za novoletni ples društva, ki bo v soboto, 23. decembra. Pohitite! Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto "administrativni sodelavec" z naslednjimi razpisnimi pogoji: - srednja šola upravno administrativne ali ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj - znanje strojepisja - znanje dela na računalniku (WR WS) - državljan Republike Slovenije - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni. Na podlagi 2. člena Odloka o določitvi gospodarskih javnih služb v Občini Velenje (Uradni vestnik Občine Velenje št. 13/93) objavlja Mestna občina Velenje javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje dela centralnega otroškega igrišča ob Šaleški cesti velenje 1. Koncendent: Mestna občina Velenje 2. Predmet koncesije: upravljanje dela centralnega otroškega igrišča ob Šaleški cesti Velenje. 3. Obseg in vsebina koncesije Koncesija se daje za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. Koncesionar lahko na najetem delu otroškega igrišča opravlja profitno dejavnost za svoj račun. Vrste dejavnosti ne smejo biti v nasprotju z namenom otroškega igrišča in se bodo dogovorile s pogodbo o koncesiji. Izvajanje profitne dejavnosti ne sme ovirati delovanje neprofitnega dela otroškega igrišča. 4. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - cena oziroma nadomestilo, ki ga je koncesionar pripravljen plačati koncendentu za podeljeno koncesijo, - usposobljenost ponudnika za opravljanje koncesije. Ponudba mora vsebovati še naslednjo dokumentacijo: - dokaz o registraciji dejavnosti ter o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstne dejavnosti. 6. Ponudbe, ki ne bodo vsebovale navedenih elementov, bodo ob odpiranju zavrnjene in se ne bodo upoštevale. 7. Odpiranje ponudb in izbira koncesionarja se bo opravila ne glede na število veljavnih dospelih ponudb. 8. Način in rok oddaje ponudbe Ponudbo s predpisano vsebino izroči ponudnik v tajništvu Urada župana in splošnih zadev ali odda priporočeno po pošti v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - ponudba za koncesijo". Za čas oddaje se šteje čas, ko je bila ponudba vročena koncendentu. Rok za oddajo ponudbe je 12.10. do 11. ure. 9. Javno odpiranje ponudb bo 12.10. ob 12. uri v prostorih sobe št. 7/I. Pri odpiranju ponudb morajo imeti predstavniki ponudnikov pisna pooblastila za zastopanje. 10. 0 izidu javnega razpisa bodo ponudniki obveščeni pisno, najkasneje 30 dni po odpiranju ponudb. Srečko Meh Župan Mnenja, odmevi Predlog za ureditev javnega reda in miru v Velenju Kvalitete življenja ne moremo meriti samo s količino betona, vgrajenega v stavbe, mostove in ceste, kot so nas učili v preteklih desetletjih, pač pa tudi z načinom življenja. Osnovno pravilo, ki nas mora pri tem voditi, je, da si vsakdo lahko vzame samo toliko svobode, da ne krši svobode drugega. Kaj koristi lepa spalnica, če zaradi vpitja, nočnih voženj z mopedi, petard, zaradi preglasnih radijskih sprejemnikov ni mogoče spati (nekateri Velenjčani pošiljajo po balkanski navadi glasbo "v eter" tudi skozi odprta okna)? Ali je recimo smiselno razmišljati o turizmu, dokler je mesto polno odpadkov, stene popisane z bedastimi gesli, zelenice pa po-hojene? Kako je mogoče govoriti o civiliziranem načinu življenja, če lahko vsakdo, na vsakem mestu in ob vsaki uri povzroča hrup in uničuje občinsko in zasebno lastnino? V Velenju že dolgo opazujemo ilegalno vrtičkarstvo, ki ga izvajajo predvsem ljudje, ki zaradi svoje hajduške miselnosti nimajo navade spoštovati tuje lastnine. Poznamo tudi primere, ko so se taki nasilneži naselili na zasebni zemlji starejših, osamljenih ljudi, ki se ne morejo braniti. Da velenjska izvršna oblast z županom na čelu ne stori ničesar, čeprav je bila že nekajkrat opozo-ijena, pove veliko o tej oblasti, in o njenem razumevanju pravne države. O omenjenih problemih seje v Svetu mestne občine Velenje že govorilo, ker pa velenjska izvršna oblast očitno ne namerava ničesar storiti, svetniki iz vrst Slovenske ljudske stranke zahtevamo, da se: 1. Sprejme strožji pravilnik, ki mora določiti mejo med sprejem-ljviim in nesprejemljivim načinom življenja v našem mestu. Strogo je treba obsoditi hrup, ki presega meje lastnega stanovanja, javnega lokala, lastnega avtomobila, vsako kršenje tuje, to je ob- činske in zasebne lastnine, vsako onečedenje javnih ali zasebnih stavb s pisanjem, vožnje z mopedi po mestu - posebno še ponoči, odmetavanje odpadkov, ilegalno vrtičkarstvo, uničevanje zelenic in seveda vsako fizično ogrožanje osebne integritete prebivalcev našega mesta in občine. Noben pravilnik ne koristi, če ostane zgolj črka na papirju, zato naj se: 2. Ustanovi redarska služba, katere člani morajo biti pooblaščeni za kaznovanje kršitev civiliziranega življenja. Redarji naj bodo uniformirani in oboroženi, ter naj svojo službo opravljajo v dvojicah ali trojicah. M Borut Korun, Slovenska ljudska stranka Protestno pismo sestavljeno na seji NK Žalec, 2. septembra Svetniki občine Žalec se do vsega, kar smo ustvarili v mnogih letih, obnašate čudno - kar čez noč nameravate zapreti "pipe" športu, kulturi, šolstvu, humanitarnim organizacijam (RK), s tem pa kolo časa zavrteti nazaj. Z veseljem se lahko pohvalimo, da imamo strokovnjake na teh področjih (Kralj, Ocvirk, Vidmajer, Pilih, Jakop...). Z njihovo pomočjo so naši državljani ustvarjali prijazno skupnost. Njihov vloženi trud in napore pa nova oblast premalo spoštuje. Vsa leta so skrbeli za mladi rod, njegov socialni položaj in normalne razmere na vseh področjih. Svetniki v žalski občini bi se morali tega bolj zavedati! Ne more in ne sme se pozabiti, kaj je bilo doseženo in kaj se uničuje. Vprašanje je, kaj bo mladina že v kratkem počela, kje bo reševala svoje probleme - teh je vse več, kar je posledica neurejenih razmer, saj so mladi prepuščeni sami sebi. Vsak dan je manj zaupanja v izvoljeno žalsko oblast, ki bi rada odstranila s pomembnih mest sposobne strokovne kadre. Kot zavedni državljani tega ne bomo dovolili! Postali smo kritični in občutljivi. MEDIA GRAFIKA d.o.o. VELENJE, Koroška 56 Na podlagi sklepa Skupščine, ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA MEDIE GRAFIKE d.o.o. Od kandidata pričakujemo, da bo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjeval še naslednje: - da ima višjo šolsko izobrazbo - da ima 5 let delovnih izkušenj na področju grafične dejavnosti - da obvlada vsaj en tuj jezik (nemški ali angleški) - da ima vodstvene sposobnosti - da predloži razvojni program podjetja, ob upoštevanju usmeritve v invalidsko podjetje. Direktor se imenuje za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: VEPLAS, Velenjska plastika d.o.o. (kadrovska služba), 63320 Velenje, Strbenkova 1. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po končanem postopku. V spomin Rudiju Bajcu V teh dneh, ko planinci praznujemo svoj praznik dan planincev, se posebej spominjamo člana našega društva Rudija Ba-jca. V soboto, 17. junija, smo ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot v Podkraju. Rodil se je leta 1922 v Slovenskih Konjicah. Kmalu po tem, ko je končal srednjo šolo, je izbruhnila druga svetovna vojna, ki tudi njega ni obšla. Deloval je v partizanskem boju na Koroškem. Po končani vojni se je leta 1948 zaposlil na Prevaljah. Po pridobljeni izobrazbi s pravnega področja pa je od leta 1947 do 1954 služboval v javnem tožilstvu v Radgoni, Krškem, Trebnjem in Šoštanju. Meseca maja 1954 je prevzel naloge sekretarja, oziroma samostojnega delavca za splošne zadeve v Termoelektrarni Šoštanj in ostal na tem delovnem mestu vse do upokojitve marca 1984. Poleg službenih dolžnosti je opravljal še vrsto družbenih funkcij: bil je vse do svoje smrti dolgoletni predsednik telesno vzgojnega društva Partizan, dolgoletni član Športne zveze Velenje, predsednik skupščine Krajevne skupnosti Šoštanj in predsednik Zveze borcev Šoštanj. Zaradi prizadevnosti v borčevski organizaciji Šoštanja, je bil imenovan tudi v področni odbor ZB Velenje. Za prizadevanja na športnem področju je dobil najvišja državna in republiška priznanja. Kot predsednik skupščine krajevne skupnosti je opravljal tudi častno vlogo matičarja, ko se je poročni obred opravljal še v Šoštanju. Bil je prizadeven predsednik TVD Partizan, kar je dokazoval z naklonjenostjo športni dejavnosti šoštanjske mladine in se je zelo zavzemal za razvoj raznih športnih zvrsti. Udejstvoval se je tudi v Kulturno prosvetnem društvu Svoboda. Poleg tega, da je bil znan družbeno politični delavec, je bil tudi velik prijatelj planin. Po upokojitvi leta 1984 se je zaradi več prostega časa bolj pogosto udeleževal društvenih izletov in pohodov. Narava in vedra planinska družba sta mu veliko pomenili, saj je bil v planinski družbi prijeten sogovornik. Zadnja štiri leta je bil tudi član Upravnega odbora Planinskega društva Šoštanj. Bil je dobra vez med Krajevno skupnostjo in nami. Društvu so bile dobrodošle njegove življenjske izkušnje in poznavanje družbenih razmer. Kljub slabšemu zdravju se je še letos 25.marca udeležil društvenega občnega zbora, zato nas je njegova prezgodnja smrt kot posledica kratkotrajne, a neozdravljive bolezni toliko bolj prizadela užalostila.zbor. m Planinsko društvo Šoštanj Ne pehajte nas v stanje, ki vse bolj diši po anarhiji in ne spoznajte svojiii napak prepozno. Razmislite in ponudite nam smiselne rešitve ali pa prisluhnite ljudem, ki so vam ob volitvah zaupali. V nasprotnem promeru pa svoja mesta prepustite sposobnejšim. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so za dobro ljudi mnogo storili. Radi bi bili ponosni na našo samostojno državo Slovenijo, ki naj jo gradijo pošteni državljani na pošten in razumen način. Ponosni bi bili radi na našo občino, tako kot smo bili nekdaj. ■ Tajnik NK Žalec, Jože Grob[enik, Predsednik NK Žalec, Ciril Naprudnik Nove občine - novi prazniki Iz 35. številke časopisa Naš čas je razvidno, da je Svet občine Šoštanj 7. septembra sprejel Sklep o praznovanju novega občinskega praznika 30. septembra. Kot smo seznanjeni, je pobud- .veHkaizbirakonJekf za otroke do 16 leta ( tudi za šolarje * igrače, Plenlce.IIIK * bogata i^aNUK kolekcije * moška m ženska konfekcija nik novega praznika, seveda novega datuma, občinski odbor SDSS. G. Peter Radoja, zamenjajte očala, da vas ne bo slepila ideološka obarvanost. 8. oktobra seje zgodil dogodek, ki bi moral biti tudi novi oblasti v ponos. 8. oktober je bil uvod na upor proti okupatorju, naši štajerski partizani se niso šli krvave revolucije, kot v ljubljanski pokrajini oziroma državljanske vojne, ampak narodnoosvobodilni boj. Z negiranjem vsega, kar seje na Slovenskem in konretno na Štajerskem dogajalo v času 2. svetovne vojne, želijo posamezni deli strank in posamezniki zasejati seme sovraštva in razdora. Mnenja smo, da naj bi se tudi za sprejemanje sklepov o novem občinskem prazniku, razumljivo datumu, izrekali vsi občani občine in ne samo posamezniki, predvsem pa ne tisti, ki obujajo od mrtvih celjske grofe. m Izvršni odbor ZB NOB Topolšica TRGOVINA KONFEKCIJE ZA MALE IN VELIKE Uplaznik Vesna Šmartno ob Paki 49 Telefon :885-353 *** NOVO NOVO NOVO *** KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE OTROŠKE OPREME - vozički, stajice, avto sedeži, previjalne mize, zibelke, otroške postelje... PO RABLJENO OPREMO PRIDEMO NA VAŠO ŽEUO TUDI K VAMI Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa do 12. m. ,21. septembra 1995 EPP gSAS iAS 7 - prodaja vseh tipov vozil iz programa Seat - prodaja po sistemu staro za novo - kreditiranje in leasing - originalni nadomestni deli in trgovina - pooblaščeno servisiranje novih in rabljenih vozil Seat - avto pral ni ca Španski temperament in podjetnost -zagotovilo uspeha V petek je bil v podjetju Leasing Lampret d.o.o., v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, poseben dan. Vesel, slavnosten, okronan z velikim poslovnim uspehom. V podjetju, ki ga najdete 200 m od glavne ceste Velenje - Slovenj Gradec, natančneje 3 km pred Slovenj Gradecm v smeri odcepa za smučarski center Kope, so namreč slovesno predali ključe lastniku 300 avtomobila, ki se je v letošnjem letu srečen in zadovoljen odpeljal izpred prodajnega salona podjetja Leasing Lampret. Ja, prav ste prebrali. V družinskem podjetju, ki ga vodi jože Lampret, so v letošnjem letu s svojo ponudbo, prijaznostjo in ugodnimi plačilnimi pogoji, "prepričali" že tristo danes zagotovo zadovoljnih voznikov novih ibiz, cordob in toledov. In tristoti je bil prav udoben bel toledo, s katerim se je v rodni skladiščimo, carinimo, servisiramo... Potem pa avto na željo generalnega uvoznika distribuiramo do prodajalcev. Eden izmed njih je podjetje Leasing Lampret. Sodelovanje se je začelo v letošnjem letu. Takoj po carinjenju jim pripeljemo nove avtomobile. Tristoti avtomobil smo sem pripeljali prav mi. Ker pa z Lampretom sodelujemo od aprila letos, smo pripeljali dve tretjini od tristo prodanim. Upam, da bomo v prihodnje pripeljali na to dvorišče vsa vozila prav z našimi kamioni. Uspešnost prodaje v podjetju Leasing Lampret preseneča vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Marketinško gledano je ta prostor za hmeljem, stran od ceste, v mali vasi, v bistvu proti vsem pravilom marketinga in prodaje, zato tudi z naše strani največja pohvala podjetju in direktorju Jožetu Lampretu ter njegovi ekipi." Prepričljiva prijaznost Rado Krpač, župan občine Dravograd, je bil torej kupec tristotega avtomobila v podjetju Leasing Lampret, ki so mu ta dan posvečali prav posebno pozornost. Zanimalo nas je, kako to, da se je v bogati avtomobilski ponudbi odločil prav za vozilo Seat toledo. "Odločitev ni bila tako enostavna. Naša družina je že nekaj časa iskala avto, kajti morali smo obnoviti vozni park. Pozanimali smo se marsikje, na koncu tehtanja pa je prevladala odločitev, da kupimo Seatovega toleda. Nikoli nisem kaj posebej razmišljal o avtomobilih, so mi pa prijatelji svetovali, da je to dobra odločitev. Tudi to so mi povedali, da je to dobro narediti v podjetju Leasing Lampret. Moram reči, da hišo poznam. Kljub temu, da imajo veliko dela, so tu vedno prijazni in ustrežljivi. To tudi nekaj velja in je verjetno tudi pripomoglo k temu, da smo avto kupili prav tu. Prav vsa družina je pridna. Tu res znajo delati. Kot župan si želim, da bi bilo na koroškem več tako uspešnih podjetniških družin, kot je družina Lampret." 62838 Šmartno 36 * Tel. & fax: 0602/53-683 * Mobitel: 0609/611-536 PODJETJE LEASING d.o.o. danes prodali kar 300 vozil." In čemu gospa Andreja Pečjak pripisuje tako dobre prodajne rezultate v podjetju Leasing Lampret? "Prav gotovo je uspeh vsakega podjetja, ne samo na avtomobilskem področju, v ljudeh. In tukaj na koroškem, pri Lampretovih, moram reči, da je njihova prijaznost tista. Vedno so pripravljeni dati informacije, pomagajo kupcem, kajti kupci vedno ne vedo, zakaj bi se odločili, ravno tisto, zaradi česar so dosegli takšen uspeh." Načrti podjetja so veliki Za "recept", ki vodi k uspehu, pa smo povprašali tudi direktorja podjetja jožeta Lampreta. "Vsi avtomobili Seatove družine so izredno dobri, cenovno izredno dostopni, zato bi vse, ki razmišljajo o nakupu teh lepotcev, povabil v našo hišo, da si vozila ogledajo in tudi preizkusijo. Vedno ponujamo dobre ugodnosti, kot so ugodni krediti z nizko obrestno mero ali nakup na leasing, v kratkem pa bomo začeli z leasingom generalnega uvoznika Leasing Porshe Banke, kjer bodo pogoji izredno ugodni. Že sedaj se priporočamo za nakup. Ob tem jubileju, 300 prodanem avtomobilu Seatove družine, smo pravzaprav sami presenečeni. Številka ni mala, zato smo zadovoljni. Mislim, da so zadovoljni tudi naši kupci, da so zadovoljni tudi tisti, ki se vračajo v naš servis." Povprašali smo ga še po znanih Slovencih, ki se vozijo v Seatovih vozilih. "Lahko rečem, da smo iz naše hiše prodali precej Seatovih avtomobilov znanim Slovencem kot so Sandi Murovec, predstavnik Rossignola za Slovenijo, Brendi in Korado, znana pevca in še in še drugih. Tristota številka pa je nanesla na župana dravograjske občine gospoda Krpača in mu v imenu naše družine in podjetja želim srečno vožnjo." Vsi našteti so bili v petek z nami, Brendi in Korado sta poskrbela tudi za vedro razpoloženje. V podjetju Leasing Lampret imajo velike načrte. "Tukaj smo precej utesnjeni. Ko smo Ž91 leta to zgradili, smo mislili, da bo pač dovolj, celo preveč, sedaj je že premajhno. Zato smo sklenili, da bomo zgradili novo, večjo in modernejšo zgradbo, v kateri se bo skrivalo vse; od prodajnega salona, ličarske delavnice in še kaj. Zgradili jo bomo v Slovenj Gradcu in upam, da nas bodo lahko novi kupci v novem salonu obiskali že v sredini drugega leta," nam je izdal Jože Lampret. Do takrat pa Lampretove le obiščite v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Sploh, če razmišljate o nakupu najnovejšega Seatovega lepotca toledo TDI z 1,9 litrskim motorjem in povprečno porabo le 4,8 litra na 100 km! Morda boste prav vi dobili ključe štiri-stotega avtomobila, kupljenega v podjetju Leasing Lampret. Po predaji ključev je Rado Krpač odprl kar nekaj šampanjcev... ....najprej pa je nazdravil s člani družine Lampret. Jože Lampret med "svojimi" pevci iz domačega kraja Dravograd, po slovesnosti in pogostitvi, odpeljal tamkajšnji župan Rado Krpač. Ob takih trenutkih brez lepe slovenske pesmi ne gre. Zato smo, zbrani pred okrašenim tristotim avtomobilom iz družine Seat, najprej prisluhnili ubranemu petju moškega pevskega zbora Šmartno. Fantje in možje so nase opozarjali tudi z izvezenim napisom Lampret, ki je krasil njihove srajce. Ne kar tako. Predsednik zbora Vinko Mlinšek nam je sodelovanje s jodjetjem Leasing opisal takole: "Zbor je začel delovati že pred desetimi leti, strokovno pa se je okrepil pred petimi leti. Kot domačini smo vsekakor tej hiši Leasing Lamret najbližji, ker tu tudi delujemo in kot taki poskušamo njegovo reklamo z zborovskim petjem, predvsem domačim, popestriti in ponesti tudi širše, po koroški in izven nje. V zameno imamo v podjetju Leasing ne le moralno, ampak tudi finančno pomoč. Brez te prav gotovo ta zbor ne bi mogel uspevati, ker del sredstev namenjamo strokovni pomoči zunanjih sodelavcev." Uspeh je v ljudeh Andreja Pečjak, vodja programa Seat v podjetju Porshe Inter Avto je spregovorila nekaj besed pred predajo ključev tristotemu kupcu, nam pa je potem povedala: "Podjetje Porshe Inter avto iz Ljubljane je eksluzivni uvoznik in zastopnik vozil blagovnih znamk Volfksvvagen, Audi in Seat na slovenskem tržišču. Konkretno vodim blagovno znamko Seat, ki je praktično sedaj na našem trgu prisotna šele dobro drugo leto in moram reči, da se je pokazalo, da so vozila znamke Seat kar priljubljena Narketinški čudež Na slovesnosti so se poleg dobrih prijateljev družine Lamret, ki so vvečini tudi sami lastniki Seatovih vozil, kupljenih prav pri njih, zbrali tudi številni poslovni partnerji. Dipl. ing. Janko Šteharnik je zastopnik mešanega podjetja HBH d.o.o., o sodelovanju s podjetjem Leasing Lampret pa nam je povedal: "V Sloveniji predstavljamo nov servis, ki je desna roka generalnih zastopnikov. Mi vsem uvoznikom ponujamo možnost dobave novih vozil iz tujine v Ljubljano, v carinsko cono, kjer jih Andreja Pečjak je izrazila zadovoljstvo in pohvalila najboljše prodajalce Seatovih vozil v Sloveniji. pri nas, sodeč po tržnem deležu in po prodajnih rezultatih. Dosedaj smo v Sloveniji prodali že več kot 2 tisoč vozil Seat. Kaže, da je kombinacija španske temperamentnosti in Volksvvagnove tehnike prava. Razvili smo dobro trgovsko mrežo v Sloveniji. Imamo 15 trgovcev in moram reči, da je družina Lampret iz podjetja Leasing naš najboljši trgovec, kajti njihovi uspehi so tako dobri, da so v letošnjem letu do VM^fin^ - fMS^M > i M; .......... # M - i KULTURA Anita Kranjc in Boris Oblišar ■•»••(■■■■■•■■■■■••■»■•■a««« Prostorska slika, sestavljena iz vzorcev 'M začetka leta. In eksperimentirala. Po moje jima je popolnoma uspe- Utrlnek Iz dobro obiskane otvoritve Sta dobra prijate\ja, oba likovna pedagoga, oba dobitnika Prešernove nagrade za študente; Boris jo je prejel leta 1992, Anita leto kasneje. Boris je Velenjčan, Anita živi v Cerknici. Nista bila sošolca, zbližal ju je pogovor o umetnosti in podobni pogledi nanjo. Pa tudi iskanje novih tehnik, idej, postavitev... Prvo skupno razstavo sta pripravila lansko leto v gradu Snežnik. In potem sta iskala primeren prostor za drugo, ki sta ga našla v simpatični galeriji na velenjskem gradu. V Kulturnem centru Ivana Napotnika so bili "za" in že v začetku letošivjega leta sta pričela s pripravami na razstavo, ki so jo odprli v petekzvečer, ogledate pa si jo lahko do 6. oktobra. Res veliko število prijateljev in znancev Anite Kranjc in Borisa Oblišaija se je udeležilo otvoritve razstave, na kateri sta želela le skromen besedni uvod, ki ga je pripravila kustosinja Kora Križnič. Potem sta sama odgovar- Gornji Grad jala na vprašanja radovednih. Razstavo sta poimenovala "Prostore". Gre za besedno igro - "pro" si lahko razlagamo kot predlog za, "store" pa pomeni skladišče. Opisuje prostor s pomenom, prostorsko sliko v njem. Boris pravi, da bi se lahko razstava imenovala tudi Tri(pro)store. Idealno je, če si razstavo ogledate, ko v njej ni prav veliko obiskovalcev. Postavite se na točko in opazujte. "Gre za per-cepcijo. Slika je razbita na fragmente in prebija iz vseh strani. Tako dobiš vzorec," mi je razložil Boris. Zanimivo je, da se Anita in Boris pravzaprav precej razlikujeta v svojem ustvaijanju. Anita se več ukvarja s slikarstvom, on se "igra" z materiali. V levem delu galerije so njegova dela, večje in manjše slike in sličice, ustvarjene na zelo različnih materialih in v različnih tehnikah, v desnem pa Anitina postavitev in njena prostorska slika. Prostor sta "študirala" vse od 6.slikarska in kiparska delavnica Zgodovinsko mesto Gornji Grad bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. septembra, gostilo petnajst slikarjev in kiparjev, ki bodo ustvarjali z materialom Limita iz Štor, trgovine z likovnimi materiali in piod vodstvom akademske slikarke Terezije Bastelj, ki sicer živi in ustvarja vtem kraju. Sobotno in nedeljsko ustvarjalnost bodo ustvarjalci predstavili v nedeljo ob 14.uri na osnovni šoli Gornji Grad. ■ iP Zaključek Glasbenega septembra '95 v Velenju Drevi, v četrtek, 21. septembra, ste vabljeni na izjemen koncert vrhunskih glasbenih poustvarjalcev, ki se bo odvijal v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Pričel se bo ob 20. uri. Na zaključnem koncertu prireditev s skupnim naslovom Glasbeni september '95, ki so se odvijali v več krajih Slovenije, med drugim tudi v Velenju, bodo drevi nastopili: Irena Grafenauer, Maria Graf, Črtomir Siškovič, Gorjan Košuta, Matthias Buchholz in Komorni orkester. Izvajali bodo dela Arva Parta, Edvvarda Elgarja, Benjamina Brittena in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ljubiteljem glasbe se torej drevi obeta prava poslastica. ■ mkp 15. srečanje malih pevskih skupin V Šmartnem pri Litiji tudi Mavrica Vokalni kvartet Mavrica iz yelenja se je letos že drugič udeležil srečanja malih pevskih skupin v Šmartnem. Letošnje srečanje je bilo jubilejno, 15. po vrsti, tema pa je bila duhovna pesem. Na dveh koncertih seje na odru šmarškega kulturnega doma ter župnijske cerkve zvrstilo 22 skupin iz Slovenije in zamejstva, Mavrica pa je edina zastopala barve Štajerske pokrajine. Kvartet Mavrica stopa s septembrom v četrto leto svojega delovanja. Mladost in navdušenost štirih fantov se prepleta z glasbenimi nasveti njihove strokovne voditeljice Katje Kovač. Za svoj nastop so pripravili tri duhovne pesmi, s katerimi so takoj ogreli publiko. Prav priznanje publike in prijateljski stiki, ki so jih navezali s sorodnimi skupinami po nastopu, je fante vspodbudilo ic temu, da bodo še naprej vestno ubirali svoje glasove ter posegali tudi po zahtevnejši pevski literaturi. ■ bš 23. srečanje mladih kiparjev Napotnikova kolonija bo konec septembra V teh dneh na Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje še zbirajo prijave za udeležbo na mali kiparski koloniji, poimenovani po kiparju Ivanu Napotniku. Letos jo OZPM pripravlja že 23 - tič. Tudi tokrat bo kolonija potekala v Zavodnjah nad Šoštanjem in to 29. ter 30. septembra., v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Šolarji bodo tudi letos ustvarjali v trojkah, pod vodstvom mentorjev. Med njimi bodo tudi trije študenti likovne pedagogike, gost pa bo kipar Janko Dolenc. Zagotovo je že, da se bodo šolarjem iz Doline pridružili gostje iz Pod-velke, Prebolda in Ljubljane. ■ bš PIKIN FESTIVAL V četrtek in petek 21. in 22. septembra bo še vse dopoldne odprta veliko Lego delavnica v rdeči dvorani. Poleg tega bodo delovale Pikine delavnice in kotički: taborniki, alpinisti, Pikine pravljice, računalnik, veliki video, razstava igrač, švedska stojnica itd. Priporočamo individualne oglede vsak dan od 15.30 dalje. Na veselem Pikinem popoldnevu bodo v četrtek nastopili Mega-thernium, Zoran Predin, Avtomobili, Sandra Petek in Plesna skupina Šlauf iz Žalca. V petek pa Prima, Irena Vrčkovnik, Don Mentoni band, Patricija Di-klič in glasbena šola Velenje, ki se bo predstavila z blaetom Peter in Volk v koreografiji Dragice mavec. Iz Šoštanja bo vsak dan ob 16.00 odpeljal Pikin vlak, nazaj pa se bo vračal ob 19.00 izpred Rdeče dvorane. V domu kulture Velenje bo v četrtek ob 17.00 na sporedu Show strahov Svetlane Makaro-vič in Mateje Koležnik. V petek ob 17.00 pa pravljica Zvezdica Zaspanka v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove gorice. Vstopnice 300 sit, odrasli 400 sit. PIKIN DAN od 10.00 do 20.00, Rdeča dvorana Velenje Veliki oder: Voditelja Meta Ornik, Robert Bogataj Plesni studio N, Happy Band, Plesna skupina GIB, Hajdi, LEGO, Bojan Rakovec, Egida, Vlado Cverle, Nadja Stegne, Ta-mara Juhnov, Nuša Mecilošek ob 14.00 500 golobčkov miru Pozdrav prve Pikine ambasador-ke, gospe Štefke Kučan. The Drinkers, Plesna skupina GIB, Patricija Diklič, LEGO, Sandra Petek, The Pest, Plesni studio N, Jani Kovačič, Transcendence, Sanja in Urban Mlinar ob 17.00 Prihod Pikine parade in zaključek ■■•■■■■■■a otroški zbor OŠ Gustava Šiliha fanfare slavnostni govor: Tone Partljič podelitev naslova PIKIN AMBASADOR častni pokroviteljici Astrid Lindgren razglasitev najbolj pikaste predstave poslanica Pike Nogavičke fanfare in spuščanje zastave ob 18.00 Pikina zabava KSftSK&SKSltKS Simona Weiss, Panda, Jan Ple-stenjak, Big Ben Mali Pikin oder pri Vili Čira čara mukiiiii od 10.00 do 16.30 Voditelja: Maja Dacar in Marko Mandič Poleg vseh malih gostov lahko na malem Pikinem odru nastopajo vsi otroci. Pikine delavnice od 10.00 do 15.00 Pika slika, Pika keramik, Pikino okno v svet, Pikine vetromlinke, Pikina lepotilnica, Pikini dragulji, Pikina gumbošivnica, Pikina slikarska kocka, Pikin mirovni gumb... Pikina parada Konjeniški klub Velenje, godba Zarja in mažoretke Šoštanj, Pikin vlak, Pikin avtobus oldtimer, Cocacola bus, Martin Krpan... Vstopnice: kitke, čopki ali dve različni nogavički. Zgodilo se je ... 21. kimavca lo, zato vam toplo priporočam, da si razstavo ogledate. ■ bš Leta 1959 20. septembra leta 1959 je bilo svečano odprto središče novega Velenja, zato danes poglejmo, kaj so naslednji dan o tem pomembnem dogodku, ko je Velenje dobilo tudi mestne pravice, zapisali v Večeru. Med več članki, ki so bili objavljeni v tem časopisu, smo izbrali članek z naslovom "Ponosni smo nate, Velenje": "Nekaj drobcev od velenjskega živžava. Prvi so prišli že v soboto. Ob jezeru so si taborniki postavili šotore, največ pa jih je bilo pri sorodnikih. Tisti, ki sorodnikov niso pričakovali, so se utesnili in sobe odstopili dnigim gostom. Večer je bil lep, veličasten. Osvetljene nove stavbe, ognjemet z gradu, kulturni program v novem parku in zabava ob jezeru so bile glavne točke. V nedeljo zjutraj je bilo nebo kot pomito. To je pripomoglo, da so se mnogi še v zadnjem trenutku odločili za Velenje. Najprej so skupine pohitele v novi center, ki je še nenaseljen, nato pa polagoma v naseljeno četrt. Hoteli so videti, kako knapi že sedaj žive in da-lije res, da so iz fantov in deklet, ki so prišli iz hribov in grap od blizu in daleč, postali kulturni in razgledani prebivalci novega mesta. Čuti je bilo mnogo nav- dušenih pripomb. Med njimi niso osamljene želje: ko bi pri nas... Ali: ko bi naši ljudje tako prijeli... Oder so postavili pred kulturnim domom. V ozadju je bilprostor za 200 pevcev. Na desni spodaj so bili trije recitatorji - solisti. Spredaj je imel prostor dirigent. Na levi pa je bil oder za govornike. Veličastna je bila po-vorka rudarjev. Ponosno in samozavestno so korakali v četverostopih za zastavami in godbo. Ponosni upravičeno. Programa niso napovedovali, temveč so lepo povezali recitacije, zborno pesem in glasbo ter govore v nekakšno revijo. Že uvodna recitacija o rudarju Andreju Drejčniku je pritegnila pozornost, ki se je s pesmimi še stopnjevala. Med drugim so zapeli tudi pesem Hinka Dermola O graditeljih Velenja, ki jo je uglasbil dirigent Ivan Marin. Ob koncu programa je tov. Franc Leskošek posebej čestital recitatorjem Francu Korunu, Hinku Dermolu in Milanu Va-lenčaku, ki so ogreli tisoče src. Ob vhodu v delavsko univerzo je Luka čestital tudi direktorju rudnika Nestlu Zganku, rekoč, da tako dobro organizirane proslave še ni videl. Takega mnenja smo bili pravzaprav vsi. Po proslavi je pozornost pritegnila raz- stava, kjer so prikazali številne j načrte, grafikone, diagrame, • makete ter fotografije, ki govore ■ o razvoju proizvodnje, storilno- ■ sti, gradnji Velenja, o ležiščih l premoga, perspektivnem razvo- \ ju in še in še. Po storilnosti in iz- J koriščanju zalog je velenjski \ rudnik med prvimi v Evropi. J Med gosti sije razstavo posebno J pozorno ogledal tov. dr. AlešBe- * bler. a Šaleški bazen ima zalog pre- ■ moga v višini 86 milijonov ton, ■ medtem ko imajo vsi ostali slo■ l venski premogovniki zalog za' 260 milijonov ton. Včerajšnji \ popoldan je minil v znamenju J razvedrila. Največ ljudi se je se- \ veda trlo ob jezeru, toda tudi J ostala gostišča so bila prepolna. ■ Tako so Velenjčani skupaj s svo- j jim i gosti veselo zaključili svoj • veliki dan. Včerajšnji dan seveda • ne pomeni, da bodo poslej Ve- • lenjčani prekrižali roke. Tudi \ tov. Leskošek je v govoru nagla- \ sil, naj mlada generacija dalje \ gradi in razvija mesto, ki bo J kmalu postalo center ne samo za J Šaleško dolino, temveč'za vsej kraje tja do koroške meje." ■ Vsekakor dogodek, ki je I vreden, da mu posvetimo! nekaj več našega prostora! \ i ■ ■ ■ Damijan Hljajlč', PIKINA NAGRADNA KRIŽANKA 1. nagrada - LEGO sistem -Emona Obala Koper 2. nagrada - komplet knjig Pika Nogavička - Založba Roti Maribor 3. nagrada - potovanje v Gardaland -Palma Velenje 4. nagrada - Coca Cola majica z medvedkom - Coca cola IB Žalec 5. nagrada - Pikina ura - Pikin festival Velenje 6. nagrada - Pikin dežnik 7. nagrada - Pikina majica 8. nagrada - Pikin plahat 9. nagrada-Pikina kapa Pravilne rešitve pošljite do ponedeljka, 25. septembra 1995 na naslov Pikin festival Velenje, Pikin trg4, 63320 Pikino Velenje. KflzANKO N/\REDlL/\ • 0VA//C. nO (PSvKA mfmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm 107,8 MHz - * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * DISKČEK KOTIČEK DEFUNKT MEATLOAF Meatloaf, ki je pred dvema letoma po daljšem obdobju mirovanja s skladbo I'll do anything for love ponovno osvojil srca številnih oboževalcev, bo prihodnji mesec spet predstavil novi single. To bo skladba I'd lie for you, ki naj bi izšla 16. oktobra kot predhodnica novega albuma Esca-pe from hell. Zal pa nastajanje novega singla spremlja smola. Na snemanju video spota omenjene skladbe je namreč prišlo do nesreče, ko je strmoglavil helikopter s člani ekipe, ki je sodelovala pri snemanju spota. Dva člana ekipe sta pri tem izgubila življenje. ACE OF BASE Dobra novica za vse ljubitelje švedskega kvarteta Ace of base. 25. septembra bo po negotovem obdobju, ki so ga spremljale govorice o prenehanju delovanja skupine, izšel njihov novi single z naslovom Lucky love. Temu bo čez nekaj tednov sledil tudi novi album The bridge. Po Happy na-tion in The sign bo to tretji album tega švedskega kvarteta. Novi single Lucky love bo seveda spremljal tudi novi videospot. QUEEN Legendarna britanska zasedba Queen, ki je leta 1991 s smrtjo njihovega pevca Freddya Mer-curya praktično prenehala delovati, bo novembra izdala nov album. Gre za izdelek na katerem bo zbran še neobdelan material s posnetki iz časov, ko je bil Freddie še živ. Preostali člani skupine, kitarist Brian May, bobnar Roger Taylor in basist John Deacon so album, ki predstavlja svojevrstno posebnost v svetu ročk glasbe, saj bo izšel štiri leta po smrti njihovega pevca, pa vendar z "novimi" posnetki, poimenovali Made in heaven. MICK JAGGER Mick Jagger ima najmočnejši glas med ročk pevci. To so uradno ugotovili specialisti za bolezni glasilk v bolnišnici Bovvman Gray Baptist Hospital v Severni Karolini v ZDA. Tudi sicer je tak način petja kakršnega se loteva Mick Jagger izredno naporen, so ugotovili strokovnjaki. Precej naporno je tudi petje go- spela, medtem ko je po izsledkih raziskav petje koralnih skladb in opere manj zahtevno. PRINCE V svoji bogati in plodni glasbeni karieri je Roger Nelson, nekoč znan kot Prince, šel skozi različne ustvarjalne faze, ki so jih vedno zaznamovale različne barve, katerim je nato Prince podredil vse svoje življenje. Tako je pred desetletjem, v času izida albuma Purple rain, v njegovem življenju prevladovala vijoličasta barva. Ko je posnel album Diamonds and Pearls, je , OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. svoja oblačila, avtomobile in druge stvari obarval v rumeno. Sedaj, v pričakovanju izida njegovega novega projekta Golden Experience, pa je v njegovo življenj vstopila zlata barva. In v tako je že prebarval tudi svoj BMW. CRANBERRIES Sredi oktobra bo izšel prvi CD ROM skupine Cranberries, katerega naslov bo Doors & Win-dows. Na njem bo pet audio posnetkov, med katerimi bo tudi doslej še neobjavljena verzija skladbe Zoombie z lanskoletnega festivala v Woodstocku. Poleg tega bo na CD romu moč najti besedila vseh skladb skupine, nekaj posnetkov z nastopov, intervjujev in nekaj redkih fotografij iz začetnega obdobja te irske skupine. ■ Mitja Čretnik črnske glasbene tradicije so doslej objavili slogovno precej različne albume, katerih skupni imenovalec je bil vedno čvrsta ritmična podlaga, odlični brasov-ski vložki in perfektna interpretacija. Kljub temu, da se je zasedba skozi zgodovino nekoliko menjala, so se v njenih vrstah zvrstili vedno odlični glasbeniki. Ti so svoje kvalitete potrdili tudi kot člani drugih zasedb in predvsem kot odlični studijski glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju albumov številnih priznanih zasedb, ne samo tistih s področja jazza, ampak tudi številnih drugih. Skupina De-funkt deluje trenutno v osemčlanski zasedbi, ki jo sestavljajo JOSEPH BOVVIE (trombon, vokal, konge), pevka KELLI SAE, basist RONNIE MAC JEN-KINS, klaviaturist BAHNAMOUS BOVVIE, kitarist RONNIE DRY-TON, bobnarORRIS "SCOOTER" VVARNER, saksofonist SEBA-STIAN PIEKAREK in tenor saksofonist ROLAND PHILIPP. V taki zasedbi je skupina posnela tudi svoj zadnji album "One vvorld". Album je po prenehanju štirilet- MAX club vabi na koncert skupine < DEFUNKT (New York) 30.9. ob 20h v RDEČI DVORANI (v sodelovanju z GAMA International) nega plodnega sodelovanja z založbo Enemy izšel pri založniški hiši Dureco/Bluefunk records. Začetek tega sodelo- LESTVICA SLOVENSKIH PET Poletja je konec in spet je tu vaša priljubljena oddaja Lestvica slovenskih 5. Oddajo bo tudi letos vodila Irena Vrčkovnlk, na sporedu pa bo vsak torek ob 17.30. Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 26. septembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). l.SREDENŠEK 2.D.A.Z. 3.0RLEK 4.MIRAN 5.AVANTURA .Naj ta noč bo najina .Če me ljubiš .Henrik in Rozika .Marina . Postal bo vojak Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime in priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje 1 LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 17. septembra, ste glasovali takole: 1. ČUKI: "Biseri sreče"...................................................14 glasov 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Dekletovo slovo".......................6 glasov 3. KOŠIR: "Praktično je le kolo".......................................4 glasovi 5. VERDERBER: "Kdo čaka"............................................3glasovi 5. ZASAVCI: "Tuje veselo"..............................................3glasovi Predlogi za nedeljo, 24. septembra: 1. KLAVŽAR: "Vsega lepega je enkrat konec" 2. KOVAČIČ: "Leži vasica za vasjo" 3. MLADI PRIJATELJI: "Zapojte z nami" 4. ŠIBOVNIK: "Naše žene" 5. ZUPAN: "Pregovori" ■ ViliGrabner Ansambel Rosa se predstavlja Na letošnjem, že dvajsetem srečanju narodno-zabavnih ansamblov zadnjo avgustovsko nedeljo na Graški gori je bilo pestro in veselo. Med nastopajočimi je še po- sebej vzbudil pozornost občinstva koroški ansambel Rosa. Kljub mladosti - v povprečju so člani stari le 18 let, skupaj pa igrajo in pojejo šele 3 mesece - gre za prenovljen in že uveljavljen ansambel, ki smo ga poznali pod imenom Ro-kondo kvintet. Pravzaprav je v Rosi pet članov prejšnjega ansambla, z novo pridobitvijo Mitjo Repnikom pa se predstavljajo v novi zasedbi. Že v prejšnji sestavi so bili zelo dejavni, saj so posneli samostojno kaseto, se pogosto pojavljali v medijih in se pomerili v družbi uveljavljenih ansamblov na Ptujskem festivalu, v Cerkvenjaku, kjer bodo nastopili tudi prihodnji mesec, tokrat v novi zasedbi, na reviji na Graški gori... Po menjavi imena so se mladi glasbeniki odločili iti naprej. Tako že pripravljajo izdajo nove kasete, njihov mentor pa je znani glasbenik Bojan Zeme; besedila je napisala Vera Šolinc, Igor Pod-pečan pa jih je uglasbil. Poglejmo še, kdo igra v ansamblu Rosa: harmoniko vleče Andrej Švab, ki se poleg omenjenega inštrumenta loti tudi pozavne. Njegov brat Matej Švab brenka na kitaro in prepeva. Na bas kitaro in bariton igra Aleksander Vrhnjak, ki tudi poje. V trobento trobi Jani Repnik, njegovemu bratu Mitji pa sta zaupana klarinet in saksofon. Seveda brez pevke ne gre. Tako poskrbi za ubrano petje Natalija Verboten. "Čeprav smo skupaj šele krajši čas," pravijo člani ansambla Rosa, Skupina Defunkt prihaja iz New Yotka in spada med vodilne predstavnike tako imenovanega jazzy funka, ene izmed popular-nejših smeri sodobnega jazza. Deluje že več kot desetletje in pol in v tem času je za različne založniške hiše izdala že precejšnje število albumov. Črpajoč iz bogate zgodovine jazza in vanja je skupini odprl nove možnosti in po besedah njihovega vodje Jospha Bowiea so Defunkt prvič v svoji šestnajstletni zgodovini dobili dovolj časa in možnosti za premišljeno ustvarjanje albuma po lastnih zamislih. Rezultat tega je prefinjeno izdelan in s filigransko natančnostjo dovršen studijski iz- Kdo se skriva za psevdonimom D. Prešern? Mnogi nas v zadnjem času kličete in sprašujete, kaj je z Mestno televizijo, njenim informativnim programom, ki smo ga predvajali ob petkih zvečer in potem ponavljali še enkrat v nedeljo. Sploh so vaša vprašanja pogostejša, ker opažate, da so naši snemalci prisotni pri vseh pomembnejših dogodkih v Velenju. Kot pravi direktor podjetja Naš čas Boris Zakošek, ki je obenem tudi glavni in odgovorni urednik programa Mestne televizije, bo treba na nove oddaje počakati še nekaj časa. Informativnega TV-pro-grama smo se lotili poskusno, da smo preverili, koliko znamo in ali sploh znamo. Glede na to, daje ta poskus po oceni mnogih uspel in je to potrdil celo direktor, ki pa v zvezi z nadaljevanjem ostaja skrivnosten, najdemo za nezačetek samo en razlog: pripravlja se nov projekt. Počakajte ga! Tako vam zaenkrat na Mestni televiziji ne moremo pokazati niti petkove dopoldanske megazvezde iz programa Radia Velenje Da-reta Hriberška, samozvanega Darka Prešerna. Odločil seje namreč za temeljito prenovo: svoje dolge lase sije dal skrajšati na dvojko. Da se za psevdonimom Darilo Prešeren, ki piše sonete, namenjene enkrat urednici, drugič računovodji in tretjič direktorju, skriva prav Dare Hriberšek, smo ugotovili po dolgem in analitično temeljitem primerjanju pesmi, ki za nekom ostajajo v radijskih prostorih, z besednim zakladom moderatorjev, ki delajo v programu. Analiza je pokazala, potrdili pa so tudi izvedenci, da ni nobenega dvoma: pri Darku Prešernu v sonetih in Daretu Hriberšku na jeziku se da potegniti nekatere očitne vzporednice: v obeh primerih so najpogosteje omenjene besede: pir, mir,nemir, Mira in honorar. Maijan Slapnikavtorzanamenitega stavka: 'Tehniki smo gospodje," pa si je v tem stilu omislil tudi praktično prepoznavno znamenje za gospode: mobitel. Kot pravi, odlično deluje. Dvojka Dareta Hriberška, samozvanega Darka Prešerna. Dolžni smo vam še popravek iz Radijskega mozaika izpred dveh tednov: Plambergeiju, avtoiju znamenite sobotne oddaje Govorimo o filmu, sploh ni ime David, ampak je Davor. V dobro, celo v odlično, se Radijskemu mozaiku šteje, da nas na napako ni opozoril D. Plamberger, krajše Plambi osebno, ampak jo je mozaik opazil kar sam. Sicer pa gre radijski in časopisni ekipi dobro tudi po družabni poti: pred tednom dni smo slavili jubilante, jutri (petek) pa Prince of Ve-nice čaka nanje v Portorožu. Zapeljal jih bo do Benetk. ■ mkp "nas ljudje poznajo in vabijo medse na različne prireditve, kamorkoli nas povabijo, se prilagajamo njihovemu okusu. Pa naj gre za narodno ali zabavno glasbo. To nam omogoča zelo bogat repertoar, saj igramo takorekoč vse: od evergrinov do ročka ali rapa." ■ Stane Koselj delek z značilnim novim zvokom, za katerega so zaslužni prav vsi člani skupine. Močan ritem, ki ga ustvarja ritmična sekcija bob-ni-bas-klaviature-kitara, značilen soulovski vokal pevke Kelli Sae in odlični jazzy aranžmaji pihalne sekcije, začinjeni s čutnimi improvizacijami saksofonista Se-bastiana Piakareka, ki dopolnijo skladbe s senzibilnostjo modernega popa, so glavne značilnosti albuma "One vvorld". Album povezuje staro z novim in ob spoštovanju jazzovske tradicije v glasbo vključuje moderno energijo in vizjo novih glasbenih oblik, ki odslikujejo življenski utrip modernega vsakdana. Ravno v času nastajanja te plošče je Joe Bowie obiskal Afriko, kontinent, katerega glasba in ritmi so nanj strašansko vplivali in v njem prebudili duh, ki je stoletja oblikoval črnsko glasbo. Nekaj teh vplivov je čutiti tudi na albumu, kar poslušalca še dodatno sili v razmišljanje, njegovo telo pa v gibanje in ples. V okviru promocijske turneje albuma "One world" bo skupina Defunkt 30. septembra ob 21. uri, v organizacija; kluba Max in podjetje Gama International (uvoznika piva Heineken), nastopila tudi v Velenju, v Rdeči dvorani. Ob poznavanju glasbenih kvalitet skupine in na podlagi izkušenj z njihovih dosedanjih živih nastopov ter ob dejstvu, da živi koncerti z možnostmi improvizacij, kijih nudijo, vedno predstavljajo poseben izzv tako za poslušalca kot nastopajočega, se nam torej v soboto, 30. septembra, obeta nepozabni glasbeni dogodek, Ri ga nikakor ne gre zamuditi. Vabljeni! ■ Mitja Čretnik 10 NAŠ i:AS l~Bombi naj bi "padli" zaradi poskusa izterjave dolga • * * » * » a & * * a a 8 & & k # m & % m a * * % & & * * * * v & * & * « * » % Prepočasna j sodišča "kličejo" izterjevalce I Razburjenje, ki ga je v Šaleški dolini in okolici povzročila eksplozija bombe (sedaj je potrjeno, da sta bili dve), vrženi pred hišo direktorju zasebnega I velenjskega podjetja Vinstor Srečka Vetriha, se še ni poleglo. Primer raziskujejo kriminalisti UNZ Celje, ki so z dobro organizirano akcijo domnevnega storilca že odkrili. V soboto so se prvič srečali z I njim, po tem ko so zbrali dovolj dokazov, v nedeljo pa so ga privedli pred preiskoval-j nega sodnika, kije zanj odredil pripor. Potijena je domneva, Ida je do eksplozije prišlo zaradi poskusa izteijave dolga. I Storilec naj bi bil 28-letni Celjan Boštjan G.. Najel gaje IVelenjčan Robert K., ki so ga ovadili zaradi suma napeljevanja k izsiljevanju. I O podrobnostih so nas seznanili na novinarski kon- Iferenci, ki so jo na UNZ Celje sklicali v torek dopoldne. Načelnik urada kriminal- Iistične službe pri UNZ Celje Dušan Mohorko je potrdil, da I pravda zaradi domnevnega dolga na sodišču res poteka, I vleče se že nekaj let, do obravnave pa še ni prišlo. Domnevni oškodovanec v tem I postopku, Robert K. iz Velenja, naj bi se tudi zaradi I neučinkovitosti sodišč odločil za na zahodu že dolga leta poznan "ukrep". Pri znancih I naj bi dobil telefonsko številko človeka, ki se ukvarja z izter- Ijavami. Po telefonu seje dogovoril za "posel", potem pa seje z izteijevalcem, ki ni govoril o I svojem imenu, tudi osebno dobil. Naročil mu je, da od I Srečka izterja 24 tisoč DEM. To je znesek, ki naj bi mu ga bil ta dolžan, do njega pa naj bi prišlo zaradi vlaganj v poslovni prostor. Robert K. se naj z Boštjanom ne bi pogovarjalo načinu izterjave, tudi o eksploziji ne. Srečku je izterjevalec prvič zagrozil po telefonu 22. avgusta, ko mu je dejal, da se mu lahko zgodi marsikaj, če denarja ne vrne, dolg pa naj bi samovoljno povišal na 38 tisoč DEM. Kot smo že poročali, je temu sledil bombni "napad", vrženi pa sta bili dve bombi, ki sta poškodovali pet avtomobilov in delno tudi hišo. Škode je po nestrokovnih ocenah za okoli 2 milijona tolarjev. Že noč po eksploziji je osumljenec (sredi noči) ponovno poklical Srečka in grozil njemu in družini. Na novinarski konferenci so nam predvajali posnetek tega pogovora, ki je bil, milo rečeno, srhljiv. Izkazalo pa seje, daje glas eden tistih, ki gaje zelo lahko spremeniti in ponarejati. Izsiljevalec je govoril srbohrvaško (čeprav je Slovenec), dobro je obvladal imitacijo, uporabljal pa je tudi sredstva za pačenje glasu. Vendar celjskih kriminalistov to ni zavedlo. V koordinirani akciji (ki še vedno poteka) je namreč sodelovalo več kot 60 ljudi, zato so takoj po klicu tudi izsledili, od kod je prišel. Iz javne govorilnice (ki jih je na širšem celjskem območju 168), kot tudi še ena grožnja kasneje. Izteijevalec Boštjan G. je v priporu. Po njegovem pristanku so ga testirali tudi z detektorjem laži, ki je reagiral pozitivno. Naročniku izterjave Robertu K. prostosti niso odvzeli. Zoper njega je podana kazenska ovadba zaradi napeljevanja k izsiljevanju. Naročnik v začetku tudi ni želel sodelovati s kriminalisti, kasneje je na to pristal, tako da so "bombaša" izsledili tudi z njegovo pomočjo. Ni še mogoče reči, ali je imel Boštjan G. sodelavce in ali se je z izterjavo ukvarjal že večkrat. Obvlada borilne veščine in je že bil kaznovan za dejanja z elementi nasilja. Tudi zato nekateri varnostni ukrepi za zavarovanje Srečka še potekajo. Dejstvo pa je, da se (tudi zaradi dolgih čakalnih dob na slovenskih sodiščih) izterjevalci pojavljajo že nekaj časa. Tudi na Celjskem. Kriminalisti so zatrdili, da bodo v vseh takih primerih odločno ukrepali. Težko je tudi reči, kdo je komu dolžan, Srečko Robertu K. ali obratno. Srečko Vetrih nam je že zadnjič zagotovil, da je poštenjak, da ne njegovo podjetje in ne on, nimata dolgov. Robert K. pajeprepričan, da mu je dolžan. Kriminalisti seveda niso ugotavljali njune tovrstne krivde, za to so pristojna sodišča. ■ Bojana Špegel imam mi jo je MBI T ♦ ♦ Tako nekako je začel pogovr nami Rudi Knap iz Mislinje. Zanimiv in včasih malce čudaški je tale možakar in vendar dober. Resnično še vedno osil po domala vsej mislinjski dolini. Pravi, da so bili materiali zanje včasih veliko boljši in zato so tudi tako trpežne. Rudi je dolga leta delal v rudniku kosi s tisto koso, kot smo uvodoma napisali. Njemu, Rudiju, je bilo takrat 12 let, danes pa jih ima 42. Ta kosa je resnično nekaj posebnega, kajti z njo je prek- Velenje. Ko seje poškodovala, je čuval ovce ob Velenjskem jezeru vse tja do upokojitve. Mi smo pogovor z njim pripravili še v toplih dneh, ko se je pripravljal za košnjo otave. In vendar so spomini na košnjo in na nekdanje čase še vedno živi, kot bi bilo to danes. Rudi se tako rad z nostalgijo spominja časov, ko se je pri večini kmetov še resnično kosilo v tistem pravem pomenu besede, ko še ni bilo kosilnic in ostale sodobne tehnike. Zanj so bili nepozabni tisti običaji, ko seje po končani košnji potem zapelo, ko ljudje še niso bili tako skomercialirani, ko je bilo še veliko več medsebojne pomoči kot danes. To so bili časi, ki se zlepa ne bodo več povrnili, vsaj v takšni podobi in obliki ne. In ravno zato gre Rudi rad s svojo koso pomagat, če je le mogoče, slehernemu, ki ga za to poprosi. Kljub temu, da seje poletje prevesilo v jesen, mu košnja tudi v tem času veliko pomeni. Pa tudi primernega vremena v tem času najbrž še ne bo na razpolago. ■ Besedilo in slika: Silvo Jaš v novo šolsko leto Takšne so bile besede ravnatelja Toneta Gašperja, ko smo se te dni pogovarjali z njim o novem šolskem letu ter o vsem tistem, kar z njim tudi prihaja. Tone je nanizal toliko stvari, da si vseh enostavno nismo mogli zapomniti in vendar kanček teh poskušamo strniti v naslednjih vrsticah. Osnovna šola Mislinja premalo in poletje je osnovna šola zaključila z rdečimi številkami. Šola v Mislinji bo skupaj s podružnicami tudi v tem šolskem letu delovala tako kot v preteklih letih, kajti nič bistvenega se ni spremenilo. Prostorske pogoje ima mislin-jska osnovna šola zadovoljivo rešene, leta 1990 je namreč dobila nove prezidke in vse to namreč letos začenja novo šolsko leto hkrati tudi v novi občini. Že prej je tukaj delovala centralna Osnovna šola Mislinja s podružnicami v Doliču, Završah in na Kozjaku. Šola v Doliču je le do četrtega razreda, podružnični šoli v Završah in na Paškem Kozjaku pa sta popolni osemletki. Posebnih organizacijskih težav ni, veliko večje so finančne, kajti denarja, ki je bil namenjen za letošnje leto, je je še kako spremenilo pogoje za učenje. Kadrovsko je mis-linjska osnovna šola ostala zasedena tako kot prejšnja leta, prav tako tudi podružnične, vendar pa je potrebno omeniti, da seveda kadrovsko prednjačita Mislinja in Dolič, na ostalih dveh podružnicah pa so pogoji učenja le nekoliko drugačni, kajti tam ni mogoče zaposliti strokovnjaka za vsak predmet na višji stopnji. Seveda pa pedagogi in učitelji menijo, da bi tudi na teh podružničnih šolah mora imeti pouk le do četrtega razreda, tako kot drugod po Sloveniji, saj bi bila s tem zagotovljena večja kvaliteta pouka v višjih razredih. Sploh pa v letošnjem letu tudi v Mislinji število učencev upada. Zanimivo pa je, da ravno mislinjska šola tokrat pričenja s poukom fakultativnega pouka računalništva. Učencemo od četrtega razreda naprej bo na voljo tudi angleščina, v sedmem in osmem razredu pa nemščina, slednja bo na voljo že od četrtega razreda naprej, prav tako pa tudi računalništvo. Še naprej bo šola vključena tudi v projekt Petra, letos že v šestem razredu. Ker pa je denarja vsak dan manj in ker je življenje čedalje dražje, se manj vlaga tudi v učila ali za opremo in potruditi se je potrebno, da se ne zanemari še šolskega prostora. Izdelani so namreč projekti za nove prezidke v završah in na Kozjaku, kjer bodo nastale nove učilnice in telovadnica, enako pa bo potrebno v prihodnje še v Mislinji in Doliču. Vse to je namreč potrebno, saj bomo prešli leta 1999 ali 2000 na devetletno osnovno izobraževanje. Ostaja upanje, da bo takrat napočil tudi bolj ugoden čas in z njim miselnost, dati in zagotoviti generaciji, ki se šola, kar največ in najboljše. ■ Besedilo in slika: Silvo Jaš Srečanje & % & % X % 0. & & & % % % % Edo Kodrun Visok mož, z belim predpasnikom in kapo na glavi se je gnetel okoli posode, kjer so pripravljali dobrote za "fešto". Tu in tam je "iz rokava" stresel še kakšno šalo in tako poskrbel za prijetno razpoloženje vseh, ki so se zbrali na nedavnem srečanju krvodajalcev Raven in Za-vodenj. Edo Kodrun so nam ga predstavili drugi. Človek, ki je pomagal z darovanimi decilitri krvi sočloveku že 62-krat. 'Vse drži, kar so vam povedali," je dejal in nadaljeval: "Sem pač človek, ki ne more stati ob strani tam, kjer je treba komu priskočiti na pomoč. Pa naj si gre za takšne zadeve kot je dajanje krvi ali za peko čevapčičev na veselicah in temu podobnih družabnih srečanjih. Človek nikoli ne ve, kdaj bo pomoč drugega sam potreboval. Kri je nenadomestljiva, življenje pa je eno samo." Za tiste, ki oklevajo, ali bi ali ne postali krvodajalci, meni, da so "mevže". Več kot 20 let je že član krajevne organizacije RK Ravne, že prej pa je dela tudi v aktivu RK na velenjskem rudniku. Počel pa je vse tisto, kar se pri dejavnosti tovrstne organizacije počne - od zbiranja pomoči dalje. Po rodu je Škalčan, od prvega do zadnjega dne zaposlitve (pred 2 letoma), je ostal zvest knapovskemu stanu. Ker je za zdaj še kolikor-toliko zdrav, ker je bil navajen celo življenje delati, trenutkov, ko bi "dal vse štiri od sebe", ne pozna. 'Vedno se kaj najde, pa še nekaj živine imamo pri hiši." O Edu kot humoristu menda že čivkajo vrabci na veji. Je član velenjskega tovrstnega društva, vsaka "reč" mu pride prav. "Rad se malo pohe-cam, saj pravijo, daje dobra volja pol zdravja." \ II Edo Kodrun ■ na veselicah sicer rad peče, doma pa se tovrstnemu delu raje izmakne. Tega pa ni mogoče trditi, kadar prebere povabilo za udeležbo na krvodajalski akciji Za konec pogovora se je dotaknil še vsakoletnega srečanja krvodajalcev Raven in Zavoda "Kaj takega bi se morali spomniti tudi drugje Ne gre samo zato, da se nekdo spomni ljudi, 1 pomagajo sočloveku iz stiske, pri ohranita življenja na enkraten način. Gre tudi zato, da se malo družino, izmenjamo izkušnje, predvsem pa malo glasneje povemo, da bi za človekoljube morali imeti malo več posluha povsod. Sam bom ostal krvodajalec tako dolgo, dokler bom to lahko." ■ (tp) Namesto gob našla balonarski grozd Novi sošolci, begunski otroci, povsod lepo sprejeti Prva težava -pomanjkanje stolov Naj zveni še tako neverjetno, vendar na osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki šolskega pohištva nimajo prav na pretek. Staro in odsluženo amenja točno število novih mizic in stolov, in tako se je prejšnji teden, ko so na teh šolah sprejeli medse kar 168 begunskih šolarjev dogajalo, ia stolov ni bilo dovolj. Hišniki so hiteli in popravljali, kar se je še dalo... Reči pa je treba, da so se prav vsi trudili, da bi vstop teh otrok v slovenske šole ne bil preveč boleč, da bi bil čim bolj prijazen. Več o tem nam je povedal dipl. pedagog Dušan Dolinar, flrokovni sodelavec za vzgojo in izobraževanje pri Uradu za negospodarske javne službe Velenje, ki z vsem srcem že 17 let stokovno spremlja področje šolstva in ga zato tudi dobro pozna. NČ: Kdaj je Ministrstvo za šolstvo in šport RS začelo razmišljati o tem, da ukine t.i. begunske šole in te otroke pre-solajo v slovenske osnovne šole. Dušan Dolinar: "Ministrstvo je na podlagi podatkov, ki jih je dobivalo iz slovenskih občin, že v minulem šolskem letu ugotavljalo, da se iz posameznih krajev odselilo ali preselilo toliko beguncev, da je enostavno prenehala potreba po obstoju samostojne šole. Zato so že v avgustu '94 na slovenske občine, v katerih se je ta pojav odvijal, naslovili okrožnico in v njej navedli osnovne napotke za vključevanje otrok začasnih beguncev iz BIH v slovenske osnovne šole. To okrožnico smo dobili v vednost tudi v občino Velenje v novembru lanskega leta." NČ: Koliko otrok je bilo takrat v begunski šoli, ki je potekala v Domu učencev. Kakšna je bila pravzaprav dinamika gibanja števila učencev na tej šoli v treh letih njenega obstoja? Dušan Dolinar: "Ti podatki so prav zanimivi. V juniju in juliju '92 seje v občini Velenje "znašlo" kar 700 šoloobveznih otrok. Takrat je Ministrstvo za šolstvo izdalo prva delovna navodila za u-stanavljanje posebnih šol za te otroke. Zagotoviti smo morali ustrezen prostor, med begunci, ki so se znašli na tem področju najti ljudi, ki bodo imeli svoje otroke radi in jih bodo znali v tej šoli kaj naučiti. Seveda smo morali otroke popisati tako, da smo jih lahko na podlagi spričeval, dokumentov, ki so jih prinesli s sabo, razvrstili v neke smiselne šolske skupine. To delo se je potem odvijalo počasi, tako da smo v mesecu novembru začeli z uvedbo posebne eksteri-torialne šole za begunce. Na začetku je bilo na šoli 409 učencev. Življenje se je odvijalo po svoje, begunci so našli marsikje po svetu sorodstvo ali kakšne drugačne rešitve, tako, da je ob koncu šolskega leta 92/93 tu bilo še okoli 307 otok. Z 260 otroci smo stopili v drugo šolsko leto, zaključili z 220, v tretje pa smo stopili z 215 in zaključili s 196. To je bilo junij letos, ko smo imeli v rokah že natančna navodila Ministrstva, da se posebne šole ukinjajo in ko so se ravnatelji osnovnih šol z našega področja na rednem delovnem sestanku s takrat veljavnimi podatki sestali in iskali rešitve za novo šolsko leto. Takrat so ugotavljali predvsem naslednje; na velenjskih osnovnih šolah prostora za vključevanje velikega števila učencev enostavno ni. Ker imamo na razredni stopnji še vedno dvoiz-menski pouk, na predmetni pa še iz dinamike prejšnjih let tolikšno število učencev, da velikih kapacitet na šolah ni, marsikje pa tudi opreme ne. Takrat smo ugotavljali, da za približno 40 učencev ne bomo mogli najti prostora. Potem smo vse otroke iz BIH ob koncu meseca avgusta popisali. Tako smo ugotovili, da je otrok za- Dušan Dolinar časnih beguncev še 174. V tem času so vodstva šol že imela aktualne podatke o številu redno vpisanih v slovenskih osnovnih šolah, kajti prvi šolski dan je medtem že minil. Na delovnem sestanku 5. septembra smo že lahko primerjali oboje aktualne podatke, delovno pa smo lahko razporedili 168 učencvev. Največ težav je bilo s četrto in petošolci. NČ: Kako in kam ste jih razvrstili? Dušan Dolinar: "Pri razvrščanju smo najprej upoštevali, kje ti otroci bivajo. Poskušali smo jim najti prostor na najbližji šoli. Upoštevati pa smo morali tudi prosto število sedežev na slovenskih osnovnih šolah. Največ učencev beguncev so sprejeli na OŠ Gorica, kar 47. 38 jih je razvrščenih na Livado, 36 na OŠ Gustava Šiliha, 23 na OŠ Antona Aškerca. Na ostale šole v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki je razvrščenih manj učencev, po 7, 5 ali 2. Skupaj je torej na 9 osnovnih šol všolanih 168 begunskih otrok. NČ: S kakšnimi težavami se srečujejo na šolah, kjer so jih sprejeli veliko? Dušan Dolinar: "Pri razvrščanju smo natančno upoštevali dejstvo, da so že sedanji oddelki dokaj številčni in da tudi v njih že imamo učence, ki so potrebni ali specialne pomoči ali dodatne pozornosti učiteljev, ki v oddelkih učijo. Zato v posamezen oddelek nismo dali več kot dva učenca begunca. Šolanje teh otrok v pedagoško prakso prinaša dodatne delovne naloge, kajti ti otroci imajo precejšen primanjkljaj v obvladanju slovenskega jezika, pa tudi predznanje najbrž ni takšno, da bi lahko napredovali brez težav." NČ: Zakaj so bili preizkusi znanja nesprejemljivi? Dušan Dolinar: " Ti učenci se v begunski šoli niso pripravljali na preizkuse znanja ali sprejemne izpite, ampak so se enostavno učili za življenje. Zato smo jih po logiki razvrstili v razred, ki sledi. Ce je učiteljski zbor v begunski šoli ocenil, da učenec ni dosegel dovolj, so že tam predlagali, da ne napreduje v višji razred. Kako naprej? Brez dvoma bodo učitelji pri svojem delu ugotavljali, kakšno je znanje učencev. Ce bo treba, se bodo po določenem obdobju učitelji s starši pogovarjati o premestitvi učenca v oddelek, ki mu je bolj blizu po nivoju predznanja." NČ: Kdo bo kril finančne stroške šolanja teh otrok? Verjetno bodo otroci potrebovali dodatne ure pouka slovenskega jezika in še kaj. Dušan Dolinar: "Skupen odgovor je, da finančno breme šolanja begunskih otrok prevzema Ministrstvo za šolstvo, ki sredstva za opravljanje te naloge pridobiva iz mednarodnih dotacij. Ministrstvo bo prispevalo tudi denar za malice, za kosila seveda ne. Za vključevanje učencey v slovensko osnovno šolo je pomembno, da čimprej steče dodatni program ur slovenskega jezika. Če bodo sklenjene konkretene pogodbe z izvajalci teh tečajev, bo tudi te stroške pokrilo ministrstvo." NČ: Ti otroci verjetno sedaj doživljajo tudi svoje krize. Prišli so nekaj dni kasneje, ne vedo, kaj jih čaka... Kako pa so odločitev slovenske vlade ocenjevali učitelji na bivši begunski šoli? Dušan Dolinar: "Člani učiteljskega kolektiva, ki so 3 leta delali s temi učenci, so bili razdvojeni. Ker so zagovaijali načelo, da je pomembna skrb za mladega človeka, ki se usmeija v življenje, da je zato pomembna dobra izobrazba, so odločitev sprejeli z navdušenjem. Po drugi strani so bili dokaj realni in zaskrbljeni za usodo sonarodnjakov. Vedeli so, da bodo ti otroci od prvega dne pouka dalje v enostavni tekmovalni situaciji s slovenskimi učenci. Zato pa še niso dovolj usposobljeni. Tretji je bil strah, kaj zdaj? Koliko in kdaj se bodo lahko vrnili domov, če bo in ko bo tam zavladal mir." NČ: Vprašanje asimilacije torej? Dušan Dolinar: "Asimilacija je lahko življenski proces, iz vseh dosedanjih postopkov pa kritično ugotavljamo, da ni hotena in ni namerna. Dosedanji postopki za všolanje otrok temeljijo na evropskem humanem in civilizacijskem načelu, da mora vsak otrok biti v dobri osnovni šoli zaradi enostavnega razloga. Ker je človek in šoloobvezen otrok. M Bojana Špegel Rajko in Trezika Gumpot iz Mislinje sta ena tistih pravih, strastnih gobarjev, ki jima gobarstvo pomeni veliko več kot pa le nabiranje. Ko sta se pred kratkim mudila pod Jezerskim vrhom, tam globoko v osrčju Pohorja, sta namesto gob naletela na nenavaden prizor na višini 1500 metrov. I Velika množica pisanih balonov ju je pričakala, ko sta se spuščala »dolino, prej jih namreč še ni bilo. Nenavadno je tudi to, da so bili baloni speti in vsak je imel naslov pošiljatelja.Ko smo si skupaj s srečnima najditeljema tega presenečenja vso stvar nekoliko pobliže ogledali, smo bili tudi mi nemalo presenečeni. Klub balonarjev iz Gosaua v majhnem alpskem mestu v Šivci je pripravil posebno presenečenje za poroko ene svojih članic Sibyle Hafner. S helijem so napolnili kar 54 balonov, jih povezali in vsak od svatov je nanje napisal svoje želje mladoporočencema. Seveda pa na vsaki kartici tudi piše, da bodo resnično veseli, če jim bo najditelj poslal sporočilo. Rajko in Trezika sta bila tega presenečenja izredno vesela.Deajala sta,, da bosta na sporočila balonarskega grozda odgovorila, kajti takšno Število kartic le ni kar tako. Pričakujeta, da bosta s tem dobila nove prijatelje tam v daljni Švici, pa čeprav na takšen nenavaden in vendar tako neposreden in prisrčen način. a Besedilo in slika: Silvo Jaš Kako ohraniti hrbtenico? Ko so politiki v Velenju slišali, da bodo zdravstveni tehniki na seminarju govorili o poškodbah hrbtenice in ravnanju v takšnih primerih, so se v Zdravstvenem domu nekateri že pozanimali, če bi lahko vzporedno rekli tudi kakšno o vzravnanih in neupogljivih hrbtenicah. V knjižnici nič novega V Knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju v zadnjih petih mesecih niso nabavili niti ene nove knjige, ne poljudne in ne strokovne. Razlog: za nakup novih ni denarja. Optometer je iz dobro obveščenih krogov zvedel, da je (ne)odgovorni za tak ukrep zadevo pokomentiral: "Naj najprej vsi preberejo vse, kar v knjižnici že imajo, potem pa bomo že kaj našli. Sicer sem pa jaz Rdečo kapico prebral celo večkrat, pa še vedno rad posežem po njej. In to iz čisto preprostega razloga: ker rad berem. Ali pa drug primer: spomnim se, da sem nekoč kar celo leto prebiral Berilo, pa se nisem nič pritoževal." Še zadnja kontrola ob natovarjanju i Velenje gre v Sibirijo i V ponedeljek je odšla na dolgo osemnajstdnevno pot proti Sibirji ali bolj točno v mesto Tomsk oprema, ki jo bo na tamkajšnjem velikem sejmu Sibirski dom predstavilo 10 velenjskih podjetij, predstavila pe se bo tudi mestna občina Velenje. Tako se uresničuje, pred približno letom dni zastavljeno poslovno sodelovanje z mestoma Tomsk in Jurga, ki naj bi v prihodnje zagotovilo prodor velenjskih in slovenskih podjetij na ta zan-1 imiv in velik trg, obenem pa tudi tamkajšnjo ponudbo predstavilo Sloveniji in Evropi. ■ Podrtija Kaj si mislijo redni ali občasni obiskovalci, ki letujejo v Zdravilišču v Topolšici, ko jih v Metlečah pozdravi podrtija na popsnetku. kjer se menda dediči ne morejo dogovoriti, kako si najbolj pravično razdeliti dediščino...!? Kakor koli že, čas ne dela nikomur v prid. Včasih se je tej domačiji reklo po domače pri Metleškem mlinarju, za vse je bilo kruha in pri hiši se je dobro živelo, tako vedo povedati znanci. Sedaj pa ni nobene rešitve več, saj je čas neusmiljen razsodnik. J a, pri tej domačiji je še en trpin! Pes čuvaj, kije priklenjen na steber. Vem, da v Šaleški dolini ni društva za zaščito živali, pa vendar so tu okoli tudi dobri ljudje z usmiljenim srcem in člani Kinološkega društva Velenje, pa bi bilo prav, da s tako krutim lasmikom postorijo vsaj to, da bo pes priklenjen na dostojno verigo z ovratnico, da bo imel vedno svežo vodo (sedaj je nima) in hrano. m-ze OSNOVNA ŠOLA LIVADA 63 320 V E L E N J E EFENKOVA C. 60 Ttlefon: 063 / 854-348 1fclefax: 063 / 852-492 informacije 8.00 -12.00 SPOSTOVANISTARSI, obveščamo Vas, da bo vpis v 1. razred na OŠ Livada Velenje potekal v torek, 26.9., in v sredo, 27.9., od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure. v Šola Vam na razredni stopnji nudi: enoizmenski pouk brezplačni oddelek podaljšanega bivanja sprostilni teden zgodnje učenje angleškega jezika (3.,4.r) šolo v naravi opisno ocenjevanje OČI MO 5E ZA PRIHODNOST Kaj pa še! KREDIT je prava stvar! Z njim boste postali lastnik računalnika takoj. In si za zmerno mesečno vsoto privoščili pravi, zanesljivi in kot strela hiter računalnik ACER, ki ne dela razlik med službeno in domačo rabo - od sebe daje vedno vse. POKLIČITE NAS! VESELI BOMO! TREND d.o.o. tel. 851-C STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE 63320 Velenje, Koroška c. 48, tel.: 063/855-844 Razpisujemo prosto delovno mesto vodje gospodarsko računovodskega sektorja. Pogoji: - višja ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri - vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, sposobnost za vodenje računovodstva, planiranje, analize Delo razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o., Koroška 48, VELENJE, do 2.10. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po zaključenem izbornem postopku. iFbli Vesela Erina vesela sobota Vreme je letos res muhasto (beri prevečkrat dežuje), zato so v trgovskem podjetju ERA d.d. tradicionalno Veselo soboto namesto spomladi pripravili v soboto. Čeprav je bila tudi ta radodarna z dežnimi kapljami, je prireditev uspela. ^SiL Oldy d.o.o. Polzela 38, .(j tel.: 720-592 'ld.0.0. « VELENJE (Era ŠPORT), _ tel.: 854-391 SUZUKI Specialni popust za specialne kupce: SAMURAI 24.390 DEM 60.000,00 SIT popusta VTTARA3V 34.700 DEM 80.000,00 SU popusta VITARA5V 39.700 DEM 100.000,00 SIT popusta SWIFT1,3GLS 17.390 DEM SWIFT SEDAN 1,3 GX 19.850 DEM BALEN01,3 GL 21.990 DEM BALEN01.6GL 23.990 OEM BALEN0 SEDAN1,3 GL 23.990 DEM BALEN0 SEDAN1,6 GLX 32.490 DEM (abs, klima) Vsi modeli BALEN0 so opremljeni z air bagom za voznike in sopotnike. UGODNI KREDITI: 1-4let,R + 7,5%-R +8,8 %, letna obrestna mera, možnost nakupa brez pologa. OBIŠČITE NAS! KOROŠKA 54 VELENJE a.0.0 tel.: 063/ 856 558 RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA: - POMOŽNA DELA V KR0J1LNICI LESA 3 DELOVNA MESTA potrebna izobrazba: NK - DELO NA VERTIKALNEM ČELILNIKU 1 DELOVNO MESTO potrebna izobrazba: KV - POMOŽNO DELO NA VERTIKALNEM ČELILNIKU 1 DELOVNO MESTO potrebna izobrazba: NK Redna zaposlitev nastopi takoj s polnim delovnim časom od 7. do 15. ure. Ostali pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na PAMO d.o.o., Koroška 54, Velenje najkasneje do 30. septembra. Lahko pa se oglasite tudi osebno ali pa nas pokličete na leleton: 063 j 856 ■ 558. Pred Vis a Vis so pestra ponudba z akcijskimi cenami in številne degustacije, privabile veliko ljudi. To je bila tudi nagrada vsem Erinim prijateljem, ki so lahko uživali tudi v plesu mladih plesalcev Plesnega studia N, lepi otroški modni reviji, ki so jo priprar v Zibki in zvokih ansambla Le Baron. Najmlajši so se ustavljali tudi pred kletkami z malimi živalmi, ki so jih pripeljali člani Društva za vzrejo malih živali iz Velenja. gorenje§@§ Velenje, Partizanska 12 OBJAVLJA prosto delovno mesto PREVAJALCA za angleški in nemški iezik Delo zajema prevajanje tekstov predvsem tehničnega in komercialnega področja ter simultano prevajanje. Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano VII. stopnjo družboslovne smeri - profesor angleškega in nemškega jezika ter poznavanje osnov obdelave teksta na računalniku (WS, WORD). Zaželjeno je, da imajo izkušnje pri prevajanju tekstov iz tehničnega in komercialnega področja. Prijave pošljite na naslov: Gorenje Gospodinjski aparati, kadrov ska služba, Partizanska 12, Velenje. Rok za prijavo je osem dni od dneva objave. O 1»' i Vpis otrok v prvi razred osnovne šole Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1989 do 28. februarja 1990. «Ns Na osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pričakujemo vas in vašega otroka v torek, 26.9.1995 in sredo, 27.9. # 1995. Otroke bomo vpisovali v času od 9. do 11. in od 14. do 17. ure. T" o Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. S seboj prinesite: otrokov izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o državljanstvu in svojo N osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! Lep pozdrav in nasvidenjel Osnovne šole ' Vtisi z New York City maratona (3) Piše: S. Lipnik Kadilcev v New Yorku ni videti. Nikjer ni ogorkov in žgočega zraka, ki so ga izrabili kadilci. Očitno je kajenje, kolikor ga je še intimna zadeva vsakega posameznika, ki se v javnosti ne spodobi, zato se opravlja zasebno. V javnosti sem videl kaditi le na nekem zanemarjenem stopnišču še bolj zanemarjene postopače ter tu in tam koga v kitajski četrti, ki me je spominjala na kombinacijo sarajevske Baščaršije pred razpadom SFRJ in Ponte rossa. Že takoj po prihodu sem opazil, kako malo je pešcev. Po dvanajstpasovnici mimo našega hotela sta si tekli nasproti reki avtomobilov, široki pločniki pa so bili skoraj prazni. Pri eni zeleni luči je žena naštela 124 avtomobilov v eno smer. Avtomobili reševalne službe uporabljajo govorico cele vrste zvočnih in svetlobnih signalov, ki jo vozniki poznajo in upoštevajo. Ko sem se drugi dan s podzemeljsko železnico odpeljal po štartno številko skoraj eno uro daleč, se mi je začelo svitati. Pešačiti po mestu, kjer je treba obvladovati petdesetkilo-metrske razdalje, je nesmisel, če ne gre za maraton. Potniki na podzemeljski železnici v glavnem berejo ali dremajo. Ljudje pač delajo in so utrujeni. Ni bilo opaziti cele generacije upokojencev. Na Manhattanu se je, v grobem, lahko hitro znajti. Po dolžini od juga proti severu poteka vzpored- no deset avenij. Najdaljša je Peta, ki je nekakšna simetrala Manhattana. Oštevilčene so od ena do deset od Vzhodne reke proti zahodu do reke Hadson. Pravokotno nanje je preko dvesto ulic, ki so štete od rta na jugu do Haarlem river na severu. Haarlem river je kanal, ki povezuje Vzhodno reko s Hadson river. Broadway, ki poteka diagonalno mimo jugozahodnega roba Central parka do vzhodnega roba rta na jugu, je izjema. Startno številko je moral prevzeti vsak sam v New York Hilton hotelu na Štirinpetdeseti ulici med Šesto in Sedmo avenijo. Stopil sem v nekaj sto metrov dolgo vrsto ter v dobri uri bil identificiran in prejel štartno številko. Vse je potekalo brez prerivanja in iskanja bližnjic. Povsod pred okenci velja pravilo, ki ga pri nas uvajajo banke. Če kdo sili k okencu, ko je tam že nekdo, znajo sicer prijazni uslužbenci biti neprijazni. Ob izhodu iz hotela Hilton so nas prestregle elegantne črnke, nam vročile bloke za obed ter nas pospremile na avtobus, ki je odpeljal v veletrgovino športne opreme "Paragon". Postal sem "Njegovo veličanstvo Potrošnik". Na pločniku stranske ulice so postavili stojnice in nam delili svoj 'Tast food". Bilo je tudi nekaj klopi, kjer je bil vedno prostor še za enega. Meni je pripravil prostor Šved. Oba sva približno enako slabo obvladala angleščino, zato sva se sproščeno in dobro spo- razumevala. On je bil na maratonu v New Yorku že drugič. Kot se za domoljuba spodobi, je trdil, da je stockholmski maraton boljši. Poteka v lepšem okolju, v čistejšem ozračju, proga je speljana lepše, organizacija pa je najmanj enakovredna. Vabil me je tja. Žena je naredila prostor prijazni in zgovorni Newyorčanki. Sporazumevali sta se tako intenzivno, da si je razlila obrok po hlačah. Žena ji je s svojimi bogatimi čistilnimi izkušnjami pomagala očediti obleko. V trgovini smo imeli maratonci 20 % popusta. V soboto, 5. novembra, smo se tekači zbrali na livadi pred palačo Združenih narodov na slovesni otvoritvi NYC maratona. Vsi smo bili v razpoznavnih oblačilih svojih držav z zastavami in transparenti, iz več kot sto držav. Obiskalo nas je nekaj newyorških Slovencev, med njimi tudi dopisnik Dela gospod Mitja Meršol z ženo. Pisana druščina dejansko ni spadala drugam kot pred palačo Združenih narodov. Med pozdravnimi govori so pozdravili udeležence vseh držav, športnike, legendarne maratonce, ki se bodo udeležili petindvajsetega jubilejnega maratona. Z nami bo baje tekel tudi nobelovec Dalai Lama, so dejali. Zamislil sem se ob tem, kakšnemu naporu se bo izpostavil ta sveti mož iz daljnega in skrivnostnega Tibeta, da bi opozoril svet na tragedijo svojega miroljubnega, gorskega naroda. Njihov način življenja, ki je bolj prilagojen sožitju z naravo kot naš, je pogosto napačno razumljen, narobe razlagan in po komunistično zatiran. Sledil je 7 km dolg "Tek na zajtrk" (Breakfast run). Ta napor je brez posledic zmogla tudi žena. To je bila slovesna predstavitev tekačev "Njujorčanom", z zastavami, v narodnih nošah in drugih obeležjih pripadnosti, po ulicah Manhattana od palače Združenih narodov do Central Parka. Tli smo se tekači spoznavali, menjavali majice in kape, zajtrkovali in se poskušali sporazumevati. Bilo je zelo prijetno. Skupina nas petih, ki je spontano nastala že prvi dan, smo si ta dan želeli še ogle New York z Empire Štete Building-a. Tja smo l peš, uro in pol daleč po Peti aveniji. Med hojo nas je ogovorila Beograjčanka, ki že sedem let živi v New Yorku. Veseli smo bili drug drugega ter se nekaj minut čisto prijetno počutili kot nekdan Jugoslovani. Z razgledne ploščadi smo dobili pravo predstavo o legi in razsežnosti mesta. Še vedno sem ob treh popoldne, po naše ob devetih zvečer, postajal utrujen. Zato se nisem udeležil "Pasta party", ki jo "Njujorški" testenin pripravijo maratoncem na predvečer teka, čeprav so mi poznavalci svetovali, naj tega izrednega dogodtt nikar ne zamudim. Prav tako nisem izkoriščal brezplačne vstopnice v Roseland Ballroom and Disco na Dvainpetdeseti ulici med Osmo avenijo in Brodwayem. Preveč dobrega naenkrat ni dobro. se nadaljuje 21. septembra 1995 za f$zvedrilo VAS 13 Oven (od 21. marca do 21. aprila) r Zaradi neke malenkosti boste zidane volje in niti novica, ki jo boste izvedeli v petek zvečer, vam ne bo mogla pokvariti razpoloženja. Nekdo, ki vam je močno všeč, se bo pogosto oglašal in vam dajal vedeti, koliko mu pomenite. Bik (od 22. aprila do 20. maja) V Pravica se bo izkazala še pred soboto, vendar kljub temu ne pričakujte preveč. To, kar se vam je dogajalo v minulih dneh, naj vam bo nauk za prihodnje čase. Ne zaupajte človeku, ki vam ne ponuja nobenega zagotovila, ne verjemite nasmehu, ki je lahko tudi zlagan. V denarnih zadevah boste vsak čas na konju, zdravje bo dobro. Dvojčka (od 21. maja do 21. junija) k V dnevih, ki prihajajo, boste preizkusili moč svoje i ljubezni. Če ste doslej dvomili v partnerja, boste ^ sedaj izvedeli, koliko mu pomenite, če pa ste mu slepo zaupali, je možno, da boste nad njegovim ravnanjem rahlo razočarani. Trpeli boste zaradi krivice, ki se je pripetila nekomu v vaši okolici. Lepo sporočilo sledi. Rak (od 22. junija do 22. julija) JBf^L Mikalo vas bo, da bi enkrat ravnali drugače, kot pričakuje od vas vaša okolica, nato pa boste v ^^^ zadnjem trenutku storili drugače in se odločili za staro, preizkušeno pot. Ne govorite o zadevi, ki vam buri domišljijo in vnema srce: prezgodaj je še, lahko bi pokvarili tudi tisto, kar se razpleta povsem v skladu z vašimi željami. Lev (od 23. julija do 23. avgusta) Presenečenja se bodo vrstila na tekočem traku, J^M tako, da boste nazadnje že utrujeni in željni miru. Ne hodite daleč, saj boste srečo in zadovoljstvo našli tudi v svoji najožji okolici. Pogled v preteklosti vas bo vznemiril, zamislili se boste nad ravnanjem, ki postavlja nekoga v prav slabo luč. Pretiravanje vam bi škodovalo. Devica (od 24. avgusta do 23. septembra) "kinpfc Poskušali boste doseči vse, tudi tisto, kar je v 1110 resnici nemogoče. Nekdo vas bo pri vašem naprezanju molče opazoval, mislil pa si bo svoje. Od tega trenutka dalje bo ravnal z vami drugače, kot ste bili nemara vajeni, vprašanje pa je, ali boste s tem zadovoljni ali ne. Tehtnica (od 24. septembra do 23. oktobra) Najnovejša pridobitev vas bo razveselila bolj, kot ste si do nedavnega mislili. Nekdo, ki vam je doslej zavidal, vam bo v prihodnje želel vso srečo in vam bo po svojih najboljših močeh tudi pomagal, da jo boste dosegli. Trpeli boste, če boste molčali o zadevah, ki vam niso všeč; raje povzdignite glas. Škorpijon (24. oktobra do 22. novembra) A _ a Lepi trenutki vam bodo vzbujali skomine, še ŠMBm naprej si boste prizadevali, da bi tisto, kar je " * samo začasno, spremenili v nekaj trajnega. Partnerju le bolj zaupajte, saj dobro veste, da sploh ni sebičen. V naslednjih dneh vas bo močno potreboval, zato si vzemite čas zanj! Strelec (od 23. novembra do 22. decembra) Obljuba dela dolg: ne pozabite na tisto, kar ste govorili pred nedavnim, in storite vse, da bi vam ^ človek, ki ga cenite, znova verjel in zaupal. V trenutku slabosti boste zagrešili nekaj, kar bo vaše sorodnike začudilo, partnerja pa bo spravilo v smeh. Kozorog (od 23. decembra do 20. januarja) ^Mto Nekaj časa boste žalostni in zapirali se boste vase. Ko pa boste preboleli neljubi dogodek, se boste znova predali življenskim radostim. V nedeljo boste dobili darilo, ob katerem boste onemeli od začudenja, v ponedeljek pa se lahko nadejate obiska, ki bo odločilnega pomena za vaše prihodnje življenje. Vodnar ( od 21. januarja do 19. februarja) j^j Poskušali boste vedno znova, kljub temu pa je le malo upanja na uspeh; ubrali ste napačno pot, začeli ste na nepravem koncu. Mogoče bi bilo še najbolje, da ubogate pametni nasvet svojega partnerja in opustite zadevo, ki vam jemlje spanec in notranji mir. Dobili boste denar, s katerim pa ne boste zadovoljni. Ribi (od 20. februarja do 20. marca) Želite si, da bi vam bilo v življenju lepo, hkrati Mm pa storite zelo malo ali celo nič, da bi dosegli m ^ svoj cilj. Tisto, kar vam že lep čas govori starejša oseba, sploh ni tako za lase privlečeno: poslušajte, ubogajte in lahko boste zadovoljni s svojim življenjem. Kitke, čopki, nore pričeske Vse, ki imate nekoliko daljše lase, rade tu in tam spremenite svoj izgled. Že lansko leto se je med lasne modne zapovedi "vrnil" čop, letos pa so se mu pridružile še kite in kitke. Kita je lahko čisto klasična, priporočljiva je "kmečka" ali francosko, še najbolje pa bo, če jih bo na vaši glavi zelo veliko. In še bolje, če vas bodo krasile drobne kitke, spuščajoče iz čopa. Zelo modni pa sta tudi dve kitki, ki bosta dobrodošli za v šolo ali čez dan. Pri tem ne pozabite, da že dolgo vlada prepričanje, da lasje v kitki počivajo in da jim to godi. Tudi za čopke velja, da noj bosta dva; lahko sta speta s pentljami, domiselnimi lasnica-mi, sponkami, ali pa ovita s šopom vaših las. Barva las vas izdaja Po barvi las - seveda ne barvanih - je mogoče ugotoviti, kakšnega temperamenta je ženska. Zanimivo, kajne? Svetlolaske so hladne, črnolaske ognjevite, ijavolaske nežne, rdečelaske pa vzkipljive. Znanstveniki trdijo, da vsaka barva las izdaja drugačen tip duševnosti. Temperament in pig-mentacija sta podedovana, zato so geni, ki določajo barvo las, v človekovem živčnem sistemu. Pigment neomelanin pa vpliva tudi na človekovo gibalnost. Dva ameriška znanstvenika sta opazovala 500 deklet, ki sta jih glede na barvo las razdelila v štiri skupine in primerjala njihove postave, razvoj in temperament. Ugotovila sta, da je ljudi mogoče razvsrtiti v skupine tudi po barvi los. Svetlolaske se zelo pozno razvijejo. Prvo menstruacijo dobijo povprečno šest mesecev kasneje kot temno lase ^am r m niče. Športne so in ponavadi precej vitkejše od temnolask. V puberteti so sebične, saj jih imajo zaradi poznejšega razvoja dlje za otroke in se tako tudi vedejo. Ko začno delati, so hladne in jih le redkokaj pretrese. Rjavolaske se hitreje razvijajo od svetlolask in so prej videti odrasle, čeprav duševna zrelost ne gre v korak s telesno. Rjavolaske solato zelo občutljive. Do drugih ljudi so razumevajoče, ob svojih težavah pa prehitro vržejo puško v koruzo. Črnolaske so redkejše, podobne rjavolaskam, vendar se zaradi hormonskega pigmenta melanina še hitreje razvijejo. So temperamentne, čustvene bojevnice, ki znajo uveljaviti svojo voljo. Rdečelaske se telesno razvijejo tako hitro kot črnolaske, občutljive pa so kot rjavolaske. Imajo večjo tremo pred izpi-£ ti in preizkusi, saj so zaradi izrazitejše barve las veliko jf-_ bolj negotove. Da bi skrile to negotovost, so pogosto napadalne. wK*23i Za 12 kosov po pribl. 30 kcal potrebujemo: 200 g masla ali margarine, 200g sladkorja, 3-4 jajca, 3-4- žlice limoninega soka, 175 g moke, 75 g kokosovih kosmičev, 1/2 žličke pecilnega praška, maščobo in drobtine za model, 800g kiselkastih jabolk, sladkorni prah za posipanje. Maščobo, sladkor in jajca penasto stepamo, dokler se sladkor ne raztopi. Vmešamo 1 -2 žlici limoninega soka. Moko zmešamo s 50 g kokosovih kosmičev in pecilnim praškom, nato jo vmešamo v jajčno kremo in dobro premešamo. Namastimo model za torte in ga potresemo z drobtinami. Olupimo 1 jabolko, mu izrežemo pešfišče, ga nastrgamo, pokapamo s preostalim limoninim sokom in vmešamo v testo. Testo nadevamo v model. Olupimo preostala jabolka, jih razpolovimo, jim odstranimo pečke in večkrat zarežemo izbočene strani. Nato položimo jabolka z izbočeno stranjo navzgor na testo in pečemo pribl. 50 minut pri 200 stopinjah. Približno 10 minut pred koncem peke potresemo kolač s preostalimi kokosovimi kosmiči. Pečen kolač vzamemo iz modela in ga ohladimo, preden pa ga ponudimo, ga potresemo s sladkornim prahom. □OTTOAfc Skorajda vsaka med nami ima doma cel kup raznobarvnih sukancev. Pa četudi le zato, da kdaj pa kdaj prišije ali pritrdi kakšen gumb. In ponavadi so ti sukanci shranjeni v kakšni škatli, kjer se med stalnim brskanjem "pomešajo" med sabo in naredijo pravo zmešnjavo. Rešitev je preprosta in enostavna, za pomoč pa boste verjetno zaprosile kolčnega predstavnika moškega spola. V lepo, gladko desko naj vam zabije žeblje, seveda v nekem smiselnem zaporedju. Desko pritrdite na steno delovne sobe (če jo imate, sicer pa na notranjo stran omare, v kateri spravljate takšne stvori), vaša naloga pa je le še to, da nanje nataknete sukance. Red bo zagotovljen. fffffl Hujšajte z grozdjem! ^^^^^^^ Čas grozdja je, grozdna kura pa je že stara in preizkušena. Ne samo da boste shujšali in si očistili organizem, tudi lepši boste, ker bo vaša koža bolj sveža in mladostna. Pojesti ga smete kar poldrugi kilogram na dan. Če boste lačni, ga brez slabe vesti pojejte še kaj več. Privoščite si vsaj dva grozdna dneva, v tem času pa ne smete zaužiti niti malo soli, sladkorja ali beljakovin. Grozdna dneva si načrtujete za konec tedna, ko boste lahko počivali. ** *** ^ #**T * * K * Z «*# * *. V .E Z *** : D N jJL* * # * * * 1 * * K * ..* ** A Z 1 F * *'* * # O T « ****** *** * * © dobro © © srednje slabo Oven ■k Dvojčka Kak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelu Kozorog Vodnar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © _T V SPORED_ TOREK, 26. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 10.05 V ozvezdju postelje, gle- dališka predstava 10.55 Rim 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela se vrača, 24/26 17.40 Lisko 17.55 TV 101 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.13 Risanka IS.30 TV dnevnik 2 20.05 Hiša Iz kart, 4/4 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi KYTV sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 13.15 Malo angleščine, pro-sim 13.40 Skrito kraljestvo, dokum. oddaja 14.40 Studio city 15.50 TV 101 16.40 SOVA, ponovitev sledi Seinfeld 17.10 Severna obzorja 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 20.30 Zelena ura 20.55 Roka ročka 21.50 Svet poroča 22.15 Malina, nemško av-strij. film, 1990 VTV 09.00 Testni signal 09.30 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 412. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 Videostrani do 24.00 V avli velenjske občinske stavbe Razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov Ekslibris je listek, ki ga nalepimo na notranjo stran sored-njih knjižnih platnic. Na njem so ime in priimek lastnika knjige ter latinski napis "ex libris", kar pomeni "iz knjig". Ekslibris je torej lastniški knjižni znak, saj pove, kdo je lastnik knjige. Nekateri uporabljajo namesto izraza "ex libris" slovensko "iz moje knjižnice". Najlepši del ekslibrisa je umetniška risba na njem. Z njo ne okrasimo samo ekslibrisa, ampak polepšamo knjigo. Nedvomno je ekslibris v knjigi čisto nekaj drugega kot podpis lastnika ali njegov pečat. Najboljši ekslibris je tisti, ki o lastniku nekaj pove. Če je geolog, mu umetnik lahko naredi kristal ali fosil, rudarju rov v rudniku. Danes uporabljajo umetniki za izdelavo ekslibrisov najpogosteje lesorez, linorez, včasih tudi bakrorez in druge grafične tehnike. Na razstavi, ki so jo pripravili Občina Velenje, Premogovnik Velenje, Inštitut za geologijo, geotehniko In geofiziko ter društvo Exlibris Sloveniae, bodo razstavljeni ekslibrisi pokojnega prof. Ivana Rakovca, prof. Maria Plenlčarja, prof. Jerneja Pavšiča in drugih. Razstavo bodo v avli občinske stavbe v Velenju odprli jutri, v petek, 22. septembra, ob 17.00 url, na ogled pa bo do 6. oktobra 1995. ■ M Galerija Vegrad - razstava del Lidije Žohar - Prah Njeni akvareli in gvaši V Vegradovi galeriji na Prešernovi v Velenju te dni razstavlja slikarka Lidija Žohar- Prah, kije svojo prvo razstavo pripravila prav v tej galeriji leta 1992. Slikarka sicer slika v več tehnikah, tuji ji niso akvareli, gvaš, tuš, tempera in olje. Na tokratni razstavi, ki sojo lahko ogledate do 6. oktobra, se predstavlja z akvareli in gvaši. Motiv je v glavnem figuralikaz veliko mero senzibilnosti. »bš drame in strastna čustvo- ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 10.10 Čebelica leti z neba 10.20 Snorčki, 11/13 10.45 Odkrivanje zemlje, 18/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 16.20 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 17.55 TV 101 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 3/10 21.10 Tednik 22.00 Nikar, oddaja o prometu 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.55 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja sledi Severna obzoija SLOVENIJA 2 14.40 Evrogol 15.50 TV 101, ponovitev 16.40 SOVA, ponovitev sledi Princ z BEL-AIRA 17.10 Severna obzorja 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Moški, ženske 21.05 Umetniški večer VTV 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: POGODBA ZA UMOR, l.del, znanstvena fantastika 21.40 HOROSKOP 21.45 Videostrani do 24.00 ( REGIONALNI STUDIO ^ Vaša televizija • kanal 52 VELENJE. Stontetova 2 tel. : 063/864 405. fac 063/864 268 V v Petek, 22. septembra TVS1 20.05_ KLIČI M ZA UMOR, amer. film, 1954 Igrajo: RayMilland, Grace Kelly, Robert Cummings Režija: Alfred Hitchcock Film je zgleden primer discipliniranega, natančnega, v vseh podrobnostih izdelanega filma, v katerem pravzaprav ni odvečnega ali tudi sekundo predolgega prizora. Z njimi je Hitchcock zgledno demonstriral kako s filmskimi sredstvi predstaviti gledališko uspešnico. Hitchcock vanj po svojih izjavah sodeč ni vložil veliko energije, ker je pač sledil izvrstno napisanemu scenariju in zavestno opuščal vsakršne eksteriere razen najnujnejših. Zgodba pa je čisto po okusu mojstra Hitchcocka: nekdanji teni-sač Tom je poročen z bogato ženo. Njun zakon zaradi njegovega egoizma ni zgleden, zato se mu žena odtuji in zbliža z ameriškim pisateljem Markom Hollidayem. Tomu ni do žene, ampak do njenega denarja. Če bi izgubil ženo, bi bil ob denar, moral bi celo delati. Zamisli si peklenski načrt, kako bi se znebil žene, obenem pa po- PETEK, 22. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 11.00 Roka ročka 11.50 Veliki beli morski pes 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvar- jalnosti 17.25 Heathcliff 17.55 TV 101 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Kliči M za umor 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier sledi Severna obzorja sledi Blanche, franc. film, 1971 SLOVENIJA 2 11.50 Forum 12.05 Hiša iz kart 12.55 Omizje 14.55 Osmi dan 15.45 TV 101 16.35 SOVA, ponovitev sledi Alfrd Hitchcock vam pre stavlja 17.10 Majski cvetovi 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, 2. del 19.15 Poglej me! 20.05 Arhitektura na prelomu drugega tisočletja, 2/4 21.45 Obiski 23.00 Opus VTV 09.00 Testni signal 09.30 Film: BEG SKOZI ČAS, znanstvena fantastika, ponovitev 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke 19.00 SALTY, ameriška serija za mlado in staro pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 20.35 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 21.35 HOROSKOP 21.40 Videostrani do 24.00 dedoval njeno premoženje... VTV 19.00_ SALTY, Cena svobode, 10/20 Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Doran, Vin-cent Dale in SALTY Salty zaide v vlečno mrežo ribiča, ki ga sklene prodati z velikim dobičkom. Taylor in Tim sta ogorčena, vendar jima Clancy razloži, da so ribiči upravičeni do vsega, kar ujamejo. Clancy je celo pripravljen zastaviti marino, da bi zbral dovolj denarja za odkup, vendar mu Taylor tega ne dovoli... Sobota, 23. septembra TVS1 10.20_ KOČA STRICA TOMA, amer. film, 1987 Režija: Stan Lathan Igrajo: A very Brooks, Phyli-cia Rashad, Bruce Dem Filmska pripoved, ki jo je 1987. leta posnel režiser Stan Lathan bo zagotovo pritegnila gledalce vseh starostnih skupin. Zgodba o dobrem, požrtvovalnem Tomu, ki žrtvuje svoje življenje, da reši svojega bližnjega je vedno aktualna, tudi danes, ko se klic po človekovih SOBOTA, 23. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 09.40 Radovedni Taček 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.20 Koča strica Toma, amer. film, 1987 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 14.05 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Kliči M za umor, po- nov.filma 17.00 TV dnevniki 17.10 Odprava zelenega zmaja 18.00 Tovariši Iz Kalaharija, poljud.znan.oddaja 18.50 Hugo-tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Razredna družba - Tra- cy Ullman 21.05 Mini čarovnija na štirih kolesih 21.55 Za tv kamero 22.00 TV dnevnik 3 22.15 Grace na udru, 2/26 22.50 SOVA: sledi Severna ozborja sledi Vampir v nebesih, franc. film sledi Tiček vražiček SLOVENIJA 2 11.10 Primer za dva, 3/10 12.10 Turistična oddaja 12.25 TV 101 13.15 SOVA, ponovitev sledi Frasier 13.50 Severna obzorja 14.55 Športna sobota 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Goli šport, 3/6 21.00 Vdova Couderc, fran.ital.film, 1971 22.25 Sobotna noč VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, ponovitev 10.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 11.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma, ponovitev 12.30 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 411. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 21.05 HOROSKOP 21.10 Videostrani do 24.00 pravicah še vedno oglaša z vseh koncev sveta. Film odlikujejo dobra fotografija in dobra igra glavnih igralcev. TVS1 (PO SOVI) VAMPIR V NEBESIH, franc. film Režija: Jean Francis Gonde Igrajo: Bruno Cremer, Brigit-te Fossey, Laure Marsac Film je obenem sodobna komedija in pravljica. Nathalie je lepo vzgojena deklica, ki ob kosilu nenadoma spregovori neznan jezik. Starši so zaprepaščeni. Nathalie ne ve, kateri jezik govori, a ga nevede uporablja ob slehernem čustvenem izbruhu. To seji dogaja, odkar je zagledala nenavadnega mladeniča na belem kolesu. Mladenič je Nosfer Arbi, čudak, ki se ima za vampirja in terorizira prebivalce v meščanskih četrtih Pariza. Ko skušajo starši najti vzrok za hčerino čudno obnašanje, bo prav on pokazal pot k cilju, kjer se bo uganka razrešila... Nedelja, 24. septembra TVS1 15.15_ ANGELIKA IN SULTAN, franc. film, 1967 Režija: Bernard Borderic NEDELJA, 24. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 09.20 ŽIVŽAV 10.05 Arabela se vrača, 23/26 10.35 Odprava zelenega zmaja 11.05 Grace na udaru 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, 12/16 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip 14.10 Policisti s srcem 15.15 Angelika in Sultan, franc. film, 1967 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Ketende, franc. dokum. oddaja 22.20 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Predmestni buda SLOVENIJA 2 07.40 Karaoke 08.40 V vrtincu 11.10 SOVA, ponovitev sledi Nadaljevanka 12.10 ...... 13.00 Športna nedelja 18.30 Goli šport, 3. del 19.20 Lahkih nog naokrog, 8. del 20.10 Biblija 20.40 Pascalijev otok, ang. film, 1988 23.05 Športni pregled VTV_ 08.00 Videostrani 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 09.20 410. VTV MAGAZIN, ponovitev 09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev 10.50 EPP 10.55 411. VTV MAGAZIN, ponovitev 11.25 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba, ponovitev 13.00 AVTODROM , ponovitev 14.00 ALBUM SHOVV, ponovitev 14.50 NAJ SPOT , ponovitev 14.55 HOROSKOP 15.00 Videostrani do 24.00 Igrajo: Michele Mercier, Robert Hossein Zadnji, peti film iz serije Angelika nam predstavlja to lepotico iz časov Ludvika XIV. v okolju bližnjega orienta. Njene dogodivščine, težave, upanja in uspehi se pač vrstijo kot v vseh prejšnjih filmih, le okolje je spremenjeno v drugačnih kostimih in scenografiji. Sicer pa, utrujeni ustvarjalci filmske serije niso zmogli več. Po treh letih jim je bilo pet Angelik čisto dovolj, čeprav je romanov, po katerih bi se Angelikine pustolovščine nadaljevale v Ameriki in drugje po svetu še kar lepo število. TVS2 20.40_ PASCALIJEV OTOK, ang. film, 1988 Režija: James Dearden Igrajo: Ben Kinglsey, Charles Dance, Helen Mirren Največja privlačnost filma je v sami lokaciji, saj je film posnet na otoku Rodosu, prav tako močan element pa so tudi izredne igralske stvaritve Bena Kingsleya, Charlesa Dancea in Helen Mirren. Iz vsakega posameznega kadra veje režiserjevo navdušenje za projekt: vloge v filmu so razdeljene z največjo PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA SLOVENIJA 09.55 Kapitan Power, 14/22 10.20 Svetovni poslovni utrip 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.55 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Frida s srcem na dlani 17.55 TV 101, nadaljevanka 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Stranski učinki, 13/13 20.55 Potem pač s silo, nemška drama 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA sledi Seinfeld sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 15.40 Nedeljskih 60 16.40 SOVA, ponovitev sledi V avtobusu, 43. del 17.10 Nadaljevanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 Pro et contra 20.10 Dolgega dneva potovanje v noč, 3. del drame 22.00 TV dnevnik 3 22.10 Studio city 23.30 Brane Rončel izza odra: sledi Nat Adderley Quintet, 2. del VTV 09.00 Testni signal 09.30 411. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 ALBUM SHOVV zabavno glasbena oddaja 20.55 HOROSKOP 21.00 Videostrani do 24.00 natančnostjo, kar velja celo za skoraj slučajne osebe v zgodbi. Basil Pascal je razočarani in smisla iščoči človek, ki se zaplete v vrtinec nepredvidljivih dogodkov, ko se na otoku pojavi Anthony Bowles, ki se izdaja za arheologa. Pascal mu je povsod za petami in ko prične sumiti, da neznanec ni prišel na otok zaradi arheoloških izkopavanj, se začne njegova negotovost, ki ga nazadnje pripelje v agonijo. Do katastrofe pa je seveda samo še korak... Sreda, 27. septembra TVS1 20.25 ŽIVLJENJE PO AGFI, Izrael. film, 1992 Režija: Assi Dayan Igrajo: Gila Almagor, Shuli Rand, Irit Frank Zgodba se odvija nekega na začetku povsem običajnega dneva in noči v majhnem te-lavivskem baru. Lokalček s svojimi stalnimi gosti, s pianistom, ki je tudi pesnik, z lastnicama, s stalnimi in občasnimi gosti, predstavlja teiavivski mikrokozmos, v njem se kažejo radosti in tegobe mesta in njegovih prebivalcev, vznikajo človeške vanja, negotova sedanjost se prepleta s še bolj negotovo prihodnostjo. Desetletja vojnih časov, ko že kar cele generacije Tealvivčanov ne morejo vedeti, kaj pravzaprav pomeni mir, hkrati pa se niso mogli navaditi življenja z vojno in na robu vojne, vse to SLOVENIJA 1 I 10.20 Cobi in prijatelji, 3/131 10.45 Dokumentarni film 11.35 Iz življenja za življenje j 12.00 Mini-čarovnija na štirih kolesih, dokum. oddaja 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.50 (Ne)znani oder, ponovitev 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 17.55 TV 101 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Življenje po AGFI, Izraelski film, 1992 22.00 TV dnevnik 3 22.35 Žarišče 22.50 SOVA: sledi Noro zaljubljena, amer. humor, nadalj. sledi Severna obzorja SLOVENIJA 2 14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Stranski učinki, 13/13 15.50 TV 101 16.40 SOVA, ponovitev sledi KYTV 17.10 Severna obzorja 18.00 RPL studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.30 Slovenci v zamejstvu 23.00 Pogovorna oddaja VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 412. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovi tev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka pokrovitelj predvajanja: MOBITEL 22.00 HOROSKOP 22.05 Videostrani do 24.00 inicira nekakšen vietnamski sindrom, ko lahko od čustveno načetih, razrvanih ljudi pričakuješ domala vse, tudi nekontrolirano in nesmisel no nasilje, ki se bo samo-sprožilo kot varnostni ventil in s svojim silovitim izbm hom pravnič razrešilo... MODRO KRONIKA "Ji,! - POLICIJSKA POSTAJA f S ceste v drevo - dva hudo poškodovana Nekaj minut pred 1. uro v sredo, 13. septembra, je grišlo do hude prometne nesreče na lokalni cesti v Ravnah nad Šoštanjem. Iz Pristave proti Ravnam je vozil osebni avto 19-letni Sebastjan Š. iz Raven. V levem nepreglednem ovinku je avtomobil zaneslo s ceste na travnik, kjer je s sprednjim delom močno trčil v drevo ob cesti. V nesreči je voznik ostal nepoškodovan, sopotnika 31-letni Roman S. in 21-letni Damjan A,, oba iz Gaberk, pa sta se hudo poškodovala. Po nudeni zdravniški pomoči v Zdravstvenem domu Velenje so oba prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Pojasnjena vloma v Metko in Metro Policisti PP Velenje so v sodelovanju s kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Celje odkrili in podali kazensko ovadbo zoper K.M. iz Velenja, ki ga sumijo storitve dveh kaznivih dejanj velike tatvine. Prvo naj bi zagrešil v prvi polovici junija z vlomom v cvetličarno in trafiko Metka v Starem Velenju. Storilec je odnesel večjo količino cigaret in drugih manjših predmetov v skupni vrednosti blizu 86.000 tolarjev. Ukradene predmete in čokolade pa naj bi kasneje ponudil v prodajo nekemu zasebnemu gostincu iz Velenja. Sumijo ga tudi vloma v zadnjih dneh avgusta v prodajalno Metro v Velenju, kjer je lastnika oškodoval za 60.000 tolaijev gotovine, odnesel pa tudi več kosov salam, zabojev vina ter različnih kozmetičnih in higienskih pripomočkov v skupni vrednosti okoli 25.000 tolaijev. V Šoštanju v kontejner, v Velenju v kiosk, trgovino in restavracijo V času med 9. in 11. septembrom je neznanec na silo odprl kontejner postavljen znotraj ograjenega območja Termoelektrarne Šoštanj. Iz njega je ukradel motorno žago Tomos Huqvarna. Z dejanjem je GIP Vegrad iz Velenja oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. V Velenju pa je v noči na 11. september neznanec vlomil v kiosk okrepčevalnice Tinka na Prešernovi. Odnesel je cigarete in prer-ambene artikle. Kristino G. je oškodoval za okoli 36.000 tolaijev. Neznanec, ki je 14. septembra zvečer, poskušal vlomiti najprej v samopostrežno trgovino Market na Efenkovi cesti v Velenju, potem pa še v samopostrežno trgovino Uršula v Šaleku, pa je policistom kmalu postal znan. 32-letni Bogdan B. iz Velenja je iz Uršule, last Danice O. odnesel več zavojev cigaret in 5.500 tolaijev gotovine. Skupaj z vlomom je lastnico oškodoval za okoli 35.000 tolarjev. V noči na 15. september je bilo spet vlomljeno v restavracijo Gambrinus na Titovem trgu v Velenju. Vlomilec je odnesel 17.600 tolarjev menjalnega denarja in dva zavoja cigaret Marlboro. Branka R. je oškodoval za okoli 18.000 tolarjev. Golfi na udaru V sredo 13. septembra, med 18. in 21. uro, je neznanec v času rokometne tekme, ki se je odvijala v Rdeči dvorani, na parkirišču pred njo, vlomil v dva osebna avtomobila znamke Golf. Iz enega je odnesel avtoradiokasetofon, ojačevalec, dva zvočnika, poslovni kovček in osebne dokumente lastnika vozila. Iz drugega pa ni odnesel ničesar. Z vlomom sta lastnika Tomaž Č. iz Celja in Aleksander K. iz Velenja oškodovana za okoli 250.000 tolaijev. V soboto, 16. septembra, pa seje neznanec, morda gre za istega, ki se je očitno specializiral za vlome v vozila Golf, lotil avtomobila parkiranega na Trgu mladosti. Izvozila je ukradel digitalni avtoradiokasetofon in moško denarnico z dokumenti. Zvonko G., lastnik vozila in predmetov, je oškodovan za okoli 35.000 tolaijev. POLICIJSKA POSTAJA V Kapli eden mrtev, trije hudo poškodovani V četrtek, 14. septembra, se je ob 15.25 na magistralni cesti v kraju Pondor zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba zgubila življenje, tri so bile hudo, ena pa lažje poškodovane. Na vozilih je nastalo za okoli 3.350.000 tolaijev gmotne škode. 59-letni Franc J. iz Arclina je v koloni vozil tovorno vozilo s priklopnikom - cisterno po magistalni cesti iz smeri Vranskega proti Kapli. Zaradi zmanšanja hitrosti voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pred njim, je pričel voznik tovoranjaka zavirati in se z vozilom umikati v levo. Pri tem ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je s prednjim delom vlečnega vozila silovito trčil v sprednji levi bočni del osebnega avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 48-letni Bernard D. iz Šempetra pri Gorici. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo v desno in z vozišča. Tovorni avto s priklopnikom pa je še naprej vozil po levem voznem pasu in čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz smeri Celja vozil 30-letni Nenad G., državljan Republike Hrvaške. Po trčenju je tovorni avto pred seboj rinil osebni avtomobil levo izven vozišča, kjer seje tovorno vozilo prevrnilo na bokna travnik in obstalo. Pri trčenju je na kraju nesreče poškodbam podlegel voznik osebnega avromobila Bernard D., hudo telesno pa se je poškodoval voznik osebnega avtomobila Nenad G. in sopotnici v njegovem vozilu 40-letna Biserka K. in 40-letna Mara G., obe državljanki Republike Hrvaške. Voznik tovornega avtomobila Franc J. je bil v nesreči lažje poškodovan. Iz vozila ukradel osebni računalnik V torek, 12. septembra, med 16.30 in 16.45 uro je neznani storilec vlomil v osebni avto znamke Golf, ki je bil parkiran pred hotelom v Žalcu. Iz vozila je ukradel osebni računalnik in črn usnjen kovček. Lastnik Brane J. iz Kamnika je oškodovan za okoli 250.000 tolaijev. Jugo našli, kje pa je Renault espace? V noči na soboto, 16. septembra, sta iz Žalca izginila dva osebna avtomobila. Rdečega juga, kije bil ukraden s parkirnega prostora na Bevkovi cesti, so v soboto našli ob regionalni cesti Andraž -Polzela. Seveda ni bil tak, kot so ga odpeljali, bilje brez avtoradia in s prerezaninimi gumami. Lastnik vozila Vojko Z. je precej oškodovan. Ni pa še znana usoda Renaultovega espaca, kije v isti noči izginil s parkirnega prostora izpred hotela Žalec. Vozilo je rdeče-ijave metalne barve, registerskih oznak KL-PFAFF1, avstrijske registracije. S tatvino vozila je Othmar S. iz Avstrije oškodovan za okoli 5.200.000 tolaijev. Požar v kurilnici V noči na 17. september, je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše last Tatjane V. v Lipju. Požar je nastal pri peči na trda goriva in povzročil za okoli 250.000 tolaijev škode. Vlak je iztiril V sredo, 13. septembra, okoli 5.42 je strojevodja Anton S. vozil prazno kompozicijo potniškega vlaka iz Celja proti Žalcu. Pri kretnicah v neposredni bližini železniške postaje Žalec, je pri prevoženju prve in druge kretnice prišlo do iztiijenja gibljivega dela vlaka. Po zaviranju se je vlak po 19 metrih vožnje ustavil. Vzrok iztiijenja je bila napaka na elektronskem mehanizmu za kretnice. [7, Po dveh dneh preložili sojenje Vladimirju Frankulovicu iz Šoštanja n s & % g » v* v. i i % to % & % ® % a % Z % # t. Od osmih vbodov z nožem jih je bilo več smrtnih Po dveh dneh glavne obravnave so na okrožnem sodišču v Celju v petek za nedoločen čas preložili sojenje 45-letnemu Vladimirju Frankulovicu iz Šoštanja. Ta je obdolžen, da je 5. julija lani v Šoštanju s kuhinjskim nožem umoril 57-letnega Stanislava Konca iz Velenja. Na dosedanjem delu glavne obravnave pred velikim senatom, ki ga vodi sodnik Milko Škoberne, so poleg obtoženega zaslišali še šest prič. Nekaj jih bodo še v nadaljevanju obravnave. Samo pričevanje petih bolj ali manj neposredno prizadetih prič za zdaj še ni povsem razjasnilo vsega dogajanja usodnega dne. jasno je, da je do njega prišlo zaradi meddružinskih sporov, obtoženi Vladimir Frankulovič tudi priznava, da je zabodel Stanislava Konca, močno pa se razlikujejo pričevanja o ostalih okoliščinah. Obtoženi, njegova žena in sin so pričali, da je za spore kriva druga stran, Slavica Lihteneger in Bojan Stritih pa obratno. Da so bili Franku-lovičevi nestrpni, tudi močno agresivni. Slavica Lihteneger je dejala, da so sprva živeli v slogi. Celo kuhala jim je, ko niso I imeli kaj jesti. Potem se je vse spremenilo. S samim I obtoženim niti ni imela hujših sporov, največ s Franku- lovičevo. "Ta sije vse lastila, da je vse njeno. Naganjala je mojo mamo in očeta. Grozne stvari so se dogajale. Pri vratih stanovanja so imeli vse: od palic, kladiva do sekire. Ko meje zadnjič napadla, mi je grozila, da nas bo vse pobila. Oblekla sem otroka in pobegnila. Šla sem na socialno, da bi mi vendarle priskrbeli drugo stanovanje. Tam nisem več mogla živeti. Očetu nisem razkrila tega gorja, zatekla sem se k mlajšemu bratu. A je oče očitno slutil, da je nekaj močno narobe. 5. julija okoli 16. ure me je mama poklicala in povedala, da je oče odšel v Šoštanj, da povpraša, kako je s tem. Živ se ni več vrnil!" Z nožem vse do hrbtenice Prav ta obisk pri Franku-lovičevih je bil usoden za Stanislava Konca. Na vratih naj bi bilo prišlo do prepira in prerivanja, bilo naj bi nekaj poskusov udarcev, Bojan Stritih je uporabil sprej, ki ga je za obrambo vedno nosil s sabo. Zatem, je povedal, so se vrata zaprla, trenutek za tem spet odprla in na pragu so se pokazali Frankulovičevi z nožem v rokah. S Koncem sta se začela umikati, sam je zagnal še kolo proti Frankulovičevim. Zakonca Frankulovič zanikata, da bi imela na pragu nože v rokah, Vladimir pa je priznal, da je bil zaradi dogajanja, predvsem zato, ker gaje Stritih posprejal, tako jezen, daje pograbil nož in skočil čez balkon. To dogajanje je po svoje razložil Franku-lovičev petnajstletni sin: da je Konec očeta tako močno udaril, daje padel na tla. To pa je obtoženi na obravnavi sam zanikal. Še bolj kot ta spor na vratih se razlikujejo opisi nadaljnjega dogajanja, ki so privedli do smrti Stanislava Konca. Vladimir Frankulovič pravi, da je nanj naletel pri vhodnih vratih v poslopje in da ga je Konec napadel in začel daviti. Tedaj je uporabil nož in ga zabodel. Ni vedel natančno, kolikokrat. "Dvakrat. Morda trikrat ali štirikrat. Ne vem." Izvedenec dr. Anton Homan je na obravnavi dejal, da takih ran nikakor ne bi mogel zadati, če bi ga kdo davil, še posebno ne, če bi ga davil tako močno, da mu je jemalo sapo. To je namreč poleg obdolženca trdil tudi njegov sin. Na obtoženem tudi niso našli nikakršnih znakov davljenja. Obtoženi pa je vpričo izvedenca zatrjeval, da je bilo tako in celo kazal, kako ga je lahko z zamahi tako močno poškodoval z nožem. Bojan Stritih je povedal, daje Frankulovič Konca napadel od zadaj, njegova žena, ki naj bi mu bila grozila z nožem, pa da je kričala: daj ga, daj ga. To je še lahko videl s stopnišča, preden je pred obtoženčevim sinom pobegnil po stopnicah. Frankulovičev sin naj bi ga namreč bil napadel z vilami. "Kar skozi steklo na vratih me je hotel zabosti. Zbežal sem po stopnicah navzgor, da bi našel kaj za obrambo. Ko sem našel kramp, sem se vrnil. Videl sem le še sina, kije dejal: "Gotovo je. Zunaj sem naletel na ranjenega Konca." Svojo inačico je povedal obtožencev sin. Da je, potem ko je skočil čez balkon, naletel na Stritiha, ki je imel v rokah smučarsko palico. Da bi se ubranil, je pogrbil vile in z njimi kasneje zadržal vrata, da jih Stritih ne bi zaprl. Ko je prišel oče, je rekel, naj se umakne. Iz hodnika je prišel Konec, očeta pograbil za vrat in pričel dušiti. "Tedaj je oče zamahnil z nožem. Preden sem se obrnil stran, sem videl, da ga je zabodel enkrat ali dvakrat." Pričevanje petnajstletnika je še posebno pozorno spremljal Bojan Stritih, ki je že med njegovim zaslišanjem nekajkrat zaklical, da laže. To je ob soočenju zatrdil še enkrat. Ne spominja se Žena obtoženega Franku-loviča o samem neposrednem dogajanju ni povedala veliko. Dejala je namreč, da je po "sprejanju" pri vratih sebi in mlajšima otrokoma umivala oči. Dejala je le, da ve, da se je kasneje mož vrnil v stanovanje z nožem, ki ga je položil na pomivalno korito. Ko jo je predsednik senata opomnil na pričevanje, ko je bila zaslišana kot obdolženka, kjer je povedala, da je videla, da je mož vzel nož in naj bi sina poslala za njim, videla pa naj bi bila tudi, kako je sin zunaj pograbil vile in se boril s Striti-hom, je v petek dejala, da se tega ne spominja. Kot priča je v petek nastopila tudi Marija Petrič, socialna delavka iz velenjskega Centra za socialno delo. Potrdila je, da je Slavica Lihteneger prišla k njej in ji govorila o grožnjah. Povedala ji je, da je zaradi stanovanjskega problema že bila pri Tonetu Brodniku, da pa še ni nobene rešitve. Petričeva ji je svetovala, naj gre, če je tako hudo, še do predsednika občine, ali se obrne na republiko. Dejala je še, da so bili na centru o sporih seznanjeni, da pa je njihova vloga, da ob takih primerih, ko so zaostreni sosedski odnosi res hudi, priporočajo stanovanjskemu skladu, da jim dodelijo drugo stanovanje. Franku-lovičevih pa, razen ko je šlo za denarni dodatek, niso obravnavali. Vsaj ona ne. Tega primera, ki je sredi lanskega leta vnesel toliko nemira v Šoštanj in okolico, torej tudi po dveh dneh obravnave še niso sklenili. Sodišče je namreč ugodilo zahtevi okrožne državne tožilke Marjete Kreča in zagovornika obdolženega odvetnika Igorja Inkreta in bodo v nadaljevanju obravnave zaslišali še nekaj prič. Te naj bi namreč lahko še dodatno pojasnile dogajanje ob samem umoru pa tudi dogodke pred njim. Zaradi počasnosti sodnega postopka je bilo po Šaleški dolini že veliko negodovanja, še posebno, ker obtoženi ni v priporu. Prva obravnava je bila sicer že razpisana na velenjski enoti sodišča decembra lani, a je zaradi bolezni sodnika odpadla, kasneje pa je tudi ta primer čakal na ureditev zadev ob reorganizaciji sodstva. Ljudje pa, ki vsega tega niso vedeli, so to počasnost komentirali po svoje. Po njihovem bi namreč moral imeti primer, ki je vnesel toliko nejevolje in ostrih reakcij, tudi podžigal nacionalne strasti, prednost. (k) | 16 KAK CAS NHH mmmmmmm ŠPORT _' • ■ NK Rudar »V/ | IffelP *"'•'"'■ Javorniku zlomili nogo, Prašnikarju kamen v glavo Murska Sobota, 17. septembra - Zaradi kartonov in poškod zdesetkano Rudarjevo ekipo sta sekunda ali dve ločili od popolnega podviga v srečanju z Muro. Občutno oslabljeni, brez Sila, Hudarina, Pavlo-viča in Pranjiča so Velenjčani po dveh zaporednih porazih osvojili pomemeb-no točko proti še vedno vodilni soboški ekipi. Rudarji so povedli deset minut pred koncem tekme. Ljubljanski sodnik Mitrovič je piskal prekršek v njihovo korist dobrih dvajset metrov od Murih vrat. Izvedel ga je Pavič, ki je nekaj minut pred tem vstopil v igro namesto Dolerja. Močno žogo je domači vratar odbil, v polnem naletu jo je zadel Slavko Javornik in jo poslal v mrežo mimo nemočnega domačega vratarja, kar je bil hud viča, ki je imel pred tem nekaj sijajnih obramb. Takoj po izenačitvi je sledile zadnji sodnikov žvižg srečanja, ki je imelo še tretje dejanje. Sodnika Mitroviča so pospremili z igrišča z vse mogočim zmerjanjem, Soboto pa je zapustil v spremstvu policije po stranskih poteh. Policijski vozili sta z igrišča pospremili tudi avtobus z nič krivimi velenjskimi nogometaši. "Krivi" so bili le toliko, da so bili bližje trem točkam, in seveda bližje zmagi, saj so bile njihove priložnosti zrelejše. Najlepšo ali največjo na tekmi je imel vsekakor Slavko Komar, in to že v 37. minuti, ko ni izkoristil barvne slepote domačega vratarja Černjaviča. Ta je verjetno mislil, da ima pred sabo igralca v belo-črnem dresu in ne v zeleno- črnem. Lepo mu je z roko podal žogo, Komarju pa je očitmo zaprlo sapo ob darilu "Resnično nimam sreče!" stres za več kot dva tisoč domačih navijačev. Ti so za vsako ceno hoteli zmago svojih belo-črnih, enako tudi domači nogometaši, saj so na trenutke igrali zelo ostro, preostro, tudi grobo. Čeprav so imeli gostje od 24. minute dalje igralca več na igrišču, v zadnjih desetih minutah in tisti čas čez, za kolikor je sodnik podaljšal srečanje, niso vzdržali silovitega pritiska Murašev. Njihov igralec Kmetec je prav tako s silovitim udarcem premagal velenjskega vratarja Stanko- nogometne kariere, saj ne verjamemo, da bo takšnega še kdaj deležen. Preveč se je obotavljal in vratarje napako le popravil. Cena za to točko pa je bila huda. Trener Bojan Prašnikar je najmanj za jeseneski del izugubili Jerneja Javornika. V 22. minuti ga je z grobim prekrškom pokosil Ingmar Bloudek, za kar je prejel rumeni (!?) karton, mladega velenjskega nogometaša pa so na nosilih odnesli z igrišča in odpeljali v soboško bolnišnico, kjer so potrdili NAPOVED REZULTATA Rudar: Primorje Ime in priimek: Naslov: Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Storila mesta: ARKADA, OAZA, bile GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaberke NAPOVED REZULTATA Rudar: Primorje Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar. Odslej bomo v vsakem kolu podelili nagrado najbolj učinkovitemu napovedovalcu izidov, torej tistemu, ki bo imel najboljše razmerje med številom vplačanih stavnih listkov in številom doseženim točk. Nagrada: sezonska vstopnica za tekme NK Rudar za sezono 1996/97. Minimalno število vplačanih stavnih listkov 5. RK • • • • • Ponoviti lanske uspehe diagnozo Rudarjevega zdravnika Draška Vrabiča, da ima zlomljeno nogo (fibulo). V tej bolnišnici so tudi menili, da bo nujna operacija, zato je moral v ljubljanski klinični center. Prepeljala sta ga soigralca Miloš Hudarin in Peter Hrovat (tudi njih je morala izpred Murinih prostorov pospremiti policija), ki pa sta ga v ponedeljek zjutraj okrog tretje ure pripeljala domov, saj so v Ljubljani ugotovili, da bo ozdravitev možna tudi brez operacije. Jernej nima sreče. Čeprav je maja dopolnil šele dvajset let, ima za sabo že enoletno ločitev od nogometne žoge zaradi poškodbe kolena. "Resnično nimam sreče. Po pol leta ponovnega treniranja sem v bistvu šele začel prihajati k sebi, sedaj pa me je zadela nova nesreča." Toda upanje in pogum ga nista zapustila. "Mlad sem, tudi to bom prestal in preživel. Želim si le, da bi bil čim prej znova na igrišču." Več sreče je imel velenjski trener Bojan Prašnikar: "Prvič, odkar sem z nogometno žogo, se mi je zgodilo, da sem dobil kamen v glavo. To je bilo pet minut pred koncem tekme." Vrgel mu ga je eden izmed razgretih domačih gledalcev. Sicer pa je bilo ozračje vseskozi zelo naelektreno. Pritrditi moramo besedam velenjskega trenerja: "Vendar ne zaradi nas, saj smo srečanje igrali zelo športno, nismo nasedali njihovim izzivom, nismo odgovarjali z grobostmi. Prav zaradi takšnega vedenja naših igralcev, je sodnik pripeljal tekmo normalno do konca. Če bi bili mi odgovorili domačim z enako mero, bi bilo srečanje verjetno hitro končano." Ali se naša nogometna igrišča spreminjajo v gladiatorske arene. Če v zvezi ne bodo nemudoma ukrepali, se to lahko zgodi. ■ vos V soboto in nedeljo bo steklo novo državno prvenstvo v moški rokometni ligi, v ženski pa so prvi krog odigrali že sinoči. Rokometaši velenjskega Gorenja bodo že na začetku, v nedeljo (17.00), sprejeli v goste Pivovarno Laško, za katero kar večina rokometnih poznavalcev ocenjuje, da je zanjo vnovič že v naprej rezerviran državni rokometu, tudi v drugih športih. Hkrati to postavlja pred vodstvo kluba, igralce in tudi pred pokrovitelje še dodatne obveznosti do vseh ljubiteljev rokometa, ki jih je prav zaradi naše izvrstne igre vse več," je poudaril posebej na pogovoru z novinarji Bruno Zagode, podpredsednik kluba O ciljih v novi sezoni niso na naslov. Vodstvo Gorenja je pred nedeljskim začetkom seznanilo novinarje s cilji v novi sezoni, v kateri upajo, da bodo vsaj ponovili lanske uspehe, v mednarodnem tekmovanju pa se tudi ne predajajo vnaprej, čeprav jim žreb ni bil naklonjen. Hkrati pa jim je sporočilo nekaj novosti v zvezi s tekmo prvega kroga pokalnih zmagovalcev. Spomniti je treba, da so bili rezultati Gorenja v minuli sezoni zavidanja vredni. V dražavnem prvenstvu so osvojili tretje mesto, bili so finalisti domačega pokalnega tekmovanja, veliko več, kot so pričakovali so dosegli v tekmovanju za pokal Evropske rokometrne zveze. Želeli so, da bi se v svojem prvem mednarodnem tovrstnem nastopu uvrstili vsaj v drugi krog, prišli pa so celo do polfinala, kjer jih je izločila izvrstna ruska ekipa Polyot. "Te rezultate nam lahko marsikdo zavida;, ne le v dolgo modrovali. Minule uspehe želijo ponoviti. Prepričani so, da jim bo prvenstvo ali pokal odskočna deska za vnovičen nastop v Evropi, stvarno ocenjujejo tudi svoje možnosti v pokalu pokalnih prvakov, kjer jim žreb ni bil naklonjen. Že v prvem krogu jim je namenil močnega, če ne že kar najtežjega nasprotnika - nemški Lemgo. "Rezultati minule sezone, "je nadaljeval predsednik kluba Franc Plaskan, "nas zavezujejo, da jih skušamo ponoviti tudi v novi. To je tudi naš cilj. Višji bi bil v tem trenutku še verjetno nestvaren. Za ponovitev nadvse uspešne lanske sezone imamo stvarne možnosti, saj smo se na novo zelo dobro in vsestransko pripravili. Igralsko je ekipa precej močnejša, saj se je vrnil izvrstni vratar Beno Lapajne, prava okrepitev je tudi Sašo Ilič iz hrvaškega Istraturista, pa tudi Litvanec Gintaras Byžis nam bo zelo koristil. Ob vsem je najpomembneje le, da so dobro pripravljeni na novo sezono tudi igralci, ki v minuli zaradi poškodb niso precej časa igrali. Danes se lahko pohvalimo, da imamo šestnajst enakovredni igralcev." Trenerju Bojanu Požunu sreča tudi letos ni najbolj naklonjena, saj se je s turnirja na Češkem s poškodbo kolena vrnil Sašo Ilič, pa tudi kapetan Borut Plaskan že nekaj časa vleče poškodbo noge. "Samo poškodbe nam lahko preprečijo visoki uvrstitvi v domačih tekmovanjih," je optimistično izjavil predsednik kluba O možnostih v Evropi pa je dejal: "Seveda se nismo razveselili, ko nam je žreb namenil nemški Lemgo, za katerega nemški trenerji menijo, da je najres-nejiši kandidat za novega prvaka svoje države. Toda to ne pomeni, da smo vrgli puško v koruzo. Presenečenje je vedno možno in mi upamo, da bomo vsaj doma zmagali." Skratka, kot sta dejala kapetan ekipe Borut Plaskan in vratar Beno Lapajne: "Z nadvse požrtvovalno igro in veliko motiviranostjo, po katerih smo sploh znani, bomo skušali svojo kožo čim bolj drago prodati. To velja tako za srečanje z Lemgom, kot za uvodno tekmo s Celjani." V klubu tudi ocenjujejo, da bo novo državno prvenstvo še zanimivejše od prejšnjih, saj bo liga zaradi številnih okrepitev in vse boljše pripravljenosti igralcev zelo močna. Poudarili so še nekaj: "Tudi Gorenje, naš glavni pokrovitelj, je naredilo korak naprej v podpori klubu. Ni dovolj dolg, zato bo moralo predsedstvo še veliko storiti, da bomo zagotovili denar potrebe prve ekipe in sploh vseh selekcij. Prepričani smo, da nam bo to seveda uspelo, tudi s prodajo vstopnic, saj pričakujemo, da bo na naših tekmah še več gledalcev kot doslej," so dejali. ■ vos 12. Jarnovičev memorial •••••• Naostreni za Pivovarno V vodstvu velenjskega Gorenja so teden dni pred začetkom novega državnega prvenstva nadvse zadovoljni, saj je njihova ekipa imenitni zmagi na nedavnem turniju na Češkem dodala zmago tudi na dvodnevnem Jarnovičevem memori-alu v petek in v soboto v velenjski Rdeči dvorani, na katerem so igrali še Prevent iz Slovenj Gradca, Fructal iz Ajdovščine in Iženiring Šarbek iz Litije. Zadovoljstvo jim je nekoliko grenil le nenastop njihove okrepitve, izvrstnega Saša Uiča, ki sije na Češkem v zadnji tekmi poškodoval kolenske vezi, tako da je njegov nedeljski nastop v uvodni tekmi novega državnega prvenstva s celjsko Pivovarno Laško vprašljiv. Manjše težave s poškodbo ima tudi kapetan Borut Plaskan, ki gaje' trener Bojan Požun uvrstil na velenjskem turniju v ekipo šele v zadnji tekmi proti sosedom, ekipi Preventa. Teden dni pred začetkom novega državnega prvenstva so Gorenjčani z izvrstno formo napovedali, da bodo najresnejši tekmec celjski Pivovarni Laško pri osvojitvi vnovičnega državnega naslova. Tradicionalni turnir je tudi letos odprla žena Miligoja Jarno-viča, ki je bil najzaslužnejši, da so v Šoštanju začeli igrati rokomet. V pozdravnem nagovoru se je zahvalila Gorenju za takšno obliko ohranjanja spomina na njenega moža, ekipam, ki se udeležujejo turnirjev in seveda tudi gledalcem, ki obiskujejo te tekme. Velenjčani so z izvrstno igro v obrambi in z domiselnimi, hitrimi ter lepimi akcijami v napadu navduševali ljubitelje rokometa. Izredno so zaigrali proti Preventu, s katerim so se na koncu kar malce poigrali, saj šo to tekmo dobili s 14 zadetki razlike. Nadvse zadovoljen je bil po turnirju in pred nedeljskim derbi-jem s Celjani v rdeči dvorani (17.00) tudi trener Bojan Požun: "Našim nasprotnikom in posredno tudi drugim smo na tem turnirju pokazali, da bodo morali v novem prvenstvu na nas resno računati. Prevent je veljal vseskozi za enega izmed kandidatov za mesta, ki vodijo v Evropo. Mislim, da smo z našo igro nekoliko pred njimi in da bodo morali oni bolj razmišljati o nas, kot mi o njih. Naša igra bi bila še boljša, če bi igral tudi Ilič, no tudi pri drugih ekipah je manjkaj kakšen igralec. Ne glede na to, mi smo v izredni formi in dobro naostreni za Celjane. Če bi napovedoval po nogometno? Možni so vsi trije izidi." Za najboljšega vratarja so razglasili Lapajneta, tudi najboljši igralec Semerdjijev je bil iz vrst Gorenja, najboljši strelec tega dvodnevnega turniija pa je bil s 27 zadetki Vunjak rokometaš Fructala. Rezultati: Gorenje - Fructal 26 : 17 (13 : 4), Prevent : Inženiring Šarbek 19 : 18 (6 : 8), Gorenje: Inženiring Šarbek 29 : 22 (12 : 11), Furctal: Prevent 24 : 20 (12 :11), Inženiring Šarbek: Fructal 20: 33 (8 : 18), Gorenje - Prevent 34 : 20 (16: 7). Vrstni red: 1. Gorenje 6,2. Fructal 4, 3. Prevent 2,4. Inženiring Šarbek brez točk. ■ vos Prva ženska rokometna Ji^a Začele že sinoči Zaradi reprezentačnih priprav so prvenstvo v prvi državni rokometni ligi pričeli že sinoči. Igralke velenjskega Vegrada so v Ribnici merile moči z ekipo Kočevja. Kot smo že pisali, je ekipa letos precej močnejša, saj ima kar tri nove igralke: Litvanko Rito Bižuene, Bolgarko Marjano Semerdjijev, njuna moža igrata v Gorenju, iz mariborskega Branika pa se je vrnila Tanja Oder, kamor pa je odšla Milena Topič. Lani so se borile za obstanek, tako okrepljene pa letos s tem ne bi smele imeti težav. Pričakujemo lahko boj za najmanj peto mesto. V drugem krogu, v soboto, 23.septembra, bi morale gostovati v Kranju, vendar bodo proste, ker so Kranjčanke izstopile iz lige. Če ne bo prišlo do sprememb v sporedu, se bodo v domači dvorani prvič predstavile 27.septembra, ko bodo gostile igralke Mlinotesta iz Ajdovščine. Grega Emeršič s Polzele • • • r« •••••••••••••••• Elektra - dva poraza V soboto končno zmaga? V 1-B ligi so odigrali že dva kroga novega prvenstva. Košarkarji šoštanjske Elektre so v prvem krogu doživeli poraz s PB 93 s 60:80, v drugem pa še s Šentjurjem z 72:84. Razočarali so predvsem starejši igralci, v obeh tekmah pa so nastopili brez Rizmana, ki čaka na slovensko državljanstvo. V tretjem krogu se bodo v soboto v dvorani OŠ Šalek igrali z Ekipo iz Ljubljane, tekmo pa bodo pričeli ob 18.uri. ■ vos ERA Smartno:Zagorje 4:0 (1:0) • •••••••••••a »1••••••••••• > Zlahka s starim znancem V tekmi starih znancev iz druge lige so domači atakoj na začetku izredno napadli, gostje pa so se opredelili za obrambno igro. Že v lO.minuti so Zagorjani ostali z igralcem manj na igrišču, sodnik pa ga je izključil zaradi drugega rumenega kartona. Premoč so Šmarčani kronali v 14.minuti, ko je Mešanovič lepo podal Delameji, ta pa je z desetih metrov prvič premagal gostujočega vratarja. V naslednjih nekaj minutah se je z dobrima obrambama izkazal domači vratar Magrič, za tem so pobudo spet prevzeli domači, vendar so gostje njihove jalove napade zlahka zaustavljali. Po odmoru so domači spet močno napadli,a najlepšo priliko pa je v 47.minuti zapravil Omeragič, deset minut kasneje pa je lep strel Mašiča vratar odbil v kot. V 63.minuti je Omeragič lepo podal v kazenski prostor, Mešanovič je preigral gostujočega branilca in povišal na 2:0. Tretji zadetek za gostitelje je v 74.minuti dosegel Druškovič po podaji Mašiča, le dve minuti kasneje je Delameja s svojim drugim zadetkom postavil končni rezultat, pred tem pa je Grobelšek lepo izigral obrambo gostov. Izid se kljub veliki premoči Šma-rčanov do konca tekme ni spremenil, Delameja pa je v 88.minu-ti zadel vratnico. V nedeljo bodo igralci ERE gostovali v Radečah pri domači ekipi Papir. ERA ŠMARTNO: Magrič, Fajdiga, Jurčec (Bulajič) Irman, Omeragič, Grobelšek (Štefančič), Mašič (Podgoršek), Mešanovič, Purg, Druškovič in Delameja. M Janko Goričnik Breži^ce:Usnjar^3:j5 £1:0,1:1) Šele po enajstmetrovkah V povratni tekmi prvega kroga v tekmovanju za slovenski pokal so šoštanj ski nogometaši v Brežicah po enajstmetrovkah premagali domačine in se uvrstili v naslednji krog. V rednem delu je bilo 1:1, pri strelih z bele točke pa so bili gostje uspešnejši predvsem po zaslugi vratarja Caniča, ki je ubranil kar dva strela domačih. Na začetku srečanja so gos- titelji zaigrali, zelo napadalno in si ustvarili nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Vseeno so v 37.minuti povedli, temu pa je botrovala neuspešna past šoštanjskih branilcev za domačega napadalca. Drugi polčas je minil v znamenju gostujočih igralcev, ki so od mnogih velikih priložnosti vnovčili le eno in v 65.minuti izenačili z zadetkom Kovačiča. Z enajstih metrov so Ženski mali nogomet Liga "Škale 95" • • • ••••••••••• Sklepni del držav- Oster boj v prvi ligi nega prvenstva V soboto, 23.septembra, bo na igrišč J.septembra, bo na igrišču pri šoli v Škalah sklepni del letošnjega državnega prvenstva žensk v malem nogometu. Po petih turnijih vodi ekiapa Panda iz Murske Sobote z 59 točkami, Škalčanke so druge s tremi točkami zaostanka, tretja pa je ekipa Kremenčkovi iz Ljubljane s 47 točkami, v sklepni dela štirih najboljših pa se je uvrstaila še ekipa Jarš. Tekme bodo pričeli ob 14.uri, s slavnostnim delom pa končali ob 20.uri. Li{Ja ^Šmartno 95'; Razpoloženi strelci V ligi malega nogometa "Šmartno 95" so odia-grali 16.krog. Strelci so bili tokrat izredno razpoloženi, povedati pa velja, da ekipa Little River v drugem delu še ni izgubila nobene točke. Rezultati: Lajše:Adsalute 0:6, Podgora:Andraž 4:4, Little River:Roje 10:2, Letuš:RBM Commerce 0:3 (bb), Jastrebi:Abstinenti 0:1, Beni:Adriatic 4:7. Na lestvici še naprej vodi RBM Commerce pred Little Riveijem in Benijem. m l. p. TEL.: 8S8 - 466 KVALfTETNO IN HITRO OPRAVLJANJE VSEH RAČUNOVODSKIH STORITEV ZA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA (S.P.) IN PODJETJA (D.0.0.) velenje -i® avtobus vsako soboto ob 5" izpred Rdeče dvorane tel.: 853-081, 850-449 Evropski prvak v lokostrelstvu bili za Usnjar uspešni Pavič, Daničič, Kovačič in Šoštar. V naslednji prvenstveni tekmi bodo Šoštanjčani igrali z neposrednim tekmecem, ekipo TI M iz Laškega. USNJAR: Čanič, Pižorn, Osterc, Daničič, Lah, Šoštar, Gabrič, Novak (Bernjak), Kovačič, Kovačevič (Kostreš) in Pavič. M Luka Kostreš V finalu mladinskega evropskega prvenstva je v compoundu s 110 krogi postavil še nov državni rekord V Lileshallu v Angliji je bilo mladinsko evropsko prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu. Polzelan, 15-letni Grega Emeršič, doma s Polzele, član Lokostrelskega kluba Polzela pa je osvojil zlato kolajno. V slogu compound je Grega Emeršič v finalnem dvoboju premagal Angleža Go-odena z rezultatom 110 krogov -z 12 izstreljenimi puščicami - pa je hkrati dosegel nov državni rekord. V ekipnem boju je slovenska ekipa, kjer je nastopil Grega, osvojila 4. mesto, kar je v tem slogu tudi doslej najboljša uvrstitev naše ekipe na mednarodnih tekmovanjih. Mi smo Grega obiskali na domu ter mu zastavili nekaj vprašanj. Vsakdo si želi doseči v življenju kak velik cilj. Kljub temu ti, verjetno, ko si pričel z lokostrelstvom, tako zgodaj nisi računal na velik uspeh. Kam segajo začetki tvojega lokostrelstva in kdo je nagnil jeziček na tehtnici v njegovo korist? "Da, res je, želja vsakega športnika je udeležiti se velikih prvenstev, še posebej pa si vsak želi, da bi nastopil na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Lokostrelstvo mi je v veliko veselje, tako velikega uspeha pa nisem pričakoval, saj nimam še tako velikih izkušenj. Če pogledamo moj začetek športnika - amaterja izpred manj kot dveh let, lahko rečem, da sem moral trdo delati, veliko trenirati, se udeležiti skoraj vsake tekme doma in na tujem, za kar sem hvaležen staršem, ki sta me povsod spremljala, podpirala finančno in me, moram reči, na kakšno tekmo odpeljala, čeprav bi raje bil doma. Tekmovati sem začel z navadnimi loki, vendar so me vedno privlačili compoud loki, saj so lepi in hitrejši in v tej hitrosti sem videl uspeh." Tekmuješ za lokostrelski klub Polzela. Kakšen je delež kluba pri tvojem uspehu? "Za LK Polzela tekmujem in sem njihov član od začetka. Klub mi povrne samo startnino na državnih prvenstvih, več denarja niti ne premore, saj nimamo nobenega sponzorja. Trenerja svojega nimam, ker ga tudi ne moremo plačati, opremo so mi kupili starši." Zlato je zlato! Pa vendar, občutki ob sprejemanju in doseganju takih odličij so gotovo različni. Kakšni so bili tvoji prvi občutki in kako na ta uspeh gledaš danes, ko si ga, kot rečemo, že prespal? "Mislim, da se te zlate kolajne še ne morem navaditi. Mogoče se niti ne zavedam, kakšen uspeh je to. Vem samo, da sem utrujen od vsega, kar se sedaj okoli mene dogaja. Nisem navajen takšne "gužve", kot pravi moj oče, čeprav je normalno, da so sedaj tudi mediji zainteresirani za ta šport, kar je tudi prav in že skrajni čas. Izkoristil bi priložnost in se zahvalil staršem, ki sta edina "kriva" za moj uspeh ter čestital mamici za doseženo 6. mesto na evropskem prvenstvu na Norveškem, ki je bilo minuli petek in soboto." Grega Emeršič je po dveh dneh, ko se je vrnil iz Anglije, že nastopil na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. V Gradcu je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in prehodni pokal in dosegel nov mladinski rekord. M Besedilo in sliki: -er Tekmovanje zagrizeno nadaljujejo v obeh skupinah letošnje lige malega nogometa "Škale 95". Zlasti napeto je na vrhu lestvice v prvi ligi, v drugi pa sta Plešivec Ribiška koča in Mušketirji veterani precej pred zasledovalci. Rezultati 13.kioga v 1 .ligi: Bambino:Saloon Pascal 2:2, Vigo Vinska Gora:Zlatorog Škale 3:0 (bb), KMN Fori Škale:Mister X Cik Cak 3:0, RBM Commerce:Madl Tris 3:2, Mušketirji:RŠD Slovenski Sokoli 2:2; Vigo Vinska Gora je sicer premagal Zlatorog Škale s 6:0, ker pa sta za Zlatorog igrala dva neprijavljena igralca so tekmo registrirali s 3:0, poražencem pa odvzeli točko, vrstni red: l.Saloon Pascal 20, 2.KMN Fori Škale 19, 3.Bambino 18, 4.Mister X Cik Cak 15, 5.RŠD Slovenski Sokoli Velenje 13, 6.Mušketirji 11, 7.Zlatorog Škale 11 (-1), 8.Vigo Vinska Goara 9, 9.RBM Commerce 8 in 10.Madl Tris 6; S 15 zadetki je najbolj učinkovit R.Hudarin (Mister X Cik Cak). V 2.ligi so odigrali že 16.krog, rezultati: Topolšica:Mušketirji veterani 1:3, Kremenč-kovi:Club Duo 2:5, Krokodilčki:01d Raiders 3:3, Texas:Kaliemero 1:1, Plešivec Ribiška koča:ŠK Cirkovce 1:1, Florjan prost; vrstni red: 1.Plešivec Ribiška koča 27, 2.Mušketirji veterani 24, 4.Tempo Florjan 19, 4.Kalimero 17, 5.ŠK Cirkovce 14, 6.01d Raiders 15 (-1), 7.Club Duo 13, 8.Texas 13, 9.Kremenčkovi 9, 10.Krokodilčki 7 (-2), 11.Topolšica 2 (-1); pri strelcih je s 16 zadetki najboljši Zagoričnik (Tempo Florjan). 2. športne igre ZLSD • •••••••• •«• •••••• Preko sedemsto udeležencev šahovski klub. Vse skupaj je vodil organizacijski odbor - Bojan Kontič, Srečko Meh, mag. Janez Kocijančič, Dušan Kumer, Alojz Hudarin, mag. Dragica Povh, Anton Brodnik, Jože Groznik, Dušan Ajtnik in dr. Jože Zupančič. Tekmovanja so potekala ves dan, vmes pa je bilo dovolj časa za izmenjavo mnenj in prijetne klepete. Ob koncu so se zbrali vsi skupaj v Beli dvorani na prijateljskem srečanju, med katerim so podelili priznanja najboljšim. Ekipno so se najbolje uvrstili Mariborčani, ki bodo tudi organizatorji tretjih tovrstnih športnih iger. Drugi so bili Ljubljančani, tretje mesto pa sta si delili ekipi Jesnic in Velenja. ' Velenjčani so bili najboljši v košarki in balinanju v odbojki pa so dosegli drugo mesto. m(mz) Med podelitvijo priznanj: Srečko Meh mag. Janez Kocijančič In Ciril Ribičič V organizaciji Območne organizacije ZLSD Velenje so potekale v soboto v Velenju druge športne igre Združene liste socialnih demokratov. V malem nogometu, tenisu, odbojki, košarki, balinanju in šahu se je pomerilo preko sedemsto članov te organizacije iz vse Slovenije. Med njimi je bilo zelo veliko mladih. Udeleženci iger so prišli v Velenje že v soboto zjutraj, ko so se zbrali na Rekreacijskem centru Jezero, kjer je potekala večina tekmovanj. Organizatorjem sta pomagala še balinarski in Športnega srečanja se je udeležilo več kot sedemsto članov SLSD iz vse Slovenije Namiznoteniške novice ■ Na 1.odprtem turnirju za člane in članice v Ljubljani so z redkimi izjemami nastopili vsi najboljši slovenski igralci in igralke, med njimi šest predstavnikov velenjskega kluba ERA Tempo, ki so znova dokazali svojo vrednost. Pri fantih sta bila najboljša brata Slatinšek, ki sta se uvrstila med 32 najboljših in izpadla s sta s kasnejšima finalistoma, svoje prve točke v članski konkurenci pa je osvojila tudi Karmen Steblovnik z uvrstitvijo med 20 najboljših. A. V. ■ Po uspehih mladih igralcev velenjske Ere v lanski konkurenci, kjer so svoje točke obogatili Karmen Steblovnik ter brata Slatinšek, so se tokrat izkazali najmlajši. Na prvem odprtem prvenstvu Slovenije za pionirje v Škofji Loki je med 118 igralci iz 27 slovenskih klubov zmagal Damijan Vodušek. Z zmago je s 120. točkami še utrdil 1. mesto na lestvici slovenskih kadetov. Na turnirju je bil prisoten selektor mladinskih reprezentanc Slovenije g. Edo Vecko, ki je določil reprezentančno trojico, ki bo v petek in soboto nastopila na igrah treh dežel v Novi Gorici. Ob Damijanu sta to še Tomaž Jager iz Ilirije in Štefan Pervinšek iz Olimpije. Oba omenjena igralca je Damijan premagal z rezultatom 2:1, in sicer Pervinška (+8, -21, +15) ter Jagra (+15, -15, +13). Od ostalih igralcev Ere sta največ pokazala Andrej Grlica in Luka Sever, sicer pa sta si svoje prve točke prislužila še Jernej Šile in Tamara Ramprej, ki je nastopila na turnirju pionirk v Ljubljani. BI DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 21. septembra- dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dr. Ramšak in dr. Slavič Petek, 22. septembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. D.Vrabič Soboto, 23. septembra- dnevni dežurni dr. Vidovič, nočni dežurni dr. Vidovič in dr. Stupar Nedeljo, 24. septembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Vidovič in dr. Stupar Ponedeljek, 25. septembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Pirtovšek Torek, 26. septembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Lazar in dr. Rus Sreda, 27. septembra - dnevni dežurni dr. Kramer, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 24. septembra - dr. Zvonka Petek v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 22. septembra do 29. septembra - Tomo VVankrnuller, dr.vet.med., Topolšica, mobitel: 0609-633-676. TRGOVSKO PODJETJE „INTHADE"d.o.o. EXPORT - IMPOHT GENERALNI ZASTOPNIK ZA V SLOVENIJI iSmmC INTRADE d.o.o. Maribor, Mlinska 22,62000 Maribor tel.: 062/22-66-00,062/22-42-80, fax: 062/22-66-13 SUPER UGODNE CENE Od 14.9.1995 DALJE: televizor SAMSUNG CK 5051A (ekran 51 cm, 40 prog., dalj., hyperband) videorekorder SAMSUNG VX 306 (2 glavi, 50. prog., hyperband, dalj., VPS.VISS) ■i; ' * - 1 ' - um ' "> >=• gl. stolp SAMSUNG MAX460 (radio, 2 kas., CD, dalj., 2*120 W, 2 komponenti) .rfifltli "'i;'"."' kamkorder SAMSUNG VP-J 52 (8 mm, 12*Z00M, 320.000 pixels, 2 Lux) '"f.i,- ■ ■ POHITITE, ZALOGE SO OMEJENE! MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV! Del. čas: vsak dan od 9. -12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9. -12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00, fax: 062/22-66-13 O O Ti ni-1 ■S ® £=3 5 6 53 □ I-1 M □ C □ I-1 ® cg o O) cc po Vsi pod vtisom hude nesreče, ki jih je prizadela, imajo v mislih srečo, ki pa jih je navkljub vsemu le počakala: nikomur se ni nič zgodilo. Pa bi se lahko. Tako ves čas vsa žalostna razmišlja tudi Štefka Poklač, ki živi v garsonjeri last Društva upokojencev Velenje, in ki je v trenutku ostala brez vsega. Samo goli črni zidovi so še tam, kjer je bil še v nedeljo topel dom nje same in v katerem sta gostoljubje našla tudi Vanja in Goran. "Ne vem, ne TUDENT TISKARNA MAŽG0N, CVENK d.o.o., AHAC d.o.o., GRADBENIŠTVO IN TESARSTVO HUD0VERNIK DoHC, ŠRZ RDEČA DVORANA, ZABAVNI PARK LUCKY, STUDIO G3 d.0.0., NIKITA d.o.o., RGR d.o.o., KOMPAS H0LIDAYS LJUBLJANA, GORENJE TRGOVINA, REFLEXs.p., PEČ Vanja Podlogar: "Vse je bilo v dimu, slišalo se je samo pokanje ..."